^ (U» r«s«s i, prssaiko*. , ^ «c«pt S.*«*!* ^juj. »d h«msis. „TEAR XXVIII. PROSVETA ..... ~~'r" - ■ - - 'fjPM1 — ^---- y ^..tt,.. _____ ^ L , % \ __ _GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški ta apravnlikl prostori: 1067 8. LawndaU At«. Offtca of Publicatlon: S06T South Lawndal« Art Tolophono, Rockw«U 490« < W#««»»»»I««.»«»«« mm Jatearr it. Ittt. ilta__ AO a Onim ef Marah t. CHICAGO, PETEK, 10. MAJA (MAY 10), 1935. Subacrtptioa *6.00 Y«ar|j. STR V.—NUM1IKR 92 Aeeaptanea f«rmalliny at »poslal rato of postat« proridad far la t»ctloa 1103, A več drugih voditeljev 7* n<*" kompanijske unije Prijem, ko so se pripeljali Ni bil pa nihče zadet, zbežali na _ policij-V nekem drugem R* » Ma aretirana dva c **ljenja miru" - ** preveč vročo ftni stavki imela ata orarije M stav- P» l izprtjem. •' ' i - Slav- ' JKajHnji tovarni Che- '< rim., ,, , I M».noi>enega na-delo, dokler It agah de- ». k<» je med priAlo do po-" nih in go-(Pregonu >ln *iri. Na ' delavcev, il^a s eni to-r, i»iih deak ■ v ulični N,rr H4' pa na Belleville, III., 9. maja. — T6 mesto in tudi drugi kraji v južnem Illinoisu, kjer stavkajo e-lektrikarski delavci že nad štiri tedne, so se včeraj znašli v spo-radični simpatični stavki) ki zavzema značaj generalne stavke. Samo v tem mestu je včeraj prenehal obrat v 12 tovarnah. Te stavke je kriva Hornerje-va administracija, ki je po svoji državni trgovinski komisiji ukazala Illinois Power kompaniji, da mora pričeti z obratovanjem elektrarn, nakar je družba pričela importirati skebe in profesionalne pobojnike. Proti - tej skebariji je pa centralna unija pozvala vse delavce na protestno stavko, ki je takoj zavzela široke proporcije in znak splošnega upora delavcev. Efcst St. Loufe, 111., 9. maja.— Pri Phillips Petroleum kompaniji je tukaj izbruh/nila stavka nameščencev na gasolinskih postajah kot protest proti novemu delovnemu sistemu, ki po izjavi u-nije pomeni reduciranje plač in tudi delavcev. Unija je zagrozila, da bo potegnila na stavko nad 350 gasolinskih nameščencev, če ne pride do hitre porav-»ave spora. Federalna uprava prevzame relif l.jul. Illinoiska nižja zbornica že tretjič zavrgla davek Sprlngfleld, III., 9. maja. — Nižja državna zbornica je včeraj že tretjič odklonila zvišani relifni kupčijfcki davek, ki ga zahtevata governer Horner in federalna relifna uprava kot delež države Illinois, brez katerega ne bo federalnega prispevka. Nujnostni predlog za dobavo nadaljnjih treh milijonov dolarjev davka na mesec je zahteval dve-tretjinBko večino navzočih poslancev, kar pomeni 102 glasova, dobil pa je 89 glasov; 57 poslancev je glasovalo proti. Governer je menda obupal, da dobi potrebno večino za takojšnje uveljav-Ijenje predloga in zdaj se bo zadovoljil z navadno večino, nakar bo zvišanje davka uveljavljeno šele s 1. julijem. WaMhington, D. C. — V sredo se je izvedelo, da bo federalna relifna administracija začela z upoštevanjem brezposelnih delavcev pri javnih delih 1. julija. 8 tem dnevom federalna uprava prevzame relifne liate v vaeh državah in na skrbi držav oetane: jo le oni delavci na relif u, ki so označeni za "neuposljive" (prestari ali drugače nesposobni). Coughlin grozi Roo*e-veltut če vetira bonut Cleveland, O. — Radiožupnik Coughlin je v sredo zvečer na tukajšnjem zborovanju zagrozil Rooseveltu, da bo "izvršil samomor", če vetira Patmanov zakon za takojšnje icplačanje bonuna veteranom v novonatisnjenih "greenbackih". Coughlin Je 1-menoval Rooaeveltovo administracijo "bankerminded" In napadel je ohijskega senatorja Bulkleyja in newyor*kega senatorja VVagnerja, ki sta glasovala proti bonuau. To je bilo drugo foughlinovo zborovanj* za a-raniiranje državnih podružnic njegove "Unije r.a nocialno pravičnost". Cleveland n kega zborovanja ae je udeUtilo okrog 20,-000 oseb. Domače vesti Junko zapustil bolnišnico Detroit, Mich. — Leo Junko, tajnik društva 121 SNPJ, o katerem amo včeraj poročali, da je moral v bolnišnico zaradi neke neznane bolezni, je bil samo dva dni v bolnišnici in zdaj je spet doma. Nevarnosti torej ni in njegovi prijatelji naj se ne razburjajo. Debut v radiu Chicago. — Mary Jugg nastopi 12. maja, to je prihodnjo nedeljo, pred poldne ob desetih na radiopostaji WJJD v slušni igri. Njen prvi nastop pa bo danes (petek) zvečer ob enajstih na postaji WSBC. Citala bo pesem ob spremstvu klavirja. Nov grob v Penni St. Michael, Pa. — Tu je u mrl za tuberkulozo Frank Gmaj-nar, star 24 let in rojen v South Forku, Pa. Bil je član društva 190 SNPJ. Dom brezposelnih Chicago. — Slovenski klub brezposelnih si je nabavil svoje prostore na 2644 S. Millard ave. (bivša tiskarna in garaža). Zraven poslopja je prazno stavbišče, ki ga bodo porabili za balinališ* Če. Jutri (sobota) imajo slovesno otvoritev. Novi grobovi v Clevelandu Cleveland. — Za moigansko kapjo je umrl Jos. Mavec, star 29 let in rojen v Ameriki, toda vzgojen v stari domovini, kamor so ga njegovi starši odvedli kot otroka še pred svetovno vojno. Po vojni sta se oče in sin vrnila v Ameriko. Mladenič zapušča tu očeta, v starem kraju pa mater, brata in tri sestre. — Umrla je tudi Katarina Vuk, roj. Kahek, stara 48 let in doma iz Dolenje Bistrice v Prekmurju. Zapušča moža in tri hčere. Smrtna neereča v rovu Lynch, Ky. — V tukajšnjem premogovniku, v katerem je delal zadnjih 14 let, je bil te dni ubit pri delu rojak Frank Kuž-nik, po domače Jankoč, samec, star 46 let in doma iz Vrbuca pri Dobrin j ah na Dolenjskem. V Clevelandu zapušča dve sestri, v starem kraju pa očeta, brata in drugi dve sestri. Prihodnja Adamičeva knjiga bo spet o Jugoslaviji New York. — Ix>uis Adamič piše novo knjigo o Jugoslaviji, katera izide prihodnjo jesen ali kmalu po novem letu v založbi Harper A Bros. Njegova zadnja knjiga "Grandsons", ki se dobro prodaja v večjih ameriških mestih, izide 1. junija v Ix>ndonu pri istem založniku, ki je lani izdal "The Native's Return" za Anglijo. To pomlad ao izšle tri zbirke ameriških esejev za višje šole in v teh so uključeni tudi Adamičevi spisi. Harper A Bros. izda posebno edicijo knjige "Na-tive's Return" za rabo kot sociološki predmet na ameriških uni- Cerkvenjaki za svobodo Mooneyja Izdali »o pamflet "Our American Dreyfu> Čase" NAČRT ZA DRŽAV-1 Nova delavska NO PRODUKCIJO V mSCONSINU Loa Angele«. — Po dolgih letih agitacije za oprostitev Tom Mooneyja so se sganili tudi cerkvenjaki, ki ao ae organizirali v medcerkvenem odboru in zdaj izdali izredno impresiven pamflet z naslovom "Our American Dreyfus Čase", v katerem propagirajo brezpogojno oprostitev Mooneyja. •Uvodni del brošure je ponatis članka Lilliane Symesove, ki je bil prvotno objavljen v majski Številki 1931 Harpers magasina. V njem ao orisane okolščine Mooney-Billing80ve aretacije in omreževalnega procesa. Ostali del vsebine tvorijo citati raznih preiskovalnih vladnih komisij, dokumentarne evidence, ki jasno pokazuje omreženje; nadalje izjave raznih prominentnih o-seb, ki so Študirale Mooneyjev slučaj, izjavo sodnika F. A. Griffina, ki je vodil obravnavo, policijskega kapitana Matheso-na, manjšinsko mnenje državnega vrhovnega aodnika Lang-dona, odlok zveznega vrhovnega sodišča in še več druge evidence. Cerkvenjaški odbor, ki je izdal ta pamflet, pravi, da je treba kalifornijski reakciji preprečiti nakano, s katero je Mooney-ja pripravljena pogojno izpustiti, ne da bi priznala, da je nedolžen ln persekutiran radi svojih delavskih ideji Brošura pravi, da je kalifornijsko reakcijo najbolj presenetil odlok zveznega vrhovnega sodišča in da je iz tega presenečenja nastalo med burbonci gibanje za črtanje kazni, kar pomeni pogojno oprostitev. To tudi pojaspjuje sprejetje resolucije po nižji zbornici legislature za oprostitev Mooneyja, češ, da se napravi konec tej sitni aferi. Stvar je tudi za kalifornijsko plutokracijo postala preveč sit na in kakor je razvidno iz najnovejše izjave, tudi za gover-nerja Merriama. Toda Mooneyjeve "sitnosti" se ne bo iznebila na način kakor ona želi, On odločno odklanja vsako pogojno pomilostitev in zahteva popolno oprostitev, i katero naj država prizna njego vo nedolžnost. To je sploh najmanj, kar mu more dati vpričo 9-letne persekucije. Sprejet bo le, če bo dovolj zunanjega pritiska LA FOLLETTOV MOLK Madiaon, Wie. — Odsek nišje zbornice za državne zadeve je z veliko večino odobril Keiferjev osnutek za ustanovitev državne produkcije korporacije in ga priporočil zbornici v sprejetje. Za se je izreklo osem članov — sedem progresivcev in en sociallat — proti je glasoval en demokrat, glaaovanja pa 8ta se vsdr-žala dva republikanca. Da ga je odsek tako hitro ln a tako veliko večino odobril, je pripisati delavskemu in farmarake-mu pohodu nad zbornico, kamor je zadnji teden prišlo na zaslišanje nad dva tisoč oseb. Neki po-alanec, ki je v zbornici že 20 let, je rekel, da kaj takega še nI videl. Oanutek aponsorira socialistična stranka, ki je zanj zainteresirala tudi druge delavske in farmarske skupine. "Ce bodo delavske in farmarske skupine v svojih okrajih pritiskale na svoje poslance, ae ne bom nič Čudil, če bo osnutek prodrl v zbornici", je rekel ta poslanec. "Lahko ste prepričani, da Je ogromna demonstracija ^veliko pripomogla, da je šel oanutek tako hitro akozi odsek. Druga stvar, ki dela veliko Impresijo na zbornico, je veliko ttevilo reaolu zmaga v Penni Dva socialista izsilila dober amendment llarriaburg. Pa. — Na inicia tivo dveh aocialiatičnih poslancev ia Readinga. Lilith Wilaono-ve in Darlingtona Hoopesa, je spodnja sbornica legislature sprejela resolucijo aa nov dodatek k zvezni uatavi, po katerem naj bi kongres imel pravico sprejemati aakone v interesu delavstva. Dodatek se Imenuje "A-mendment delavakih pravic." S to reaolucijo urgira zbornica kongresa, naj aprejme tak dodatek in ga predloži državam v ratifikacijo. Mora ga sprejeti tudi aenatna zbornica predno gre v VVashington. Ja pa dvomljivo, da bo odobren v gornji sbomici, ker tam ni nobenega aocialista ali