Če sušca dolgo sneg leži, to setev močno zamori. v * Nadaljevalo se bo zimsko vreme* e s pogostim sneženjem. n Vreme Murska Sobota, 26. februar 2004, leto LVI, št. 9, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit Planica 000 gledal 50 poletov nad 200 Manica NAROČNIK Vladimir Vlaškalič, igralec: Igralstvo je odkrivanje samega sebe ta pod slovenskim povprečjem i-Za višjo plačo in dostojnejše življenje J B4I Od 19. do 22. februarja je bilo v dolini a P°d Poncami svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Videli smo dolge Ec P°lete> veselje Norvežanov in žalostne Nemce. Dobri slovenski orli. 50.000 ljudi. RTL, Milka in Cockta. Ža zdravstveno varnost HIHM regiji 20 milijard tolarjev Ivan Tibaut, JB soboške M BHBBBBb zdravstvene zavarovalnice Str. 13-Zlato slovenskim kuharjem Tudi Kozarju najboljše ocene Str. 8-0 svlnjerejl v radgonski svlnjerejl z druge plati V Kmetijski zadrugi Radgona pojasnjujejo TV okno - Milan Vincetič - strojevodja pomurskega pesništva Živimo v dobi psevdoetna Str. 36-37 - Pust Kusta repa, dugi len - fašenek bil je cejli teden Str. 2 - Ponoči je najbolj kritično Bo nova čistilna naprava Soboto rešila smradu? peomčtva Mercator »«KO i,s% m.m. Mleb.,rne *,a*GARIMA smanta • 1 ’‘iv^rn. 139.- PREKAJENE ZADNJE KRAČE cena z^t A/D/C Kočevje PREKAJEN VRAT brez kasti, vak. pak., cena za kg v kosu, MDKt Kočevje ■A MILKA 500 r. Mercator ^HlNSKO OLJE ZVEZDA Bistrica SIR ŠMARSKI TRAPIST cena za kg v kasa, Mlekarna Celcia __A99^ Posebna —ZAMRZNJENE PANIRANE ponuana ribje palčke ,WX Ponudba velja do prodaje zalog, 2 AKTUALNO 26. februar 2004-VESTMI Ponoči je najbolj kritično Rešitev čistilna naprava? Nova čistilna naprava naj bi začela delovati v Murski Soboti marca in nanjo se polagajo veliki upi, da bi rešila težave, povezane s smradom. Mestna občina Murska Sobota je s Petrolom in z SGP Pomgradom že leta 2002 podpisala koncesijsko pogodbo o izgradnji in upravljanju čistilne naprave za naslednjih 25 let. O tem, kaj prinaša nova čistilna naprava, smo se pogovarjali z Rolandom Tušarjem, vodjem projekta centralne čistilne naprave v Murski Soboti. Nova Čistilna naprava je zgrajena za 42 tisoč populacijskih ekvivalentov, to pa pomeni za 42 tisoč ljudi in lahko sprejme nekaj več kot tisoč kubičnih metrov odpadne vode na uro. Izbrana je bila tehnologija z aerobno stabilizacijo blata, končno čiščenje odpadne vode pa poteka s pomočjo filtrov S to tehnologijo čiščenja je predviden učinek, ki je primeren za občutljiva območja in kjer veljajo najstrožji kriteriji. Gre za območja, kjer obstaja možnost zaraščanja z algami zaradi čezmernega vnosa dušikovih in fosforjevih spojin Ena od škod je gnitje z nastankom smradu. Za to smo se odločili, ker je pretok v reki Ledavi v poletnih mesecih zelo nizek. Potem pa pride do stanja, ko je pretok iz čistilne naprave večji, kot je pretok v strugi. S takim visokim učinkom čiščenja smo hoteli doseči, da se stvari ustrezno sanirajo. Govorimo o smradu, ki ga zaznavajo Sobočani in se občasno širi po Soboti in okolici? Nekateri govorijo, da smrdi čistilna naprava, drugi pa pravijo, da kanalizaciji Dejstvo je, da je obstoječa čistilna naprava premajhna za količino, ki priteče nanjo Obstoječa čistilna naprava je preobremenjena, vnos zraka, potreben mikroorganizmom za njihovo presnovo, je neustrezen, razmerje med količino aktivnega biološkega blata in odpadne vode je porušeno, zato prihaja do gnitja. To pa pomeni, da se tvorijo produkti, kot so žveplove in dušikove spojine, ki smrdijo. Zakaj potem ne smrdi vedno, ampak občasno in predvsem ponoči? Gnitje odpadne vode ni stalno, ampak pod določenimi pogoji. Ko pride do popolnega pomanjkanja kisika, odpadna voda začne gniti in smrdeti. Na kanalskih vodih in v črpališčih, kjer odpadna voda ne odteka, lahko tudi prihaja do gnitja in nastanka smradu Prav ponoči je to najbolj kritično, saj ni nobenega splakovanja vodov. Se bodo stvari s priključitvijo na novo čistilno napravo potem uredile? Načrtuje se, oa bi bila čistilna naprav dovolj velika, da prevzame vse odpadne vode in smradu ne bi smelo več biti. Nanjo bo priključena celotna mestna občina, po naših študijah pa je dovolj velika, da se priključita tudi občini Tišina in Beltinci, lahko pa prevzame tudi odpadne vode industrijskih obratov Pri tem je seveda pomembno, da je za tehnološke odpadne vode, preden se izpuste v kanalski sistem, poskrbljeno za ustrezno predhodno čiščenje. Tukaj gre za fizikalno-kemijske postopke čiščenja, biološko čiščenje pa se potem izvaja na centralni čistilni napravi. Kako pa je s kanalizacijskim sistemom pod Soboto? Kanalizacija mora izpolnjevati za funkcioniranje dva pogoja, da ima ustrezen premer in padec. Da obstaja neka minimalna hitrost vode v cevi. Če se hitrost ne razvije pride do zastoja in gnitja in nastajajo smrdeči plini Vonj nastaja v ceveh ali v stičiščih cevi, v jaških. Pride do nizkega atmosferskega tlaka, smrad pa se širi na cesto Razlog za smrad je lahko Spodbudno srečanje v dvorcu Rakičan Prihodnje leto prvi redni študenti? Prepričati je treba le še državo, da bo zagotovila denar - Vabilu so se odzvale le občine Sveti Jurij ob Ščavnici, Velika Polana in Veržej tudi v dotrajani kanalizaciji in soboška je ponekod stara več kot 40 let. Vendar lahko kanalizacija vzdrži bistveno dalj časa. A.Nana Rituper Rodež Državljanska pobuda za šolo po meri Človeka Verouk kot izbirni predmet naj bi razbremenil učence Ministrstvo odgovarja na očitke glede preobremenjenosti učencev v devetletki Ob koncu lanskega leta se je ponovno začelo nekoliko več govoriti o verouku v šolah. Tema je bila aktualna že pred leti in je vsake toliko Časa tudi oživela. Vedno znova pa je dobivala drugačne dimenzije. Tako je danes treba ločiti predlog o verouku v šolah od predloga, da se verouk prizna kot izbirni predmet. Slednjega je namreč pred tedni predstavil odbor za šolo po meri človeka, ki deluje pod okriljem Sveta katoliških laikov Slovenije, v katerega je vključenih kar nekaj ljudi z doktorskimi nazivi in drugih delavcev s področja vzgoje in izobraževanja. Nekaj več o tem, kaj je natančnejša vsebina predloga in zakaj takšen predlog, nam je pojasnila članica odbora Mirjam Horzelenbe-rg. Kot pravi, je eden glavnih ciljev pobude, »da se tistim učencem v zadnji triadi osnovne šo- Kakšne so možnosti, da bi v Pomurje vendarle dobili že v prihodnjem šolskem letu vsaj en visokošolski program za redni študij mladine? To je bila tema delovnega srečanja, ki je bilo prejšnji četrtek v Izobraževalnem centru dvorca Rakičan na pobudo Regionalne razvojne agencije Mura in v sodelovanju z Območno gospodarsko zbornico za Pomurje. Koordinator srečanja doc. dr. Mitja Slavinec je uvodoma med drugim dejal, da si moramo v Pomurju prizadevati za takšne visokošolske programe, ki bodo širše zanimivi, da se bodo torej vanje vpisovali rudi študentje od drugod. Poleg dviga izobrazbenega nivoja je posebna korist takšnih programov tudi praktični del, ki ga študentje izvajajo v neposrednem delovnem okolju. In to bo vsekakor tudi koristno za pomurska podjetja. Trenutno sta v igri dva tovrstna programa, in sicer biotehnika in menedžment, ki bi ga izvajali v okviru Srednje kmetijske šole Rakičan, ter program turizem na Srednji Šoli za gostinstvo in turizem Radenci. Čeprav bi bilo, kot so poudarjali domala vsi navzoči, za našo regijo zelo koristno, če bi oba programa tudi zares pridobili v Pomurje, je, kot trenutno kaže, realno pričakovati (glede na napoved šolskega ministra Slavka Gabra ob njegovem nedavnem obi- le, ki obiskujejo župnijski verouk, ki poteka praviloma v župnijskih prostorih in naj tako tudi ostane, le-U prizna kot alternativa obveznemu izbirnemu predmetu verstva in etika«. Kot verjetno veste, je predmet verstva in etika eden od tistih, ki ga lahko učenci v zadnjih treh razredih devetletke izberejo izmed družboslovnih predmetov, pri njem pa gre za poučevanje o različnih verstvih sveta in je religiozno nevtralen. Zakaj takšen cilj, smo vprašali Horzelenbergerjevo Kot pravi, se v odboru zavedajo, da zakon ne dovoljuje konfesionalnega pouka znotraj šolskega sistema in da je ustavno sodišče odločilo, da to ni v nasprotju z ustavo, ki prav tako pravi, da morata biti cerkev in država ločeni. »Starši pa smo mnenja, da je Ustavno sodišče pri tem spregledalo, da smo del Cerkve, ki je skupnost verujočih, Prodekan Fakultete za kmetijstvo Maribor Dejan Škorjanc: »V Pomuije morajo priti proračunska sredstva, ne pa da bi financirali sami. Osem milijon tolarjev mesečno bi že lahko zagotovila država, če ne, je to sramota,* Foto: J. G. sku v Murski Soboti), da bo država zagotovila denar kvečjemu za en program. To je na srečanju v rakičanskem dvorcu posebej omenil tudi prodekan Fakultete za kmetijstvo v Mariboru Dejan Škorjanc, ki je bil dokaj spodbuden glede možnosti za uvedbo dislociranega oddelka nji tudi drž^yljani, starši, ki nam je z ustavo zagotovljena pravica do verske in moralne vzgoje otrok v skladu z lastnim prepričanjem « Pri tem tudi navaja besede člana odbora Alojza Čemažarja, akademskega slikarja in pedagoga, ki je ob predstavitvi pobude povedal, da naj bi prenova osnovnošolskega izobraževanja vodila k uresničitvi dveh ciljev: razbremenitvi učencev in zagotovitvi primernega deleža izbirnih predmetov, ki bi jih učenci resnično izbrali po svojih interesih in pričakovanjih Žal navedena cilja nista uresničena, saj je po njegovem obremenitev učenca v zadnji triadi devetletke večja kot v osemletki pa tudi učenci naj ne bi imeli resnične možnosti izbire predmetov v skladu z lastnimi sposobnostmi, nagnjenji in željami Tako bi bilo nujno, da se kot enakovredne izbirnim predmetom priznajo tudi dejavnosti, hove fakultete v Rakičanu Tako so si ze ogledali šolsko infrastrukturo pri nas in ugotovili, da obstajajo dokaj dobre možnosti. Med drugim je na voljo kar osemnajst predavalnic na kmetijski šoli, medtem ko jih ima univerza le sedem. Prav tako obstaja v Rakičanu dijaški dom, v katerem ki jih učenci obiskujejo zunaj šole tuji jezik, tečaj računalništva, glasbena šola, plesna ali baletna šola, treningi različnih športnih panog, župnijski pouk... Kako pa je z organizacijsko in zakonsko platjo te ideje? Za šolo namreč veljajo določeni zakoni, pravila in dolžnosti, ki se med drugim tičejo tudi otrokovih pravic. Kako bi bilo to urejeno za verouk, če bi se mu priznal status izbirnega predmeta, ki ga v žup; niščih poučujejo predvsem duhovniki, ki verjetno nimajo peda-goško-andragoške izobrazbe? Seveda je s tem povezano tudi financiranje oz. sredstva, ki jih država namenja za javnoveljavne programe. Kot na kratko odgovarja Holzelenbergerjeva, so stvari že dorečene, če pa kaj kje ni zagotovljeno, bo pač treba urediti. Sicer pa tudi pravi, da v njihovi pobudi ni bilo nikoli omenjeno financiranje, temveč le priznanje tistih izbirnih dejavnosti, ki jih otroci že obiskujejo. Na koncu še dodaja, da je pobuda naletela na veliko podporo staršev in svetov staršev znotraj šol, ki s tem seznanjajo tudi ministrstvo, nekateri pa še medije. O tej problematiki pa naj bi vse bolj odprto začeli govoriti tudi ravnatelji šol. Med podpisniki so tudi osebe iz visokošolskega sveta, učitelji ter ljudje vseh starosti in poklicev. »Lahko rečemo, da je pobuda na neki način že uspela, je mogoča nastanitev stmW1 Sestali so se že tudi s pre® niki Šolskega ministrstvi'0 dogovorili, da nadaljujejo19 vnostmi, tako da bi lahko i30* rja 2005 objavili razpis 1. letnik triletnega proS1*8’ biotehnika in menedzme° šolsko leto 2005/2006- »Naše mnenje je, da je w lisa Slovenije glede visofc^ skih programov, zato p°G mo ustanovitev dislocird11 oddelka,« je dejal prodek*0 rjanc in omenil, da je izvedbo zagotoviti meseč®0 osem milijonov tolarjev' murje morajo priti proO^ sredstva države, ne pa da v gram financirali sami, in najbolj reven predel. Ob'1" se sicer lahko zgodi da^ politična odločitev Bret^ nalne podpore bo težko. Diplomanti programa nika in menedžment si®, pridobili znanja za delov tijskih firmah, v živilskopd" valni industriji, lahko j ločenih državnih služba!1 ’ za samozaposlitev. Imeli P* t do tudi odprta vrata za študij. Ob tem velja vse^ pritrditi Antonu Slani-tijskemu svetovalcu in svetojurjevske občine, M jal, da morajo biti dipl0^/ tudi podjetni, iznajdljiv1' pripravljeni tvegati in , ve priložnosti ter da ti tudi prodajati. pt J trt* saj je bil njen namen, sp®1* k razmišljanju glede1 iJt blematike in k odprtem11 gu,« konča Horzelenbert^ Eden glavnih vzroke*' šno pobudo je torej 1"^; menjenost učencev, kar1': uredili s priznanjem n« dejavnosti zunaj šole nih predmetov. Prav h0 tke o preobremenjene5 p prejšnji teden odzvale . ministrstvo v sporočil0 ' ari nost. Kot pravijo, P11" ^ •' podatki o številu ur, kt P i;.f ropi trinajstletni učc"L.',|l P nia učenke preživijo v žejo, da so naši učenci mK 1 mi, ki pri pouku Prr71^(?^ manj časa. Manj ur p°u ^i1' števani so podatki za <1* ' 'jpi । osnovno šolo) imajo tr* niki le na Madžarskem / diji, enako Število ur p01' jo na Norveškem, v df-1 ■ so na primer Češka, I' ° j^i' Grčija, Anglija, Belgiji’' -j Nizozemska, Irska učenci pri pouku dlje1 de ideje o verouku kot G predmetu pa odgovafjV , rouk ne more biti pf izbirni predmet, saj ■ vpisati v program । ■ nnpf glede na to, ali gre '' J, jiic', ali izbirni predmet ' nje verouka v prog8*01, .pd pa bi bilo v nasproti11 fr' in zakonom. VESTNIK - 26. februar 2004 AKTUALNO ž r O Orionu vlada na redni in poslanci na izredni seji Pri Ferenčakovih zaceli z izvršbami Pritožba zoper odločbo sodišča Razvpita afera Orion, ko '»aj hi z oderuškimi obrestmi udirali ljudi v stiski, dobiva iz dneva v dan večje politične razsežnosti. V povezavi z banko s tu bodo o primeru Orion I. marca na izredni seji spregovorili poslanci državnega zbora, poročila o poslovanju Oriona pa je od ustreznih ustanov zahteval tudi ptcdsednljk vlade Anton Rop. Izročila, gl jih je dobil, k" na sum kaznivih dejanj ncpmi1noMl In obračuna ^nja neprimernih obresti, ludl oderuških, zato naj bi že danes o tem razpravljali tudi na-cjl vladi, Rop obljublja, dohodu kaznovali vse storil-ct. ne k v Qrioou. pač pa tudi . suj vsak dan prihajajo na dan zgodbe o drugih po-podjetjih, ki so prav stisko In nai-’’»Sljjudi. družbe ali njihove izjave delujejo tudi na našem in ustrezne inšpekcijske ^tvnjih zl nekaj časa opra-nadzor Žal ima-^Itai največkrat omejene ^oriina stavka tudi v enainsedemdesetih pomurskih podjetjih . —.m Jiuma iuui v cuaiiiocuciiiuvaciiii m višjo plačo in dostojne^ enourni opozo n i 'tavki v organizaciji sedmih industrijskih sindika- pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, ki sr je jr P0 napovedih udeležilo od 1 do sto pridrsel tisoč dela-1 se p- pridružilo tudi °Koh devet i i -oč čl anov U»4u sirijskih sindikatov v main ^demdtsfUh pomurskih po-dktjih. 'mduai kovinske m elektro-'r du^triji- ima v dvanajstih P° družbah okoli tisoč &a-^v.v prundvajsetih družbah z kmetski' in živilske 'odi striie jih je tisoč osemsto, v sedmih podjetjih tekstilne in nsnjatskopre d- k v.i I in-' nd m’ 1 'e ih jr uk. um tisoč, v treh ‘■'mžbah. ki »t utamw * lcsir kodi j ukUi dvesto dvajset, v devetnajstih podjetjih “.’adbene dejavnosti je tisoč sto ln peuh krm,enih pudjrvd1 tri-članov sindikat* Za stavko sc izrekli v vseh družbah, čla-nom sindikatov pa m sc pri pro-le' m ustavitvi dela pridružili drugi zaposleni . V stavkovni Uri so predstavniki sindikatov delodajalcem predstavili stavko-^e zahteve v tistih podjetjih, jer prihaja do kršit* r kolektiv-n'b pogodb, na so lahko gene-zahteve dopolnili še s svojimi. unkt je r.vikan|C delsvs-P'*č, torej buj r* pravico do ' ,v,'mw|V.ea , p vnth di ^cev predvsem tistih z naj-mu prejemki Sindikati z Wnihm suvku terjajo takoj-'atetvN pogajanj o spretne- možnosti, saj bi za to potrebovale ustrezne sklepe sodišča, zato ponovno velja poziv vsem, ki so bili v takšnih poslih tako ali drugače oškodovani, da to prijavijo uradu kriminalistične policije. V Orionu ves čas vztrajno zavračajo vse obtožbe in zatrjujejo, da je njihovo poslovanje v skladu z zakonodajo. Morda to delno tudi drži, zato bo treba spremeniti zakonodajo in odpraviti luknje v zakonih, ki so |ih znali Orionovi pravniki spretno izkoristiti. Nesrečna zgodba prekmurskega kmeta Janeza Ferenčaka, ki je ravnanje Oriona prvi razkril medijem, pa se med tem nadaljuje. Ferenčak, ki si je pri Orionu izposodil 18 in pol milijona tolarjev, vrniti pa bi moral 55 milijonov tolarjev, je pred časom prenehal odplačevati mesečne obroke, ki so že presegli 450 tisoč tolarjev. V Orionu so se seveda takoj odzvali, sodišče je izdalo odločbo o izvršbi, izvršitelj pa je pri Ferenčakovih začel z izvršbami, saj je celotno njihovo premoženje pod hipoteko. Začeli naj bi z zaplembo mbi t-arifnih pnlog kolektivnim pogodbam ter spremembo plačnega sistema. Sindikati želijo delavske plače zaščititi pred rastjo življenjskih stroškov in spremeniti plačni sistem tako, da ne bi več favoriziral visokih plač, ki zvišujejo povprečne place in ustvarjajo lažno sliko o njihovi rasti. Sindikati namreč zavračajo trditve delodajalcev, da so delavke plače visoke in rastejo hitreje od produktivnosti. Kot navajajo, je znašala masa sredstev po kolektivnih pogodbah lani novembra 40 milijard tolarjev, masa sredstev za menedžerske plače pa 5,5 milijarde tolarjev, s tem da si je slednjo vsoto razdelilo le 3,7 odstotkov oziroma 7584 zaposlenih. Dvig plač na podlagi inflacije je znašal manj kot odstotek ah 1532 tolarjev na zaposlenega, dvig menedžerskih plač pa je bil več kot enajsiod- ~r- ■ t i" stolen kar pomeni 8058 tolarjev, torej več kot petkrat več na zaposlenega po kolektivni pogodbi Po sindikalnih podatkih je prejemalo lani minimalno plačo 24600 delavcev. V po murski regiji plače v vseh panogah zaostajajo za slovenskim povprečjem do trideset odstotkov. Če delodajalci tudi po opozorilni stavki ne bodo pripravljeni sesti za pogajalsko mizo, kar sicer odklanjajo že dve leti, sindikati že imajo pripravljeni načrt stopnjevanja pritiska, vse do izpolnitve zahtev. Čeprav je vseh sedem sindikatov svoje zahteve po zvišanju plač združilo v skupno zahtevo, ima vsak sindikat zaradi različnih ekonomskih razmer in razmer gospodarjenja v posameznih panogah svoje predloge za način zviševanja plač. M. H. Foto: N. J. strojev in 27 glav živine, vendar kmetijskih strojev pri Ferenčakovih niso našli, zaenkrat pa je ostala v hlevu tudi živina Zoper odredbo sodišča je Ferenčak vložil ugovor, ki ga je sodišče obravnavalo v začetku tega tedna, vendar njegov primer s tem še zdaleč ni rešen Orion je med tem Ferenčakovim predla gal znižanje posojila najprej na 40 milijonov in zdaj na 24 milijonov tolarjev, vendar ponudbe v dogovoru s svojim odvetnikom niso sprejeli. Ferenčakovi predlagajo, da jih’ Orion seznani z realnim zneskom dolga, saj so doslej že odplačati 12 milijonov tolarjev posojila, preostanek pa so pripravljeni poravnati v enkratnem znesku. Ludvik Kovač Makoterjeve (spet) ni bilo na sodišče Resnična bolezen ali izmikanje? Glavna obravnava, ki bi se morala nadaljevati 19. februarja zoper Milico Makoter, je bila zaradi odsotnosti obtoženke preložena za nedoločen Čas. Na sodišču ni bilo niti njenega zagovornika Milana Krstiča, ki pa se je v nasprotju z obtoženko opravičil. Prav tako ni bilo nobene od povabljenih prič, prišel je le izvedenec za psihiatrijo. Njen zagovornik po uradni dolžnosti Igor Vinčec je pojasnil, da ga je dan pred nadaljevanjem sojenja po telefonu poklical Krstič in povedal, da Moderna evropska banka Prostor, namenjen Milici Makoterje ostal prazen. Komentar Javnomnenjskim raziskavam, popularneje politbarometru, v našem mediju nismo namenjali posebne pozornosti. Smo v volilnem letu, to pa je eden od razlogov, hkrati pa dogajanje na politični sceni samo sili k aktivnejšemu pogledu na lestvice priljubljenosti politike v javnosti. Po dolgem Času je opazen močan premik, ki se kaže najbolj izrazito pri padcu vladajoče LDS. Ta se je sedaj skoraj izenačila z opozicijsko SDS. Razlika je samo za eno odstotno točko. Tako ima SDS šestnajst, LDS pa 17 odstotkov. Gledano skozi daljše obdobje bi lahko rekli, da seje SDS približala svojemu optimumu, ki ga je v povprečju dosegala na volitvah. Hkrati pa naj bi se odstotki LDS izgubili v neopredeljenih. Ne glede na neopredeljenost visokega odstotka anketiranih le-teh ni mogoče obravnavati kot politično pasivne. Gre za politično »aktiven« del volilnega telesa, kipa očitno ne zaupa več stranki, ki ji je še konec minulega leta izkazoval več kot tretjinsko podporo. Na tej točki je objektivno mogoče pričakovati politične Spremembe Vtem trenutku morda res drži teza, da so bili izbrisani tisti, ki so LDS pobrali glasove. Aktualne razmere na politični sceni in tudi medijski bum s prenosi sej o izbrisanih bi to lahko potrdili. Morda vzdrži tudi argument LDS, da gre za temo, pri ka- Oblastna agonija terije bilo realno pričakovati padec priljubljenosti, in hkrati za temo, kjer ni mogoče popuščati tudi za ceno padca priljubljenosti. Vendar ta argument ne bo vzdržal. Namreč pred nami je preveč pomembnih korakov, ki bodo presegli raven teme izbrisanih in ki nas bodo ob evforičnostipostavljali na realna tla Tu pa smo že na točki, kjer se kaže vprašati, ali bodo dovolj za ponovno rast delnic LDS. Že zdaj je preveč drugih tem, ki počasi izbijajo na piano in jih ne bo enostavno spraviti pod preprogo ali bežati pred odgovornostjo, še toliko bolj, ker tudi znotraj LDS razmere niso več tako monolitne, kot so bile nekoč za časa dr. Drnovška. Navsezadnje nam to dokazujejo tudi nekatereposttranzicijskepoteze pri obvladovanju kapitala, ki kažejo na določeno agonijo pri vladajoči stranki Zadnji je primer Telekoma, ki ga je politično neek-sponirani Grašek spravil na normalne tirnice, a je moral oditi. Ne glede na argumente, ki jih navajajo v vladajoči stranki, je dejstvo, da so agresivno politično posegli v upravo Telekoma. Temu se ne morejo več izogniti in nikakor demantirati, ker je o tem javno spregovoril vrhunski strokovnjak s tega področja in natančno politično profiliral nove člane uprave. Po drugi strani pa ima Telekom predsednika nadzornega sveta, nam dobro znanega Leonarda F. Pek la rja, za katerega je znano, da ne potegne nobene poteze brez politične zaščite in političnih navodil. Navsezadnje je to že pokazal v primeru Mure. Hkrati na vladajočo stranko vse bolj pritiskajo posledice divjega liberalnega kapitalizma, ki so ga nezadostno regulirali in ki vse bolj pritiska ne samo na najnižje sloje, ampak tudi na srednji sloj prebivalstva. Tako se včerajšnja opozorilna stavka tudi dotika vladajoče LDS in njene kontrole kapitala, ki že kar nekaj časa ignorira pogajanja o plačah, medtem ko državne uslužbence hrani z medom in mlekom. J. V. je Makoterjeva na bolniškem dopustu in mora mirovati, zdravniške dokumentacije o tem pa nima. Makoterjeva tako ni z ničemer opravičila izostanka, zato je sodni senat sklenil, da mora plačati 500.000 tolarjev povprečnine in poravnati druge stroške za sklic obravnave. Zadeva je bila z mariborskega sodišča dodeljena predsednici senata Maši Butenko na soboško Okrožno sodišče za eno leto, 28. februarja se Butenkovi izteče mandat, tako da še ni jasno, kaj bo z nadaljevanjem sojenja. Makoterjevo obtožnica bremeni naročila umora moža in sina, bombnega napada na ljutomersko policijsko postajo in raketnega napada na hišo komandirja postaje Na prvem sojenju je bila obsojena na 30 let zapora, vendar je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo. Po njeni izpustitvi iz pripora 12. junija lani ji zaradi zdravstvenih razlogov sploh še niso sodili. A. B., foto: N. J. Gradnja in bivanje Ales Kuhar Finančni svetovalec Gradnja in bivanje Poslovna enota Murska Sobota Slovenska ulica 29 Telefon: 02/512 45 20 info@sparkasse.si J 1 26. februar 2004 - VESTMI I LOKALNA SCENA Nekaj novejšega iz Velike Polane j Razočaranje iz Ljubljane Vladimir Vlaškalič, igralec: »Mislim, da ima vsak posameznik neko vlogo, funkcijo v življenju, ki mu je obenem tudi kot neko vodilo, ga določa in se do neke mere z njo tudi identificira.« V pol ure obdelali osem točk, med njimi tudi letošnji proračun Primož Peterka; »Planica je pravi Športni praznik. Razpoloženje je odlično. Danes sem nastopil kot predtekmovalec, jutri me čaka ekipna tekma. Nič ne bi rad napovedoval.« Mirjam Horzelen-berg, članica odbora za šolo po meri človeka: mnenja, da je Ustavno sodišče pri tem spregledalo, da smo del Cerkve, ki je skupnost verujočih, tudi državljani, starši, ki nam je z ustavo zagotovljena pravica do verske in moralne vzgoje otrok v skladu z lastnim prepričanjem.« Željko Šalamun, lokalni koordinator na območju Pomurja pri projektu novega ornito-loškega atlasa Slovenije: »Z novim atlasom želimo podrobneje raziskati gnezdišča posameznih ptic in njihovo število, s čimer se zagotovi tudi učinkovitejše varovanje. Atlas je tisti, ki bo izkušenim popisovalcem koristil pri uporabi svojega znanja, novincem pa ponudil priložnost za vključevanje v terensko delo in učenje prepoznavanja ptic.« Kot smo svo jčas že zapisali, potekajo seje občinskega sveta v Veliki Polani, odkar jih vodi župan Andrej Lebar, brez zapletov, očitnih razhajanj in polemik, zaradi katerih bi posamezne točke »pa-dale< kot nesprejete. Tako so doslej skoraj vse sklepe potrdili soglasno. Prejšnji četrtek so obdelali kar osem točk dnevnega reda v pol ure, in sicer tudi obravnavo letošnjega občinskega proračuna. Jasno je bilo, da so se v glavnem o vsem temeljito pogovorili in uskladili na predhodnih sejah odborov, zadnje usklajevanje pa je bilo tudi še kakšno uro pred sejo občinskega sveta. In kako so se odločili glede razporeditve investicijskih sredstev? Občina Velika Polana je lani odkupila parcele za gradnjo čistilne naprave in zagotovila ustrezno uskladitev prostorskih planov. Zdaj je na vrsti izdelava tehnične dokumentacije ter študije finančne izvedljivosti za realizacijo tega projekta. V ta namen je predvidenih v letošnjem občinskem proračunu 16 milijonov to larjev, za kolikor se nameravajo zadolžiti, če bodo o tem sklenili tudi pogodbo z izvajalcem. Občina sama pa sicer te investicije ne bo zmogla izvesti v sprejemljivem roku. Po napovedih iz Ljubljane bodo prišli na vrsto za sofinanciranje gradnje kanalizacijskega sistema in čistilne naprave Šele leta 2015. Ko so za ta podatek slišali svetniki, so skoraj obnemeli. S tem se namreč nikakor ne morejo strinjati, saj je občina že odkupila zemljišče za čistilno napravo in v letošnjem proračunu zagotovila 16 milijonov tolarjev za študijo o finančni izvedljivosti tega projekta. Ob koncu razprave so sprejeli sklep, da bodo poslali v Ljubljano dopis, v katerem bodo izrazili nestrinjanje s tako dolgim čakanjem na vrsto pri tej naložbi. Pričakujejo namreč, da bi morala biti ta letnica najkasneje 2006. Ali bo njihov protest kaj zalegel, pa je velika uganka. Šola, Sabolova hiša, ceste, mrliška veža idr. Letos jih čakajo tudi nujne naložbe, povezane z obnovo šolskih prostorov in zunanjih športnih objektov ter za izboljšanje računalniške opreme, za kar je predvidenih 31,9 milijona tolarjev. Prva faza obnove Sabolove domačije je končana, za drugo fazo je predvidenih še 32,3 milijona tolarjev. Treba je zapisati, da gre v tem prime Posvet pomurskih borcev Vladimir Kegl, kmet iz Žic pri Zgornji Ščavnici: »Cene mleka so zaenkrat dobre, ne vem pa, kako bo po vstopu Slovenije V Evropsko unijo.« Marija Horvat, predsednica komisije za socialna vprašanja pri Društvu upokojencev Murska Sobota- »Ta pokojnina, pa četudi je nizka, je pomemben vir dohodka naših družin. Upokojenci torej s svojo pokojnino prispevajo k preživetju celotne družine in ž njo ne preživljajo zgolj sebe. Mene bolj kot nizke pokojnine boli to, da zaradi nizkih prejemkov naših družin in zaposlenih pride celo do nasilja v družini in krhanja medsebojnih odnosov Če upokojenec ne prispeva denarja, včasih tudi do zadnjega tolarja, ga v družini pogosto izsiljujejo. Pri nas Živi zelo malo ljudi samih, in Četudi živijo ločeno, so družinske povezave pri nas povsem drugačne, kot je to na primer v mestu. Naši ljudje so zelo navezani na otroke in bodo zanje dali vse in potem sami živeli v pomanjkanju, samo da ohranijo medsebojne odnose.« Bojan Farič, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami: »Zazidalni načrti v neposredni bližini stavb in pred glavnimi vhodi velikokrat predvidevajo drevesa in grmovje. Potem pa se je v lanskih požarih pokazalo, da intervencijska vozila ne morejo zraven, ponesrečence pa lahko le mečemo prek takih ovir.« Danilo Kozar, vodja kuhinje hotela Ajda, Terme 3000, član slovenske kuharske ekipe na Inter-gastru v Stutgartu: »Namesto obilnega krožnika, Čez katerega gleda velik kos mesa, pravijo, da je treba jesti malo in dobro. Pouda- rek je tudi na zelenja vi, meso pa se servira v manjših količinah. Veliko se uporabljajo sveža zelišča in dišavnice, poseben poudarek pa se daje raznovrstnim omakam.« Sej občinskega sveta v Veliki Polani se udeležujejo tudi občani, ki jih zanima, o d”1 pravljajo in odločajo njihovi svetniki. ru predvsem za dodatna sredstva Ministrstva za kmetijstvo in prehrano ter Agencije R Slovenije za razvoj podeželja, ki jih je treba prikazati kot prihodek in odhodek občinskega proračuna. Objekt pa bo sicer večnamenski in je regijsko zasnovan V njem bo svoje aktivnosti izvajala zadruga »Pomelaj«, kar je povezano tudi z zagotavljanjem novih delovnih mest na podeželju. Med investicijske naložbe so uvrstili še 6,9 milijona to- larjev za požarno varnost, zaščito, urejanje prostorske* । mentacije, energetske zasn®** . posodobitev programske in t* ( niške opreme, 7,6 milijona za razsvetljavo in zgraditev ni J veže v Brezovici ter 6,4 milij0^ j larjev za vzdrževanje cest in okviru te postavke je vključe^ sežigalnica plina na odlagali^ padkov v Dolgi vasi. Odločno proti potvarjanju zgodovine Jože Božič o aktualnih zadevah Konec tedna je organiziralo murskosoboško območno združenje borcev in udeležencev NOB posvet. Na njem je predsednik Glavnega odbora ZZB NOV Slovenije Jože Božič spregovoril o vrsti aktualnih zadev, povezanih z borčevsko organizacijo. Kot je povedal uvodoma, prav letos mineva 56 let od ustanovitve Zveze borcev Slovenije. Spomnil je, da sta približno dve tretjini članov ZB in udeležencev NOV že umrli, kljub temu pa so se njihove vrste povečale kar za 12 tisoč novih članov, predvsem simpatizerjev, ki podpirajo njene usmeritve. »Tako ZB živi dalje!« je z zadovoljstvom povedal Jože Božič. V nadaljevanju pa je spregovoril tudi o manj spodbudnih primerih. Po njegovem je opazen strahovit pritisk desnice, ki ne izbira sredstev, na Zvezo borcev. Nasprotniki osvobodilnega boja namreč skušajo diskreditirati zgodovino in borčevsko organizacijo izriniti na rob družbenega dogajanja. Nekdanji borci in drugi člani območne organizacije ZZB so poudarili, da so že dokazali, da spoštujejo zgodovinska dejstva. Mnogi njihovi člani so bili dejavni ustvarjalci svobodne Slovenije, zato utemeljeno zavračajo vsakršne poskuse potvarjanja zgodovine. »Brez poznavanja zgodovine ni mogoče pisati o morebitnih zločinih. To bo gotovo tema v sedanjem predvolilnem boju, da bi prišlo do zloma te oblasti To so grozljive stvari, ki se dogajajo v času pred sprejemom v Evropsko unijo, zato bomo v borčevski organizaciji sprejeli posebno deklaracijo ob tem pomembnem zgodovinskem dogodku. Kot naslednica množičnega antifašističnega boja in velike antihitlerjevske koalicije Zveza borcev povsem podpira vstop naše države v Evropsko unijo in Nato,« je zatrdil Jože Božič. Na posvetu je bil govor tudi o odnosih s sosednjimi državami, kjer obstaja še nekaj nerešenih vprašanj, ki naj bi se kmalu zgladila. Glede preobrazbe ZB pa je bilo med drugim rečeno, da gre za stabilno in enovito organizacijo, v kateri se vzpostavlja nov sistem medsebojnih odnosov. Dejstvo je, da niso povsem zadovoljni z njeno kadrovsko prenovo Za zdaj dokaj uspešno deluje le 20 od 65 območnih združenj v Sloveniji, spodbudno pa je, Jože Božič, Matija Koren, predsednik območnega združenja ZZB NOV, in Štefan Žekš, predsednik soboškega Foto:M. J. da je v borčevsko organizacijo vključenih že več mena. Po besedah Jožeta Božiča pa je J skrb^',/ kot 30 odstotkov novih članov. Z združenjem Se- _____________,-----------r_ ver imajo zelo dobre odnose, precej pa si obetajo odstranjevanje knjig, ki opisujejo NOB. s V od dobrega sodelovanja s šolami, saj je ohranjanje in razvijanje svetlih tradicij NOB bistvenega po- nih knjižnic. Prostovoljstvo iz srca... z Ob svetovnem dnevu bolnikov smo se mladi člani Rdečega križa Murska Sobota P voljci Srednje zdravstvene šole spomnili na starejše, onemogle in trpeče. Dopoldne smo jim popestrili s kratkim kulturnim programom Sodelovale so Šole iz ' p' programu je bilo veliko glasbe, petja in lepih pesmi. Velik poudarek je bil namenjen osebju -t-valnem oddelku, ki zdravi, negujc-in skrbi za varovance. Namenjen pa je bil tudi Pr0St°V m|i skrbijo, da varovancem popestrijo dan s prijazno besedo, in to ne samo na današnji dan. leto. Mi mladi se lahko od varovancev največ naučimo, zbrati moramo le veliko dobre volj ^i do prostovoljnega dela. Hvaležni smo tudi Območnemu združenju Rdečega križa pč nam je omogočilo to srečanje. Vsi skupaj pa se bomo trudili, da bodo varovanci deležni še nosti kot doslej Prizadevali pa si bomo, da bo sreča obiskala tudi tiste, katerih se nihče m .i* SZS 1 USTNIK-26. februar 2004 LOKALNA SCENA 5 Kakšno je vaše tveganje za osteoporozo? I Eno leto Prekmurskega osteološkega društva Na šoli v Stročji vasi sami zavihali rokave Odrinjeni na stranski tir? Prostovoljne delovne akcije seje udeležilo več kot osemdeset staršev Iščejo članice na podeželju V prostorih Euresta v Murski Soboti je Ml prvi letni občni zbor članov Prekmurskega osteološkega društva. Društ-|e bilo ustanovljeno 28. fe-kewialani.kar pomeni, da v tem mesecu praznuje eno le-lo delovanja, glede na aktuali-SKijobofcml pa se je pokara 'o, da je bila ustanovitev upravičena in dobrodošla, l okra mi občnem zboru 7hralo okrog 110 članov. thlroporoza |c bolezen, ki priza^m- okostje Kosti, ki so b e ntoinv, postanejo krhke in Osteoporoza ne boli in "rina l|mh ur yt- da jo hn.i do- -■ htm ne zlomi Prizadene "’-o trm jo žensko in vsakega ton*.!;,, nimkegi po 50. letu sta-tosti Zlom zapestja je ponavadi 1^1 opozorilni znak osteoporo-hujši so zlomi vretenc, naj-^varnejši pa je zlom kolka. Za-rtdi njega umre kar 20 odstot-*,r Mnik-.ur, in to že v prvem Po zlomu. Mt, ki v Prekmurju želijo । Win da tudi sami ne bi jT^frirv osteoporoze ali pa . ''•■'ti njene posledice, so se ^tal-., Prekmurskem osteolo-' ” društvu. V začetku jih je pe-10 P' manjkaii|i prostora, nato ^■irus')Svoje mesto v Kocljevi ' ';r )il' je sprejelo Društvo in- Ena od pomembnih aktivnost Prekmurskega osteološkega društva bo pridobivanje novih članic, še posebej med ženskami s podeželja. Kajti ravno te so zaradi oddaljenosti in drugih objektivnih vzrokov večkrat prikrajšane za nasvete o pravočasnem odkrivanju bolezni. Tako bo društvo poskušalo organizirati predavanja v tistih vaseh, kjer bodo pokazali za to največ zanimanja, Foto: T. K. validov Murska Sobota, zelo dobro pa sodelujejo tudi z Zavodom za zdravstveno varstvo V letu 2003 so bili zelo dejavni. Organizirali so letovanje v Termah Topolšica, več rekreativnih pohodov, kopanje v zdravilišču Moravske Toplice, izlet na Razkrižje, kostanjev piknik ob Bukovniškem jezeru, aktivnosti na tržnici ob svetovnem dnevu hrane, telesno vadbo v Partizanu in v Martjancib, računalniško delavnico in predavanje o zdravi prehrani, si izmerili krvni tlak in telesno težo ter se udeležili proslave ob dnevu zdravja na Zavodu za zdravstveno varstvo. Podoben program bo imelo društvo tudi letos, le da bo še bogatejši. Omeniti je treba predavanje Kako premagati stres s sprostitvenimi vajami, zbiranje literarnih prispevkov, spomladansko letovanje v Termah Dobrna, jesensko letovanje v Bio-gradu, obisk zeliščne kmetije Kalan, meritve mineralne kostne gostote, izid glasila in razstavo ročnih del članic. Velik korak za društvo je bil sprejem v Zvezo društev bol- Te dni, ko smo obiskali Stročjo vas, nam je marsikdo dejal, da se jim zdi, da jih poskušajo v občini Ljutomer že na vseh področjih odriniti na stranski tir, še najbolj glede gradnje nove šole, ki jim jo obljubljajo več kot dvajset leL Mi pri tem držijo figo v žepu? Ker občina do danes ni našla niti dovolj sredstev, da bi prepleskali učilnice in hodnike, v katerih so pred dvema letoma morali zaradi odloka inšpekcijskih služb zamenjati električno instalacijo, so se lotili dela kar sami. Ob tem so nam povedali, da še vedno verjamejo, da bodo v bližnji prihodnosti vseeno začeli z novogradnjo osnovne šole tudi v Stročji vasi, ki je edina vez med krajani. Je središče vaškega življenja, kjer potekajo vse leto številne dejavnosti za mlade in starejše krajane Stročje vasi in okolice Telovadnica je zasedena vse dni v tednu. Tukaj potekajo športni treningi, plesni tečaji, Šola za zdravje, rekreacija za starejše, proslave itd Starši so se na sestanku sveta staršev odločili, da bodo sami ob pomoči delavcev šole prepleskali šolske prostore, da bi vsaj na ta način izboljšali razmere za bivanje učencev. Nekaj grenkih trenutkov pa so doživeli tudi ob nedavnem odkritju oz. ponovni namestitvi spominske plošče njihovemu rojaku Jožetu Kušarju. Počutili so se namreč odrinjene in užaljene Pred približno dvajsetimi leti, ko so odkrivali ploščo Jožetu Kosarju, uredniku založbe Obzorja, znanemu kulturnemu delavcu in profesorju, sta jih Slavistično društvo in Društvo pisateljev celo zaprosila za kulturni program ob odkritju plošče in jih prosila, da je šola prevzela skrb zanjo Na to so bili ponosni in resnično so skrbeli za plo- nikov z osteoporozo, kjer so kljub samo enoletnemu delovanju po aktivnosti že nekje na četrtem ali petem mestu med vsemi društvi. Kmalu pa bo na voljo tudi njihova spletna stran na internetu. Društvo, ki trenutno šteje 156 Članov, se financira iz članarine (2000 tolarjev na leto) in iz prispevkov donatorjev. Skupno je imelo lani za 609 tisočakov prihodkov, izdatkov pa je bilo nekaj manj, tako da presežek znaša 354 tisoč tolarjev in ga bodo prenesli v društveni sklad. T. K. Ušinskl svetniki odločali o prora Ha prvem mestu tudi letos kanalizacija ' s«ie sicer doihd nekaj spremen , ptlkanal i iamdi večkrat ptnidarkncga odpla . ptemem P odb-iri niso zahtevali, ampak k0 bodo spr 1 ■«dstva Prekrije. d» do naslednje obr a a pa se je P^^Xc-1 proračun. ne ho sprememb. Kljub v. ^odkovfd stra M osnutek nekoliko zmanjšal, saj so P $7 n1111! iz prodna Phare za čistilno -b mOrah umakn - farjev v osnutku k upoštevali, sedaj pa 1 ne vod 1 et l'k je finančno ministrstvo opozori , jzvajalcu Q '"•'r‘° P»n /i povedal ob obravnavi osnutka, l nvopah^u na ,. 11 j' 'Indi objektov in urejanje parkirišča o P prirazpraV1 W i*' * na’WČ Ce £ m^oe P Jo Nekateri svetniki šobili mnenja, ‘ ' b.oOov, ^t0, , 1 ° za parkirišče, ki naj bi Milo več kot des■ .£ pOve sPiast-,ih ali hodu parkirišče sploh gr-1 _ t sredstev P v je vse v teku Dokumentacija se pridobi , 7" poskušali dodati nb rebalansu prcrAČuna olCdsedn'Ka »en j« (C wmlVnn tudi uspelo o /■■ ■uncga odbora Po odstopu prejšnjega pred wkratnash- T' ° ' ; Pisali, so ii nekaj časa iskali zamenjavo i Banfi so predlagali svetniki iz vrst l.D C- K- Občina Beltinci z novim Informacijskim sistemom Digitalna oblika katastra Na sedežu občine Beltinci je bila predstavitev novega občinskega informacijskega sistema, o čemer je v imenu družbe Kaliopa iz Ljubljane spregovoril njen predstavnik Igor Dimnik. Ta se je najprej zahvalil občinski strokovni skupini in Antonu ^tihcu, ki vodi v Pomurju tovrstne aktivnosti, za sodelovanje pri pripravi projekta. Njegov namen je zlasti povečanje preglednosti podatkov in njihovo centraliziranje cer tudi karseda prilagodljivo iskanje različnih podatkov, ki so na voljo. S tem je omogočen boljši servis občanom. Na predstavitvi so ob posameznih primerih pogledali uporabnost digitalne oblike katastra in njegovo priročnost. Gre za podrobnejše podatke o občini in katastrskih občinah, parcelah, hišnih številkah stavb, urbanističnih zasnovah, letalskih posnetkih in drugem. Igor Dimnik ob prikazu priročnosti informacijskega sistema. Foto:M. J. Kot je povedal župan beltinske občine Milan Kerman, je ca pridobitev velikega pomena za njihovo območje, zlasti glede popolne evidence nezazidanih in zazidanih stavbnih zemljišč, komunalnih vodov in križanj. Nov sistem omogoča hiter prehod iz nekdanjega papirnatega na zdajšnje računalniško vodenje evidenc V ta namen so se tudi prijavili na razpis, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, in dobili določena sredstva. Milan Jerše Dve leti so čakali, da bo Občina Ljutomer našla denar za beljenje notranjih prostorov šole v Stročji vasi (stare stavbe in paviljona), ker pa se to ni zgodilo, so se dela lotili kar sami. Prostovoljne delovne akcije se je udeležilo več kot osem d e set staršev, rokave pa so zavihali tudi pedagoški delavci. Foto: J G. ščo. Večkrat letno so se tudi spomnili uglednega krajana Žal pa so lastniki hiše, na kateri je bila plošča, le-to prodali, novi lastniki pa so jo porušili in zazidali novo na istem mestu ter jim obljubili, da bodo ponovno namestili spominsko ploščo, kakor hitro bodo uredili fasado. Vedeli so tudi, da je bila plošča shranjena na občini. Toda še sanjalo se jim ni, da bo ponovno odkritje potekalo brez kakega povabila šole k sodelovanju v pripravah na to slovesnost. Zanjo so zvedeli kot vsi občani Ljutomera - prek občil. Najhuje pa je to, da govorci na slovesnosti niso vedeli niči cega, da se je Jože Košar rodil v Stročji vasi, saj so neprestano poudarjali, da je Ljutomerčan. In še bolj so bili žalostni, ker niso bili deležni niti vodiceljevege pozdrava, ki je sicer pozdravil vse druge navzoče. Naključje ali mogoče šikaniranje, so se spraševali. J. G. VDC za ljutomersko enoto išče nove prostore Murskosoboški Varstveno delovni center išče za svojo ljutomersko enoto, kjer imajo osemindvajset varovancev, nove prostore. Sedaj so najemniki dela prostorov nekdanje šole s prilagojenim programom. V stavbi, ki je sicer v občinski lasti, gostujejo kar trije najemniki, ob Varstveno delovnem centru, ki ima v najemu 430 kvadratnih prostorov, še osnovna šola s podružnico Cvetka Golarja in gimnazija z izobraževalnim programom vzgojiteljic. Enoti VDC bi najeti prostori sicer zadostovali po obsegu, niso pa primerni po funkcionalnosti, moteče zanje pa je tudi co, da so jih del morali odstopih v souporabo še drugim uporabnikom Občini so predlagali preureditev, na kar pa ni pristala, soglašala pa je, da si poiščejo druge prostore S potrebo po primernejših prostorih so seznanili tudi pristojno ministrstvo, ki jim jo je tudi priznalo in zato izdalo sklep, na osnovi katerega so potem decembra objavili razpis, da iščejo druge najemne prostore. Komisija je ob odpiranju ponudb ugotovila, da ponudniki niso priložili vseh potrebnih dokazil, zato so razpis raje razveljavili in ga bodo z dopolnjenimi zahtevami ponovno objavili marca Izbrani ponudnik bo potem prostore moral prilagoditi potrebam najemnika, odpovedni rok sedanjemu pa je šest mesecev Prednost pri izbiri bodo imeli glede na sistem točkovanja objekti, ki bodo najemniku zagotavljali večjo samostojnost. M. H. 6 GOSPODARSTVO 26. februar 2004-VESTMI ’ Za zdravstveno varnost regiji 20 milijard tolarjev Zaradi neplačanih prispevkov vpisovali hipoteke Staranje in slabe gospodarske razmere višajo izdatke za zdravstvo Murskosoboška enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je imela lani 115.584 zavarovancev, za njihovo zdravstveno in s tem socialno varnosti pa je porabila 20 milijard tolarjev ali 173 tisoč tolarjev za zavarovanca. Glede na to, da je bilo lani za osnovno zdravstveno zavarovanje v regiji pobranih 8 milijard tolarjev prispevkov, so bile pomurskim zavarovancem pravice iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja zagotovljene zaradi solidarnosti in socialne pravičnosti sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja, razkorak med potrebami po zdravstvenem varstvu in zmožnostjo plačevanja le-tega pa razkriva prikrajšanost regije, njeno življenjsko nemoč ter gospodarsko šibkost. Sedmina Pomurcev starih nad 65 let V pomurski regiji je živelo zadnji dan junija 123 335 ljudi ali 569 manj kot isti dan leto prej, kar je 6,17 odstotka prebivalcev Slovenije. Slaba sedmina Pomur-cev je starejših od 65 let, indeks staranja, ki prikazuje razmerje med starimi nad 65 in mladimi do 14 let, pa je 107,4 (slovenski 100,8). Povprečna starost v regiji je 40,2 leta, kar je za 0,4 leta več kot v slovenskem merilu, najstarejši prebivalci pa živijo v občinah Gornji Petrovci, Šalovci in Moravske Toplice. Upokojenci predstavljajo dobro Četrtino vseh pomurskih za- Povprečna starost v regiji je 40,2 leta, kar je za 0,4 leta več kot v slovenskem merilu, najstarejši prebivalci pa živijo v občinah Gornji Petrovci, Šalovci in Moravske Toplice. varovancev, vsako leto manj pa je kmečkih zavarovancev. Lani jih je bilo le še 2.386 Od tega jih je imelo le obvezno zdravstveno zavarovanje 695. Iz obveznega pokojninskega zavaro-, vanja se je samo lani odjavilo 1^8 kmetov, s tem pa so izgubili tudi pravico do nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni. Kot piše v Poslovnem poročilu o delu murskosoboške OE ZZZS, se kmetje za ožji obseg socialne varnosti odločajo zaradi nezmožnosti plačevanja prispevkov. Zmanjšalo se je tudi število samostojnih podjetnikov in pri njih zaposlenih delavcev, med zavarovanci pa je poraslo Število oseb brez prejemkov, in sicer s 6.396 na 6 598. Zanje pavšalni prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje plačujejo občine. Zaradi staranja in slabih gospodarskih razmer višji izdatki za zdravstvo »Starejše prebivalstvo in slabe gospodarske razmere v regiji pomembno vplivajo na višino izdatkov za zdravstveno varst vo,« je na povezanost opozoril direktor OE ZZZS Murska Sobota Ivan Tibaut. To pa se Še najbolj pozna pri izdatkih za zdravila in medici nsko-tehnične pripomočke ter nadomestila zaradi bolniških izostankov z dela. Pomurska regija je po izdatkih za predpisana zdravila, ki so lani znašali 3,4 milijarde tolarjev, še vedno na slovenskem vrhu, čeprav je bila lani poraba na zavarovanca nižja kot leto prej, V letu 2002 je od slovenskega povprečja odstopala za 15, konec lanskega leta pa 8 odstotkov. Takoj za pomursko regijo je s šestodstotnim preseganjem slo- Zadnji dan lanskega leta so znašale neplačane obveznosti 1,3 milijarde tolarjev, od tega so jih za 478 milijonov tolarjev zavarovali z vpisom v zemljiško knjigo. V primerjavi z letom prej se je vrednost zastavljenega premoženja več kot podvojila. venskega povprečja ljubljanska regija. Z ukrepi za zmanjševanje izdatkov za zdravila, predvsem z uvedbo zamenljivih zdravil, so se izdatki za zdravila zmanjšali od dvesto do tristo milijonov tolarjev, zaradi slabih gospodarskih razmer pa ni prišlo do zmanjšanja bolniških izostankov. Za nadomestila je lani murskosoboška OE ZZZS izplačala 1,8 milijarde tolarjev ali za 317 milijonov več kot leto prej. Zdravnik in pol na tisoč ljudi »Menim, da pri preskrbi naših zavarovancev v lanskem letu ni bilo večjih problemov, ne pri zagotavljanju zdravstvenih storitev, zdravil in tehničnih pripomočkov,* je dejal o lanskem poslovnem letu Ivan Tibaut Območna enota ZZZS je lani z izvajalci zdravstvenih storitev in drugimi, katerih storitve sodijo v sklop pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, sklenila 78 pogodb. Od tega je bilo 11 pogodb sklenjenih z javnimi zdravstvenimi zavodi (bolnišnico, štirimi zdravstvenimi domovi, tremi socialnimi zavodi, posebnim socialnim zavodom, Varstveno delovnim centrom in Pomurskimi lekarnami) ter s 60 zasebnimi izvajalci zdravstvenega varstva. Pogodili so se za delo 195 zdravnikov (1 582 zdravnika na tisoč prebivalcev) ter 57 zobozdravnikov (0,463 zobozdravnika na tisoč prebivalcev). Po številu zdravnikov na tisoč prebivalcev je pomurska regija blizu slovenskega povprečja. Neplačanih prispevkov za 1,3 milijarde - hipoteke so se podvojile Zavezanci za plačilo prispevkov osnovnega zdravstvenega zavarovanja so lani v primerjavi z letom prej bolje poravnavali svoje obveznosti, skrb zbujajoč pa je dolg za nazaj, ki ga je DURS zavaroval z vpisom hipoteke na nepremičnine. Zadnji dan lanskega leta so znašale neplačane obveznosti 1,3 milijarde tolarjev, od tega so jih za 478 milijonov tolarjev zavarovali z vpisom v zemljiško knjigo. V primerjavi z letom i" se je vrednost zastavljene^ K moženja več kot podvojen leg teh obveznosti so samo^ ni podjetniki zaradi nep!^1 prispevkov dolžni še 435®*- ■ nov in za zaposlene priw stojnih podjetnikih 24111 nov tolarjev, kmetje pa 10» lijone tolarjev. Med neplačniki prispel obveznega zdravstvenega rovanja za osebe, ki nima)®!*; jemkov oziroma nimajo sredstev za preživljanje (p0' 2 b 1 T d točki 15. člena Zakona o ®' stvenem varstvu in zavai IfO’*1* pa so bile konec lanskeg’11 tudi občine Rogašovci, Grad in Gornji Petrovci. Kljub opozorilom nosti ni poravnala občin*** < š j 1 Pomurska regljaj^ izdatkih za predpis^3 zdravila, ki so lani znas^ li 3,4 milijarde tolafl6*' Še vedno na sloveni vrhu, čeprav je bila poraba na zavaroval nižja kot leto prej. V 0 2002 je znašalo ods^ panje od slovensKtr povprečja 15 odstop konec lanskega leta^ le še 8 odstotkov. sovci, katere dolg znaša 1 lijona tolarjev, zaradi , DURS opravil inšpekciji'L. gled Po podatkih murski škega Centra za socialnoJ- . □ pa je zaradi neplačevanj* vim februarjem z občino , Šovci prekinil pogodbo0^, janju nalog obveznega stvenega zavarovanja, bi ° . prispevek morala plačati * občanov. Majda Sejem Inpak od,2. do 5. marca Majhen po obsegu, velik po vsebini Slovenski oskarza embalažo štirim izdelkom Območna obrtna zbornica Gornja Radgona Pripravljeni na vstop v EU Z Inpakom, 14. mednarodnim sejmom embalaže, tehnike pakiranja, grafike, logistike in transporta, se začenja v organizaciji Pomurskega sejma v Gornji Radgoni prva letošnja sejemska prireditev. Tudi za letošnji sejem, ki je sicer bienalni, je značilna visoka specializiranost, predstavlja pa največjo tovrstno sejemsko prireditev v Sloveniji in v tem delu Evrope. Sejem po obsegu ni velik, je pa zelo bogat po vsebini, saj bo na njem predstavljeno vse, kar je aktualno na tem področju. Sejem je veren prikaz stanja v branži in glasnik njenega razvoja v prihodnosti, zatrjujejo organizatorji, ki so na letošnji sejem pritegnili 82 razstavljalcev iz desetih držav. Na njem bodo vsa slovenska podjetja, ki se uk varjajo s to dejavnostjo, pridružuje pa se jim še 30 razstavijal-cev iz tujine. V razstavnem programu je tokrat poudarek na embalaži, materialih za embalažo, tehniki pakiranja in recikliranja, grafičnem oblikovanju in opremi embalaže, logistiki, skladiščenju in označevanju izdelkov Posebno pozornost tudi letos namenjajo strokovnim posvetom, ki bodo osredotočeni predvsem na razvojno strategijo dejavnosti, razvoj konkurenčnosti ter na organiziranje in združevanje podjetij, posebno skrb pa bodo namenili ravnanju z odpadno embalažo. Med spremljajočimi razstavami velja omeniti predstavitev izdelkov, ki so sodelovali na natečaju za slovenskega oskarja za embalažo, naravoslovno-te-hniška fakulteta iz Ljubljane pa pripravlja razstavo Obleka kot embalaža človeka. Na sejmu si bo mogoče ogledati razstavo komisijsko izbranih grafičnih simbolov za označevanje slovenske države, zasebni zbiratelj pa bo razstavil 200 različnih vzorcev stare embalaže, najstarejša izvira iz dvajsetih let prejšnjega stoletja. Ob otvoritvi sejma, ki se bo začel 2. marca, zaprli pa ga bodo 5. marca, bodo podelili tudi najvišjo nagrado slovenski oskar za embalažo 2004 štirim modelom, ki jih bo izmed desetih prijavljenih izbrala posebna strokovna komisija. Ludvik Kovač Niso razdelili vsega denarja Na prvi redni seji skupščine Območne obrtne zbornice Gornja Radgona so spregovorili o narejenem v letu 2003 ter o aktualnih vprašanjih, sprejeli pa so tudi obsežen program dela za letošnje leto. Med drugim je bilo povedano, da se je na predlog novoizvoljenega predsednika IO Tomaža Dreslerja v letu 2003 začel dvakrat mesečno oziroma po potrebi sestajati strokovni kolegij zbornice, (Tomaž Dresler, Zlatko Erlih, Miran Jelen, Anton Kampuš, Irena Petek Ferenc in Miran Lapi). Zelo veliko pozornost so radgonski obrtniki namenili regijskemu posvetovanju. Tako ugotavljajo, da se kompleksna problematika obrtništva in podjetništva, zlasti prevladujoča v določeni regiji, lahko rešuje v okviru utečenih regijskih posvetov in drugih regijskih povezovanj. Predstavniki vseh pomurskih zbornic so na posvetih obravnavali določeno problematiko. Največjo pozornost so namenjali Dursovi slabi izterjavi članarine in slabi finančni disciplini članov. * Za programe, predvsem širitve dejavnosti ter samozaposlitve, so bila v letu 2003 razpisana sredstva v sodelovanju z banko in agencijo po občinah, občina Gornja Radgona (razpisanih 36 milijonov, razdeljenih pa 23 milijonov tolarjev), občina Radenci (26,4 milijona razpisanih, razdeljenih pa nič) in občina Sveti Jurij ob Ščavnici (razpisa nih 30 milijonov, riAlrii1 Ji milijonov tolarjev).Ena P yt bnih nalog zbornice je1 ževanje. Predvsem dobro sod1 Ljudsko univerzo GoruP na in tako so pripravili- ,. ■ za sestavo davčne večerno Šolo marketih* I daje, računalniški tujih jezikov, razne str seminarje posameznih . Vsekakor bo letošnje v znamenju vstopa •* EU in kot smo slišali n* ■ ni, ki ste jo pozdravila111 p/ na Gornje Radgone in । jd1 Anton Kampuš in se radgonski obrtnik’111 niki ne bojijo. Mnogi se celo vcse^^ji do tega prišlo le r bilo slišati bojazen. ■ nekateri najboljši ka ' boljšimi plačami vso*1 strijo. Pri tem pa je, k®1 dejal, zdravilo samOF^j^ osebnega dohodka pfl lavcem tudi pri nas. (L VESTNIK - 26. februa, 2W4 GOSPODARSTVO 7 Pomurski upokojenci imajo nizke pokojnine Od pokojnin ne živijo le upokojenci « preživetje družin do zadnjega tolarja ■ V pomurski regiji imamo blizu petindvajset tisoč upo-knjtntei ali pet odstotkov isth v državi, od tega jih tri petine prejema starostno po-hnjnino, slih;* petina invalidsko Ib skoraj toliko družinsko ali vdovsko pokojnino. 1 e k temu prištejemo se tisoč seststo starostnikov, ki pre-irmajo pokojnino po staro-stuem zavilrnvaniii kmetov, ib tri tisoč preje umikov dr 'unt pokojnine, imamo v regiji blizu trideset tisoč pre-iemnikov pokojnin. Primerjava s strukturo upo-k°iencev v Sloveniji nam poka-’; da imamo več kot deset od-5*otkov nian| starostnih upoko-kfitev nekahku nuni uidi inva" iidskih in družinskih oziroma skoraj petkrat več pa ' Prejemnikov kmečke pokojni- 1 nma za petino pod republiško Že iz sestave pomurskih upokojencev lahko sklepamo, da ti prejemajo nižje pokojnine, na njihovo regijsko prikrajšanost pa kažejo podatki, da so pokojnine nižje tudi po posameznih skupinah, razen pri državni in starostni kmečki pokojnini, kjer je višina prejemka enaka za vse. Državna pokojnina znaša sedaj 32.853, starostna pokojnina kmetov pa 41 929 tolarjev Povprečna pomurska pokojnina skupaj z varstvenim dodatkom je za dvaindvajset odstotkov nižja od slovenskega povprečja, razkorak po skupinah pa nam razkriva, da višina starostne pokojnina zaostaja za republiškim povprečjem za dobrih enaindvajset odstotkov, invalidska za dvanajst in družinska oziroma vdovska za petnajst odstotkov. Sliko materialno slab- skih imajo na P°mursk’h upokojen- Soci i SteV’drzava prek ministrstva za delo, družino in Šen Zadeve za različne socialne programe za starej-'' d ne živijo v domskem varstvu, namenja petintri-- ’•biljard tolarjev. Izvajajo jih različne ustanove, hu- > 1 l-uld,Jev> ovajajo jin razuene ustanove, nu- e orE8nlaičljfi in društva. Po mnenju pomurskih bi bilo treba ugotoviti, kje ta denarje in Z ugotovitvami bi seznanili tudi pomurske In Poslance in z njihovo pomočjo ustvarili pritisk - . da bi se ta denar zbiral10^n^ a W bi bila pravičnejša in nadzorov _ Domurske-W namreč moraU upoštevati pos^ poj™ & w je V|Mk delež starejših j ' st na '^polo^^^ območju. Na osnovi tega m zaradi QV v ^sti oziroma socialne izenačenos i Po. dtžavl hi pito do prerazporeditve te • ^upokojencih predlagajo, da b-sepo* ’"-'^osoboške občine še pri vseh drugi u . koordinacijski odbori, v katere b. bih kl^ ^'izvajalci SoCia|,uh programov za stare’s “ ’"wan celostno in usklajeno skrb za starej l"0 Maiostnem zavarovanju R m trikrat več prejem- državne puknjnuu' k Po :iu ntmrcč ijvi skorij dvajset VSe^ ptv|vinnikteA35/55mm 25 kg 170,00 SanteA28/35mm 25 kg 280,00 SanteAsi 35/55 mm 25 kg 156,00 SantebioA28/35mm 25 kg 300,00 Riviera A 35/55 mm 25 kg 185,00 sredstva u »arstro rastlimPakiranje: MFC »sit Frontier i2 11 5.927,10 stomp 330 e 11 2.680,70 Dicuran forte 80 wp 1 kg 6.449,00 O svinjariji v radgonski svinjereji z druge plati O ugodnih kreditih ne vedo ničesar V Kmetijski zadrugi Radgona pojasnjujejo V predzadnji številki Vestnika smo v prispevku Kdo Je pobral milijone tolarjev namenskega denarja? pisali o domnevnih nepravilnostih, ki naj bi se dogajale ob razseljevanju prašičerejske farme v Podgradu. S farme, ki je bila takrat eden večjih ekoloških onesnaževalcev, se je smrad širil tudi v sosednjo Avstrijo, zato je bila pripravljena svoj delež k sanaciji primakniti tudi sosednja država. Nekateri zatrjujejo, da naj bt avstrijska Štajerska za to prispevala 30 milijonov šilingov. Po programu, ki ga je pripravila kmetijska svetovalna služba takratnega Živi nore jsko-ve te ri-narskega zavoda za Pomurje, naj bi s farme v Podgradu k 50 kooperantom preselili 12 tisoč prašičev, za to pa je bilo treba zgraditi ustrezna stojišča Za iskanje zainteresiranih kooperantov je bila takrat odgovorna tudi Kmetijska zadruga Radgona, ki jo zdaj nekateri obtožujejo, da ni upravičila njihovih pričakovanj Po trditvah posameznih kmetov naj bi bili poleg nepovratnih sredstev v višini 238 mark po stojišču upravičeni tudi do ugodnega kredita, ki pa ga nikoli niso dobili Dr Alojz Slavič, takratni direktor Živinorejsko-vecerinarskega Obnove vinogradov v vinskem letu 2004/ 2005 in dalje V skladu z uredbo o uravnavanju obsega vinogradniških površin (Uradni list RS št. 103/2003) je treba za obnove vinogradov od vključno vinskega leta 2004/ 2005 dalje pridobiti pravico in dovoljenje za obnovo vinograda, za uveljavljanje podpore za prestrukturiranje vinogradov pa tudi pripraviti program prestrukturiranja. Vlogo za pridobitev pravice in program prestrukturiranja je za obnove, ki se bodo izvedle jeseni 2004 ali spomladi 2005, treba vložiti na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 58, Ljubljana, do 30. marca 2004 Obrazci, na katerih se oddajo vloge, se dobijo pri spodaj objavljenih strokovnih osebah ter na spletni strani http://www.gov.si/mkgp (rubrika Mmistrstvo/Urad za kmetijstvo in EL' zadeve/Sektor za kmetijske trge/Vinogradništvo) Strokovne osebe, imenovane za izvajanje nalog v skladu z uredbo o uravnavanju obsega vinogradniških površin, poiščite v tabeli. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dr. Alojz Slavič: Razselitev farme v Podgradu je potekala v letih od 1993 do 1995, v tem Času so pri kmetih zgradili nadomestna stojišča, je pa res, da sama farma od vlade ali pristojnega ministrstva nikoli ni dobila odločbe o razselitvi. zavoda za Pomurje, ki je bil, odgovoren za izvedbo projekta razselitve Farme, pravi, da je razselitev potekala v letih 1993, 1994 in 1995, nadomestna stojišča za pitane prašiče pa naj bi zgradili v okolici farme, predvsem na območju takratne radgonske in delno ljutomerske občine. Sodelovanje z radgonskimi kmeti je bilo zaupano Kmetijski zadrugi Radgona, za katero dr. Slavič trdi, da je svoje delo ustrezno opravila. V Kmetijski zadrugi Radgona hranijo ustrezno dokumentacijo, ki jim jo je posredovalo ministrstvo za kmetijstvo, in iz nje je razvidno, da je dobilo v teh letih nepovratna sredstva za gradnjo stojišč za prašiče 50 kmetov, skupaj pa so v teh treh letih prejeli 107.889.128 tolarjev. Od EmicaCEBE_______ Bernardka HLEBIČ Ivana PODKRAJŠEK Branka KAC______ Irena MERC______ Mariia ROTVAJN__ Maneta MIKLAVC KGZ Maribor, Vinarska 14. Maribor Edvard JUG Roman ŠTABUC Doroteja OZIMIC Andrej RFBERNIŠEK Zvonke PIŠEK___ Miran REBERC Franc SENEKOVIČ Miran TORIČ Marian IVANČIČ Ernest NOVAK Mariia FEHER IrisŠKERBOT_____ Marija LORGER Voiko GRDINA Ana BAHOR Milena ROŽMAN Vinko BRK0VIČ AleŠGERMOVŠEK Jože MAUEVIČ Katarina VOVK _ Rozalij? GLOGOVŠEK _ KGZ Novo mestp. KSS Krško. CKŽ 52, Krško. Irena BENEDETIČ BranimirRADIKON KGZ Nova Gorica, KSS Brda, Trg 25. maia 2. Dobrovo Marta SREBRNIČ Irena VRHOVNIK Janko BRAJNIK Matjaž JANČAR Elizabeta BQNIN Maida BRDNIK Milena ŠTOLFA Andreia BAŠA Darja MARC_______ Moica MAVRIČ ŠTRUKELJ KGZ Nova Gorica. KSS Nova Gorica, Bilie 1, Renče Rajko ČRV Andreia SKVARČ Ivan KODRIČ___ Igor BLAZINA IvanŽEŽLINA Janez Kramberger Zadruga ozdoma njena hranilno-kreditna služba je prejela le nepovratna sredstva za stojišča, kijih je razdelila kmetom, ki so jih gradili. Zadruga ugodnih posojil nikomur ni obljubljala. tega je prejela radgonska zadruga 84.463.528 tolarjev. Vsak kmet je prejel 238 mark v tolarski vrednosti po stojišču, zatrjuje sedanji direktor Kmetijske zadruge Radgona Janez Rihtarič, ki zanika trditev, da so posamezniki prejeli tudi 40 milijonov tolarjev. Po izdelanih projektih pri posameznem kmetu ni bilo mogoče zgraditi več kot 200 stojišč, saj jim tega niso dovoljevale razpoložljive kmetijske površine, zato tudi znesek nepovratnih sredstev pri posameznikih ni mogel preseči 3 milijona in pol tolarjev. Janez Kramberger, ki je bil takrat direktor Kmetijske zadruge Radgona, pravi, da so vsi kmetje, ki so prejeli nepovratna sredstva, stojišča tudi zgradili, kar je potrdila služba za nadzor Telefon Okoliš 02/63827 01 mariborski 02/250 2260 Ppdravie 03/75918 52 ______mariborski 02/228 49 49 mariborski 02/228 49 49 mariborski 02/644 9224 mariborski 32/2284948________mariborski . - KGZ Ptui. KSS Slovenska Bistrica, Trg Alfonza Šarha 1. Slovenska Bistrica 02/843 0130 . mariborski, Halozg. KGZ Maribor. Vinarska 14, Manbor 02/228 4912 Podravie KG7 Maribor. Vinarska 14. Maribor 02/2284912 Pcttoie 02/7493627 Slov. gCliELiialtfS-^ KGZPtui. Ormoška cesta 28. Ptui. 02/7493631 Haloze KGZ Ptuj, Ormoška cesta 28. Ptuj___________________ KGZ Ptuj, KSS Lenart, Kraigheneva 19b. Lenart______ 02/776 47 71041649439 Rtov goreti. 02/749 36 30 Slov.gQrice, HalOZ?— ___________02/729 0940 Slov, gorice. manfiSS^ 02/58498 60031 703 608 Podravie 02/7417501031615 766 Ijutomers 02 / 53914 35 Prekm u rje. 02/57519 40 Prekmurje 33/897 15 70 šmarsko-virštanjskl arsKO-vifswra^-' 03/8183044 šmarsko-viršS^iliš!^ 03/749 1062 šmarsko-viištaojskl- 07/363 60 60 Bela krajina KGZ Maribor, enota KSS. Cesta talcev 1. Rače. Meljski dol 37,2303 Manpor____________________ ENOLOG Rastko TEMENT.^p... Meljski dol 1,2000 Maribor______ KG7 Celje KSS Slovenske Konjice Oplotniška 1, Slovenske Konik KGZ Maribor. Vinarska .14, Maribor_________________________ kgz Maribor, enota KSS. Zg. Jakobski Dol 13, Jakobski Dol KGZ Novo mesto, KSS Metlika, Mestni trg 24, Metlika____________ KGZ Novo mesto. KSS Brežice, Cesta prvih borcev 41, Brežice _Arnovo selo 62d, Artiče________________________ KGZ Novo mesto. Šmihelska 14. Novo mesto________ KGZ Novo mesto. KSS Straža, Na žago 3.8351 Stiaža. VINSKA KLET GORIŠKA BRDA, z. o, Zadružna cesta 9. