Leto XVII.
V Celju, dne 27. maj« 1W7.
Štev. 60.
DOMOVINA
llrfdalitvo	btala trikrat nn teden, vsak Maiel|eii, arcdo In peleh ter ve\]a z*	Za taneratf
t«, na firhlll*ri#vi mil s» 1 — nnni«« hi«.r,vv,iii» fr.n	Avstrijo In NenhMJo 12 kron. pol leta 6 kror. 3 mesec p i krone. Za Ameriko	•« plačuje od vsake petlt-vrsle po 20 vinariev ta vsa.
je na .VtolUcrjeN re^M 3 -	fran-	|n ,, w drW<. to1lko kolikor ma^a poštnina. n«nm>: Na leto 17 kron.	kokrat: z* vtfje ln«Irate in mn^rokratoo Inserirai^«
' p se ne TTmc*J0'	pol leta 8 kron 50 vin. Nanrfnlna m pofiiy« upravnIMvu. pla^ijr m naprej.	znaten popu«.
Mesečna priloga »Slovenski Tehnik".
Naše učiteljiško vprašanje.
Bliia se čas, ko se preseli c. kr. moško učiteljišče v Mariboru iz sedanjih najetih prostorov v novozgrajeno državno poslopje. S prihodnjim šolskim letom se začne nekako nova doba v razvoju učiteljiškega dijaštva na moderno opremljenem zavodu. Iz dijaških sre bo izginil čut inferijornosti. nadomestil ga bo ponos iu zavest, da je dijaštvo eminentno važen činitelj pri delu za narodov razvoj, zavladala bo zavest, da je njegova dolžnost, žrtvovati svoje moči blagru naroda iu vsega človeštva. Cela stavba bo nekako blagodejno uplivala na bodoče učitelje brez razlike uarodnosti.
Mariborsko c. kr. učiteljišče pomeni za nas spoduještajerske Slovence zavod, da ga do danes ni važnejšega. Vplivalo je na razvoj slovenskih učiteljev in posredno nn slovenski del štajerske zemlje. Izgojilo nam je domala vse učitelje, ki so potem delovali in še deloma danes delujejo med narodom. Nazore, ideje, ki so se jih bili dijaki nasrkali na zavodu, so zanesli med narod njihov duh, njihovo mišljenje je postalo del narodovega nazi-ranja. Izgojeni v znamenju narodne mlačnosti, naravno, tudi narodn niso mogli vcepiti spoštovanja, ljubezni do rodne grude, do samega sebe.
Učiteljiščnik. čeprav porojen med narodom samim, čeprav v prvi mladosti ni slišal ni besedice nemške, se je v krogu pretežne večine nemških kolegov
LISTEK.
„Hau, hau, hau!" ali kako je dijak Mihec lajal, mlinar Čmel pa bežal.
(SpUal V alej j Loiinski) Po poteptani cesti, že dobro na večer, je drdral na vso moč voz. v katerega je bilo vpreženo par konj ter ropotal po kamenju, da ga je bilo moči slišati za četrt milje daleč.
Na vozn, na visoko povzdignenem sedežu jo ležal ugodno razkoračen s pipo v ustih ter s kučmo na glavi mlinar Kuba Činel, bogut in ponosen mlinar iz Kobiloboka.
Vračal se je iz sejma s polnim moštiMčkom denarja, ki ga je bil prejel za prodano moko ter še s polnejšim trebuhom od vsakoršne jedi in pijače, kat re si je kaj rad privoščil, kar je bih tudi lahko mogoče spoznati po nji. » tebelosti. po njegovih debelih ustnic ter navzdol viseči bradi.
»n čemu bi naj tudi stradal, ko je
pod nadzorstvom nemških ter uradniško pedantno ponižnih slovenskih profesorjev — kmaln docela odtujil narodovemu duhu. Sistem, ki je tira-uizoval nekdaj in ki vlada še danes po vseh slovenskemu narodu namenjenih srednjih šolah, nemške učne knjige, ki so vestno prikrojene neslovenskim razmeram so delovale kaj izdatno v tem smislu.
Če odštejemo tisto številce uric v katerih se razlaga dijakom skoraj samo večnosveta modrost slovniike teorije, tako, da za slovstvo, konverzacijo in druge važnejše stvari ne ostane nič več časa — smo kolikor toliko pri koncu s slovenskim poukom.
In v izključno nemškem jeziku izučen učitelj naj bi pončeval in vzgajal slovensko mladino, naš up, našo bodočnost? — Ironija! Slučaji, ko je moral otrok-učenec pomagati učitelju s kakim slovenskim izrazom iz zadrege — niso redki. Žalostno sicer — pa resnično!
In v nemškem duhu izgojen učitelj naj bi se vživel na mah v misli, v dušo slovenskega naroda ? Koliko težav, koliko zaprek je bilo treba premagati predno se je učitelju to posrečilo — a koliko jih je, le ozrimo se po domovini. koliko jih je. ki se še do danes niso mogli privaditi litju in bitju naroda. iz katerega so izall
Da slovenski narod svojega uči-teljstva ne upošteva, mu ne pripisuje posebne važnosti, ga dostikrat sovraži, je pač nmljivo. In od tega dandanes opravičenega ljudskega naziranja od-
imel denarja, kakor so pravili ljudje, toliko kot zdroba, a pri tem ni imel ne sorodnikov ne otrok, da torej ni imel štediti za nikogar, ako bi tudi hotel. Njegov mlin na dva kamna ni stal niti podnevn niti ponoči; dobra postrežba je za več milj daleč privabljala ljudi in pri tem nihče ni pomnil, da bi se mu bil kdaj razdrl jez ali se strlo kolo.
Knba Čmel je bil bogatin, da malo takšnih, najsi tudi je bil njegov oče pastir vaške črede, on vendar sedaj ni hotel iti pogledati preprostega kmeta ter se je smatral skoro enakega graj-ščaku.
T- da nič za to! Nemara bi mu bilo nioi' še odpustiti ta ponos, zakaj kakor pravijo, da vol zmirom pozabi, kakšen je bil. ko je bil še tele, toda 'težavno je bilo mn ne zameriti, da, brigajoč se le za lastno dobro, revežev ni podpiral, niti cerkvi daroval ničesar. Evo, tudi sedaj je dremal na vozn, oči so mu posiloma lezle skupaj, a tu je jel vsaki hip vleči konja za vajeti, ker so je bilo solnce že dobro skrilo za <-te oblake, nebo je postalo čimdalje
vrniti narod je mogoče le, če se'iztrebi zlo tam. kjer pravzaprav tiči: zlo tiči v učiteljstvu samem.
Učiteljstvo mora biti narodno — zahtevamo vedno, a kako naj bo narodno, ko je vender izgo-jeno v nemškem dnhn, na nemškem nčiliščn. Izgojiti narodno učiteljstvo je mogoče le na narodnem, na slovenskem učiteljiičn.
Štajerski Slovenci potrebujemo slovensko učiteljišče. Že več desetletij je tega. kar so začeli študirati naši dijaki na nemškem učiteljišču v Maribora. da. zatrjnje ae celo od neke strani, da je mariborsko učiteljišče namenjeno slovenskemu narodu. Od tiste dobe pa do danes je marsikaj napredovalo, recimo, profesorjem so te večkrat povišali plačo, tndi pedagogika je napredovala, še več, gospodje pedagogi so celo izpoznali, da je potrebno včasih naglašati: Slovenec v slovensko šolo — v praksi pa je ostalo vse pri starem. Danes se neguje na c. kr. učiteljiičr slovenščine toliko, kot se je je že pred 10, 20 ali HO leti. Učni jezik je ostal izključno nemški in bo menda še nekaj časa, če se ne vzdra-mimo kmalu.
Slovensko učiteljišče nam je iiv-ljenjska potreba. Tetko sicer pogrešamo slovenskih višjih gimnazij, slov. realk, a najtežje občutimo pomankanje slovenskega učiteljišča; kajti nobeden uradnik, odvetnik, skratka nobeder tistih, ki so izdelali gimnazijo ne pride z narodom v tako ozko dotiko kakor
bolj otožno in nektko dušljivo je p<»-stalo v ozračju.
.Pojde det!" zamomlja Kuba ter se nejevoljen poboža po trebuhu, ker do domačije je imel še dve milji hoda. a sredi vsega pota ni bilo o kakšni krčmi niti sluha, pa tudi drugje strehe ni bilo, da bi si mogel najti zavetja v potrebi; mlinar pa se vendar-le boji. da se ne bi zmočil, tako kakor se boji zlod blagoslovljene vode.
rPfuj!" pljune ter na polovico iz-trese pipo; ..treba je pognati, pa tudi drugače so mi že jele lezti oči skupaj. Ko bi se človek vsaj imel s kom kaj pomeniti ter se z nečim razvedriti".
Ko je tako gledal predse, tekel je po stezi poleg ceste nek mlad popotnik urnih korakov v suknenem jopiču ter s palico v roki in s precejšnjim zavojem na hrbtu.
„Oho, to je nekak postopač!" je je zamomljal mlinar ter nabnlil ustnice Med tem se je popotuik obrnil ic zaspani mlinar je zagledal dobro mu znano lice.
„Fiu, fin! To je naš dijak Mihael", zašepeta
baS učitelji. In tn nam treba ljudij, ki bodo res vredni tega imena — ki bodo pravi učitelji narodovi in ne samo reklama za taje blago, za tujo .kulturo".
Na mariborskem c. kr. učiteljišča izdela leto za letom tako bore majhno število slov. dijakov, da je opravičen strah, da nam zmanjka v najkrajši dobi ačiteljskih moči j za narodne šole, da ne govorim o šolah v nemčnrskih občinah, in to vse. ker nam primanjkuje radi izključno nemškega poučnega jezika na e. kr. nčiteljiičn slovenskega naraščaja. Slovenec, ki stopi v pripravnico opeša kmalu, ker mu dela taji ačni jezik preveč teikoč. Kaj hoče? Kaj drugega kot pustiti vse skupaj!
Bilo je 1. 1901, ko se je dvignil slovenski narod ter zahteval kakor na en glas vseučilišče v Ljubljani Propadli smo sicer takrat s svojo zahtevo, a moralni uspeh je bil ogromen. V narodu so se vzbudile nove sile, začelo se je delati ne samo govoriti V naroda. zlasti v dijaštva je našla nova ideja tisto silo, ki bo vzdriala zahtevo v iivljenjn pa tudi jo vresničila.
Slovensko vseučiliško vprašanje se tiče vsega Slovenstva, štajersko srednješolsko vprašanje se tiče specijelno nas štajerskih Slovencev. Naše učiteljstvo naj stopa pri slov. Štajerskem učite-ljiškem vprašanju v ospredje. Treba bo sicer močne akcije, da pridemo do svojih najprimitivnejših pravic. Gibanje 1. 1901. nam bodi pri tem vzgled ia bodrilo.
Za višjo gimnazijo bodo v kratkem napisane skoraj vse slov. učne knjige.
Resnično je bil to dijak Mihe* Gangel, sin revnega kmeta iz Kobiljega boka. Že je deset let brez vsake podpore obiskoval šole v Rešovu, a sedaj se je kakor običajno vračal na počitnice domu.
A treba je vedeti, da je bil to kaj vrl človek, ta Mihec, Ko je bil ie otrok, je pasel inpnikove gosi ter ue znal iupniku tako prikupiti, da ga je sam nančil čitati ter mu je večkrat povedal kaj pametnega v tem in onem.
Mihec je bil močno radoveden; marljivo je poslušal duhovnika ter si v duhu mislil, vzdihajoč:
.Oh. moj Bog, ko bi bil jaz kdaj tako pameten, kakor U g. župnik!"
Toda ničesar ga ni tolikanj mikalo, nego one slike, ki so visele v dolgi vrsti v zakristiji ter predstavljale različne kralje in oborožene viteze.
Mihec je vprašal nekoč žnpnika, kaj pomenijo te slike ter sprejel odgovor. da so to nekdanji poljski kralji, hetmani in vojevodje.
Revnemu Mihcu so se kar solze zasvetile v očeh.
(Dalje prihodnjič).
Kar jih je vporabnih. naj izpodrinejo tndi na našem učiteljišču sedanje nemške knjige. Popolno državno slovensko učiteljišče (moško in žensko) za slovenski Stajer je naša zahteva. Vemo sicer, da je nemogoče napisati kar čez noč še manjkajoče učne knjig za učiteljišče, n nekaj je mogoče takoj, namreč: utrakvistično učiteljišče, na katerem bo raila slovenščina pcleg nemščine tndi nekaj veljave, kakor je to o. pr. v Ljubljani, čeprav v skopi meri. Vsaj ?a najtežje predmete naj se uvede slovenski učni jezik.
Določiti natančneje, svetovati kako bi se dalo priti najhitreje do zaželje-nega cilja, to ni namen teh vrstic. Najti modus. kako ndejstviti zahtevo slovenskega prebivalstva Štajerskega, to je stvar difave in pa naših po-alancev.
Novozgrajeno poslopje mariborskega c. kr. učiteljišča je gotovo znatna pridobitev spodnještajerskih Nemcev, morda tudi dika mariborskemu mestu.
Toda slovenski narod, ki ima tu spet jasen dokaz, kako se dela z njegovim denarjem; Slovenec, ki vidi. kako se masti Nemec z mesom dočitn Slovenec še kostij ne dobi. se ne more veseliti tega sicer hvalevrednega pojava.
Ne bomo mogli obhajati slovesno tistega dne, ko bodo poslavljali nemški listi kulturno delo avstrijske vlade. Potrtega duha bo prestopal slovenski dijak prag novega poslopja, saj ga bo moralo boleti srce. ker je imel slovenski narod doslej tako energične zastopnike. No, mir z njimi! Od novoizvoljenih poslaucev pa zahtevamo: ne plazite in ne moledujte, ampak zahtevajte. zahtevajte! Narod bo stal za Vami!
Izid o$jih volitev.
Volilni okraj Brežice - Sevnica - Laško.
Izid volitev po nekaterih občinah.
Številke v oklepaju se	nanašajo na volitve 14. maja.
Roš	dr. Benkovič.
A rtiče 7 (15)	251 (225)
Globoko 46 (7)	128 (109)
Kapele 211 (186)	58 (47)
Pleterje 22 (25)	151 (136)
Zakot 45 (23)	221 (168)
Sromlje 4 (13)	193 (161)
Videm 85 (65)	186 (154)
Bizeljsko 367 (263)	72 (56)
Blanca 120 (106)	272 (201)
Zabukovje 153 (164)	43 (53)
Ožje volitve so končane po vsej državi izvzemši Galicijo, kjer se bodo vršile Sele dne 7. junija t. I. Meščanske stranke so se za ožje volitve-združile proti socijalai demokraciji, katera si je pa vkljub temu pridobila še 22 mandatov tako, da šteje sedaj ta stranka skapaj 82 poslancev ter je najmočnejša v novem parlamentu.
Slovensko javnost je ožja volitev v Ljubljani neizmerno razburila. Vsakdo je vedel že naprej, da bode izvoljen župan Hribar, vender je končni uspeh ožje volitve pmvzročil v Ljubljani, po Kraujskem in tudi drugod v liberalnih krogih neko naravnost nepopisno in nepojmljivo navdušenje. Nebroj brzojavnih čestitk je bilo poslano od vseh strani j novemu poslancu, vse ga proslavlja ia pozdravlja kot moža, katerega je asoda izbrala v to, da vzbudi svojo v teh volitvah smrtno poraženo straako k novemu življenja. Ta parok-sizem je plod v vseh srcih živeče želje po novem življenju, deloma pa Udi posledica osebnih zvez in simpatij, katere uživa župan Hribar med slovenskim razumništvom. Nad, katere izra-
žajo vsi ti pozdravi in vsa ta zmagoslavja ne bode mogel uresničiti edini Hribar — in bi jih ne mogel oživo-tvoriti noben posamičnih — ostale bodo torej samo nade in želje tako dolgo, dokler se vsi. ki čutijo potrebo novega življenja z vso energijo in vso resnostjo ne poprimejo reformnegs dela. To delo je tako potrebno, da se v interesu našega naroda ne sme več odlagati. I<etošnji volilni boj na Slovenskem in posebno v Ljubljani nam je dokazal, da je politična strast in zaslepljenost dosegla vrhunec. Kdor je čital naše časopise, posebno klerikalne, se je tnoral strahotna vprašati, se li prištevajo ljudje, ki tako govore in pišejo in za katere tako govore in pišejo še v število kultivirauih ljudij? Ni Ii moralna škoda, katero je zadal ta divji volilni boj duši slovenskega naroda večja n^go je dobrota ustavne osvobode? Tako ne sme dalje, vsi ki ljubijo svoj narod, morajo na delo. vsak si mora po svojih uajboljših močeh prizadevati, da se mod ljudstvom razširi izobraženje in smisel za zdravo politično življenje. Preporod našega življenja je potreben, vsak naj začne pri sebi in v svoji najbližji okolici, vsi pa delajmo neumorno na to. da zanesemo več luči, več prosvete v slovenski svet. Ta nauk. da. ta nalog nam daje letošnji volilni boj.
O najbližjih nalogah državnega '/.bora piše novoizvoljeni posl. baron Hock v .Zeit". Prva naloga novega parlamenta bode. pravi Hock. da bi našel samega sebe t. j. da bi stvoril velike skupine, zmožne razviti velika politična vprašanja. Dokler se to ne zgodi, tudi vlada ne bo mogla druzega kakor staviti najnujnejše predloge. Kakor hitro bodo rešene volilne zadeve, med katerimi bodo n» drugem mestu pritožbe o zlorabi uradne moči nn korist kršč. soc. kandidatov, bode morala biti vlada prisiljena, pojasniti svoje stališče proti tej stranki. Temu primerno zavzamejo potem svobodomiselne stranke svoje stališče proti vladi. Tudi med meščanskimi strankami bode moralo biti rešeno nprašanje. ali dajo prednost zbližanju k soc. demokraciji v smislu napredka ali se pa približajo klerikalcem v imenu slabo razumljenih koristi.
Glavno delo novega parlamenta bo posvečeno seveds avstro-ogrski na-godbi in pripravam k ločitvi obeh državnih polovic. Ni niti najmanjšega dvoma, da bodo vse stranke vlado naravnost prisilile, da bode brez vseh obzirov na kake želje dvornih krogov odločno branila politične in gospodarske življenske koristi Avstrije ter da se ne bode nikakor dala zapeljati k slabi nagodbi. Nov predlog kazenskega zakonika bode prav gotovo čim prej stavljen. Poleg tega pride na dnevni red predlog o odstranjen ju § 111 o. d. z. (o ueločljivosti zakona). jtotem reforma tiskovnega zakona, zakona o združevanju in predvsem o zavarovanju delavcev. Urgirati bo treba predlog o ureditvi uradniškega vprašanja in službene pragmatike. Proti koncu obljublja baron Hock. da si bode prizadeval združiti vse svobodomiselne stranke proti klerikalizmu v nujnem vprašanju — svobodne šole.
Spor med Madžari in Hrvati še ni rešen. Madžari se nočejo vdati ter odločno zahtevajo, da mora ostati aiadžarščina uradni jezik na hrvatskih državnih železnicah. Zastopniki hrvatskega sabora so pa odločno izjavili, da je to za Hrvate nesprejemljivo. List „A Nap" piše, da odstopita ban Pejačevič in sekcijski načelnik Nikolič ter da postavi madžarska vlada na banovo stolico odločnega, rezkega generala. No s tem generalom ne pojde stvar tako gladko — za sedaj
je vsa stvar odložena. Ban Pejačevič bode še prej poročal kralju v avdijenci o položaju, potem se bodo nadaljevale razprave. Za banom in vlado stoji pa hrvatski narod složno, kakor en mož, to se je pokazalo na sprejemu, ki so ga Zagrebčani priredili iz Budimpešte povrnivši se delegaciji.
Is lavinske daHaa. Zmagala je svobodna volja svobodnih mož! Premagan je pristaš stranke, katera je celi volilni boj na nečuven način blatila in obrekovala svoje nasprotnike, ponavljajoča vedno in vedno, da so brezverci. Zlorabljala je cerkev, priž-nico in spovednico, zlorabljala na obsojanja vreden način verski čut ljudstva v zasebne koristi duhovščine in kandidata. Zadnje volitve so pokazale, da živi v Savinski dolini svoboden, zaveden in neodvisen rod. — Zastonj so sedaj izbruhi nebrzdane jeze in grožnje po .Slov. Gosp." in .Slovencu", katere kažejo. Ja je naša duhovščina že zdavnej pozabila, da mora oznanjati mir. spravo in ljubezen med verniki ter je postala ueolikana. maščevalna bojna četa za nenasitljivo dnhovniško nadvlado. Vsi dnhovniki Sav. doline so bili na nogah proti kmečkemu kandidatu, so obrekovali in psovali kot duševni očetje lastne farane — le malo, malo je častnih izjem. In z veseljem konštatiramo danes: marsikomu, ki je videl v duhovniku nezmotljivega namestnika božjega so se odprle oči. nekaj vzgledov o .delovanju' teh božjih namestnikov.
Štiriinsedemdesetletni starček, g. župnik žalski, je kričal na žalskem kolodvore: .Lahko noč. Roblek!" .Re-quiescat in pace. Roblek!" (naj v tnirn počiva, Roblek.) Dobro so znane vsakomur te besede iz pokopnega cerkvenega obreda kako željo je pač gojil z njimi gospod župnik, kažoč na bo-lehnost g. Robleka. s katero so duhovniki toliko agitirali? Njegova krščanske ljubezni polna želja se mu pač ne uresniči še tako kmalu — a ljudstvo je obsodilo duhovnika, kateri more tako lahko rečemo snrovo — govoriti.
Petrovški kaplan, znani .Tančič. kateri je agitiral pretekle dni po laškem okrajn. ker mu je pri nas izpodletelo. je'pridigoval. kakor pripovedujejo ljudje, da bodo dve leti po Roblekovi izvolitvi vse cerkve zaprte. Ali verjamete to, gospod kaplan, sami. ker dobro poznate Robleka in njegovo rodbino? Gotovo ne. in zato ste si z agitiranjem s takimi sredstvi sami vtisnili pečat sramote na čelo.
šentpeterski župnik je moral na javnem shodu pripoznati. da so strahovi glede zakona in šole prazni. (Dovolju* jemo si tu vprašati, kako je vobče to. da se duhovniki pri nas bore proti civilnemu zakonu, dočim ga pripozna-vajo n. pr. na Nemškem? In ne more se trditi, da bi tam vera — pešala, ampak nasprotno!) In vendar je drugo nedeljo hnjskal v cerkvi otroke proti očetom, žene proti možem? Vaša pot gre torej preko svetih družinskih vezi v prid enemu — Povaleju.
Dejstvo je nadalje, da so ravno tam razširjala priučena dekleta najgrje laži o poslancu Robleku. Ali jih je „dresiral~ g. župnik sam?
Pribijamo, da s) si gospodje pokopali v blatu, katerega so metali na svoje politične nasprotnike, svoj ugled in veljavo. Kajti kdo verjame človeku, kateri je enkrat lagal in obrekoval, kadar govori resnico?
Toda s tem smo opravili s temi gospodi. Mi hitimo mimo in preko njih samozavestni do ciljev, katere smo si stavili.	'a vlnčan.
Slovenske novice.
1
blajartko.
—	Na glavnem zboru zaupnikov narodne stranke, kateri se je vriil včeraj, v nedeljo 26. t. ra. v veliki dvorani .Narodnega doma", so izrekli z burnim odobravanjem vseh navzočih odposlanci vseh strankinih okrajnih odborov, zaupniki in mnogi odlični možje iz vseh krajev Sp. Štajerja svojo zahvalo in priznanje onim možem, kateri so po besedah g. dr. Kukovca zastavili vse svoje moči. da bi pripeli venec zmage na zastavo napredka iu neodvisnosti; to so gg. Glaser, Mursa, Rebek, Zadravec in Zurman. Slednji trije so bili navzoči in so se jim priredile burne ovacije. Istotako tudi novima poslancema gg. Robleku in Jo* žovniku,
G. dr. Kukovec se je zahvalil tudi vsem onim. kateri so kot fnnkcijonarji okr. odborov in kot agitatorji požrtvovalno in nesebično delali v ogromnem volilnem boju. Zahvalil se je posebej narodnemu učiteljstvu. katero se je izpostavljalo vsemu obrekovanju in blatenju nasprotnikov ter se borilo za zmago kmečkih kandidatov in napredne misli.
Na glavnem zbore, katerega se je udeležilo nad 200 mož, je vladalo veliko navdušenje. Vidi se, da je stranka že pridobila mogočuo zaslombo v ljudstvu. -nato so vsi udeleženci gledali jasnega očesa v bodočnost. Stranka nastopi sedaj mirno pot dela. organizacije in izobrazbe, da doseže svoje velike cilje. Deviza. .Naprej!- je odmevala v vseh srcih in dnšah in ni dvoma, da gremo času nasproti, ko pade ua Sp. Stajerju stoletno tiranstvo kle-rikalizma in zavlada svobo..en in napreden slovenski rod!
—	Slovensko gledališče v Celja. Prvi večer, 25. t. ra.: .Elga". Sanjska drama v sedmih prizorih. Po Gerhardu llauptraannu. Videli smo v soboto na celjskem slovenskem, odru nekaj, kar ni spadalo na njega. Zagrabi nekje kos šumečega, valovečega in strastnega življenj, slasti po uživanju, in postavi ga v nbožno stanovanje siromakovo: kakšno nasprotje! In najsi se tam razvija to življenje, najsi kipe razburjene gosposke strasti — nekaj neskladnega tiči v tem prizoru, ker ni primerne okolice, ni miljejs. To. mislim, je bila glavna in usodna napaka te predstave: ubranosti je manjkalo, one ubranosti, katera nedvomno ustvari primerno urejen oder in katera potem tvori značilno ozadje celi predstavi. Ni treba, da bi se predstavljal« odločno trudili, da bi dali priliko vsem gledalcem uži-veti se v igro: a nekaj se mora zgoditi! Predno se dotaknem igralcev in igralk samih, moram še omeniti jedno okolščino. katera je mnogo pripomogla k temu. da mnogi drame niso razumeli in so obsojali z vso moralno ogorčenostjo Elgo in njeno življenje. Haupt-raann je takozvani .NVortktinstler"; težko ga je prevajati, in zato meuim, se je treba potruditi, da ostanejo vsaj tiste finese ohranjene, katere je mogel predstavljalec raztolmačiti v pesnikovem duhu tudi slovenski. Potrebno je to tembolj, ker je zunanjega dejanja pravzaprav malo — in je še isto. kar ga je. večinoma malo zanimivo; pravo dejanje v drami nam povedo le besede, posamezni stavki in vzkliki označujejo notranji razvitek drame. Ta pa je manjkalo. Dvorana je zelo malo akustična — in reči moraco tudi. da se je tndi na odru premalo pazilo na izgovarjanje in jasnost Kaj naj rečem o posameznih vlogah? Kdor količkaj čita gledališke kritike ljubljanske, ve, da je ga. Tab.?rska izvrstna moč. Uvideli smo sedaj tudi Celjani, da jo je
H brali zastonj: interpelirala nam je wko dobro Elgo. da smo razumeli, kaj je gnalo to nemirno žensko dragemu ▼
naročje. Na višek svoje nloge se je gotovo povspela v onem prizora, ko je branila Dortko in Oginskega. Igra g. Taborskega je bila odmerjena, zaokrožena: mol. kateri skriva svoje strasti, kateri prikriva svojo jezo. Le včasi šine strašen plamen iz onega brezda-njega prepada v duši, kjer nam gori vsa jeza in žalost nad strto srečo in prevaro v livljenjn. G. Taborskemu gre uaše najodkritosrčnejše priznanje! Odlikoval se je tudi g. Oginski — g. Ve* rovšek pa se je zares potrudil, da je svojo ulogo na svoj način izvrstno rešil. Izmed ostalih moramo pohvalno omeniti go. R°novsko in Danilovo; njih uloge pa ne nosijo nič posebnega na sebi. Samo mnenja si ne moremo pri-držati, da je bila ponesrečena misel, spraviti »Elgo" na celj- i oder.
—	Konkurz je dovolilo okrožno sodišče v Celju za premoženje klobu-čarice Ant Schriber v Celju. Začasni upravitelj konkurzne mase je trgovec Lakitsch.
—	., Bralno društvo Gaberje4* priredi dne 9. junija 1907. ne 2. junija kakor je bilo prvotno naznanjeno, veliko veselico v Bukovem žlaku pri g. Štefanu Koželju. Na sporedu so gledališke igre: -Strup", šaljiva igra v dveh slikah in »Zupanova Micika". šaljiva enodejanka. Igralo se bode pod velikim kozolcem in smo torej obvarovani pred dežjem. Šaljiva loterija, korijandoli-bitka. šaljiva pošta itd., se vršijo na vrtn. Pri igri in velelici bo igrala godba ter nastopil pevski zbor. Ker se g. Koželj in njegova soproga sploh vedno potrudita za najboljšo postrežbo, bosta tudi sedaj vse kar najskrbneje pripravila. V sl«>aju prav slabega vremena se veselica preloži ua prihodnjo nedeljo 16. junija. Vabimo vse narodne celjske rodbine in vse celjske Slovence! Do Koželja je ravno prav prijeten sprehod. Nn svidenje!
—	Žrtev klerikalne agitacije. Poroča se nam. da so odvedli gospo Š. v Gaber ju v Gradec v norišnico. Žena je zblaznela, ker so jo razne .volilne" pridige, posebno neka pridiga v St. Petra v S. d., pripravile do misli, da bo zdaj vere in cerkve konec. O tem žalostnem slučaju poročamo natančneje prihodnjič.!)
—	Popravek. Dr. Benkovič je dobil v Trbovljah - Vode skupaj 171 glasov, ne pa. kakor je bilo pomotoma poročano, HI3. To bi bilo za Trbovlje že dokaj sramotno.
—	Vromocija. G. Ljudmil Haupt-manu. suplent na c. kr. I. državni gimnaziji v Gradcu je bil promoviran za doktorja filozofije v pondeljek dne 27. maja 1907 na graškem vseučilišču. Čestitamo.'
—	Slavnost razvitja Sokolske zastave v Žalen je odbor Sokola sklenil preložiti na 4. avgusta. Neprimerni prenizki prostori so onemogočili, da bi se bili telovadci za to slavnost žo sedaj primerno pripravili. Bratska in sosedna društva prosimo, da se blagovolijo pri svojih sklepih na to ozirati.
—	Št. Pavelska godba priredi v četrtek 30. maja t. I. ob 4. uri popoldne vrtni koncert pri g. Sadnikn ob Savinskem mostu v prid šolski kuhinji v Št Pavlu pri Preboldu.
—	Dr. A. Korošec In Rlehard Marckhl. »Ali smo Marckhla volili našim poslancem?" so se čudom izpra-. ievali naši kmetje v po toči prizadetih občinah rogaškega kraja, ker je prišel — Marckhl pogledat, kako ogromno ikodo je prizadela toča tamošnjim itak ■božnim ljudem in je tudi obljnbil, da ie bo obrnil do pristojnih oblasti za podporo. Dr. A. Korošec, katerega so
Ijndje po toliki reklami 14. taaja volili, pa je ob istem času agitiral po sev-niškem in laškem okraja u — dr. Benkoviča. Dr. Korošec je, kakor videti. vzoren poslanec — zato ga je SI. kmečka zveza v svoji nesebičnosti tudi privoščila bogatemu rogaškemu okraju!
— O kulturni stopinji kranjske
duhovščine, katero se trudi posnemati tudi naša štajerska, pričajo sledeče cvetke in posebn? izdaje »Slovenca" št. 118: »Hribarjeva stranka se je pokazala v vsi svoji odurni podlosti in brezmiselni neumnosti .. v najgrši bedariji . . Pijani kakor divje zverine so se vlačile te barabe po mestu, drvile , . in rjovele. Nekateri liberalni inteligenti so imeli vso obleko polno blata . . v katerem so se v svoji pijanosti valjali; na dragih smo videli namazane obleke z vsebino njihovega želodca . . Po mestu besu«* agitatorji rjaveč in tuleč kakor turški derviši.." (Obč. svetn. Predovič) »najplemenitejši potomec iz svinjegojne dežele ob dolenjem toku Save . . Zakaj ne jaha na svinji?" (vprašujeta Štefe in Lampe). »Pa kralj Elija (Predovič) se je dvignil iz prahu in zletel na svinjo . . Gospodje liberalci vino- ženo- in prešičo-ljubi.. Drli so se . . predno izdahnejo svinjsko dušo." In o ljubljanskih de* kletih. ki so priredile ob isti priliki ovacijo poslancu Hribarju: »Vpila so s prešičjimi hlapci, mahale z robci proti moškim, s katerimi so očividno že preveč znana.se kretala kakor prave zrele ptice, ki se pripravljajo za najvišji institut . . Kandida-tinje za . ." »Slovenec" je glasilo kranjske in štajerske katoliške dn-hovščine. Kristusovih naslednikov na zemlji, oficijelno glasilo »Slovenske ljudske stranke" in posredno tudi duhovniške »Kmečke zveze".
—	„SloveneeM hujska po slavnem zgledu mariborskega -Slov. Gospodarja" posredno k bojkotn. V štev. 118 piše: »Kmečka zavest se je začela v mnogih krajih mogočno vzbujati, posebno vsled dogodkov pri zadnjih volitvah. Pod-sredški kmetje gredo rajši v kmetom prijazne trgoviue v Kozje nego k svojim sovražnikom I ? ) doma. V Bučah si želijo baje kmetje dragega trgovca, ker je Ivnik nastopal tako strastno proti »Kmečki zvezi". Čudno se nam samo zdi, da »Slov. Gospodar" in »Slovenec" ne vplivata na to, da bi se ta »kmečka zavest" zbudila v prvi vrsti pri kmetih okrog Maribora, Celja, Ptuja, Ljutomera in dragih nemških trdnjav na Sp. Štajerju. Ali jima še ležita Ilans Kregar. Govedič in slučajni obisk prof. Vrstovška v kosteh?
—	Možatost In politično poštenje sta »Slov. Gosp." čisto neznane lastnosti. V št 28. od 23. i. m. piše: »V delu za svoje ljudstvo osiveli župnik Koren ... je bil tudi proti svojim nasprotnikom vedno dostojen." Ali res? Je bil ta osiveli mož tudi takrat dostojen, ko je na postaji klical: »Requiescat in pace Roblek"! — O dostojnosti ima pač vsak svoje nazore. Isti »Slov. Gosp." piše dalje: »Nepoštenost celega volilnega boja od Vaše stranke Vam je pomagala v državni zbor! (Namreč Robleku.) Da nas je pa »Narodna stranka" z goljufijo in lažjo premagala nič ne de . . ."
To so drzne trditve za katere ne morete navesti najmanjšega dokaza. Tega tudi ne bodete nikdar poskusili, to je le tako vaša navada, drzno kopičite laii, sumničenja in krivične doliitve na svoje nasprotnike. Ko se vas pa pošteno prime nimate nikdar moikega. odkritega odgovora, najrajše se kar potuhnete in molčite. Da, da gospoda, pogum, ljubezen in spoštovanje do
raanice to ni Vala stvar — in vender se ji bodete morali polagoma privaditi, za to bomo skrbeli.
—	Še par cvetk iz resnicoljubnega „81. Gosp." št. 28. »V Bizeljskem in Kapelah so nekateri Roševi pristaši čakali z revolverji ua govornike „S1. kmečke zveze-.- „V Robičevem volilnem okraja so hodili Jetovnikovi agitatorji okoli ter troaili najnesramnejše laži o Robiču. n. pr. da je Robič ločen od svoje žene. Če bodo zmagali nasprotniki, zmagali bodo le z nepoštenimi sredstvi kakor je zmagal Roblek. O Robleka je dokazano, da on ni poslanec po ljndski volji, ampak po strahovladi in sleparstvn njegovih agitatorjev ter vsled piva, vina in žganja, ki je bilo Roblekovim pristašem na razpolago." Tako piše „SL Gosp." o zavednih, neodvisnih volilcih! Zapomnite si to za drugo pot in skrbite že danes za to, da ne dobi pri prihodnjih volitvah klerikalni kandidat nikjer ne enega glasu — to bo edini in najprimernejši odgovor na te surovosti.
—	Pogled v poslan če t o dušo. G. dr. Benkovič pravi v zahvali svojim »cenjenim volilcem" (Pos. Str. št 19.) »Za svoje somišljeuike, atesti prijatelj*, hočem iti v vsak ogenj." (V prvi vrsti bo skrbel torej novi driavni poslanec za svoje prijatelje, dobro, da nam je to sam in že naprej povedal.) Potem pa pravi:
»Osebnosti v politiki ne poznam; deloval bodem vsepovsod te aa stvar."
Kaj je torej res? Na to. kar je na prvo mesto zapual. daje po navadi vsakdo največjo veljavo. Politično delovanje g. dr. Benkoviča bode veljalo torej le somišljenikom atesti pri-jateljsm, drugi stavek je le radi lepšega in čisto brez pomena. Še manj pomena imajo nadaljne besede: »Moji dosedanji nasprotniki najdejo pri meni vedno odprta vrata." To je le puhla fraza. Karakteristična je pa ta le ne-nameravana izpoved: »Svojim srarao-tilcem seveda odpuščam, ker vem, da v politiki večkrat prevlada strast in laž." Da, gospod doktor, v klerikalni politiki prevladuje vatfms ne samo večkrat, strast in laž, proti temu se morajo ravno vsi pošteni elementi v našem narodu združiti, da starejo in porušijo to gnezdo moralne kuge. ki zastruplja naše javno življenje in kvari značaj našega ljudstva. Težak bode ta boj. kajti baš Vi, novoizvoljeni državni poslanec bodete, kakor nam »Posavska Straža" od 26. t. m. javlja, zlorabili svojo poslansko imuniteto v ta namen, da se list premesti v Brežice in da Vi. kot nedotakljivi državni poslanec prevzamete njega odgovorno uredništvo. Pod zaščito poslanske nedotakljivosti bodete izvrševali delo maščevanja nad svojimi političnimi nasprotniki, napadali je bodete, kakor se Vam bode ljubilo, ne da bi se Vam bilo bati — sodnika, ker ste poslanec! To vse ste nam povedali koj po izvolitvi. Vi pa. ki ste temu gospodu oddali svoj glas, sodite že danes lahko, kako dobroto ste s tem skazali svojemu okraju.
— Dr. Trstovftek In Govedič. Pred ožjimi volitvami je prišel g. dr. Vrstovšek. znani steber _SI. kmečke zveze", »slnčajno" k nemškutarskemu šoštanjskemu župniku Govediču in našel tam »slučajno" tudi šoštanjskega župana \Voschnagga. Govorili so o zvezi »SL kmečke zveze" z redko posejanimi Nemci in nemškutarji po Šaleški dolini za ožjo volitev. Za to zvezo se je posebno potegoval Inpnik Govedič. Bila bi naj to protinsluga za njegove zasluge Nemcem v Šoštanju. Beležimo tudi ljudsko govorieo, da je Govedič obetal Nemcem, da se jitr bo šlo od strani »SI. kmečke zveze" na roko
glede nemške šole v Šoštanja. Pripomnimo, da ljudstvo govori tako — in ako je res, obžalujemo, da so delali za profesora Robiča taki narodno brezvestni in izdajalski agitatorji! Pribi-jemo samo dejstvo, da so se pogajanja vršila in da so Nemci vsako podporo za Robiča odklonili.
—	T Trbovljah je padel radar Franc Mrzel pijan preko stopnic v klet in se je tako ranil na glavi, da je malo ur pozneje umrl
—	Oproščen je bil predzadnjo soboto pred okrežnim sodiščem v Maribora zastopnik banke .Slavije" g. J. Veras, kateri je bil tožen radi neke dozdevne goljufije.
—	Na deželni poljedelski šoli v Grottenbofn je razpisanih za šolsko leto 1907 8 večje število prostih mest za gojence. Ti morajo prebiti na šoli 2, z manjšo predizobiazbo 3 leta. Gojenci morajo bili pri vstopu že 16 let stari. Prošnjo je treba osebuo izročiti pri ravnateljstvu na kak delavnik do 15. julija. Gojenci, ki uživajo brezplačno mesto, se morajo obvezati, da se po-dokončanih študijah posvete kmetijstvu na štajerskem ali pa vplačajo po 200 K za vsako leto štajerskemu dež. fondu.
—	Vprašamo „Hlor. Gospodarja** kot globoko moralno in vse pohujšanje od našega slovenskega naroda odvračajoče glasilo štajerske duhovščine, kako je to. da oblasti ne zaprejo župnika pri Sv. Bolfanku na Bišu, kateri je tožen težkih nravuih prestopkov? Kako da sme še zmiraj darovati mašo in zahajati v šolo I Ali se godi to v interesu sv. vere?
—	Beseda k slogi štajerskih Slovencev. Neki bivši »politik" vzdihuje v zadnji številki »Slov. Gospodarja" po slogi med štajerskimi Slovenci. Članku se vidi, da mož bore malo pozna današnji položaj v deželi in pa našo — duhovščino. Ali je še mogoča sloga z ljudmi, kateri hočejo ubiti vsak napredek in absolntno gospodariti? Župnik v Olimjn, g. Kotnik, je naznanil tamošnega učitelja, češ. da vpliva na volitev. Mož se je korenito opekel s svojo ovadbo; državno pravd-ništvo je tožbo zavrnilo. To je majhna dogodbica k ilustraciji te objokovane sloge. Župniki iu kaplani a la Kotnik bi gospodovali, vsi napredni ljudje pa bi hrbet krivili — seveda vse za večjo čast in slavo duhovščine.
—	Napredni volllel v Pod>redi trepečejo strahu in groze! Župnik v Podsredi bo namreč naznanil premil. lavantinskemu knezu in škofu, da je v Podsredi volilo 47 mož naprednega kandidata Žurmana in 43 dr. Korošca. Se nam čudno zdi. da ne pokliče gosp. župnik še državnega pravduika na pomoč proti naprednjakom!
—	Stoletnica Llnneja. 24. majnika je slavilo najstarejše švedsko vseučilišče v Upsali na zelo svečan način stoletnico slavnega botanika Linneja. Navzočih je bilo več članov kraljeve rodbine in tndi inozemski odposlanci.
—	Dr. Jankovič kot prijatelj šole In napredka je v zadnjem volilnem boju baje zelo priduo deloval v tem smislu. »Učit. Tov." poroča: »Na vseh shodih (kozjanskega okraja) je govoril o učiteljstvu skrajno žaijivo, hujskal ljudi proti šolstvu in smešil učiteljski stan. V Imenem je govoril o učiteljstvu skrajno žaljivo, hujskal ljudi proti šolstvu in smešil učiteljski stan. V Imenem je govoril zbranim ovčicam. da učiteljstvo ni vredno, da bi si on pete obrisal ob njega, v Podsredi je kvasil, da učiteljstvo študira le par let. potem napravi še neko izkušnjo in dobi za to takoj 1200 kron plače, do vpokojenja lad 6000 kron itd. Tudi v Sedlarjevim, v Kozjem in drug ^ je udrihal po učiteljih.- In
vendar dobi ta gospod .samo od okrajnima odbora kozjanskega toliko nagrade. kakor znaša vseletna plača učiteljeva." Kaj vse ne napravi strast in strankarstvo! Ni nam prav jasno, kako more akademično izobražen človek, ki je videl kaj sveta, tako govoriti in delati! Našim gospodom župnikom iu kaplanom, ki so prišli v svojem življenju samo do Maribora, ne zamerimo, a če tako govori mož. ki se Šteje k višji posvetni inteligenci in je celo po dr. Koroščeui milosti deželni poslanec — ali bi ne mogel potem človek raa-lodane obupati nad slovenskim narodom ?
—	»Učiteljski tovariš" priobčuje sledeče pismo: .St. 137. Blagorodnemu g N. N. učitelju na V. Vljndno se povabite, da se pri podpisanemn kot svojemu župniku in dušnemu pastirju ali z obhajilnim listkom ali pa s pismenim potrdilom svojega spovednika izpričate, da ste za Veliko noč zakramente sv. pokor«' in sv. rešnjega telesa prejeli. Župnijski urad Olimje. 1. maja 1!M)7. Jože Kotnik, m. p. župnik." Tako je že sedaj. Kako bi pa še le bilo. ko bi ti gospodje popolnoma zavladali v državi?
—	Štajercljanrl so dobili v volilnem okraju Marib - lovi breg 1706 glasov (izvoljen je bil klerikalec RoS-kar). v volilnem okraju Maribor-desni breg 2077 glasov (izvoljen klerikalec PiSek) in v volilnem okrajn Ptuj-Ormož 1317 glasov. Tedaj v okrajih, kjer vlada neomejeno naše narodno duhov-ništvo in kjer ni nobenega slovenskega gibanja, cvete nemškutarjem pšenica! Nasprotno je dobil v celjsko-vranskem volilnem okrajn. kjer je narodno napredno gibanje najmočnejše, štajerci-janec Vodopiutz celih 144 glasov! To govori dovolj jasno za se in ilustrira one velike .koristi", katere je donu-Šala dosedaj našemu narodu neomejena duhovniška nadvlada na Spodnjem Štajerju!
—	Konknrz je napovedal Alojz Gniušek. trgovec v Maribora. Ljudstvo bo trgovino bolje poznalo pod imenom rpri Amerikancu*.
Svetovne vesti.
stavbarji in delavci bo dalje časa trajrl. zato bodo zaostala vsa stavba rska dela letošnje sezone
- 1 odi as je prilezel v Kihenberkn na Goriškem na prsa nekemn spečemu mladeniču na travnikn. K sreči se je prebudil in odstranil nevarno kačo. — Kač je letos sploh mnogo, nedavno so našli v železničnem poštnoambulančnem vozu v Ljubljani tri gade.
Gospodarstvo.
Zgubila
zlata damska remontoarska
icjttMtii IManki iti
ura.
Kdor jo najde. naj jo odda proti primerni nugradl T I rirtiv(nI conpoda L. Wambrechiaamerjn v Olju.
—	Rodbinska tragedija. 36letni tovarniški delavec Viljem Nietiehe je v Ustju ob Labi najprej ustrelil svoja otroka, katerih eden je bil sedem, drugi Štiri leta star, potem pa ie samega sebe. Vzrok temu je bilo ljubavno razmerje njeirove lene z nekim drngim delavcem.
—	Štajerski plvovaralftkl lavel se pogajajo s pivovarnarji glede zvijanja plač. Med delavci je ie delj časa vrelo radi prenizkih plač.
—	Smrten pade«. Bratn bovec Anton Paternoster je v ljubljanski brambovski vojašnici na oknu zaspal ia padel v spanju iz drugega nadstropja na tla Bil je takoj mrtev.
—	Ženski poslaacl v finskem državnem zboru — katerih je med 200 poslanci 18 — si r iso ustanovili posebnega kluba ampak so se porazdelili pO slrsnkab. Pač | a se potegujejo vse te žene v drl. zboru -ia z vi Sallje varstva mladoletnih deklei in priznanje enakega prava za zakonske in nezakonske otroke.
—	Veki aa Dunaju so dobili v vsem skupaj 19.894 glasov. V X„ najbolj čeikem okrajn na Dunaj je bilo oddanih za Cehe »72 glasov. Pomisliti pa je treba, da se je oddalo najmanj dvakrat toliko glasov za socijalno-demokraške kandidate.
—	50.000 delavcev je v Berolinu brez dela. Vsled sklepa zveze stavbar-jev je bilo v soboto teden 50.000 zidarjev, tesarjev in drugih'kUvbarskih delavcev odpuičenih. Delavci so namreč zahtevali pobolj&anje plač. Boj med
— Izvleček Iz poljedelskih poročil. Da. da. vročina! Če me je kdo v preteklem vročem poletju vprašal: kaj bi. posebno pri delu na polju, proti hodi žeji rioriL. tedaj sem mn priporočil, kar s tem vsem mojim bralcem priporočam: poizkusil je in se tui zahvalil za dober svet in sp nadejam. da bode marsikateri bralec teh rstic. čeprav samo v mislih, storil isto. ako poskusi sam.
Vzemi, sem mu rekel. 1 liter vode. primešaj ji eno polno žlico, približno 15—20 gramov „Kranckovegs~ pri-datka k kavi. katerega ima tvoja žena itak v kuhinji, in kuhaj to dobrih minut, potem postavi ta prevretek na stran za a minut da se sčisti. na to pa odliv prevretka postavi v klet. da se sliladi (če ti bolje ngaja. lahko prideneš nekoliko sladkorja) in ga vzemi potem v steklenici s seboj na polje. — Najbolje je. če steklenico zagrebeš na kakem senčnatem prostora. potem bode ta okrepčnjoča pijača ostala dolgo časa hladna.
Ako si žejen, popij precejšnji po-žirek tega mrzlega .Franckovega" prevretka in čudil se bodeš. dn te žeja ne bode zopet nadlegovala dolgo časa.	wa a-l
.Franck" toraj ni samo najboljši pridatek k kavi. ker kot tak je iuk splošno poznan, temveč tudi prav primerno sredstvo za žejo.
— Da ae Katferelaerjeva Knelpp sladaa kava prodaja v eellh zralk in skrbno spravljena v izvirnih zavojih, to zviiaje nje splošno znane, velike vrline in jamči vsaki kapovalki za čistost blaga in za nemožnost. da bi se kava ponarejala s tujimi pri-meski ali pa tadi. da bi jo kvaril prak, tuj duh itd. Saj je ponos naših gospodinj, da redno kapujejo le to. kar je pristno in najboljie. Ce torej pri Kathreinerjevi Kneippovi sladni kavi pazijo na izvirne zavoje z imenom Kathreiaer in s sliko žnpnika Kneippa kot varstveno znamko, si ne zagotavljajo samo tečno čistega blaga, ampak tndi nezmanjšani okus in priljubljeni, izpodbudni kavin vonj, ki odlikuje pristno Kathreinerjevo kavo po načinu nje proizvajaaja, dandanes za izvrstnega priznanega po vsem svetn.
V delo m sprejmejo
iiji tesuiji, tal»hlapci
v paromlinu, Sp. Hudinja.
Spreten
Ključavničar
arMaJe starosti, m-»rejai«- t »talno klitlm, h prostim kliniujf« pri teli'.: le/narnl »t:
A. POGAČNIK. RI ŠE
So polaifkjtr Valih otroflfko* nikamor 4r*t»h kakor t---------------

kajti ti »o aibka. posteljica in voiifek »kap,. P«. vseh cenah za dobiti pri P. MstK« v Cflfc
Zvezna trgovina v Celju
sprajms v alalka
papirne ali
galanterijske
72) S-2
stroke.
Sprejmem dva poltena
kovaška pomočnika
enega za onenj. drugega dobrega kovača. 1274) Plača po dogovora. a-s
Andrej MalgaJ,
kovaški mojster za vsakovrstno že. lezno orodje, Trbovlje.
Oskrbništvo 1'rnelo
l>. Ilub pri Ljubljani itie ocenjenega
rt d in Mjio piMi.
T« altuiho je takoj nastopiti r Spitalifuna Kranjskem. Prosile! naj pošljejo prošnje reoraj imenovanemu oskrbništvii.
! lepa Vila!
V Gornji savinski dolini je naprodaj lepa vila z 2000 w* velikim vrtom, kteri je že posajen in zagrajen. stoji ua prostem 15 korakov od okrajne ceste 2 minute od železniške postaje prav primerna za kakega penzijonista. (880)	Več pove	8—2
Jos. Fr. Skasa
pošta Rečičkavas ob Paki (Rietzdorf).
Dobri radarji
dobijo stalen in pošten zaslužek
t noten rndokopu Cbarlotte lirie pri Iraici (Eibisnld) n Štajerskem.
suKnfl
i> MiH klift
uriltlt M
Tnžnim srcem naznnnjiimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da je naš iskrcnoljnbljeni sin in brat, blagorodni gospod
danes, dne 22. maja ob 1. nri po polnoči v 34. letu svoje starosti, podolgi. mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umii ajoče.miraovGospoduzaspal. Pogreb predragega rajnkega se vrti v četrtek, dne 2:t. maja t. L, ob 5. uri popoldne na pokopališčn pri Sv. I.ancijanu.
Sv. maša zadnšnira se bode brala v žnpni cerkvi v Kalen, dne 27. t. m. ob 7. uri zjntraj.
Nepozabnega rajnkega priporočamo v blag spomin in molitev. ZALET'
Josip Žigan
ofe.
dne 22. maja 1907. ■arija Seklosser roj 2lgan, Terezija in A dela 2lgaa
Dva prijazna gospoda ali gospodični
rPX°ti u krm ii sfoivuje.
Kje, pove apravalštvo ,D010V1N1:'.
« <	ZAHVALA.
Tem potom izrekamo zahvalo vsem p. t. sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogobrojne dokaze iskrenega sočnja ob bolezni in smrti uašega ljubljenega sina oziroma brata, gospoda
posebno pa se še zahvaljujemo za vse darovane vence in pismeno izražena sočutja, kakor tudi čast. dnbovičini, ge. pevcem za ganljive žalostinke, slavni požarni hrambi za častno zpremstvo, ter sploh vsem ndeležencer pri pogrebu
ŽALEC. 27. maja 1907.
Žalujoči ostali.