striktno delavskega aena-torja. Manj areče je imel Hoopea, ko je po triurni debati in manevriranju forairal poimensko glasovanje sa preklic antluporniške postave, ki je bila sprejeta v povojni hiateriji in je naperjena proti delavaklm agitatorjem. Sploh ae lahko larabi proti vsakemu atavkarju in celo proti o-sebi, pri kateri dobe "nevarno" čtivo — radikalno knjigo, revijo ali Čaaopia. Proti preklicu tega fašističnega zakona so glasovali 108 poslanci, za preklic pa 78 in torej še ostane v zakoniku. ■ Konvencija železničarjev Cleveland. — Prihodnji pon-deljek, 13. maja, ae tukaj prične KUBANSKI REBELNt VODJA UBIT V BITKI Havana, 9, maja. — Antonio Guiteraa, 28-letni radikalni vodja, ki Je bil rojen v Združenih državah in ki je bil minister za notranje zadeve za časa predsednika San Martina, je bil včeraj ubit v bitki z vojaštvom v Matanzaau. Guiteraa Je bil z dvajsetimi svojimi pristaši na begu in pravkar mo nameravali ukrcati se na parnik, da jih odvede v Združene države, ko Jih je obkolila čela vojakcv. Rcbeli so ae poatavili v bran, a po kratkem spopadu ao bili premagani. Poleg GuiteraMa je bil ubit še en priNtaš in štirje vojaki. verzah. Revija "Woman'a Home Companion". ki ima tri milijone! nj«'K<>\ naročnikov, prinese v junijski j , -------—- - šte\Mlki odlomek Hz Adamičeve p€nzijgka p o, tava knjige "The Native'* Return i . podnaslovom "My Friend o ( »prejeta v Connecticutu Herz« govina". Hartford, Conru — Državna cij ln Jtttfclj, ki prihajajo v Ma- konvanclja Bratovščine Aeleznlč nih spremnlkov (trainmen). Trajala bo dva,tedna in se Ja udeleži okrog pet tisoč delegatov in njih gostov. Bratovščina je lanajco leto sprejela 10,078 novih članov. ADF NE VIDI ROOSEVELTOVE-GA'OKREVANJA' Na relifu je nad sedem milijonov več "klien-tov" ko pred letom "N E W D E A L" JE FIASKO dlson. Če bo Šlo tako naprej, je edino vprašanje, kako veliko večino bo Keiferjev osnutek dobi v zbornici." Al Benson, državni tajnik socialistične stranke, je delavske in farmarske organizacije vnovič pozval, naj ne prenehajo agitacijo za ta zakonski načrt, po katerem naj bi država priče la S produkcijo za rabo in ne za profit. Ce postane zakon, bo potem vlada lahko prevzela prazne in slabo obratujoče tovarne in v njih uposlila brezposelne. Soda listi pravijo, da bi z Investicijo 200 milijonov vlada lahko uposlila vseh 200,000 brezposelnih. S tem bi bili rešeni obe vpraša nji, relifno delo in problem brez posel nostl. Usoda tega načrta vsekakor zavisi od governerja Phillpa I.a-Folletta. V zadnjih letih je v svojih govorih že večkrat rekel, da je glede brez|M>selnoati treba storiti nekaj sllčnega kakor določa Keiferjev osnutek. Toda zdaj molči in se ni izrekel ne za ne proti temu predlogu. So< la-listi ga pozivajo, naj se izreče za ta načrt, ker v drugem alučaju bo njegov molk dokaz, da aa boji zamere kapitalistom. zbornica Je te dni aprejela zakon za starostno (»erizijo. Delež- Tržfca oper arija Hutrhlnsoti, Ps. — Težki ne jo bodo os«die. kl so bre* sred. peraciji na vnetem nlejrču *e J« kU.v jf, „tur<1 ^ |okev. ZapuM a družino. teden In ae bo pričela izplačevati 15. aprila prih' dni« leto. Država bo financirala to" ao. cialno dajatev ir tridolarskega letnega davka na vaako oM«bo med 21. In 65. letom. Socialistični poslanci ao se borili za ob-' davčenje dohodkov in (W*dlčln v j la namen, toda so pogoreli. V Bi ruski mornar• ji Be morajo naučiti angleščine Moskva, 9. maja. — Sovjetska vlada je odredila, da ae morajo vai mornarji na aovjetakih trgovskih parnikih naučiti angle. škrga jezika. Zlasti velja ta odredba /.a mornarske častnike. O-ni čantniki, ki m* ne bodo mogli navaditi dobre angleškirie, 'bodo premeščeni na ladje na ruskih rekah, kl ne gredo na morja. Naciji zaplenili katoliške zelene erajce j Freiburg, Nemčija, !». maja. I — Konflikt med riacfjl In katoliškimi organizacijami na Bavar Tobln Jih je ališal tudi radi «a-| akem Je s|wt v ospredju. (>«tef ] bofiranja šoferske stavke v Phl-spor je nastal, ko je večja sku- ladelphljf ,leta IM3, ko je ve. pina katoliške mladine odroma ' unijam zagrozil s odvzet Jem čar-la v Rim in Mi povmtku ao jirn terja, če gredo ua aimpatično nemški carinski uradniki prebr- stavko.! skali vso prtljago ter saplenilii Krajevne unija št. 574 bi «e vse tiskovine in zalogo 2000 ze- rad znebil radi militantmmti, lenih unije, kl se Jih dečki fffM tod# na njeni strani atojl vae nesli a seboj kol svojo bodoč« u- organizirano delavstvo v leni j m formo. i nM<-|U fM, priznava izključitve. Centralna unija se zavzela za militante Predsedniku unije voz nikov odgovorila, naj gre k vragu Mlnneapoli«, Minn. — Tukaj šnja centralna delavaka unija je soglasno odklonila zahtevo Da-niel J. Tobina, predsednika med narodne unije voznikov, za izključitev krajevne unije št. A74, ki je lansko leto vodila znano militantno stavko in o|>enšapar Je ugnala v kozji rog. Tobln je izključil to unijo iz mednarodne organizacije pod pretvezo, da dolguje na ases rnentu. Voditelji krajevne uni je tega ne zanikajo, pravijo pa, da bo zaostali aaesment poravnan kakor hitro si unija Mnan čno opomore radi popolnega Izčrpanja v lanskem boju. Na aejl centralne unije ao de-legatje poudarjali, da Je vpraša nje zaoatalega asesmenta le pretveza, ker če bi bil Tobln res v finančnih atiskah, bl mednarod na unija ne bila prlsfievala $10, 000 demokratski stranki m kritje deficita zadnje kampanj«. Tobln Je namreč dal to vaoto demokratom pred približno dvema mesecema. Nad tem so se delegat je centralne unije močno zgražali. Kd. H ud*«n, zastirpnik tesarske unije in mestni alderman Karmer |*bor stranke, je urgiral, naj centralna unija pošlje posebni odlior do Tobina v lndiaua|H»ll«, "da z njim osebno poravna." Waahlngton. — (FP) — Med zadnjim Rooaeveltovim govorom in mesečnim pregledom (sa a-pril) Ameriške delavske federacije o gospodarskih rasmerah dežele je razlika kakor noč pa dan, Medtem, ko je predsednik v svojem radijakem "pogovoru a državljani" kar ftarel optimizma in napovedoval boljše čase, je to poročilo federacije dokaj pealml-stično, Pravi, da ni o kakšnem izboljšanju še nobenega reaničnega sluha. Breapoaelnost ae je zvišala na 11,500,000 in je doaegla skoraj lat«) točko kakor pred e-nim letom, relifna llata Je pa v enem letu narasla nad sedem ml-, lijonov In j4 štela v aačetku a-prila 22 milijonov "kllentov", prihIMtnu eno šeatiuo. prebivalstva. V ivezi a tem je značilno Roo-seveltovo žongliranje Številk v svojem zadnjem govoru, ko je poudarjal, da se je relifna llata prvič po dolgih letih pričela krčiti, To je alccr reanica, oalro-ma napol reanica, Rekord je bil namreč dosežen v januarju tega leta. V naslednjih mesecih se Je relifna llata skrčila za manj ko »00,000, kar naj bi bil dokaz ia "izboljšanje", toda je še vedno okrog sedem milijonov vllja kakor je bila prod letom. In medtem, ko ae Je relifna llata nekoliko skrčila, pa poročilo ADF izkazuje jatraat brezposelnosti. Nekje Je torej nekaj narobe In ta "nekaj" Je akorjij gotovo to, da KtMiaeveltovo "Izboljšanje" pomeni le opravičeno ali neopravičeno "očiščenje" ivlif-ne liste. Ce je slednje, |>omeni le, da se je volk še bolj približal l/.ol>čenim "klientom". Mllčno je tudi a produkcijsko statistiko., Standard Htatlatica, katero citira poročilo, pravi, da je industrijakl Indeks padel a 73% oročllo ne vidi nobenih Izgledov za večje izboljšanje niti na jeser;, vsaj ne kolikor se u|M>slenosti v privatnem blznlsu 11 če. Poročilo konstatira, da se Je relif res veliko izboljšal pod ae-danjo administracijo. Federalni rmtaečiii izdatki ao v dveh letih narasli od 00 na 197 milijonov za |»odpiranje brezposelnih. Poleg tega j« vlada potrošila več sto milijonov za relif farmarjev, kar Je vse skupaj nekoliko zvišalo kupno silo, toda ua drugI strani je |s>žrla pa draginja. Rezultat vsega skupaj Je, da Je bila kupna sila induatrijakega prolelariata In farmarjev v letošnjem aprilu dva odstotka nižja ko pred letom. . In medtem, ko ae je administracija do nekaj mesecev držala principa, "da ne ame biti nikdo lačen" (taktično je bilo «ev«*da druginej, Je zadnje čase opustila to k<'"I<> tudi v teoriji in pričela kloniti pred pritiski velabiz-nlsa. Do kapitulacije je prišlo v zadnjem novembru, ko Je llop-kins na odredbo predsednika preklical minimalno plačo 30c na u-ro pri relifnih delih. Posledica tega Je bila, da no bile na primer relifne plal'e na jugu reducirane na 10 do 20 centov na uro. Relifni standard je bil zadnje me-i znižan tudi ua splošno in kakor kaše, bo še bolj. Vladni dolg se je « n« I. strani.) ■ OS VRTA PROSVETA THK KM.IlilITKNMKNT * O lasi M) IX LISTNIMA • UtVSHSSS NA400NS JSUHOTS k, tk. Ste*«*« N(«n*l BaaafM UffM af Marušama t aa u.ta.a tiara* Ckmaaaj I HM UM. iimum-i >«a. HM M nu. M <:iu»r ta ClMM $7 k« M arla WU 117» M »al IM i M l»lllH'l MN •uUc/iptKM. raUBl l<" ih« UallaS IlUUa laa«*|* Ckka«al aa4 Ca«*4a •*<* 1» r »aa/ < bi«-»®u aa4 CMaru #7 JM» Hr »*». faratga omkom HM !«•'• Caaa a«laav« m huiutpimt la ttaaka« a. m mlaji iMararaa vaatta« t#*la«, po- ram. 4rrnm* pmml IU I ar • ra»)a putiljaialjt. la » »lu*a>«. *a M ariW4il tla« ratac oa aafM-taMil Mamiarrtata af aaauaaat- aa« aaaaliclia» a »a« kr nll-illiaii* aa4 aiampa4 MaaUrr m raa. kar Ima atill PKOHVBTA Mil il Sa. ta«a«»U Ara.. (kWa«a. Illlaata m km mm of thk iroksatko mioh Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Dnevne beležke .Milvtaukee, Wla. — Znanec, kateremu je prohlblclja In povojna pro« per i teta vrgla v na ročje precejšnje premoženje, katerega pa je gospodaraka krita zopet precej osušila, je izjavil ob priliki: "Kaj, socialisti bodo prišli in mi vzeli še to ksr 1- mam t 7" ttotuai ¥ oklat*lu. na prtmrr I March II. IMS>, pola« vala«« i aaalavu pomenI. eaaa«lia J« pra««xfa•«*». 4a aa vam llat »a aalarf. ■asaaaaamaac.-. . s rafalna- Igra s srebrom Denarna panika v Mehiki, Peruju, Kitajski, Indiji in drugih deželah, ki imajo srebrno valuto, je rezultat igre v VVashingtonu s srebrom. Znano je, da je kongres lani po Kooseveltovem navodilu" nacionaliziral" srebrno kovino in Roosevelt je potem /are! navijati komercialno ceno srebru. Trikrat je navil ceno, ki se je več ko podvojila v enem letu. Posledica tega navijanja je bila pros|»eriteta za barone srebra v Združenih državah in — valutna panika v tujini. Porast komercialne vrednosti srebra na ameriškem trgu je prinesla deset do petnajst milijonov dolarjev dobička šesterim družbam, ki |>osedujejo srebrne rudnike na zapadu. Te družbe so lahko hvaležne Rooseveltu in njegovemu "new dealu"; s te strani ni nobene kritike napram "boljševikom" v VVashingtonu, niti ni napadov na "srebrne"1-senatorje z za pada, ki zahtevajo bimetalično valuto. (Pritožiti se ne more niti detroitaki "father" Coughlin, ki je dovolil, du je njegova radlollga v imenu "Male cvetke" špekulirala a ' srebrom ln naredila jep dobiček.) Panika v deželah s srebrno valuto je nekoliko streznila washingtonsko vlado, ki je pred nekaj dnevi odgodila četrto podražitev srebra. Umetno navijanje cene srebru jo namreč povzročilo, da je srebrni denar v tujini postal več vreden kot kovins namesto kot denar. To je imelo ra |Ki4edico, da so vlade dotičnih dežel potegnile srebrni denar iz obtoka In ga nadomestile s papirjem. Igra ameriške vlado s srebrom nam je nov dokaz, da gola manipulacija z denarjem še ni nobeno zdravilo zoper ekonomsko depresijo. To bi moralo strezniti razne ekonomsko-social-ne padarje v Ameriki, ki neprenehoms govoričijo in pisarijo o "denarnem problemu", o pomanjkanju denarja in podobnem; njih teorije so, da bi inflacija čez noč rešila krizo in osrečila delavca in farmarja. Inflacija bi ros odpravila "pomanjkanje denarja"—papirnatega denarja bi iahko bilo čez noč na kupe, vsakdo bi Ishko imel tako velik kup denarja ko hiša, smpsk ljudje no morejo jesti denarja, niti ne morejo z njim pokriti golote In bosote. ; Padarji a la "father" Coughlin, Long. dr. Townsend in "srebrni" senator ii še danes ne razumejo, da denar sam na aebl ni vreden nič. Denar je vreden le tolfko, iolikor moreš dobiti zanj pravih dobrtn: živil, obleke in drugih življenjskih potrelftčln. Denar ima relativno Vrednost. Ce ga Je na denarnem trgu preveč, Izgubi zamenjalno vrednost in polagoma propade. Z drugimi besedami: pomnožitev denarja ne pomnoži dobrin, kar pomeni, da inflacija ne reši pomanjkanja dobrin. V kapitalistični družbi bazira denar na zlatu ali ure) »rti ali obojem, oljnem pa sta zlato in srebro blago, ki je predmet trgovine. 8 tega stališča jo v kapitalistični družbi denar tudi blago, umetna dobrina, visoke vrednosti, dasi t* praktično ral>o nima ta dobrina dosti vrednosti. I/, t«, dualne vrednosti zlate in srebrne kovine- \ rednost kot denar in vrednost kot kovina izum tista konfuzija, ki v kritičnih periodah )>o\zroča denarno paniko in neštete t«*£ko<-f, to j,, ona konfuzija, ki Jo kapitalistični modrijani a la Rrisbane — za njim pa papišijo razni simpletoni — nalivajo "nerazumljivost denarja"; to je ona konfuzija, ki so zdaj o. it o je v dejstvu, tla so v VVashingtonu podražili »rebro In takoj to bile vlade v Mehiki, Peruju in na Kitajskem v stiskah za kredit, kor dražje srebro zahteva \eč ilata. Kapitalisem je sistem produkcije blaga za trg; v»c dobrine so namenjene za trg in kupca. Zlato In srebro, ki ima služIti kot sredstvo zamenjave, je tudi blago *n trg. V tem dejstvu je ena glavnih zmešnjav v kapitalističnem si-*etmu. \ •ocialističnl družbi Težko je zapopasti, kako morejo ljudje z drugače zdravim razumom in že precej v letih ponavljati te stare nesmiselnosti nasprotnikov socializma. Socializem pomeni boj proti velekapltalu, proti tisti peščici denarnih mogotcev, katera nad-vladuje vsled ljudske nevednosti in politične nezrelosti vse javno življenje te dežele. Socializem zahteva, da se po-državj, torej, da ljudstvo prevzame vse temeljne Industrije, da se obdavčijo velika premoženja, kakor tudi velike dedščlne in drugi čezmerni dohodki posameznikov, in da se ta bogastva porabi v prid celokupnotsi — v prid ljudskih interesov. To so temeljne zahteve socializma, katerega končni cilj je: odprava produkcije za privatni dobiček, v dobrobit poedincev, male skupine denarnih mogotcev, V socialistični družbi bi se steksia vsa neizmerna bogastva, katera kopičijo sedaj posamezniki, združeni v velikih korpora-cijah, v državno blagajno, to je v žepe ljudstva samega, kar bi pomenilo, da bi to ljudstvo imelo, prvič zagotovljen obstanek z zadostnimi dohodki za pošteno, človeka vredno življenje, da bi bil vsak delavec, vsak, ki si služI z delom svojih rok ali z žak 67 let star, pa je kljub u mu zelo uren pri postrežbi občinstva, da poseka vsakega mlsdega natakarja. On je bil tudi delegat na 10. konvenciji naše jednote. Ponovil je naročnino in vrhu tega ml je tudi lepo postregel. Prenočil sem pri Likarje-' vih. Naslednji dan sem odpotoval v Johnstovvn in okolieo, kjer sem spet naletel na alabe delav ske razmere. V naselbini Bon Air so nekateri ponovili naročnino na dnevnik Prosveto, par tudi na tednik Proletarec, nakar sem šel v Cambria Clty, kjer sem obiskal slovenskega pogrebnika M. Barvantinčiča, ki je ponovil naročnino na Prosveto. On je zelo priljubljen pri naših rojakih, in kakor so mi pravili, so njegove cene zmerne in postrežba točna. Obiskal sem tudi slovenskega gostilničarja Adolfa Udoviča, ki je moj dolgoletni prijatelj že skoro 30 let. Postregel mi je s hladnim pivom in ponovil naroč- boriteir za delavske pravice Ru-dolph K ra i nt z. Pokojni prijatelj je bil upo-slen pri Shell Oil Ce. v Marti- nezu, Calif. Kakor navadno, je tudi ID. aprila, ko se je vrnil s dela, zsplsal v posebno knjigo, da je delal osem ur in da je zaslužil $5.16. To je bil njegov poslednji šiht, kajti še isti večer opolnoči je šel v prostovoljno smrt. Zadnjih par let ni bil več to kar je bil prej. Težko ga je bilo pripraviti k veselju. Podpisanemu je večkrat potožil, da rmi gre vse narobe. Izgledalo je, da mu peša um. Da pokojnega ni danes več med nami, je pač več vzrokov Družinske razmere, šikaniranje pri delu in pa slabo zdravje. To je bilo zanj pretežko breme, da bi ga še nadalje nosil na tem ptt kljsstem svetu, zato se je odločil, da gre v smrt. Pokojnega ni-«o šikanirali delodajalci, ampak sodelavci, menda so mu bili nevoščljivi, ker je imel boljše delo ko drugi, pa so ga obdolžili, da je nekakšen izdajalec ter ga na živali z zelo nečastnim priimkom On jim je skušal na vse načine dokazati, da nI tp, česar sO ga )bdolžili ter da se Še vedno bor! za delavske pravice, da ni delav PETEK. iovii naroc- . . . . . - , ----- nino na Prosveto. Pogovorila, * ,b,,° J® sva se o marsičem. Iskrena zahvala za prijaznost in gostoljubnost vsem. Druga moja postaja je bila naselbina Moxham. Ker je bilo že pozno, sem zaprosil za prenočišče pri Langerholčevih, kajti pri njih je že stara postajs potovalnih zastopnikov; pri njih smo se pred par leti zbrali kar trije potovalni zastopniki hkrati In vsi trije smo bili deležni dobre postrežbe. Po zajtrku sem se podal po naselbini. Pobral sem nekaj naročnine za Prosveto in Proletarča in dobil sem tudi novo naročnico, nato pa sem obiskal slovenskega gostilničarja Franka Pavličiča, ki je umnim delom svoj kruh, brez tudi že dolgoletni moj prijatelj, skrbi, kaj bo jutri, kaj bo na On vodi gostilno na Ohio cesti starost, in bi tako lahko vživai vse, kar nam življenje nudi ter živel udobno in srečno življenje. V socialistični družbi bi ne bil mali trgovec samo navaden suženj, ki dela dolge ure za golo življenje in se poleg tega muči s skrbmi noč in dan. Ker bi Imel j vsak človek stalno delo, ker bi bil preskrbljen za starost, bolezen in nezgode in ker bi imel pošteno plačo pri kratkem delovnem času, bi lahko izdal brez skrbi svoj denar in živel udobno, brezskrbno Življenje. Socializem zahtevu odpravo vsake špokujselje za dobiček, tako tudi odpruvo oderuhov, ži- blizu Slovenskega narodnega do ma, je relo priljubljen med rojaki in uslužen. Tam sem videl mnogo ljudi, čeprav so slabe razmere. (Ce so bosta meseca julija kaj oglasila v teh krajih br. Godina in njegova soproga, naj ne pozabita obiskati!' tudi pennsylvanskih slovenskih gostilničarjev, ker so večinoma vsi zvesti naročniki Prosvete in Proletarca, za zastopniki.) Tako je potekel letošnji1 Prvi maj. Na 1. maja sem prenočil pri Klučevšku, le škoda, mi ni- kar skrbimo mi,0et let, še niso sposnali, ksko konfiacira baš kapitalizem premoženje malih ljudi, delavcev, farmarjev, trgovcev in malih kakor tudi ve- dnevno potovanje. Sedaj i>a bom čjih podjetnikov. Oni ne vidijo jkratke počitnice za moj 70. milijone žrtev tega roparskega rojstni dan 8. maja. Veaelica za veselico! ,,,-.., , . . i Shsro«, Pa. — Z delom gre po nj aprilski unevi n prvi maj. navadj( pa ne bogve kako dobro. ski vi so bili tako vihravi kakor so naši senatorji in kongrosniki v VVashingtonu. Pa naj bo kakor hoče, sedaj sem spet doma pri zakurjeni peči. Dne 4. maja je bilo tako mrzlo, da je toplomer kazal 36 sstopinj (Fahrenheit) nad ničlo. To je bilo moje par- sistems. ne vidijo tisočev, ki so Izgubili svoje domove, svoje prl-hranke, svoje farme — sadove dels dolgih, trudapolnih let, sadove dela njih samih, njih očetov in pradedov. -F. N. 'hi odpravljena pro* duktija dobrfn r« trg in.stcm Ih» odstranjena konf rn trg tli tuii m 'dertar-hlago-densr",- ker socialisti-ns druiba ne bo |H»trebo\sla trga in ne zlate ali srebrne valute Kadar dolir dobrine le socialno (družbeno porabno) vredno*, je vsaka densrns vrednott nepotrebna. Iz tega izvajsmo, da »o \«i »'denarni problemi" le t« M-k v OČI. Zlato ln srebro ne bo nikdar rišilo MH'ialn«gs vprs snj*. |>m naj se še tako otov*-nje Mislil sem, da bom imel priliko videti velike parade Prvega maja. \m sem se motil. Odpotoval sem naravnost v Claridge v okraju VVestmoreland. Ko sem priM tja, sem bil že prirej pre-močen, in sicer do koše; dalje ( ni šlo, Vstopil sem v Slovenski . dom, ds si (Misušim |*»v ršnik, pa i me je domov hišnik še "znotrsj" . tnalo namočil. Sel sem ns delo za Prosveto in Proletarca Nekateri m> ponovili j naročnino Prosveti, novih na-. ročnikov pp ni bilo mogoče dobi. J ti, ker delajo le po (»ar dni v tednu. p« ^ takrat »labo laaluši-jo. Pred odhodom *em obiskal tamkajšnji klub, v katerem je še mnogo let uposien kot nstaksr in hišnik U>vrenc $turm, mo- Anton Ztdanšek. zastopnik Prosvete. Prijatelju v spomin Oakland. Callf. - Težko se je priprsviti k pisanju in napisati kaj za javnost, posebno še tedaj, če mora človek pt ročati o smrti svojega zvestega prljste Ija. Baš danes moram to storiti, poročati žalostno vest, du je preminil sktiven član SNPJ in Najbolje obratuje American Sheet Si Tin Co., kjer so zaposleni skoro vsi naši rojaki in delajo po 5 dni v tednu, ali več drugih tovarn dela le po par dni v tednu, nekatere pa sploh nič, tako ds je mnogo ljudi brez dela. Živeti pa moramo vsi, tisti, ki delajo in tisti, kl ne delajo. Na 27. aprila se je vršil koncert pevskega društva Slavec v SND in je bil prav dobro obiskan. Dvorana je bila polna občinstva. Videli smo ljudi iz raznih krajev—iz Clevelanda, War-rena, Girarda. Aliquippe, Stru-tht rsa itd. Iskreno se jim zahvaljujemo za njih poset, posebno pa se jim zahvaljuje pevski zbor Slavec. Prav dobro smo se zabavali do 4. zjutraj. Našim Slov-cem se je blagajna gotovo nekoliko povečala. Naslednji dan, "28. aprila, četudi smo bili precej zaspani, se nas je zbrala skupina in smo se odpeljali z dvema avtoma v 15 milj oddaljeni Struthera, kjer se je vršila slovensko-hrvatska domača veaelica. Tam je namreč samo šest slovenskih družin. Hrvatski diletantje it Warrena so uprizorili igro "Ciganin", ki se nam je prav dopadla. Zabavali smo se imenitfltt, Čeprav smo Ml menda vsi tele prvič v Struther-su. Naši tamkajšnji rojaki so zelo prijazni, Na 4. maja pa spet v Girard kjer se je vršilo slavje Prote-tarčeve 30 letnice. Tudi v Gi rard se nas je peljala precejšn/a skupina. Ker sem vedela, da bo govoril Frank Zaitz iz Chicaga, nisem hotela izostati. Četudi svi, skupaj doma in sva skupaj pohajala šolo, ga še nisem slišala govoriti na odru. Povedal je do* stl resničnih besed in občinstvo je bilo prav zadovoljno. Mnog so rekli, da je on govornik ln pol. Seveda sem mu tudi jaz če stitala, saj sva pa oba Maro-star ja! Tudi v Girard so prihiteli lju dje od blizu in daleč. Udeležba je bila velika, Ae večja pa bi bi la, če se bi udeležilo tudi več domačinov. Zabavali smo se po naši stari navadi. Posebno se pa člov&k razveseli, ko vidi v druž bi ljudi iz svojega rodnega kra ja. Videli smo Peterkove iz Cle velanda; z njimi smo tudi iz e-nega kraja. Tako nam je Čas potekal v veseli družbi. V spodnjfh prostorih smo veselo prepevali šele ko nas je predsednik Doma Tancek opozoril, da je ura tri smo se razšli. Kakor izgleda, se bomo kar naprej zabavali, vsako soboto in nedeljo, za blagajničarja pa bo treba poklicati kakšnega izdelovalca denarja, da nas bo fi nanciral. Veselica za veselico! Dne 25. maja bo v našem Domu, kakor pravijo, letošnja zadnja zabava. Tega dne bo J. Snoj pripeljal s seboj iz Bridgeporta svoje igralce, ki bodo uprizorili dve igri, slovensko in angleško. In ker bo to skoro gotovo res zadnja zabava za letošnjo sezo no, zato nikar ne ostanite doma, ampak pridite vsi v Dom, da vam ne bo potem spet Žal. Vabljeni ste vsi od tu in iz vseh bližnjih in oddaljenih naselbin. Pridite pogledat, kaj bodo pokazali bridgeportski igralci na našem odru. I Pred durmi je sezona pikni kov. Kmalu bomo šli v naravo in se zabavali na prostem.—Pozdrav Peterkovim v Clevelandu in vsem naročnikom Prosvete! Mary Novak. lOjn In jel*e tovarne, v kateri tsdekijejo poljedelce stroje. Priprave za "Rdeče rože konferenco No. Chicago, HI. — Proslsva Prvega maja, ki sta jo priredila tukajšnja socialistična kluba, Je zpadla povoljno v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru kljn^ slabemu vremenu. Tako tudi upamo na dober uspeh na dan 19. maja, kajti zanimanje za popoldansko prireditev in igro "Rdeče rože", katero poda dramski odsek kluba št. 1 iz Chicaga, je zelo povoljno. Člani kluba št. 46 so se zavze-s prodajo vstopnic, tako tudi naši somišljeniki. Sodruginja Spscapan je v prvem dnevu raz-l>ečala 15 vstopnic in je dnevno ns delu z njimi. Prsv tako dobro zanimanje je za dopoldanako konferenco. To pot in menda tndl prvič bo ime-zastopnico društvo Združeni Slovani JSKJ iz Mihvaukeeja, Wis. Kakor se čuje, pride tudi večjs -druži« na popoldansko proslavo. Pri tem se zanašamo, da nas na U dan poaeti oNIo občinstva ne samo ii naše naselbine. ampak tudi Iz Chicaga in Milwaukeeja In nd drugod. Polovica prebitka je namenjena Prosvetni matici v prid izpopolnitve dramskega srhivs. Sodrugi in sodruginje kakor tudi nall simpatičsrji so skrb-: no ns delu, da ne bo nobenemu dolgčas pri nss na U dan. in. skrbimo, ds ho vsak dobro po-' strežen. Zs to oskrbo so se zavzele člsniee gospodinjskega klubs S. N. doma. Prlčetek igre oh 2.30 popol-f dne. Ples prič ne oh 7. zvečer, ds bo tako dsns prilika do več zabave zunanjim gostom Vstopnina k igri v predprodajl 35c.; pri vratih 4dr, k plesu 25c !-g rs Mahničev orkester. France« Zskovšek, tajnica. o ii USJ raz Skrivno* lepega fifo^ zobovja Izjava hoUvwoodskeya tdran ika H Koliko ljudi je že občudovalo L . monijo belih, bleščečih se frov in umetnic, posebno holl^o^ pa je prispel v London mož kiTL nost lepega zobovja. J ,zd» •Dr- W. O. Taylor je zobozdravnik w(x*u In lastnik ugledni "klinil! jfsnjfe ust." Iz svoje obsežne^ ^ carjem povedal mnogo zanimivega ,*rante« Pravi, Mi danes tako kakor zunanjost svojih la« ali Ju da bi sam nameraval, je postala ^ ditev zobovja prava moda. ln la * visoke socialne vrednosti. Niso £2 «ke, ki prihajajo k njemu zaradi Zn4 več še v* je moških. Med nje?! uspehe spada primer nekega zelo znane« riškega igralca, znanega posebno po ljubimcev. Baš jč začel slaviti prve us filmu, ko so odkrili, da so bile nekate -krone; ki si jih je dsl napraviti J na platnu videti kakor očrneli zobje iST Najlepši njegov nasmeh so mu skazile, ba, ki ga je bila angažirala, ni niti hoUi M zanjo še kaj nastopal. V precej obu ttaciji je mož prišel do dr. Taylorja £ lotil z vnemo njegovih zob. Zlate krone domestil s porcelanskimi in izenačil dolžinah poedinih zob, dokler ni postalo je enakomerno lepo in belo. s tem >oJ In svojim smehom je igralec potem že trlumfe njegove gaže so postale pri Bil je zdravniku tako hvaležen, da mu je visoke vsote poslal še vse znance in * Med njimi je bila zelo dobra igralka k filmu zaradi nezadostne lepote ni moti. kor naprej. Ko ji je Taylor izregU|iral je, je postala ena najbolj znanih filmski tic. Nje primer je bil dokaj težak Mi sameznlmi zobmi so bili preširoki * zobje pa so se med seboj zelo razlikovali likosti In kadar se je zasmejala. ji je bilo vse zgornje dlesni. Taylor je dlesni višje, podaljšal prekratke zobe s porcell mi vršiči, popIHl predolge zobe, jih medsebojno in stisnil z žico, da so se čez časa bistveno zbližali. Takšnih operaci vršil na stotine in ne samo med M zvezdniki in zvezdsmi, temveč tudi me< višje ameriške družbe. V vseh primei je uspelo ustne partije pacientov olep jim temeljito popraviti obrazni izraz. Kaj se dogaja na Martu? —i- Poročali smo že o trditvi japonskih mov, da so opazovali na Marsu zelen ravniku, ki ga razlagajo kot vegetacij«! Obenem so opazovali tudi slovite prekop K temu poročilu izjavljajo sedaj astronomi, da jim jo precej neumevno N nI In severni polobli Marsa so doslej pač i vili vegetacijske pasove, a nikoli ob nj Znano je tudi, da se ti pasovi spomladi | ljajo in jeseni izginjajo, kar bi se skli domnevo, da gre za gozdove, često so od tudi nenadne spremembe v legi teh p je spominjalo naravnost na -katastrof« novih pasov tam, kjer jih prej ni bilo, nikoli opazili. Pač pa so v zadnjih mes deli goste oblake na severni polobli. kar| ta čas, ko vlada tam poletje, precej re j a v, t" n Zdravstveno nemogoče" Francoska igralka Marysa UVndlmg pred letom dni zbudila veliko pozornost da se je odrekls gledslišču in šla v ssd Toda še preden je minilo celo leto. »e j«' lingova vrnils na deske, ki pomenijo iv se je zgodilo malo pred dnevom, ki bi si dati ostriči lase in si zagrniti s psjčolm Igralka pripoveduje, ksko je prišlo 2 i vela Je leto dni v gorovju, da bi svojo voljo. Toda zbolela je in je |*t ležala. Prepričala se je, da šjeno idrH prenese samostanskegs življenja, tfto vrnila v svobodo. Niagarski slapovi ae »ami uni< Tik ob temeljnih zidovih velikega Niagarskih slspovih, ki g« obisk m«0, mladi zakonski psri, se je zrušil skslnega nabrežja in strmoglavil1 • ropotom 70 m globlje v al»T*>v > * nastala panika, ker se je tudi M«' tr-ob potresu. Ljudje »o se ps kmal« ] lastniki upajo, da bo mog»"> hotfl obsežno podsidave. Japonci na Mart ao Mar« p«> It Tokija poročajo, da mi te dni, ko je bil JI bližje zemlji. «*riH «b n,rf Z rastlinski pas Tudi skivlte kana* zelo dobro videli Konfudrani kor«« Zadnjo izdajo korsns. ki ' I »obu do egiptske vlade, m ^fl našli namreč več tiskovnih n*p» koranu ne sme biti. PTTEK 10. MAJA- zveze |fck>vaki delavci praznujejo tadove .voje-35-Ietnega dela v Workmen's Circlu NfW Vork-^d 25,000 čla- , J workrm-n\s Circla >e je «-? nedeljo udeležilo manife-EiSfotvoritve 36. konven-Si največje delavske (židov-podporne organizacije v A-£ikiili!kjerkoli. Otvorjena je E\. Madison Square Gardenu Cnijvtfji dvorani v New Yor-L z impozantnim shodom, na Lrem je delegate pozdravilo y delavskih govornikov. Konvencija šteje nad tisoč de-jv ki zastopajo okrog 70,-čianov, od teh okrog članov mladinskih društev. rorkmen\s Circle ima 710 dru-,v v 38 državah Unije in Ka-samo v mestu New Yor-\m 235 društev, ki so raz-v 13 distriktov. Skupno Množenje raznih zavarovalnin-j, skladov znaša $6,200,000, oleg tega pa lastuje Liceje (do-0ve). letovišča, sanatorij za berkulozne, bogato kliniko in fje Število pokopališč v skupni jnosti več milijonov dolarjev. Samo sanatorij-v Liberty, N. je stal nad $650,000. Ustavljen je bil pred 24 leti in je tem času sprejel 4000 bolnf-d», od katerih je bilo okrog ozdravljenih. Vzdrževalni ški stanejo nad $100,000 na Člani, ki so zavarovani v lu za tuberkulozne, plačajo asesmenta nekaj manj i dva dolarja, za kar imajo v ičaju potrebe na izbiro sana-rij ali pa $600 podpore v goto- energijo mladini. Pred Šestimi leti je ustanovil posebni mladinski department, Young Circle Leagtie, s separatnimi društvi, kl imajo okrog 3000 članov. Mladino organizira v tri grupe: naraščaj od 12. do 16. leta skupaj, "srednjeletnike" ed 16. do 18. leta akupaj in starejše od 18. do 80. leta skupaj. Raalog za to grupacijo je pred- strahovati po kakršnikoli hišni-ški skupini in je sahtevaia spoštovanje ustavnih pravic tadi od oblasti ia kapitalistov. Ko je pri županu opravila, se je U "deputacija" podala proti obreš-ju, kjer se je pridružila ostalim demonstrantom na protestnem shodu. Potresi-oM zakaj? Ta solidarni nastop racinske-ga delavstva jo takoj imel uči nek, o kakršnem ni nihče sanjal Racinakim blaniamanom, ki so lansko leto uganjali pravi teror proti "rdečkarjem" in uzurpira-11 oblast na fašističen način, so se pričele tresti hlače. Tisti, k nem delu med mladino. Organizacija namreč vzdržuje 105 šol, v katerih poučujejo mladino od hebrejskega jezika, zgodovine in literature do delavskih proble- vsem v širokopoteznem proevet-] J® v županovem uradu grozil s revolverjem, neki Stephen Fox predsednik Fox Ice 6 Coal Co. je dva dni po impresivni deiav §ki demonstraciji videl potrebo priobčiti dve strani velik oglas mov in socialiama. V te šole le- v lokalnem dnevniku in nsstrmi tos pohaja 6000 mladine. Goji1"----— m "««opi- tudi šport in druiebnost. Za to delo med mladino organizacija potroši letno okrog $50,000. Workmen's Circle ni delavska organizacija le po imenu, marveč odprto in ponosno razredno zavedna. Smatra se za orgariični del delavskega in socialističnega gibanja in v tej smeri vzgaja mlade in starejše člane. ti na radijski postaji, kjer se je opravičeval in pral. Občutil H Kaf * je v zadnjih 16 letih prispevala | ^^ 1ok.alne humane In prispevala skoraj en milijon dolarjev za podporo delavskih in humanisti čnih gibanj. Med drugim je na primer prispevala unijam $80,-000, $70,000 za žrtve zadnje vojne, $100,000 za palestinsko gibanje, $70,000 za židovske šo- potencialne fašiste. Jezni so btti tudi radi tega, ker se piketlra-nje vrli povsem mimo in nI mogoče stavkarje v provoelratl, da bi dobili pretvezo za nasilja In razbitje stavke. Družba odklš-1 nja priznanje unije in druge Za- le na Poljskem, $25,000 za socia- ht«ve stavkarjev. Odklanja tudi listično časopisje (New Leader posredovanje zveznega delavske- Weclcer itd.), $1-6,000 Rand šoli, Brookwoodu in drugim delavskim šolam, $40,000 z i odpo-moč žrtvam suše v Rusiji etc. Eno glavnih vprašanj na tej konvenciji je zgraditev zavetišča za stare člane. Agenda vse buje poročila vseh departmentov ga departmenta. ADF ne vidi Rooaevelto-vega "okrevanja** (Nadaljevanje s 1. strani.) Letovišč ima organizacija Bedast distriktnih federa-j), od katerih je samo letovišče Paw|ingu, N. Y., vredno nad t milijona. Akomodira lahko * 1300 oseb. Ostala letoviš-»o v drugih večjih židovskih Jirih — Chicago, Philadelphia, veland, etc. Pokopališ ima 0 v New Yorku in okolici se-fm, ki so vredna okrog pol mirt dolarjev. Vsi večji centri imajo tudi vniške departmente, kjer lahko zavaruje vso svojo ino za zdravniško oskrbo. Za žinske člane znaša četrtletni »ment $1.27, za zameke 77c. anizacija ne posluje na po- 1 mesečnih asesmentov, marši na bazi četrtletnih v vse Mt-, kar reducira upravne Zavarovanje v vse skla-i prostovljno). Naj večji zdravniški depart-wt ima organizacija v tem ■tu. kjer ima razne klinike, tu-^"zdravniško, v katerih dela _ Mravnikov (medlcineav). tri Maice in 22 špecialisto*. Spe-Jti pregledajo povprečno do članov n* |pt„ in jzvrAe 400 i. Za težje operacije pla-posebej, če morejo, v slučaju plača organi-:1J; 11 l,(,s<'bnega sklada. Za 1 j' ^^vniško oskrbo (tu- 2 m) zadostuje prej na-" Novih pacien- * n» leto 1000 v teh klini- in razpravljanje o njih ter lvo- k° Je vlada porabila v voj-litve novega odbora za prihod- M*.BVrh« 22 milijard in pol. Zve- nje dve leti. Konvenčni odbor je preskrbel tudi za razvedrilo delegatov, med drugim tudi uprizoritev opere "Carmen" po či-| kaški operni družbi. Z delegati je prišlo iz drugih mest tudi nad tisoč drugih-članov-gostov. 1 Omeniti je še treba "rdeči zni, občinski in državni dolgovi znašajo 49 milijard, od katerih znašajo letne obresti $1,766,000,-000 ali dva odstotka narodnih dohodkov v "dobrih" časih (1029), zdaj pa priblišno tri odstotke in pol. Kakor velik je ta dolg, Je rela- (Nadaljevanje in konec.) Kako ae sprotijo potresi? Ob ttUJe ležeče dela ae naslanjajo bilijone in bilijone kg teft-ki skladi. Vsak sloj sili a svojo težo navzdol, pri tem pa pritiska na stranske ovire. Čim pritisk preseže odpor, sdrkne težka gruda JiiadoL Skokoma ali silno počasi se to dogaja, premik znaša lahko komaj nekaj mm vendar zadostuje, da se okolica potreae. Trenje grude ob sosednje nodola |In Senja strmo odreže Velebit od morja. Nad Obrovcem se nadaljuje na Dtf-brovnik. Idrijska potresnica, globoko zarezana od Kobarida, preko Tolmina, Idrije, Unca In Cerk niče se po zgornji zarezi Kolpa nadaljuje na Oftilin. Od Ponta-b!a pireko TrMŽa, Radovljice, Ljubljane, Oromiplja in Toplic do Metlike In Karlovca se vle Če aa potrese v Ljubljanski kotlini najvataejša podoJžna potre-sniea. Ribniška, Temeniška in MokronoŠka prelomnica so za potreae na Dolenjskem naj pogostejše nahajališče. Na Koroškem sta podolinki iz Ziljske doline v Rož in dalje po Dravski dolini na Maribor ter druga preko Vrbskega jezera na Celovec in Velikovec nahajališči potresov. Vzporedno prelomljene gorske hrbte pa aeka celo vrsta povprečnih potresnic, ki so skupina glavnih potresnih linij zapad-nega dela Slovenije. Črtsloje špfrožl na njenem-robo navpično teeenje, ki se valovito širi nac trot. Začuje ae bučanje, znak potresa; Navpični sunek je včasi tako mo8an, da odskakuje kamenje, strehe, celo hMe. Tla vzva)ov# kakor razburkano morje. Zldovja, vzporedno z valovi tal se dvigne ali niža, strop se pri tem, ako nI dovolj trden, poruši. Tektonski potresi pogosto menjavajo aVeJe ognjišče vzdolž potresne Črta, odkoder pojem Ije njihova meč na vse strani. Potresni ktiaj omejuje vselej elip-Valovni potresi ae širijo iz Kraškim atrealjajem ae teate pridružijo tako avani udorni po-treel. V obsežnih votlinah se u-dere strop. Sunek vznemiri oko-lict^ podaemoe vode st često poiščejo nov tok. Potreana opazovanja Jugoslavija ima danes moderno urejene aavode v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, manjši so v Dubrovniku, Sibeniku ii» Sarajeva. Ped Triglavom ima svojo opazovalnioo dr. Beiar, pole« prof. Seidla, najaaslušnejši raai-akovalec našega potresnega o-zemlja, jezuiti pa ao imeli avoj-čas aparate v Moatarju in Travniku. Kakor meteorološka, je tudi potresna poročevalska služba v Sloveniji dobro organizirana. Vsakokratna poročila s podeželja izpopolnjujejo potresno mrežo Slovenije, tako da skoraj ne bo pfemnogo podzemnih ugank za mlado potresno vedo. Sistematično opazovanje potresnih pojavov je pri nas pri čelo I. 1895. Leta 1920. je mi-kroseizmična opazovanja a potresnimi aparati nekdanje "Krd bebenararte" v Ljubljani prevael aavod aa meteorogijo in geodina-miko na univerzi. O prvih potresih na bivšem Kranjskem poroča Valvaaor ia leta 792. in 1000. Dne 4. maja 1201 je potres porušil mnogo cerkva in hift na Štajerskem In Koroškem. Strahovit potres je 36. februarja 1348 pustošil po Notranjaki, Goriškem in FVrla nI ji. V Ziljski dolini se je odtrgal DobraČ, porušil več vaai, Tr-lič pa je najbrž prav takrat aa-aul plaa Korošice. V Nesrečno je začelo za naie kraje 16. atoietje. Dne 26. marca 1602 je močno trpel Zagreb, 1. 1911 pa so se zdramile vse po* t resnica Slovenija. Siloviti potres, menda najhujši v tam tisočletju, je porušil Celovec, Bled, Tršič, Radovljico, Skofjo Loko, Kamnik, Tolmin, Gorico, Gradi-Ško, Trst, Turjaški grad in celo vrsto gradov po vsej zapadnl Sloveniji. Zelo je trpela LJubljana, saj se je takrat najbrž stresel vea avet med Adrljo in Turami. Ogromno je število potresov, SHtaiski Narodna Podpan Jednota UalaaevUMa 8. a^rUa ieaa ttTjkjJplr lakip. 17. 1S07 v drla vi IINmU T»L Reekwel! 4M4 leat-ae u»»asi» a?*, ckicat*. m GLAVNI ODBOR 8. N. P. J. ii. UPRAVNI ODSMi JJSST ^NKAJU preds«4nik.... 26S7 a Uwndal. Ave., Chicago, 111 §. SS Ave. Chkago, 3 [.bol.udd. 2(157 8. Lawndate Ave., Chleago! I1L fc£fT,ni!L;.....™ «• ^ At, Chicago m. MM HSfS^ Uwndale Ave, Cklcaro, III, svojega iahodišča na vae atrani I ki ao obiskali našo domovino na-ali v eno smer. Bo najbolj pogo- dalj nja atoletja. Strahotno Je pu križ" Workmen's Circla v New tivno manjši kakor dolg Francl- Yorku, posebni department, ki pomaga članom iz zagate — jim je ($506 na osebo) aH Anglije ($844 na osebo). Najslabše je pa daje nasvete, oskrbuje delo in to, pravi pregled ADF, ker nI pomaga Yia različne načine. Od preskrbljeno za amortizacijo ali leta 1&29, ko je bil ustanovljen odplačevanje dolga, department za socialno oskrbo, In kljub ^ da to p^^ se je k:Jjemvi tateklo 15,600 ADF pokazuje totateo akrahira-l t*' »J** "newdealskega kapitalizma' ^ ■J® bilo poslanih v ln bf bllo ^ tega razloga logi-) bolnišnico 451, 156 je bilo poma- čno pričakovati, da se bo fede- gano pri iztirjanju kompenzacije, 225 je bilo poslanih v leto- racija obrnila od njega z veliko gesto, so se njeni voditelji na za- V Je bi!°|dnjl konferenci ponovno izrekli za podaljšanje industrijskega zakona. In to kljub temu, čepr preskrbljeno delo, stotinam je bilo pomagano pri dobavi raznih dovoljenj in mnogim družinam pa z direktno podporo. ati k) manj nevarni ko vrtlln potresi, ki navadno pokončajo vae, kar dosežejo. Potresi trajajo različno dolgo Podzemeljirico bobnenje sli Šumenje ni vselej znak jakosti potresa. Hitrost pogubne sile je v faznih jpokrajinah različna. Br-zina je odvisna od silovitosti pr-vtftnih sunkov, debelosti In kakovosti slojev. Skozi trtle kamenje se potres težje Url. Razpoke v zemlji ao * včasi prav tanke, drugič spet debelej še, globOkejše. V trdem delu razpoka navadno ostane, v mehki zemlji se sama spet zasuje, do- je Green rekel, da je točka 7a k,*r j£ »T P*1?" 8nova J*?' I tudi ostali ve- majo svojih r-T- vsa društ- ttf<1'itraln Delavci solidarni t T stavkarji v Racinu Na fasiatično grožnjo pučem ao odgovorila z veliko demonstracijo postala "instrument za delavsko persekucijo". Krivdo je seveda zvrnil na velebiznis, ampak delavstvu to nič ne pomaga. pre. Skoizi razpoke neredko uda rja na dan blato, pesok, voda in razns para. fitndenci in potoki po potresu _ .. .. , ... , čeato usahnejo sil že usahnjeni Ta očlvidna kontradikcija u-] £nova uko v<,Rg, vodj| to. plejša aH hladnejša ko prej. Potreana ozemlja Obširna potresna peferajina Je vse obratoje Sredozemskega mor k tlJl»aj m ga plača- f'l«gajne, to je o-I' zdravniki ne pre- novih članov, mar-, »^dodatnih atro- Pu .zav.ro a v ". . krbo. Izje- a»t.. || • ■ a. Kacine, Wla. — Prva scena: Okrog 150 biznismanov, med katerimi je bil tudi neki duhovnik, je oni dan navalilo v županov u-rad in mu zagrozilo, da vzamejo "postavo v svoje roke," če takoj ne napravi konec piketiranju in Ntavki pri Čase kompaniji. Razbijali so po mizi in grmeli proti ,stavkarjem, da je grmelo daleč na okrog. Eden izmed n^ih je celo obljubil, da bo opasal svoj revolver, ker ga še nijskih voditeljev izvira iz tega, ker mislijo, da bi riskirali legi-slativnl program federacije, predvsem VVagnerjev osnutek za nov delavski odbor, če bi administraciji odrekli svojo podporo. Brez delavske strsnke so res prisiljeni igrati z administracijo, čeprav se pri tej Igri o|>eČe-jo z vsem delavstvom vred. Amelia poletela iz Mehike v New Yorh Newark, N. J. — l^talfkl Karhsrt Putnsm je v sredo do-1 segla nov rekord. Premsgovslksl dveh ocesnov je preletela samsj 2100 milj dolgo pot iz glavnega mesta Mehike v Newark, v oko* I vedno znal lici New Yorka, v 14 urah in 221 ja. Obmorska Portugalska, južna Španija, Plrenejt, dolina Ro-dana v Franciji, švlcarakf kanton Wallis, dolenji Ren, Hofand-ska, Belgija, Skandinavija ln Island se pogosto tresejo. Bred-njl In Južni del Male Azije, Kavkaz, dolenji Rvfrat, Sirija, porečje gonmjega Inda in ustje Gšn-gesa. pri mor je ob oh Indij, Bund-sko, pred vaem pa Japonsko otočje je potresno ozemlje Azije. Mirnejša Je Afrika, le Maroko, Alžir, Abeslnlja in porečje Senegala In Gamblje se včasi trese. V Ameriki je vss zspadna JOHN MOLEaC, urednik fls.ila......>497 0. Uwndsle Ave, Ckioa^o, IU. ODBORNIKI! fm^M » ^?JKiK;JWP2 ,p!d>lliilt"llt.....W 81., Clevalasd, O. JOHN K. LOKAM JR, dragi podpredMdnlk.Iiaa B. 170th 8t., Cleveiaad, O. 0O8PODAR8RI OUBBKi ............. * 8t., Cleveland, O, inuSCVKTKOVICH..............988 Beaeca Ave., Rrooklga, M. Y. JOHN OLIP....................140 8. Proapeet Ave., Clarendoa HUU. III. POROTNI ODBlKi A^M1ftmEA pnM,Mdn,k..............W. Hajr 8t, 8prlnCfield. BL frSS ^/HAr...................................17, Arma, Kana. iSKJ^SKani.................................Straha ne, Pa. I^N? ....................v —........B« 81. Partrt.ill, Pa. r RAN K BAHHU II....................tl»ftt t Muskoka A te., Cleveland, O. NADZORNI OD8RK: »rtd'«lB,k................W. 88th 8t., Chicago, III. .........................* <^ntral Park, Pers, 111. IACOB AMBROBICH......................(11 Piem 81., Bveletk, Kisa. ma ^ • •ea.naai, H MHi » n. las. M »NI I VSA raMA. U h Mahh m »mU ««. r T ilnSu. atj m *Mkn aa —- - — ri^rr^......—-——" ™ V» m MailM Hh» mJ m eeiajsl* ae M. taJeMto, fc^llS^******)"* » a. MMeJalll««. r •> aaT*!Ty^tiy>?iffi>*>M><>' * un,M* «tfVfli.Ul,IVI ** ^ tm9tml š4mkmmi I*1** M (aau. . -.-Vy l>°1'1" " V* M,M»lh aat^ata« la ^ l.f h » ^il ^ " M Mp»rH»VSTO," Hat a LavaSste Im. cJmU, IT iroTBi flNMMiM «Mh Um M>m« OfflM *mM U iHi.im M r*IU««i rMMMi WHIM u«a tU artiSiMu «| Hm Inaini i iSIh SmM U lakta ae »aa kua. . . IM »»rfc ml mm HNtrtS« UaH »h««14 U " ' u r..a kalu^kalrm« ml BmN a« Uprn^Umrm ** **** a^klia aa4 >»Hi *kaaU k. mMrmmi to Jak. OarU*. akalrma, JU Ma. atolll potres 1. 1628. v Krškem, 1645. in 1646. v Karlovcu, l6»9. ob Temenici na Dolenjskem, 1690. v Celovcu In na južnem Koroškem, 17H8. v Reziji, 1870. v Klani nad Reko in 9. novembra 1880. v Zagrebu. Po strahotnem razdejanju 1611. so bili v 16. stoletju zsbe-leženi v Ljubljani še trije potre-ai: 17. novembra 1576,, na velikonočno nedeljo 18*0. in 18. maja istega leta. 17. stoletje beleži potreae: 1621, 1698, 1641, 1669, aelo močan 21. oktobra 1634 ter 18, in 27. februarja 1481. Osemnajsto atoietje ima ohranjeno samo dve nesrečni leti, v lf. atotetju je bila Ljubljana nemirna, v. 1. 1M0. 1833, 18M, 1686, 1840, posebno močno 1840, 1856,1861, 1866, 1867, po več 1, 1066—1860, Od 1870— 1874 tudi ni bilo miru, 1876— 1876 ni bilo potresov, nadaljnja leta pa vaelej prve meaece pred pomladjo, t Usodno veliko noč 1805 so se aganile potreanice Kobarid—4- Jk.li na )2 » 1^000,'za1 I)ru|fa tri dni pozneje: d sedem do ti80* d«l»vcev v protestnih demonstracijah proti fašiatlčni Krožnji racinakih biznismanov. Glavna fslsnga demonstracije pod vodstvom neodvisne VViscon-»'nske industrijske unije, kl vodi stsvko pri Csse družbi. Je ko-rsksla po meatu — 4W)0 broje-dpore ° l°to izpla-^ ns nad ** člane, kl " hrei arad-1 je ts- držsve. To Je bil prvi |>olet iz| Mehike v New Vork in Izvršen je bil brez vsake nezgode. Nov boj pekarskih delavcev na vidiku Cleveland. — S potekom po-1 godbe 30. junijs med peksrako unijo št. 19 in podjetniki, med katerimi ao največje pekarije v meatu, je možno, da bo prišlo do stavke, ker bo unija zahtevala] zaprto delavnico. Pričakuje a da ae bodo temu uprle vse veh ke družbe Za boj ae Je unijs fte|eertvfna'pe je bila pred letil točjs, vshodns obšla UHA in obširne pokrsjine ob Mlssissipplju prav tako ne mirujejo. Stare bkamenele grude, ps prostrane planjave Nemčije, Poljske in KualJ« le redko poznajo jačje potreae. .Jugoslavija, praprežena s verigami m Is j šega gorovja, deli u-sodo svojih aredozemnih aosed Nemirnejši je nje juini del, kjer ao v Južni Srbiji potresi prav kakor v Grčiji in Bolgariji ksj pogosti. Tudi oatslo gorsto ozemlje Je močno razsekano z izraz* timi potresnimi linijami. Srbija Ims nsjjač.ja potresna ognjišča krog K^jpsoniks, B<»sna in Mer Pomladna razprodaja! Eureka - Federal - Premier vakuum čistilci samo 1 00 ± neplačila I pričela priprsvljat! z zbiranjem stavkovnega sklada. letns potresnih sunkov na neret-vaniki potreanlci Brezplačna preiakuinja doma Kateri izdelek ei izbereta Telvfoti KANdolph 1200 I>M>al se UIIKI O U M O K I ZBKKITK si sami; vsi »o poznani v celi deželi. Velike in male velikosti. Direktno vaeaavanje in od motorja gnani s krtačami. Vae različne eone. Kar potrebujete, po ceni, kl Jo lahko zmorete. Oglejte al Jih razatavljerm v avoji bližnji KDIMON PRODAJALNI. Izberite si tistega, ki vam najbolj ugaja !» Mt t% I, It* »4Maa mwi J•Umm»it* —m* At* mS—ij}* t tu »mrmraj tUm A tmtmll 4*mm frm/mr kmUmtt m$»4h tm ttmt Unm k,H J, mmt immmt t.J ttitt mn. • mm mUt Utim #rttt $i tUtmA h* i»>iiai tM f 4th~t4 tmpmttn COMMONf IAITH I OI S O N Elcctric ^S^ Shops «sa IT- lil, a.. OmlNKa I«. taa e«f «r tM $4 fl»a« — 7 J W J thjfhmmt t A N^^l laea lilit F C I) C R A L CnvrONI OIVIN P108 VITA irtilllM Makrtm Gor ki: MATI SOCIALEN ROMAN Ljudmil« je prijela mater pod pazduho in ae molče pritisnila k njenim plečam. Zdravnik je globoko uklonil glavo in z robcem obriaal avoj ičipalnik. V tihoti za oknom je utrujeno zdihoval večerni mestnušum, hlad je pihal v llca-in pregiba! la*«' na glavah. Ljudmila je zatrepetala in p« njenem licu ae je potočila aol-za . . . Na hodniku so »e oglašali pritajeni, zamolkli, preplašeni glasovi, šaranje nog, ječanje, žalosten šepet. Ljudje ao nepremično n tali pri oknu, strmeli v temo in molčali. Mati je čutila, da je odveč, oprezno je opro-atila »vojo roko, odšla k vratom in ae priklonila Jegorju. — Ali odhajate? — je tiho vprašal zdravnik, ne da bi jo pogledal. — Da . . . Na ulici je premišljala o Ljudmili, spomniv-ši ae njenih skopih solza: — Niti jokati ne zna . .. Zadnje besede Jegorjcve ao zbudile v njej tih vzdihljaj.. Počasi je stopala po ulici in mlatila na njegove žive oči, njegove šale in povesti o življenju. — Poštenemu človeku je življenje težko, a urnrt — lahka . . . Kako neki bom umrla? . . . Potem se je domislila Ljudmile in zdravnika pri oknu, v beli, presvetli izbi; mrtvih oči Jegorjevih za njima: prevzeta od davečega sočutja z ljudmi je težko vzdihnila In stopila hitrejše — nejasno čuvstvo jo je gnalo naprej. — I^ hitreje! — ii je mislila sledeč žalostnemu, a bodremu pozivu, ki se ji je oglašal v arcu. XI. Ves naslednji dan je mati pripravljala za jtogreb, a zvečer, ko so ona, Nikolaj in Sofja pili čaj, je prišla Sašenka, čudno glasna in živahna ... Na licih ji je gorela rdečica, oči so se ji veaelo blestele, vsa polna — tako se je zdelo materi — je bila veselega upanja. To razpoloženje s«' je rezko In burno mešalo z bridkimi spomini nu pokojnika, in ne da bi ae zlilo ž njimi, je motilo vae in slepilo, kakor ogenj, ki nenadoma zažari v temi. Nikolaj je zamišljeno potrkal s prstom po mizi in dejal: — Danes ai ni*te prav nič podobna, Sašen-ka . . . — Kaj? Mogoče? — Je odgovorila ln ae za-smejala a srečnim smehom. Mati se je ozrla nanjo s tihim očitkom, a Sofja jo je opozorila s poučnim glasom: — Ml smo govorili o Jegorju Ivanoviču . . . — Imeniten človek, kaj? — je vzkliknila Saša. — Nisem ga videla brez nasmeha na obrazu, brez šale ... In kako je delal! Umetnik revolucije je bil, ovladal je revolucljsko misel kakor velik mojater. Kako preproato in kako silno Je risal slike laži, nusilja, neresnice. . . . Velike hvaležnosti sem mu dolžna . . . Polglasno je govorila, z zamišljenim nasmehom v očeh, ali ta nasmeh ni pogašul nikomur razumljivega, u vsem vidnega razkošja v njenem pogledu. Ljudje ljubijo Časih tvoja čuvstva sebi v škodo, igrajo se ž njimi in bridkost jim je v srce razjedajočo zabavo. Tudi Nikolaj in Sofija nista hotela žrtvovati žalosti za tovarišem Sašinem čuvstvu radosti, branila sta nezavedno svojo žalostno pravico do bridkosti in trudila sta se, da zbudita v dekletu enake občutke. — In sedaj je mrtev! — je dejala Sofja trdovratno in jo pozorno motrila. Saša je ogledovala vse z liistrim, vprašujo-čim pogledom, obrvi ao se ji namrščile. Sklo-nlvšl glavo si Je lagodno popravljala lase. — Mrtev? — je glasno dejala po daljšem premoru in oplazila vse a svojimi izzivajočimi očmi. — Kar v glavo mi ne gre . . . Hodila je po sobi aemintja; hipoma je obstala in dejala s čudnim glasom: — Kaj se pravi: umrl je? Kaj je umrlo? Ali je umrlo moje spoštovanje do Jegorja, moja ljubezen do sodruga, spomin na njegovo duševno delo, ali je umrlo to delo in so izginila čuvstva, ki jih je izzval v mojem srcu, ali j« razbita moja preditava o njem, o možu-po&te-njaku? Ali je umrlo vse to? Najboljše v njem zame ne umre nikoli ... Zdi se mi, da prenaglo pravimo o človeku: umrl je. Mrtva so uata njegova, a beseda njegova bo živela v Živih arcih! Vznemirjena je sedla za mizo in naslonivši se s komolci je bolj potiho, bolj zamišljeno nadaljevala: — Nemara govorim nespametno, a jaz, so-drugi, trdno verujem v nesmrtnost poštenih ljudi ... v nesmrtnost teh, ki so me osrečili s prelepim, polnim življenjem, ki me veselo opa-ja s svojim čudežnim bogastvom, s svojo raz-noobraznostjo, z idejami, ki so mi drage kakor lastno srce. Preveč varčujemo nemara g svojimi čuvstvi, preveč mislimo, a to nas pači; ocenjujemo, a ne čutimo ... — Nekaj lepega se vam je primerilo, kaj? — je smeje vprašal Sofja. — Zares! — je prikimala Saša. — Zdi se mi! Vso noč sem ae razgovarjala z Vjeaovšči kovim . . . Prej ga nisem rada imela, airov ae mi je zdel, čemeren. Tak je tudi bil nedvomno . . . Nepremična, temna zloba je živela v njem, zmerom je postavljal sebe v središče vsega in grobo in zlobno govoril: jaz, jaz, jaz. V tem je bilo nekaj purgarskega, nizkega in zoprnega . . . Zasmejala se je in objela vse s svetlim pogledom. — Sedaj pravi: aodrugi! Treba ga je slišati, kako govori ... Z neko nemirno, mehko ljubeznijo ... da je ni mogoče pojasniti z besedami. Čudovito preprost in iskren je postal; ves poln želje |Hi delu. Našel je samega sebe, svojo silo vidi in ve, česa nI v njem . . . resnično prija teljsko čuvstvo se Je rodilo v njem, ki se smeh Ija vsem težavam v življenju. Vlasovka je poslušala Sušine besede in pri jetno ji je bilo videti strogo deklico omehčano in radostno. Hkrati pa se je rodila globoko v njeni duši bridka misel: — Kaj pa Paša? . . . — Ves zatopljen Je — je nadaljevala Sašu —v misli na sodruge in, veste, o čem me prepričuje? 0 neobhodnosti, da jim omogočimo, beg ... da! Pravi, da je to lahko in preprosto. Sofja je vzravnala glavo in živahno dejala: — Kako mislite, Saša, o "tem? Caša čaja se je v materini roki potresla in položila jo je na mizo. Saša je numršilu obrvi in zadržujoč svoje razburjenje je z resnim glasom in z veselim nasmehom dejala: — Prepričan je ... in če je res vse tako, kakor pripoveduje .. . moramo poskusiti . .. naša dolžnost je! . . . Zardela je, *»dla nu stol in obmolknila. — Ljuba mojal — je smeje mislila mati. Tudi Sofja se Je nasmehnili! in celo Nikolaj se je tiho nusmejiil. Saša je vzravnala glavo, strogo pogledala vse in dejala z užaljenim glasom suho: — Smejete se . . . ruzumem vas . . . Mislite si, d a sem osebno zuinteresirana na begu, kajne? (Dal)« prihoda IM.) ir » Izkušnje slovenskega priseljenca Piše Frank Kroll (Nadaljevanj«.) Ko no bili vinski bratci ie nekoliko natrkani, niao nič gli-du-li, kaj jim teče |>o suhem grlu; Samo da je malo |»eklo in dišalo |*i alkoholu, pa so »vračali v svoja usta in si |>ošteno zalili n\r»-js po pijači hrepeneča grla V taki družbi so tudi jaz nisem mogel zdrtati, da ne bi ol» prilikah plačal za vino In ga pil v družbi svojih veselih sostanovalcev. Toda vseeno sem »e nkti-šal brzdati, da ne bi preveč zašel v rattirzdanost. Ker se je v rovu bolje delalo, je Jane* |kk1ih?jI tudi atunovan-Je in hrano. Plačevati smo morali kar po toatdeset dolarjev n* mesec, polovico preveč, ker hra* na ni bila nič izrednega. Neke neilrlje m* je ro|*t začelo popivanj* v Janezovi hiši. Poleg ŠMtorlce, ki *mobili pri nji m ita stanovanju, so s« nam pridružili fantje-pečlarji iz drugih hiš in tako Je bila zbrana večja družlia. Men «m1 mojih sostanovalcev je bil tinti podeč na harmoniko Vino in harmonika pr« •ta skupaj in kuj hitro vnameta' pravo veselje Začel « ji- ples, petje In popivanje. da je bi) pravi dirindaj drug drugega je skušal prevpiti \ * trpljenje je t»il<» pozaldjen.. rn»iwd«-n ni bil ven" trpita rudar temveč vsi veseli vinski t»retn Kmalu je začel zabavljati nekdo, ki se je bil že razgrel od pijače in plesa. Tistemu rojaku so bili nadeli pridevek "Kiguš und Com|umi" in to ime se ga je držalo ko cigana uši. Ko smo ga ukrotili, da ni več zabavljal, sta se pa brata sprla. Janez In I »ojze. itilo je že pozno zvečer, ko J«' začel prepir in čim dalje hujši je postajal. Iz prepira je sledil pretep: atoli no se prevračali, kozarci so frčali preko glav |h> sobi ih sledile so bati ne, ki »ta M jih dajala drug drugemu. Kmalu sta bila vsa o|>ra*kana in krvava; oatali smo začeli miriti, otroci in žena »o jokali in bili vsi zliegani. Končno smo Ju vendar umirili, da se nista še nadalje kavsala in ai delila udarce. Po tem dogodku je Janez za-(»ovedal Lojzetu, dir se mora na--»lednjUlan odstraniti iz njegovega stanovanja Ker sem proti temu protestiral in ga iionvarii. da ne dela prav, se je še name razlegil in tudi meni na|u»vedal. d« moram (»obrati svoja šila In kopita, Po popivanju, plesanju in pretepu smo se kmalu razšli. Kar jih je bilo aunanjih. so odšli natrkani v a v« i je prčlarske bajte, domaČi smo a« pa tudi lalpravUt spat. Naslednji dan je islšel Janez na delo, jaz in njegov brat Ulj- ze sva se pa preselila, kakor je nama ukazal. Pustila sva tudi delo, ker sva nameravala oditi v drugo nasolbino. Par dni sva še lenarila in pohajkovala po naselbini ter čakala. da bova dobila ves zaslužek izplačan. V pisarni sva povedala. da sva puatila delo, nakar so naju izbrisali iz knjige, v kateri je bil seznam vseh upo-•lenih rudarjev. Plačo, so rekli, bova dobila č« tri dni. Napovedanega dne sva zopet odšla v pisarno, da prejmtna zadnji denar najinega zaslužka. Toda izplačilo nama j« bilo u-stavljeno. Ustavil ga Je bil Janez. ki sva mu bila še dolžna na hrani in tstanovanju. -Jaz H'm mu bil dolžan šestintrideset do-Isjev, Uj^e pa okrog štirideset dolarjev. Dolg ava nameravala pla» atl pred odhodom iz naselbi ne. toda Janez nama ni zaupal, Mto je ustavil izplačilo. Ko s<> nama v pisarni povedali. kako in kaj, koliko no nama utrgali, ava odgovorila, da Je vae pravilno in naj ae Janezu le ti-pla. a. kar sva mu dolžna, čeprav bi bila didg itak sama plačala. Oatanek so nama Izplačali in midva sva končala delo v tistem m m N|»et sevje bilo treba pripraviti na |a»t. Kupila sva vozne listke ter se odpeljala v drftfo rudarsko naselbino v IVnn*vi-vaniji. p« parurni vožnji ava dospela med hribe in strm., hrego. ve. Vtejaivsod Je bilo o|»aziM li- stja premogorovov, ki so se odpirala in rastla kakor gobe po dežju. Ko sva opazila vse polno rovov, sva si mislila, da mora biti tu dovolj dela in zaslužka. Vlak se je ustavil na postaj in midva sva izstopila ter odkorakala v naselbino, da prideva v stik z rojaki. Kmalu sva pri šla do naših ljudi ter jih vprašala o delavskem položaju v naselbini. Povedali so nama, kako se dela, koliko se zasluži, koliko naših rudarjev je tam zaposle nih in druge stvari. Pri nekem rojaku sva dobila začasno stanovanje in drugi dan po najinem prihodu sva šla pogledat k nekemu rovu za delo. Dospevii do rova sva ae podala v pisarno rovskega delovodja ter ga vprašala za delo. On naju je osorno pogledal, nato nekaj za-mrmral, končno pa je odločno odgovoril, da nima dela za naju. Rekla nisva nič, samo obrnila ava se in odšla proti najine mu začasnemu stanovanju in se namenila, da odpotujeva dalje v drugo naselbino, ki je bila oddaljena nekako tri milje. Se isti dan sva pobrala svoje reči. Dobila sva nekega rojaka, ki naju je z avtomobilom potegnil v naselbino in v kratkem Času sva dospela na cilj. Nato sva se podala k nekemu rojaku, da pri njem poizveva podrobnost glede nove naselbine. Ko sva prišla pred njegovo hišo, naju je takoj povabil, naj stopiva notri, kjer smo se še več pogovorili. Ko sva ga vprašala glede stanovanja in hrane, je takoj poklical ženo in ji povedal, kaj bi midva rada in da sva baii prišla tja za delom. 2ena ni ugovarjala in glede tega sva bila preskrbljena. Par dni pozneje sva tudi dobila delo in tako se je začelo najino življenje v novi naselbini. V tistem rovu je bil premog visok do lest čevljev; nad premogovno žilo je bila plast kamenja, ki je dala dosti nepotrebnega dela. Rov ni bil unijski, plačevali pa so od vozička, ne od tone. Za vsak naložen voziček je rudar prejel $1.40, koliko ton je pa šlo v voziček, nisem mogel dognati, le to vem, da so se mi zdeli silno veliki. Zaslužilo se je s trdim delom okoli šest dolarjev na dan, včasih tudi več, ako je rudar dobil dovolj vozičkov. Delovodja je bil tudi priseljenec, po narodnosti Anglež, in kot takemu se mu ni bilo treba učiti angloškega jezika. Imel je tudi dosti otrok in je rad pogledal v kozarec. Cestokrat je prišel k Resniku, kjer sva bila midva na stanovanju in kjer je dobil potrebno pijačo, ki mu je gladko tekla po žejnem grlu. Rov je obratoval Štiri do pet dni na teden in se je še precej dobro zaslužilo. I^ahko sem plačal stanovanje in hrano ter mi je Ae ostalo nekaj "copakov" za druge potrebščine. Ko sva bila z Lojzetom uposlena v tistem rovu okrog tri tedne, sva se sprla z delovodjem. To je bilo na najinem stanovanju pri Resniku. Igrali smo karte in pili vino. Začel naju je pikati in zbadati, češ, da grd premog nakladava v vozičke. Ce ne bova pazila, naju bo odpustil. Prijatelj lx>jze je bil jezen, pa mu Je odgovoril, naj si nubavi petelina in ga u-posli v rovu, da mu bo premog izbiral med kamenjem. Delovodja je samo osorno z očmi preletel l^ojzeta, rekel pa ni nič. On je večer za večerom zahajal k Resniku in tam zvračal z vinom napolnjene koziirce, pa bi bil rad, da bi bila midva zanj plačevala, da ga bova prosila in mu dajala za pijačo. Toda motil se je v svojih računih, da mu bova midva plačevala pijačo, ki jo je zvračal v avoje požrešno grlo. Cez dva trtdna sva pustila delo in se namenila odpotovati drugam. Težko sva se poslovila od rojaka ResnHca. pri katerem sva bila na hrani in stanovanju, kajti pri njem sva imela izredno dobro postrežbo. Resnikova žena je dobro razumela, da je tretja dati rudarju, ki težko dela. tudi primerno hrano. Po večerji smo navadno igrali karte in *e na ta način zalut-vali. 1 jihko trdim, da sem imel takrat najboljše življenje. Na tako dobrem stanovanju in hrani nisem bil nikoli več. ko sem se od tam preselil. . Po odhodu iz naselbine sem se v^lrrat s|iomnil na tiste dni, ko »em W1 na hrani pri Resniku, kjer mi je gospodinja stregla ko lastna mati, katero aem zapustil v stari domovini ter se če-stokrat spomnil nanjo. Nekega dne sva se s prijateljem poslovila od Resnikove družine io prijateljev, ki sva si jih pridobila v času bivanja v naselbini ter se ponovno podala na pot v drugo rudarsko naselbino. Izvedela sva, da tam premogo-rov dobro obratuje in da je mnogo naših rojakov naseljenih. Po parurni vožnji po železnici dospe va na cilj. Ker sva imela tam nekaj znancev, ki so bil: od tam doma kakor midva, iz stopiške fare pri Novem mestu, sva sklenila, da jih obiščeva. Kmalu sva jih našla in s starimi znanci smo se po domače pozdravili. Povedali so nama, da se dela štiri do pet dni na teden in da bova dela lahko dobila. Rov spada pod unijo in vsi rudarji so organizirani. Izmenjali smo še nekaj besed in potem sva jim rekla, da si morava poiskati potrebno stanovanje in hrano. Takoj se nama je nekdo ponudil, da naju bo spremil neki slovenski družini, ki je že imela nekaj rudarjev na stanovanju in hrani. Tam nya res dobila, kar sva iskala. Drugi dan sva se odpravila k delovodji ter ga vprašala za delo. On je dejal, da je dosti dela in hotel, da greva takoj na po-nočno delo. Ker se nama je zdela vsa stvar sumljiva, sva se trenutno premislila in nisva hotela sprejeti dela. Naslednji dan sem jaz dobil delo v nekem drugem rovu. Kakor hitro sem povedal drugim rudarjem, kje sem delo dobil, so začeli ugovarjati, da tam ne bom delal, ker je prenizek premog. Zato sem sklenil, da si rov ogledam in šele potem, ko se bom na lastne oči prepričal, kako iz gleda v notranjosti, se bom dela oprijel. Mojo željo sem povedal delovodji, ki me je potem spremil v rov. Premog je bil v resnici zelo nizek in bilo je tudi do sti vode. Delovodji sem rekel, da delo prevzamem in da bom začel delati, ko si kupim potrebno orodje. To je bila le pretveza kajti sklenil sem, da se v itstem rovu ne bom mučil. Prijatelj Lojze tudi ni nič primernega dobil in zato sva se odločila odpotovati v drug kraj Poslovila sva se in se vrnila 1 staremu znancu Resniku, pri katerem sva bila na Hrani. Lojze je sklenil, da gre delat v isti rov katerem je bil prej uposlen . az pa nisem hotel vzeti starega dela in poslušati sitnega delovodjo. Par dni sem še tam ostal potem sem se pa namenil, da odpotujem nazaj na obrežje Erie-škega jezera, v Monroe, Mich. Zasedel sem vlak in se odpeljal z rudarske naselbine. (Dalj* prihodnjič.) humor" Razžalitev časti Rosenberga so zaradi razžalitve časti obsodili na globo, ker je pred gledališko garderobo vrgel neki gospe v obraz psovko gos". Po proglasitvi razaodbe vpraša Rosenberg uljudno: "Torej je dami prepovedano reči 'gos'?" "Seveda je prepovedano!" odgovori sodnik. "A gosem se sme reči 'milost jiva'?" |"Go*em lahko zaradi mene rečete, kar vas je volja". Rosenberg stopi k tožiteljici, ii ne je ravno zmagoslavno ml pravljala iz sodne dvorane, in reče: "Oprostite, milostljlva!" Ni kriv Sodnik (obtožencu, obdolžene-mu beračenja): "Kaj lahko na vedete v zagovor?" Obtodtenec: "Da nisem kriv. gospod sodnik. Iztegnil sem roko, da vidim, ali ne dežuje, takrat se je pa neki gospod zmotil in mi spustil denar v dlan." • Po ovinkih "Miloatljiva, menda vendar niste praznoverni?" ' "Zakaj. Ana?" "Ker aem razbila veliko ogledalo v salonu." deljo, je bila vznemirjena, ko so ae procesiji pridružili bret2 Tovariša Na svojem oddihu je prišel angleški slikar Frederick Leigh-ton v neko vasico, kjer je zagledal vaškega slikarja, ki je slikal izvesek za domačo krčmo. Leigh-ton je postal in opazoval slikarja. Vaški umetnik je pogledal z lestve na slikarja in rekel: "Lep dan imamo danes, kajne, gospod ?" Leighton tega ni mogel zanikati. Potrdil mu je in pripomnil, da ena izmed naslikanih oseb nima prave proporci je. "Kaj še", se je oglasil užaljeni slikar. "Vi pač slabo vidite!" "Ce se nekoliko umaknete z lestve, bom sliko jaz popravil," je prijazno dejal Leighton, ki je bil dobre volje. "Ali znate slikati?" je vprašal vaški umetnik nezaupno. "Kar takole ne pustim, da bi mi kdo meje delo pokvaril." "Ne bojte se! Ko sem bil mlad fant, sem se naučil precej dobro slikati." Slavni slikar je vzel v roko paleto in je takoj sliko popravil. Vaški umetnik ga je opazoval, pokimal in rekel: "No, še nekam dobro! Sicer pri nas umetnost slabo plačujejo, toda vam dam še enkrat toliko kakor kakemu drugemu svojemu pomočniku." Leighton je resno odgvrnil: "Hv^la. Jaz sem Leighton." "O, veseli me, gospod kolega, da vas poznam," je odvrnil mož, NUU-H Pilit«, 4 U0A80U NUGA-TONE J« *udovit<( ,d ln °slsb»l«r ljudi. |.,jUm I„ ,u •a Udan. bodet. «„„„, |(k •Ulno uporabo tn,. v.ro »drarja in moi. ■ Nob.no ,dr.viU) nlm, uko dovlna kot NUCA-TONK. * I« leiMk j. pridobilo nanj .vo» »o« v sad njih 46 M,h prodaja v v«.h l*k.r»«h prsrl NUGA-TONK. m bras vrednosti Proti uprtnici va*mit^ odvftjaler. 25c in 60«. Pojasnilonaffliii Naročnikom, katerih na je plačana na ta način, prišteti razni ali več tedni ene družine bodi pojaNnj« deče: MI UPOŠTEVAMO dtevamo posamezne t« eni naročnini v družini le In SAMO TEDAJ, K PLAČATE SVOJO NA« NO, nikakor pa ne kadar l zmisli. Treba je računat mamo opravka s tisoče imeni in naslovi in je treba en aistem. Zato želim, da nikar ne pošiljajo imena pravnifitvo pripišite kt U tega k moji naročnini. To storite samo takrat kadar naročnina poteče in kada čate ali ponovite svojo no. Prosim, da se upošt« __PHILIP G0D1NA, upr NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po eklepu 10. redne konvencije as lahko naroči na list I'ro«»»U štele eden. dva. tri, Hlrl ali pet član«v Is ene druiine k eni nsrotsiai Proaveta stane ca vae enako, sa člane aH nečlane $6.00 sa mi« in m nino. Ker pa člani ie plačajo pri aeeeaMgta 11.20 za tednik, se )ia iteje k naročnini. Torej aedaj ni vsrefc% reči, da je list prtdrif a 9. N. P. J. Llat Proaveta Je vaša lastnina tfekkotevo je v vsaki druiiai kl bi rad čital llat vsak dan. Cena lista Mvtts Je: ki.pač ni poznal niti S nega mojstra. "Veste iega, mene pa kličejo u t! POVRNE VAM VAfil MLADENIfiKO MOC Za Clearo in Chieafe J« 1 tednik ia...... ..... 2 tednika In........... t tednike in........... 4 tednike ia........... 5 tednikov In ......... Za Zdrvi, driave ia Kanido $6.00 1 tadnik la................ 4.80 S tednika la...............S.M S tednike ia............... 2.4« 4 tednike In..... ......... 1.20 5 tednikov ia..... ........ nič Za Rvropo Je..............$9.0« Izpolnite spodnji kupoa, priložite potrebna eeoto densri« Order v platna in ei naročite Proeveta, list, ki Je vaia lastniaa. Pojasnil«:—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti flu ali če ae preeeli proč od druiine in bo sahteval sam avoj liat tednik moral tisti član ia dotlčne druiine, ki je Uko skupno nsroJtns n» < Prosveto, to takoj nasnaniti upravniitvu lista, ln obenem dopladati vaoto liatu Proaveta. Ako tega m store, tedaj mora upravndtn datum sa to vaoto naročniku. 7.t ve. zakaj! Go*pa Rrglezova: "Opazila j »em. da je vaš gospod zadnje čase zmerom^ostrižen na balin." (»ospa IVkmezova: "Ih». da! St rah«n«etec?" P ROS V ETA. SNPJ, 2S57 So. La and a le A te., Chlcaft IIL Priloženo pošiljam naročnino ia liat Proeveto vsot« $....... D Ime.........................................Cl. društrt M- Naslov ........................................................ Ustavite tednik in ga pripišite k moji nsročnini od sl«d«^lk druiine: 2) ............................................Cl. dreštva * •• «) ............................................Cl. din4t»s * •• 4) ............................................Cl. drelt»a R • 5) ............................................Cl društva R • Meet« ................................Drisvs ...... ........... Nev aarečaik ........................Htar nsrafnlfc ............. TISKARNA SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Ti ka vabila za veselice in shode, vizitnir« koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem. češkem, nemškem, angleškem jeziku in dnuf1 »■ ■ ■ ' J VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANSTV^S TISKOVINE NAKOf A V SVOJI TISK AI™1 Vsa pojasnila daje vodstvo tiskam«.—One zmerne. um;«k1 Pišite po informacije na naslov: S. N. P. J. PRINTER*] MS7-M SO. LAWNDAI«K AVBM K Telefon Rocfcwell J*01 CHICAGO, HA. Tam se d»be na šal jo Udi vsa ««tas*na i'