Poštnina plačana v gotovini.
DRŽAVNO TOŽILSTVO v LJUBIMi
Do šiv	H. VI mo
K* CUj
OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva Dravske banovine
»OBRTNI VESTNIK« Izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: Celoletno	Din 40'— polletno	Din 20'— posamezna Številka . . Din 1'—	• Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani”, »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru” in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	Netrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se no vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XIII. letnik.	V LJUBLJANI, dne 14. avgusta 1930.	Štev. 33.
Obrtniški tabor na Jesenicah.
Prešla lepa, sohična nedelja je zbrala na Jesenicah, temu važnemu centru naše romantične Gorenjske, obrtništvo iz cele širne Dravske banovine k veličastni manifestaciji obrtniške stanovske zavednosti, ponosa in volje za skupno delo in za napredek obrtnega stanu.
Agilno Obrtno društvo na Jesenicah je proslavilo ta dan desetletnico svojega obstoja in plodonosnega delovanja ter je ta jubilej kronala s svečanim razvitjem obrtniškega prapora. Svečanosti, ki so se razvile v velik obrtniški praznik, so se pričele že v soboto s podoknico kumici novega društvenega prapora.
V	nedeljo dopoldne pa so domačini ob prihodu vlakov sprejemali številne goste in delegate najuglednejših obrtniških udruženj iz Slovenije in Hrvatske.
Okoli 11. ure je v dvorani lepega jeseniškega Sokola otvoril tabor predsednik obrtniškega društva na Jesenicah g. Ivan Gogala. Pozdravil je vse navzoče, starega borca za obrtne pravice bivšega predsednika Zveze g. Engelberta Pranchettijo, predsednika mariborske Obrtniške zveze g. Zadravca iz Središča, predsednika Zveze obrtnih zadrug v Ljubjlani g. Josipa Rebeka, predsednika Zveze obrtnih društev Dravske banovine g. Jerneja Golčerja in delegata g. Polaka iz Kamnika, zastopnika hrvatskih obrtnikov g. M. Rosenberga in g. I. Miloševiča ter tovariše iz Koroške z voditeljem g. Fr. Schwaldom.
Po vzpodbujevalnih besedah spominjajoč na besede Nj. Vel. kralja: »Vaš stan bo prosperiral z vašo organizacijo!« je g. Gogala otvoril tabor z geslom: »Družimo svoje vrste, čitajmo glasilo, poprimimo se organizacije, vršimo svoje dolžnosti in ljubimo svojo domovino Jugoslavijo!«
Pozdravne brzojavke.
Nato je prečrtal pozdravne brzojavke. Pozdravne brzojavke so poslali Slovensko obrtniško društvo v Mariboru, predsednik Zveze obrtniških zadrug v Mariboru g. Bureš, Zadruga rokodelskih in dopolnilnih obrti v Ložu. strok, učitelj g. Knafelj, g. Malovič za Obrtniško društvo v Novem mestu, Obrtniško! društvo v Trbovljah, g. Zupanc za obrtnike iz Laškega, Gewerbeverein iz St. Vida na Koroškem itd. Z brzojavkami sta opravičila svojo odsotnost srezki načelni dr. Vidmar in zastopnik banske uprave. Pismene pozdrave in čestitke so poslali nadalje gener. tajnik Zbornice za TOI g. dr. Fran Windischer ter tajnika gg. dr. Pless in dr. Pretnar. Slednji je opravičil svojo odsotnost kot poročevalec, ker je bil zadržan vsled odpotova-nja v inozemstvo. Z obžalovanjem predsednik ugotavlja, da Zbornica za TOI ni poslala nobenega zastopnika na prireditev.
Po prisrčni dobrodošlici in pozdravu domačina gospoda Matije Sušnika, predstavnika jeseniškega Sokola, v čegar domu so bili zborovalci, so se vrstila pod vodstvom zbora po tajniku g. Kal-tenekerju
poročila in govori.
Prvi je poročal g. Engelbert Franchet-ti iz Ljubljane o zgodovini obrtniškega gibanja. Govornik je navajal, da je že leta 1895 skušal predramiti obrtništvo in ustanoviti obrtniško organizacijo, pa
ni uspel zaradi mlačnosti in nezavednosti obrtnikov, častital je še posebno predsedniku agilnega in zavednega društva na Jesenicah.
V	imenu Zveze obrtniških zadrug je nato govoril g. Josip Rebek o gospodarskem položaju obrtnika, ki ni ravno rožnat.
Razdrapane strankarske borbe so hotele naše vrste razbiti, je izvajil gosp. Rebek, in vgnezditi med nas nesoglasje in medsebojno trenje. V naših vrstah in organizacijah ni mesta za politične borbe. Naše geslo ostane: Vsi za enega, eden za vse! Zato ni čudno, da smo se enodušno pridružili in pozdravili zgodovinski in modri ukrepi ljubljenega vladarja Nj. Vel. kralja z vzvišeno idejo: Prelom z vsemi zablodami in pogreška-mi preteklosti in združitev vseh narodnih sil za edinstvo naroda, za veličino in moč velike jugoslovanske domovine!
Naš obrtnik ljubi domovino, ljubi svojega kralja, zato dela z vso ljubeznijo, da s svojimi silami in sposobnostjo dvigne blagostanje države. Zavedamo se, da je obrtnik poleg poljedelca najtrdnejši temelj, na katerega se more in lahko zida.
Glede osnutka novega obrtnega zakona so obrtniki v glavnih točkah soglasni.
Edina točka, s katero je naše stališče oddvojeno od ostalega obrtništva, je sistem zbornic. Mi vztrajamo na tem, da bodi zbornica skupna za vse gospodarske panoge, to naj se pa1 deli v odseke. Uvede naj se tudi obligatorno zavarovanje obrtnika in njegove družine za bolezen, nezgode in smrt.
G. Rebek je omenil še davčno vprašanje, obrtniški naraščaj, ukrepe, ki bi dvignili obrtništvo, gospodarsko dn kreditno vprašanje. Treba bi bilo ustanoviti pri nas podružnico Zanatske banke, ki bi gotovo uspevala.
Nato pa je z ostrimi besedami kritiziral, da na tako važnem zborovanju ni zastopana Zbornica za TOI, in je med velikim ogorčenjem zborovalcev sporočil, da je bila zborničnim uradnikom ofi-cielna udeležba odsvetovana.
Pri svojem izvajanju se je skliceval na besede predsednika vlade generala Živkoviča v Splitu:
Zdaj gledamo samo na sedanjost in bodočnost, vsakdo, ki hoče pomagati Nj. Vel. kialju in kr. vladi, je dobrodošel, sprejet bo in o njem bomo vodili računa, toda vodili bomo računa tudi o vseh onih, ki bodo motili to delo.
