Domače stvari. Koliko naj se seje Sita. — Ali se da na to pitanje celo na tanko odgovoriti ? nas utegne ta ali ta popitati. Da se, da, če ravno ne celo do pičice. Vsak gospodar potrebuje žita, klaje, drv, za to pa raora imeti, kolikor toliko polja, travnikov, gozdov. To mora imeti, to naj pa tudi za svoje naslednike ohrani. Prava razmera je, ako ima polja, travnikov, gozdov v tej primeri, kakor je 3, 2 in 1. Od te razmere naj se ne da uikakor odvrnoti. Pri pridelovanju žita moramo po svojib mislih tole reči, da se ga mora čez domače potrebe sejati; kar se ga pridela čez potrebe, seproda ali pa za naslednje leto prihrani, da, če drugo leto slabeja letina nastopi, gospodarja glad in revščina ne tlači. Iz žita mora gospodar, posebno ondi, kjer nima drugih dobodkov, davke, druge domače stroške in posle plačevati. Na neprevidljive nesreče, kakor ua točo, ogenj, mraz, bolezen itd. mora tudi misliti. —¦ Pa ne samo za žito, temoč tudi za živinsko klajo in travniške pridelke mora gospodar posebno skrbeti! — Za les — prav bi bilo, da bi si ga sam zaredil! bi moral saj tak prostor imeti, da bi drv ne imel samo za navadao potrebo, da bi mu veadar ne bilo treba avojega gozda sekati v škodo. Tako bi moral vsaki gospodar misliti in tako tudi ravnati. Platnino prav lepo oprati. V Holaadiji, kjer iaiajo posebao maogo in zlo lepe plataiae, jo zaajo tudi perice lepo belo oprati; to pa dosegBejo 8 tim, da v vodo, v kteri ae platBiaa k sledajemu izpira, vržejo malo boraksa (borax), kteri plataiai celo Be škodi. Dobra tolkla.. — Ako se tolkli t. j. jabelkovcu ali bruškovcu prideae aekoliko Bavadae soli, predao žačae kiseti, se prej sčisti ia dalje dobra ohraai. J. Ž. Čujte, kaj dela kinetijska družba vfirradcu! C. kr. kaietijska družba za Štajersko v Gradcu izdava vsakih 14 dai časaik pod iaieaom ,,Wocheablatt", ki aaai pripovedaje v 21. listu t. 1. ia sicer v prilogi, kaj se je vse godilo pn 44. občBem zboru. Druge eaake družbe se potegujejo za poduk v kmetijstvu že v malib šolah ia se trudijo za to vse ltvale vredao reč privabiti učitelja dubovskega ia posvetBega staaa, ker vejo, aa kolikor bi ravao dubovaiki pospešiti zamogli taj poduk. V Gradcu pa je kmetijska družba v občaem zboru skleaola šolo odtrgati od crkve (straa 2. oaieajeae priloge), t. j. diibovBikom prepovedati taj aauk. — Da pa bode koloboeija popolaa, piše 21. list te kmetijske dmžbe aa straai 1865. od besede do besede: ,,Der Gebildefe, der eatweder wchIhabeBd ist oder durch seiae Wisseaschaft leicbt zu GeldmittelB zu komrnea weiss, braucht fur diese Welt keiae Religioa, ja sie wiirde ihm sogar aachtbeilig seia, weil er hiedurch ia seiaer Haadluagsweise beschraakt ware; aber fiir dea gemeinea Arbeiter ist dieselbe aucb daaa aotaweadig, weaa es weder Hiaimel aoch Holle gabe." To je : Izobraženi ljudje, ki iraajo kaj premožeBJa ali pa si lehko z svojiaii ZBaBustmi pridobijo deaarja, ae potrebujejo za taj svet aobeBe vere, oaa bi jiai celo škodljiva bila, ker po tem ae bi mogli storiti, kar hočejo; za prostega delavca pa je vera potrebaa, če ravoo ae bi ae Bebes ae pekla bilo. Na dalje pravi modrijaB oaieajene kaietijske družbe, da aas bode le policija spametovala, torej menda misli, da je naša sveta vera le polieijski pripomoček, da se ae bi toliko hudobij po svetu godilo. Če bode g. dr. Hlubek, vredaik rWocbenblatta" ia tajnik te družbe svoj 21. list bolj Ba teako prebral, se bode meada zavedel, zakaj ga je ravao več sloveaskib dubovaikov o Bjegovem aamškutareaju prašalo. Sicer pa želimo taki kmetijski družbi dobro ^rečo, sloveaskih podporaikov bode zaaaprej raenda malo imela. Z Bogom! Posvetea kmetovavee. Kaj pa je konkordat? Že dolgo časa sem aoviae o koakordatu govorijo, in tudi aloveBske aoviae morajo stvar omeajati, da Sloveaci zvedo, kaj se po svetu godi. Marsikomu je pa gotovo ta stvar nezaaaa ; toraj jo v kratkeai razložimo, da bodo Sloveaci zaali, kaj je koakordat ia potem sami lahko razsojevali, kdo da ima prav: iai, ki se za-aj potegujemo, ali pa nemški in nemškutarski svet, ki soper konkordat rogovili. Konkordatje tuja, latiaska beseda, ki poaieaja po našeai pogodbo, ia da ločimo pogodbo od pogodbe, recimo:daje crkveaa pogodba. Kdo sklepa topogodbo? Od eae straai sv. Oče papež, kot aamestnik ia poglavar vesoljae katoliške crkve; od druge straai pa vladar, kot aamestaik ia poglavar cele dežele. — Crkev je vidao kraljeatvo Božje aa zeailji ia dela za večao srečo ia s tem tudi za časno svojib otrok; d r ž a v a dela za časao srečo državljaaov; ima tedaj drug aamea, kakor sv. crkev. Eaa kakor druga ima svojo posebao oblast, ia tudi pomočke, s kteriim dosega svoj aamea: crkev iaia Božjo oblast ia svete, duhovske pomočke; država ima avetao oblast ia tudi svetae pomočke. Vsaka dela tedaj aa avojem mestu ; toraj aima sv. crkev državi v posvetaih rečeh zapovedovati, pa tudi država ne sme svete crkve motiti v ajeaem delokrogu. Dokler vlada spoatuje crkveae pravice ia so ajeae po stave v soglasju zpostavamiBožjimi, je tudiljuba zastopaost med državo ia sv. crkvijo. Če ai pa vlada prisvojuje preveč pravic, ter crkev ovira, da ne more po svo- jih postavab. delati, aastaae žalosten stan, da se marsikaj godi, kar ai po Božji volji ia veraikom v veliko dušao škodo. — Ia glejte taka je bila v aašem cesarstvu, dokler aiso sedanji cesar vlade aastopili. Le aekaj aaj omeaimo. Nijedea biškop ai smel piaati pastirskega lista svojim ovčicam, predea ga ai posvetaa gosposka prebrala ia pristrigla, kakor je hotela. — Ako je biškop imel z aaj višiai poglavarjem sv. crkvs kaj govoriti, je to šlo le skoz posvetao gosposk); ia če je papež iaiel kaj aazaaaiti kat. veraikoai, se je to le goditi sraelo, ako je posvetaa gosposka to aazaauilo pregledala ia odobrila; dostikrat se je pa aaravaoe prepovedalo razglasiti besedo aaj višega pastirja. — Za učicelje sv. vere v gimaazijah ia viših šolah, kakor tudi v bojoslovskih šolah je imela le posvetaa oblast pravico iaieaovati oiože, ki so ji bili všeč ia biškopi so aiorali molčati. — Maisiktera aepostavaost je bila v zakoaskih zadevab, ki jih je večidel v rokah iaiela posvetaa gosposka, kakor tudi crkveno preaiožeaje, tako da crkev ui ž ajim aič zapovedati imela. — Tako dalečjebila vlada prejšajib let segla v pravice sv. crkve, da se brez dovoljeaja posvetae gosposke ai smela aobena pobožaa družba vpeljati, ae posebea crkveai shod obbajati, da še postava je bila, koliko bveč se sme pri sv. maši aažgati! — Iz vsega tega, posebao pa, ker so se mladi dubovaiki blizo do pocetka tega stoletja v slabeia, aekatoliškem dubu izrejali, se je rodila aeizrekljiva mlačaost in aemaraost, posebao pa pri gosposkem staau, ki je vse spoštovaaje do crkve izgubil ia za Bjeae zapovedi se zaieail ai. Tako ai aioglo ia ai saielo dalej biti, ia presvitli eesar 80 brž v začetku svojega vladanja spozaali, da je treba aaj poprej sveti crkvi železje odvzeti, v ktero je bila poprejšao dobo vkovaaa, poteai je apati, da bo svet boljši. Tako se je tedaj leta 1855. s svetim Očetom crkveaa pogodba skleBola, v kterej so cesar Bogu ia crkvi dali, kar je Božjega, so pa tudi sveti Oče cesarju radi privolili veliko pravic, kterib je poštea katolišk vladar vredea. V tej pogodbi je tedaj aa eai straai cesar v imeau avoje vlade, zakaj le vlada je crkvi pravice jeruala, a ae ljudstvo katoliško; aa drugi straai je pa vidai poglavar sv. erkve ia vsi avstrijski katoličaai, kteri so zadobili pravlce, ki jim po Božji volji grejo, tako da smejo reči, da so po svojih škofih v živi zavezi z apostolskim stoloai svetega Petra, kakor to hoče vera katoliška ia crkveaa svoboda. To so take pravice, da jih katoličaaom aihčer vzeti ae sme, še maaj, pa to smejo zastopaiki kake sreaje, ali zastopaiki državaega zbora. Zakaj, kar katoličaau gre, kar je treba sv. crkvi, da spolauje svoj aebeški namea, to se ae da drugiai aa voljo, za to aimajo zastopaiki oblasti, v iaieau katoličaaov odločevati; to je aaše, kiaenampo pravičaem potu aikdar vzeti ae sme. IL