Izčrpno je nato poročal g. Drago Žabkar, tajnik zveze obrtniških društev Dravske banovine iz Celja v stvarnem referatu o obrtniški stanovski zavesti. Poudarjal je, da ni le potrebno, da se vedno in povsod krepi le stanovska zavest, treba je vzgojiti zaveden naraščaj, ki bo zmožen prevzeti vodstvo obrtniških stanovskih zadev. Podkrepil je svoja izvajanja s par lepimi primeri iz Čškoslovaške in Nemčije. Takisto je omenil in grajal abstinenco zastopnikov Zbornice za TOI in bodril vse navzoče, da kljub temu ne baš simpatičnemu znamenju združijo vse moči, da dosežejo svoje pravice ne glede na desno ali levo. Za svoje prepričevalne besede je žel burne ovacije navzočih.
G. Ambrožič iz Ljubnega, znani organizator gorenjskega obrtništva, je zanimivo očrtal razvoj naših obrtniških organizacij od leta 1587 dalje. Prevrat je nekak mejnik za naše obrtne organizacije. Obrtništvo pa bo tedaj na višku, ko bo ono iskalo organizacijo in ne organizacija njega.
Stvaren referat je podal g. Fran Iglič iz Ljubljane, ki je poročal o stanovskem tisku glede na obrtniške potrebe. Orisal je delovanje gotovih krogov, ki hočejo le škodovati obrtniški stanovski organizaciji in glasilu obrtnikov. Pozval je navzoče, naj ne kloni duha, temveč se še trdneje oklenejo sedanjega glasila, da bo »Obrtni Vestnik« res glasnik zadev in potreb vsega obrtništva. Zavrnil pa je trditve, da se »Obrtni Vestnik« bavi s politiko in da je strankarski. Za njim je pozdravil zborovalce gosp. Franc Schwalb iz Beljaka in v imenu koroških obrtnikov čestital društvu k desetletnici in lepi proslavi. Njegov pozdrav v imenu tovarišev iz sosednje Avstrije je napravil najboljši vtis. G. Milan Rosen-berg iz Zagreba je nato poročal o delovanju hrvatskih obrtniških organizacij ter predvsem naglašal, da se mora Izpopolniti posameznik kakor celota; apeliral je na tesno sodelovanje ne le slovenskih in hrvatskih obrtnikov, temveč obrtnikov vse Jugoslavije. Čestital je društvu k desetletnici in želel, da bi tudi ob, prihodnjem jubileju mogel zaznamovati tak uspeh in napredek kakor tokrat. K besedi sta se še oglasila g. Lovro Rebolj iz Kranja, ki je poudarjal potrebo vzgoje obrtniškega narščaja, in g. Ivan Polak dz Kamnika, ki je čestitkam pridružil tudi pozdrave kamniških tovarišev'.
Razvitje prapora.
'Na prostranem telovadišču so obrtniki slovesno razvili svoj nov prapor.
•G. Gogala je pojasnil pomen razvitja prapora z zaščitnikom sv. Jožefom. Vzkliknil je Nj. Vel. kralju in visokemu kraljevskemu domu, nakar je godba Sokola zaigrala državno himno. Sledila je svečanost razvitja prapora. Kumovala je gosp. ^Marija Legatova. Praporščak je g. Petač.
G. Gogala je še prečital vdanostne brzojavke, ki so jih zborovalci poslali Nj. Vel. kralju: Obrtništvo Dravske banovine, zbrano na jubilejni proslavi in ob razvitju svojega prapora na Jesenicah, izraža Nj. Vel. kralju in visokemu domu svojo popolno vdanost in zvestobo.
Predsedniku vlade generalu P. Živko-viču:	Obrtnšitvo Dravske banovine,
zbrano na jubilejni proslavi in ob razvitju svojega prapora na Jesenicah, zagotavlja, da osredotoči vse svoje: delo v korist, razvoj in napredek naše ljube domovine Jugoslavije.
Ministru trgovine in industrije g. Ju-raju Demetroviču: Obrtništvo Dravske banovine, zbrano na jubilejni postavi in ob razvitju prapora na Jesenicah, pozdravlja Vaše veleblagorodje in prosi za nadaljno naklonjenost in pomoč.
Po banketu, na katerem je g. Gogala izročil častne diplome g. Franchettlju, g. Rebeku in g, Ambrožiču, g. Drago Višnar je pa izročil diplomo g. Gogali. Ob 14. uri je pričela veselica na sokolskem telovadišču, ki je bila prav lepo obiskana.
V	ponedeljek so si obrtniki ogledali tvornice KID, popoldne pa so odšli peš skozi Vintgar na Bled, nakar so se vrnili v svoje kraje.
Sestava reklamacijskih odborov.
Po prvotnem besedilu zakona o neposrednih davkih postavi polovico članov reklamacijskega odbora izmed davčnih zavezancev ministrstvo za finance, oddelek za davke, na predlog finančne direkcije. Drugo polovico za izvolijo izmed davčnih zavezancev pristojne zbornice sporazumno. To določilo se je v praksi toma-čilo tako, da so za postavitev druge polovice upravičene pristojne gospodarske zbornice, to je zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
Z davčno novelo z dne 18. maja 1930 se je predmetno določilo izpre-menilo v toliko, da prvo polovico članov reklamacijskega odbora postavi na predlog davčnega oblastva druge stopnje (finančne direkcije) davčni oddelek ministrstva za finance, za drugo polovico članov pa delegira vsaka zbornica iz vrst davčnih zavezancev po enega člana in namestnika. Po novih določilih zakona mora tako delegirani član, kakor tudi njegov namestnik, biti iz kraja, kjer zaseda reklamacijski odbor. Do-sedaj zbornice glede članov, katere so odposlale v reklamacijski odbor, niso bile vezane na bivališče dotične-ga člana, po novih predpisih pa bodo smele odposlati v reklamacijski odbor samo take člane, ki na primer v Dravski banovini domujejo v Ljubljani in v Mariboru. Zakonodajalec je pri tem predpisu prezrl, da je brez
dvoma v interesu pravilne in pravične priredbe, da zastopnik davčnih zavezancev, ki naj opravlja svoj posel vestno, pozna razmere pridobivanja v okraju, iz katerega mora odločati o pritožbah zoper pretirano oceno, če ne pozna že davkoplačevalca samega in njegovih pridobitnih in dohodninskih razmer. Vsekakor pa je značilno, da so samo zbornice omejene glede domovanja članov, ne pa tudi finančna uprava, ki sme po zakonu člane prosto izbirati.
Nadalje določa zakon, da v primeru, Če je štvilo zbornic, ki so upravičene poslati člane v reklamacijski odbor, večje od števila druge polovice odbornikov, pozove predsednik po svoji izberi izmed delegiranih članov samo potrebno število; pri tem pa mora paziti, da bo v odboru navzoč vsekakor predstavnik zbornice tiste stroke, kateri pripada davčni zavezanec. Ako pa je število zbornic, kojih uradno področje se razteza na področje reklamacijskega odbora, manjše ali je enako drugi polovici števila odbornikov, delegira vsaka zbornica po enega člana in enega namestnika, trgovinska zbornica pa še tudi toliko članov in namestnikov, kolikor jih nedostaje do polovice odbornikov.
Spričo teh določil davčne novele so nastali v praksi dvomi, kakšne zbornice so mišljene z onimi, ki so upra-
vičene pošiljati svoje zastopnike v reklamacijski odbor; zato je ministrstvo zg finance z odlokom z dne 28. julija 1930, št. 46.241 pojasnilo, da se iz besedila zakona »vsaka zbornica« jasno vidi, da zakonodajalec ni mislil edino na gospodarske zbornice, temveč tudi na strokovne zbornice, torej na odvetniške, zdravniške, in-ženjerske in lekarniške.
S tem tolmačenjem se je zastopstvo trgovine, obrti in industrije v reklamacijskem odboru tako skrčilo, da v primerih, v kojih bo šlo za interese trgovine, obrti in industrije o pariteti ne more biti niti govora. Ako upoštevamo, da tvorijo trgovci, obrtniki in industrijci gotovo 99 odstotkov vseh davkoplačevalcev, vsi drugi stanovi, ki imajo svoje posebne zbornice pa komaj 1 odstotek vseh davkoplačevalcev, potem je jasno, da so z določilom davčne novele interesi trgovine, obrti in industrije brez dvoma ogroženi, ker vendar ne gre, da bi o pritožbah trgovcev, obrtnikov in industrijcev pretežno odločali prosti poklici, ki pridobitnih razmer v navedenih gospodarskih strokah ne poznajo na lastnem telesu tako, kakor jih poznajo trgovci, obrtniki in industrijci sami. Nimamo ničesar proti temu, da ti odločajo, kadar gre za njihove interese, zahtevamo pa, da so pri odločanju pritožb iz trgovskih, obrtniških in industrijskih krogov zastopniki trgovine, obrti in industrije.
Prepričani smo, da se bo gospodarskim korporacijam in organizacijam posrečilo v tem oziru izdejstvo-vati izpremembo novele, ki se je ob zeleni mizi sestavljala brez sodelovanja zastopnikov gospodarstva s pre-malim ozirom na praktične prilike edino s fiskalnega stališča.
(»Trg. L«)
Josip Stainman, čevljarski mojster
in strokovni učitel:
Splošno o popravilu čevljev.
V	popravilo prihajajoči čevlji so različne vrste in kakovosti, bodisi glede dela podplatov kakor uporabljenega materij ala. — Večina moških čevljev je šivana na okvir in zbita, ženski čevlji pa so okvirno šivani, zbiti, prešiti, obrnjeni ali zlepljeni. — Deški in dekliški čevlji prihajajo v promet v vseh vrstah. Otroške čevlje je najbolje lepiti. Ti čevlji so lahki, upogljivi in ni nobenih robov v notranjosti. Zelo slabo je, če dobi še majhen otrok napačno obutev. Oblika naj bode široka, nikakor pa ne napol ali čisto koničasta. Vse druge vrste čevljev so delane na najrazličnejši način. Sandali so lahko prešiti in tudi zbiti. Vendar je pa danes največ sandal šivanih.
Pritrjevanje podplatov se ravna po materijalu in kakovosti čevljev. Ako so notranjiki ali okviri strohneli, jih je treba obnoviti, pogostokrat se čevlji «templajo» in pri hoji spustijo cveki ali izpadejo kakor omenjeni strohneli okvirji. Obnova okvirov, podloge in notranj ikov na čevljih, ki so radi znoja razpadli, se ne izplača, ker bi se ne dalo dobro popraviti. Pri lahkih, finih čevljih moramo podplate prišiti ali lepiti, da-obvarujemo gibčnost podplata, če pa se pripeti pri takih čevljih, da so notranjiki iz umetnega usnja ali celo iz lepenke, v kateri bi cveki ali lepila ne držali, si moramo pomagati b feksi, oko imamo pripravna kopita, obita z železom.
Upogljivo šivani čevlji se na ta način «templajo», da se pritrdijo podplati skozi stare šive na gornjem usnju. Najboljše popravilo je, ako usnje izdrži nove podplate, da se položi nov okvirček iz gornjega usnja (teletine) in se prišiva, s čemer se zavaruje gornje usnje.
Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike!
Adolf Dolak, strokovni učitelj Tehniške srednje šole v Ljubljani:
Nekaj misli o politiranju in polituri.
(Iz prakse za prakso.)
Politiranje je umetnost, koje znanje se v pohištveni in galanterijski stroki vedno zahteva in je radi tega najbolj razširjeni in v današnji dobi tudi največ izvajani način dovrše-valnega dela v lesu.
Poudarek umetnost ni nikakor pretiran. To mora potrditi vsak, komur je vsaj deloma znana sestava in luknjičavost lesa, to mora potrditi tudi strokovnjak, ki s tihim notranjim spoštovanjem motri visoki lesk na tem ali onem izdelku, bodisi iz sedanje dobe ali pa pa na starini, s katero se ponašajo mnoge graščine, samostani ali muzeji, ki je ob enem nemi svedok o visoki stopnji strokovne naobrazbe naših prednikov.
Politiranje je še posebne vrste umetnost, ker se ne da priučiti iz knjige, ne po pisanih receptih oziroma navodilih; kdor hoče politirati, mora iskati osnovo te umetnosti v praksi — pri delu. Zato je tudi namen teh vrstih samo opozoriti tako začetnika, kakor tudi starejše praktike na napake, ki so se polagoma ve-doma ali nehote utihotapile, postale tako s časom navada in povzročile, da se smatra pojavljajoče se neuspehe pri delu kot neizogibno zlo.
Obenem naj vzbudijo spomin pn vseh zastopnikih te. lepe umetnosti na one trenutke, ko je, pripravljajoč se za ta izbrani poklic, z občudovanjem sledil vsakemu gibu roke, ki je vodila blazinico, izpod koje se je vrstil oblak za oblakom, med katerimi se od začetka bolj skromno, a vedno bolj in bolj prikazovala ogledalu podobna lesketajoča se površina. Spominjajo naj tudi na prve poizkuse, poduzete v tej umetnosti, ko sl je ta ali oni prestavljal to delo tako lahko in prišel končno do spoznanja, da bode treba veliko dela in truda, pred-den se povzpne do zaželjnega cilja. Končno naj še obude spomin na vsa številna razočaranja, ki so bila povod dvomu o lastnem znanju v politiranju, ko se je po gotovem času izkazala preje čista, ogledalu slična po-litura kot raskava, s številnimi naprej stoječimi pikami posejana ploskev. Ta pojav ni na žalost osamljen, lahko ga opazujemo skoro brez izjeme na vseh politiranih izdelkih, posebno na onih iz orehovega lesa.
Nehote si stavimo tu vprašnje: Kaj je vzrok? Od 100 odgovorov se bode gotovo glasilo: «Preveč olja.* Ta v splošnem pravilno izrečena sodba se navadno ne razmotriva glob j e in tako se dogaja, da kaže prihodnja politura zopet isto lice ko prejšnja. Taki in slični neuspehi nas silijo k vprašanju:
«Kako naj politiram, da dosežem trajen lesk?*
Na to vprašanje hočem odgovoriti v naslednjih vrsticah.
Radi lažjega razumevanja v prejšnjem poglavju omenjenih napak na polituri obrnimo to vprašanje ip vprašajmo:
«Kako se danes v splošnem politi-ra? Odgovor na to vprašanje so uti-si iz lastne prakse in opazovanja, nabrani po raznih krajih in prilikah: Znano je, da mora biti za politiranje določena površina lesa dobro zbrušena. Ravno tu se nam nudi najboljša prilika, spoznati resničnost znanega pregovora:
«Dobro brušeno je na pol spoliti-rano. Da se zadosti ravnokar omenjenemu pregovoru, se (z malimi izjemami) namaže les s oljem in brušenje se nadaljuje. Ta navada, brušenje z oljem, se je pri mnogih tako ukoreninila, da sploh ne morejo politirati, ako ni z oljem brušeno.
Pri tem se pa nihče ne zaveda, da ravno to mastno brušenje že v naprej uničuje ves njegov trud in lepoto politure.*
Na vprašanje: «Zakaj se brusi les z oljem?* odgovarjajo eni: «Ker bode politirano.* Drugi zopet: «Tako smo se učili in tudi naši stari predniki so brusili z oljem.*
Z ozirom na dejstvo, da se ponašajo starinski izdelki z brezhibno po-lituro, in ker so bili brušeni z oljem, se nam stavi vprašanje:
«Ali so naši predniki uporabljali drugo olje?*
Ne, uporabljali so ravno tako, kakor mi, laneno olje, ker je izmed vseh vrst sušilnega olja najboljše in najcenejše. Edini in glavni vzrok neuspeha je le v napačnem izvajanju mastnega brušenja.
Radi lažjega razumevanja celega postopka, naj bodo tu omenjene lastnosti lanenega olja. Laneno olje je sušilno olje, to je, da se na zraku spaja s kisikom, se zgoščuje in končno strdi. To lastnost izrabljamo še danes, ko kuhamo iz lanenega olja fimež; to lastnost so izrabljali tudi naši stari predniki, da so si pripravili dobro osnovo za polituro.
Ravno ta ugotovitev nam vsiljuje vprašanje:
«Zakaj je brušenje z oljem dandanes ničvredno, ko so to naši stari predniki z uspehom izvajali?*
Glavni vzroki so: Velika razlika v načinu dela in življenja, to je gospodarskem stališču med nekdaj in danes, ko se mora vsak posameznik trdo boriti za obstoj in ker je vsako de-
lo	vezano na gotova pravila in pogoje.
Tako je n. pr. naš stari prednik, pripravljajoč si površino lesa za politiranje, brusil z lanenim oljem, po brušenju dobro zbrisal, postavil v suho kamrico, pokril s plahto in čakal 3—5 mesecev, da se olje strdi, izkristalizira.	(Nadaljevanje	sledi.)
Dipl. tehn. Tone Poljšak:
Obrtnik in elektrika.
Elektrika vedno globlje in globlje poseza v življenje današnjega človeka. S tem se tudi vedno bolj uveljavlja njen vpliv v obrtništvu. Skoro ni obrata, v katerem ne bi bilo uporabe za elektriko. Zato hočem s par članki c. čitatelje seznaniti z električnimi napravami za razsvetljavo, pogon in druge obrtniške svrhe. Ne bom skušal na drobno in široko razlagati teorijo elektrike, temveč se bom omejeval samo na stvari, ki jih obrtnik potrebuje v vsakdanjem življenju. Skušal bom podati vse v kolikor mogoče poljudni in lajiku razumljivi obliki ter sem v slučaju, da komu ni kaj jasno, radevolje pripravljen na njegova vprašanja dati točnejše informacije v »Obrtnem Vestniku«.
1. Proizvajanje in vrsta električne energije.
Elektrika se proizvaja potom dina-mo-strojev ali generatorjev iz mehanične energije. Mehanična energija se dobiva potom vodnih koles, vodnih turbin, parnih strojev, parnih turbin, Dieselovih, bencinskih in drugih motorjev. Generator proizvaja le toliko električne energije, kolikor mehanične energije mu dovaja pogonski stroj, odštevši izgube, ki nastanejo pri tem pretvarjanju energije.
Jakost ene ali druge energije imenujemo učinek ali delazmožnost. De-lazmožnost mehanične energije se v praksi izraža v konjskih silah, ona električne energije pa v kilovatih. Ena konjska sila je ona delazmožnost, ki je potrebna, da dvignemo 75 kg v eni sekundi en meter visoko ali 1 kg 75 m visoko. Ena konjska sila je torej 75 sekundnih kilogrammetrov ali s kraticami izraženo 1 ks (P5) = 75 kgm/sek. En kilovat je v gotovem razmerju do konjske sile in sicer je 1 kw = 1-36 ks ali 1 ks = 0-736 Kw. Manjše učinke se v elektrotehniki tudi izraža s hektovati in vati in sicer ima en kilovat deset hektovatov ali tisoč vatov.
Delo, ki ga opravi električna energija v gotovem času, izražamo v kilovatnih urah (KWh). Ena kilovatna pra ima deset hektovatnih ali tisoč vatnih ur. Eno kilovatno uro električne energije je oddal stroj, ki je dajal učinek enega kilovata na uro ali dveh kilovatov pol ure ali pol kilovata dve , uri itd.	Nadaljevanje na 3. strani.
KAJ JE NOVEGA.
Borza. Vrednost tujih valut v dinarjih je bila tekom tedna sledeča: Berlin (nemška marka) 13’46, Budimpešta (pengo) 9-88, Curih (švicarski frank) 10-96, Dunaj (avstrijski šiling) 7-97, London (angleški funt) 274-40, Newyork (dolar) 56-22, Pariz (franc, frank) 2 22, Praga (češkoslov. krona) (1-67), Trst ital. lira) 2-95).
Nj. Vel kralj Aleksander je prišel prošlo nedeljo na Bled ter se je še isti dan podal z avtomobilom na izlet v Bohinj.
Izzivalni govor nemškega ministra Treviranusa, ki je izjavil ob proslavi obletnica nemške' ustave, da je treba popraviti nemške meje in da bo boj za pravico osvobodil Nemčijo, je izzval v poljski in francoski javnosti, pa tudi drugod po inozemstvu najostrejšo obsodbo in ogorčenje.
Veliko zadrego češkoslovaškim gospodarskim krogom povzročajo zahteve konference Jugoslavije in Romunije v Sinaji, da bosta ti dve državi toliko industrijskih izdelkov uvozili, kolikor bo znašala vrednost poljedelskih produktov, ki jih kupi od njih Češkoslovaška in ki znaša danes komaj polovico.
Več novih železniških prog v Južni Srbiji se prične graditi že prihodnjo spomlad, kar bo znatno pripomoglo k povzdigi teh naših pokrajin.
Turčija je zasedla obmejno ozemlje Perzije v bližini znane svetopisemske gore Ararat, kamor so se zatekli rodovi Kurdov, ki so se spuntali proti Turkom.
Proglasitev Beograda, Zagreba, Ljubljane, Skoplja in Sarajeva za industrijske centre, ki naj bi imeli posebne ugodnosti glede carin, trošarin in pa posebne transportno - tarifne ugodnosti za Beograd, zahtevajo beograjski gospodarski krogi, da bi s tem dali Beogradu nadmočen konkurenčni položaj napram drugim mestom.
Revizija zakona o poslovnem davku se uvaja s posebnim zakonom, ki pooblašča ministra financ za olajšave ter predvideva načelo, da se obdavči blago samo enkrat in ne ob vsakem prehodu v druge roke, kar bo v znaf-ni meri znižalo te vrste dajatve tudi s strani obrtnikov.
Izterjanje davkov eksekucijskim potom se je začelo 12. t. m. po vsej državi na podlagi posebne odredbe ministra financ.
Konferenca strokovnjakov, ki naj bi se pečala z vprašanjem, kako spraviti pospeševanje poljedelstva in obrtno - industrijske proizvodnje v medsebojen sklad, se namerava v kratkem sklicati v Beograd.
Predsednik vlade general Živko-vič se je mudil prejšnji teden na službenem potovanju v Zagrebu in Belo-varju, kjer je nadziral urade ter se nato odpeljal dalje proti Beogradu.
Anarhija na Kitajskem, osobito v Srednji Kitajski se je zadnje dni radi prestopanja vladnih čet h komunističnim tako povečalo, da so zastopniki Anglije, Amerike, Francije in Japonske sklenili nastopiti skupno proti upornikom.
Nerodnosti pri izdaji zdravil pri 0UZD v Ljubljani zavarovanim delavcem so odkrili v zadnjem času ter so uvedene proti prizadetim lekarnarjem kazenske preiskave, kar naša javnost z zadoščenjem komentira.
Minister dr. Korošec, ki se je radi poškodbe na nogi pri Mrzlem studencu mudil v Ljubljani radi zdravniške nege, se je zopet povrnil na Gorenjsko.
Potresi v Italiji so se v zadnjem času začeli zopet pojavljati ter povzročati prizadetemu prebivalstvu razburjanje.
Slavna letalka Miss Amy Jonson, ki je izvršila rekordni polet iz Anglije v Avstralijo, se je povrnila domov ter je bila sprejeta v avdijenci pri angleškem kralju, ki jo je pri tej priliki odlikoval.
Turistična sezona v letošnjem letu je po obmorskih in planinskih krajih dokaj trpela radi slabega vremena. Pa tudi v inozemstvu se čujejo pritožbe radi poslabšanja letošnjega tujskega prometa.
► i	
MEDIC-ZANKL tvornlce olja, firneža, lakov In barv (boja) d. as o. z. Centrala v Ljubljani * Lastnik Franjo Medič Tovarne: Ljubljana-Medvode - Domžale Podružnice In skladišča: Maribor, Novlsad |	Lastni dom. proizvodi: laneno olje, firnež, vse vrste lakov in emajlno lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko čistih, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst in nijanc, steklarski kit, čopiče znamke „MeraklM In sploh vse v barvarsko stroko spadajoče blago za Obrtnike, trgovino, industrijo, za železnice, J pomorstvo in zrakoplovstvo po solidnih cenah in točni postrežb
Omenim naj, da se glede rabe izrazov kilovat in kilovatna ura mnogo greši ter se mnogokrat mesto »kilovatna ura« govori »kilovat«, kar je pa popolnoma napačno. Kilovat je namreč, kot zgoraj povedano, enota učinka ali delazmožnost, dočim je kilovatna ura enota dela, to je namreč merilo proizvajane ali potrošene energije. Vedno moramo na primer reči: motor je močan toliko in toliko kilovatov, kilovatno uro (ne kilovat) plačamo toliko in toliko in porabili smo v tem mesecu toliko in toliko kilovatnih ur (ne kilovatov).
(Nadaljevanje sledi.)
Reisner Jožef, direktor Tehniške
srednje šole v Ljubljani:
Naše obrtne šole.
(Konec.)
Obrtne nadaljevalne šole. Kakor sem že omenil, nima naš zavod z obrtnimi nadaljevalnimi šolami nikakršne upravne zveze in tudi ni nobena obrtna nadaljevalna šola nastanjena v našem šolskem poslopju. Pač pa so bili vedno direktor Šubic in nekateri profesorji zavoda, kakor še sedanji inšpektor Presl, nadzorniki obrt. nad. šol in mnogo naših profesorjev in strokovnih učiteljev in učiteljic poučuje na ljubljanskih obrt. nad. šolah. Na tem mestu si jaz dovoljujem obrtniške kroge in prizadete faktorje opozoriti na sledeče:
Dobro obrtno nadaljevalno šolstvo je temeljni pogoj vsega napredka obrtnih stanov. Za povzdigo tega šolstva so potrebne mnoge večje žrtve, nego so jih poklicani krogi prinašali doslej. Današnje ljubljanske obrtne nadaljevalne šole in naj so pod še tako skrbnimi in vestnimi vodstvi na osnovnih in meščanskih šolah, v teh učilnicah z vsemi obče znanimi neprilikami, ne morejo uspevati, kakor zahtevajo današnje razmere.
V	Ljubljani bi morali imeti samostojno obrtno nadaljevalno šolo po možnosti za vse obrtne panoge z lastno šolsko zgradbo in pod enotnim vodstvom, šolska zgradba bi morala poleg primernih učilnic imeti tudi vzorne delavnice, strokovne zbirke, najboljša učila in vse druge učne pripomočke. Ljubljanska obrtna na-daljevanla šola bi naj bila matica, ki bi od nje vse podeželske obrtne nadaljevalne šole dobivale učne programe, predloge za strokovno risanje, druga učna sredstva in razna navodila. Na ljubljanski šoli naj bi hospi-tirali učitelji osnovnih in meščanskih šol, ki poučujejo ali se pripravljajo za pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah. Na ljubljanski šoli naj bi se pro-gramatično vršili strokovni tečaji za vse vrste učiteljstva na obrtnih nadaljevalnih šolah.
Seveda je v to svrho potrebno rešiti predvsem finančno vpraSanje. Po moji sodbi je najcenejši izhod tale: K poslopju sedanje tehniške srednje šole naj se ob Murnikovi ulici (proti tehniki) 'prizida enak trakt, kakor stoji ob Gorupovi ulici. Prostora je na šolski parceli dovolj, saj se Je menda tudi prvotno že mislilo na iz-gradbo zapadnega trakta. V novem traktu bi se pridobilo 15 novih učilnic, dovolj velikih. Za stavbne in Tnehansko-tehniške obrti bi ne bilo TX)trebno graditi in opremiti novih delavnic, ker bi se lahko stalno uporabljale vse obstoječe delavnice tehniške srednje šole. Na razpolago b! bile tudi šolske zbirke in mnogo učil. Naše šolsko poslopje z delavnicami in opremo je pred 20 leti na lastne stro-
ške zgradila mestna občina ljubljanska, ki bi se sedaj lahko okoristila s svoječasno investiranim kapitalom. Naši strokovni učitelji bi se v istem poslopju mnogo laže in v še večji meri uporabljali za pouk na oddelkih obrtne nadaljevalne šole. Tudi vajenci bi v tako šolo prihajali z večjim zanimanjem in rešpektom in seveda tudi z večjim uspehom.
Strokovno učiteljstvo. Za dobro šolo je potrebna primerna zgradba, učila itd. še bolj so potrebni dobri učitelji. Na naših delovodskih in strokovno-obrtnih šolah Imamo dovolj strokovno odlično sposobnih učiteljev, ki so lahko ponosni na svoje dosedanje učne uspehe. Nastopila pa je kriza. Za učitelja ni dovolj, da je strokovno sposoben in da čuti v sebi poklic do učiteljevanja: delati mora s posebno vnemo, ki mu je ne sme jemati skrb za vsakdanji kruh. Naši strokovni učitelji še danes niso dosegli uradnega položaja, ki so ga ime-
li	pred vojno in ki jim po njihovem poklicu pripada. Strokovni učitelji so pred vojno, ako so bili službeno odlično ocenjeni, brez ozira na svojo slučajno šolsko predizobrazbo, samo z ozirom na svojo strokovno usposobljenost, postali uradniki IX. in VIII. činovnega razreda. Saj se strokovna usposobljenost ne pridobi v šoli, temveč v praksi! Danes so še starejši strokovni učitelji uradniki III. kategorije! Vsak absolvent delovodske šole ima danes v praksi kot začetnik večjo plačo, nego jo ima njegov strokovni učitelj s tehniške srednje šole z 20 leti službe!
Končam z željo, da bi merodajni faktorji tudi ta zadržek popolnoma zadovoljivih šolskih uspehov čim prej odpravili.
Protest Zveze obrtnih zadrug proti Batfi.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je že ponovno zavzela energične korake, da se prepreči konkurenca Ba-tinih izdelkov našim čevljarjem. Ker so se začele širiti vesti, dat se nameravajo ustanoviti v naši državi celo Batine tovarne, je Zveza obrtnih zadrug vložila na merodajnih mestih protest proti temu z zahtevo, da se zaščiti naša mala če vij. obrt pred to konkurenco, ki jo preti uničiti. Že po-stojanje sedanjih podružnih trgovin je tako, da veliko škoduje čevljarjem.
Upamo, da bodo zahteve obrtništva ugodene.
PODPORA ZA OBISK ŠOLE ZA PRECIZNO MEHANIKO NA DUNAJU.
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani hoče omogočiti dvema mladeničema s primerno podporo obisk strokovne šole za precizno mehaniko v Modlingu pri Dunaju. Šola traja tri leta. Pogoj za sprejem je dovršeno 14 .leto starosti in uspešna dovršitev ljudske šole. Po trebno je seveda znanje nemškega jezika. Šola nadomesti učno in dve leti pomočniške dobe. Interesenti, ki bi se zanimali za to šolo in ki bi mogli vsaj del študijskih stroškov pokriti sami, naj se nemudoma zglase pismeno ali osebno med uradnimi urami pri Zavodu PO Zbornice za TOI V Ljubljani, Beethovnova ulica 10/11.
Pristopajte k Obrtniški Samopomoči!
Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 10, pritličje.
IZ ORGANIZACIJ.
Obrtno društvo v Dravogradu.
Junija je preteklo leto, kar se je ustanovilo Obrtno društvo za srez Dravograd. Štelo je pri ustanovitvi 22 članov. V teku leta je njihovo število naraslo na 52, a danes jih ima celo jiad 100. Kljub hudemu nasprotovanju z vseh strani se je delalo s polno paro, tako da stoji društvo danes trdno in da ga nasprotniki ne bodo več mogli razbiti kakor se je to nameravalo. Upamo, da bomo v najkrajšem času včlanjeni tudi pri Zvezi obrtnih društev za dravsko banovino, s čemer se bosta pomen in agilnost naše društvene organizacije še bolj povzdignila. Kdo pa so nasprotniki tega tako koristnega društva? To vprašanje bo sicer lahko odgovoriti: Vsi oni, ki nasprotujejo temu za obrtnika tako važnemu in koristnemu društvu morajo biti ali kaki šušmarji, ki se boje kontrole, ali taki, ki podpirajo šušmar-stvo, ali pa kak obrtnik, ki je tako malo zaveden in zagrizen, da se boji, da mu to društvo vcepi preveč stano-da mu to društvo vcepi preveč stanovskega ponosa in prežene zagrizenost. Sicer so taki obrtniki obžalovanja vredni in obrtna društva bodo pomagala, da bodo tudi tisti uvideli potrebo tega društva, ki je pripravljeno storiti z združenimi močmi kar največ koristnega za obrtnika. Če bomo vsi na naših mestih, upamo, da morajo izginiti šušmarji, da se proti tistim, ki jih na umetne načine podpirajo, najstrožje postopa in da dosežemo starostno zavarovanje, predvsem pa složnost in stanovsko skupno delovanje stanovskih tovarišev. Najtopleje bi polagal pa na srce obrtni zadrugi Dravograd, da to društvo ni nikako politično ali pristransko društvo, da nobenemu poštenemu obrtniku to društvo ne bo škodovalo. Nastopamo pa proti šuš-marjem ter raznim obrtnim prestopkom in brigamo se samo za gospodarske stvari in smo zato strogo nepristranski. Obrtna zadruga naj nas zato podpira, ker se šele izpopolnjujemo v skupnem delu za blagor obrtnika. Obžalujemo le, da do danes še ni niti eden odbornik dravograjske obrtne zadruge član obrtnega društva. Na delo tedaj vsi dravograjski obrtniki!
Z združenimi močmi se bo doseglo mnogo v izboljšek tlačenemu obrtniku.
* * *
Ustanovni občni zbor zadruge krojačev in krojafic za sodna okraja Lož in Cerknica s sedežem v Ložu se je vršil v nedeljo 10. avgusta 1930 ob 15. uri v gostilni Remžgar v Žerovni-ci pri Grahovem. Zborovanja se je udeležilo lepo število članov in članic, veliko jih je moralo izostati zaradi oddaljenosti in neugodnih prometnih razmer. Zborovanje je otvoril zastopnik obrtne oblasti višji pristav sre-zkega načelstva v Logatcu gosp. Ivan Bavdek. Pozdravil je navzočega načelnika pripravljalnega odbora gosp. Franjo Škrbeca in zvezinega tajnika g. Kramaršiča, kakor vse ostale zborovalce in zborovalke ter obrazložil pomen ustanovnega občnega zbora. Načelnik pripravljalnega odbora g. Škrbec pozdravi zastopnika obrtne oblasti, zvezinega tajnika in vse navzoče ter poroča o delovanju pripravljalnega odbora od prvega sestanka pa do današnjega ustnovnega občnega zbora, s katerim dnem prične zadruga svoje aktivno delovanje. Zvezin tajnik g. Kramaršič je pozdravil zborovalce v imenu Zveze obrtnih zadrug ter čestitati najmlajši obrtni zadrugi k ustanovitvi. V daljšem izbranem go-
voru je opisal obrtnika nekdaj in danes, ko mu je organizacija neizogibna potreba. Poudarjal je važen pomen strokovnih obrtnih zadrug, njih delovanje in delokrog ter pomen in delovanje Zveze obrtnih zadrug. Navajal je delo in akcije, ki čakajo novo zadrugo. Potrebo po obveznem zavarovanju obrtnika zoper bolezen, nezgode, starost, onemoglost in smrt, ustanavljanje nabavljalnih in produktivnih zadrug, znižanje pridobilinfe in odpravo davka na poslovni promet, reduciranje prekomernega števila va-jeništva, zatiranje šušmarstva, prirejanje zadružnih tečajev, razširjanje našega stanovskega tiska itd. Polagal je važnost volitev zadružnega odbora, ki naj bo tak, da bo kos svoji težki in odgovorni nalogi. Omenjal dolžnosti članov napram zadrugi in dolžnosti zadruge napram Zvezi obrtnih zadrug ter potrebo njenega obstoja. Posebno pa priporočal v organizaciji disciplino, sporazum in bratsko složnost, ker le tedaj je zajamčen dotični organizaciji trajen obstoj, uspešno delovanje in napredek obrtniškega stanu. (Splošno odobravanje). Volitve so se vršile z vzklikom. Soglasno so bili izvoljeni: za načelnika Franjo Škrbec, za pod-načelnika g. Josip Sežon, za odbornike gg. Franc Zabukovec, Josip Sterle, Anton Pavlič, Neža Kontik, Blaž Palčič, Franc Anzelc, Matija Grebenc, Anton Žnidaršič, Jožefa Žnidaršič, Janko Vivoda, Janez Mramor in Anton Bečaj. Soglasno je bil sprejet predlog, da pristopi zadruga takoj kot članica k Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani. Letna doklada za člana se je določjla na 95 Din, in sicer za zadrugo 20 Din, za Zvezo obrtnih zadrug pa 15 Din. Sledila je debata o zatiranju šušmarstva, v katero sta posegla gg. zastopnik obrtne oblasti višji pristav Bavdek in zvezin tajnik Kramaršič. Razpravljalo se je še o drugih važnih strokovnih in stanovskih zadevah, nakar je načelnik g. Škrbec z lepim nagovorom zaključil uspešno in mimo zborovanje. Zadrugi, ki šteje 60 elanov, agilnemu načelniku in odboru želimo veliko uspehov in bogatih sadov.
RAZNO.
Tarilne ugodnosti za posušeno meso. Generalna direkcija državnih železnic je dovolila tarifne ugodnosti za transport posušenega in osoljenega mesa, klobas itd. od Petrinje, Maribora Jagodine in Banatskega Karlovca do vseh obmejnih postaj, a le tedaj, če se glasi vozni list na kakšno inozemsko postajo. — Ugodnosti za meso in zaklano živino so razširjene na slanino, svinjsko mast ,loj in čreva; ugodnosti veljajo od vseh postaj do vseh obmejnih postaj in rečnih pristanišč.
Mednarodni kongres obrtnikov r Pragi, češkoslovaške obrtniške zbornice so prevzele nalogo, da organizirajo mednarodni kongres obrtnikov v Pragi. Kongres naj bi se vršil na Češkoslovaškem v drugi polovici septembra t. 1. Začasni prirediteljski odbor za ta kongres je po trgovinskem atašeju češkoslovaškega poslaniltva v Beogradu poslal jugoslovenskim obrtniškim organizacijam vabilo, da čim prej izdelajo neke referate o problemih obrtniškega sodelovanja pri delu tega kongresa.
Tudi pri nas bi bilo treba urediti obrestno mero kot pa Poljskem. Iz Varšave poročajo, da je poljska vlada izdala naredbo, po kateri se pri kreditnih poslih ne sme računati več kakor \\% letnih obresti. Do 1. sep-tejnbra morajo vsi bančni zavodi pri-
lagoditi pogoje za tekoče transakcije novim predpisom. Vrhu tega nalaga naredba zavodom dolžnost polletnega bilanciranja in se imajo bilance takoj predložiti okrožnim finančnim uradom.
Pripravljalna dela za novi državni proračun so se že pričela ter so predlogi za nekatere resore že izgotovljeni.
Promet v naših lukah. V mesecu juniju je bil v posameznih naših lukah naslednji promet: Split 859 ladij z 224.978 tonami, Šibenik 308 ladij z 409.646 tonami, Dubrovnik 44© ladij z 135.140 tonami, Metkovič 122 ladij z 17.225 tonami, Makarska 212 ladij z 37.770 tonami, Omiš 122 ladij z 19.594 tonami, Korčula 234 ladij z 57.028 tonami, Kotor 171 ladij z 33.927 tonami, v vseh ostalih lukah 5235 ladij z 574.314 tonami, skupaj meseca junija 8325 ladij z 1,292.289 tonami.
Nacionalizacija sladkornih tovarn.
V	ministrstvu za trgovino in industrijo proučuje posebna komisija vprašanje nacionalizacije vseh sladkornih tovarn v naši državi. Kakor se doznava, se pripravlja tudi načrt za nacionalizacijo drugih velikih gospodarskih ustanov, ki so velikega pomena za državo in narodno gospodarstvo.
Lovska razstava. V Jugoslaviji, ki skoraj nad polovico pokrita z gozdovi, je še mnogo divjadi, ki je v drugih državah že izginila. Bogastvo na divjadi je povod, da je lovstvo visoko razvito. V pokrajinah, ki so pripa-
dale pred svetovno vojno Stari Srbiji, je bil lov sicer prost, divjad pa se je obdržala zaradi redkih naselbin in raztrganega terena. Da se seznani domačine kakor tudi tujce z gospodarskim pomenom lovstva ter da prikaže razne redkosti dijadi ter vzpodbuja k novi gojitvi, so sklenili lovci iz Slovenije prirediti do sedaj največjo lovsko razstavo, h kateri bodo pritegnili tudi lovske prijatelje iz vse države. Zanimiva bo ta razstava zaradi tega, ker bo poleg lovskega gospodarstva prikazana tudi zgodovina lovstva, gojenje, krmljenje kakor tudi lovske trofeje in vsa industrija, ki je v kaki zvezi z lovstvom. Na tej razstavi bo prikazano kratkomalo vse, ki bo vzbujalo pozornost ne samo lovcev nego tudi ostalih obiskovalcev. Važen del naše razstave bodo tvorili lovski predmeti in trofeje, ki so bile razstavljene na mednarodni razstavi v Leipzigu. Kdor hoče videti bogato fauno Srednje Evrope in Balkana naj ne zamudi posetiti naše razstava.
DOBAVE.
Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 21. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave železa in osovin, kamene soli za konje, konopcev za konje in motvoza, krtač za ribanje, raznega elektrotehničnega materijala ter pisarniških potrebščin. — Direkcija drž. željezare v Varešu sprejema do 27. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave pogonskih vozičkov. Pri upravi smodniš-
nice v Kamniku se bo vršila dne 1. septembra t. 1. ofertalna licitacija za dobavo prediva od jute. — Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do
29. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave izolatorjev. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 26. avgusta t. . pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave varnostnega materijala; dne 28. avgusta t. 1. glede dobave raznega lesenega materijala; dne 30. avgusta t. 1. pa glede dobave varnostnega materijala; dne 29. avgusta t. 1. pri Upravi policije v Zagrebu glede dobave uniform. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 26. avgusta t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetskem slaga-lištu v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 1980 komadov zabojev; dne
30. avgusta t. 1. glede dobave 5000 parov nogavic; dne 2. septembra t. 1. pa glede dobave 5000 metrov mreže zoper komarje in 10.000 metrov vrvi. (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem sla-galištu. — Dne 29. avgusta t. 1. se bo vršila pri računsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave 450 komadov avtomatskih telefonskih aparatov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) — Vršile se bodo naslednje licitacije glede dobave kruha: dne 27. avgusta t. 1. pri Komandi mesta v Dolnji Lendavi. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani,
pogoji pa pri navedeni komandi.) — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 20. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 3000 komadov trioglatih pil. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 20. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 200 komadov krtač za ribanje. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 20. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1250 kg železnih odlitkov. — Dne 18. avgusta t. 1. se bo vršila pri Upravi I. oddelka Arti-lerijsko-tehničnega zavoda v Sarajevu licitacija glede dobave platna, dlak in usnja. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Prodaja hrastovega lesa se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 28. avgusta t. 1. pri Direkciji šum v Vinkovcih. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Prodaja lesa in drv. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 26. avgusta 1.1. ponudbe glede prodaje lesa in drv. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Prodaja starih sodov. Dne 27. avgusta t. 1. se bo vršila pri Središnjem sto-varištu materijala v Sarajevu ofertalna licitacija glede prodaje 1285 komadov starih sodov. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Prodaja zunanjih gum za kolesa (bi-ciklje) se bo vršila potom ustmene licitacije dne 27. avgusta t. 1. v pisarni I. Velocipedskega bataljona v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni pisarni.)
«r
Železnina orodje, okovjeitd.
Porcelan
Steklenina
BOGDAN
LJUBLJANA, Dunajska c. 11
(polea Figovca)
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana
Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Bnotamf nastoT: Kredit Llablfan« — Telefon iL 1040, USI, 1438, 2803 la 2806
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, de* viz in valut, borzna naročila, predujmi ln krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ln kuponov, nakazila v tu* in inozemstvo, safe Jeposiis Itd. itd.
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki Izberi zelo
rmi. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega naj flneJSega ln igračnl vozički v zalogi. — Več znamk Hvalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika.
Ceniki franko. Prodaja na obroke.
TRIBUNA- F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta 4
&
L. Mikuš, dežnikov
Ljubljana
Mestni trg 25
Ustanovljeno 1839
Skrbne izdalo vanje I Največji izbori Najniija ceno! Preobleke! PopravilaI
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
“.“V	„	PODRUŽNICA:	LJUTOMER
Telefon it. 2508
CENTRALA: KONGRESNI TRG4 ^^ ^ ^
Telefon it. 2508	Račun	pri	po»™	uro«..—*.	*	   —
HMM.	Ivan	Loobir.	_	Mim	»Merim«,	d.	d.	O.	MW.«ek).	VH	v	UublJ«*.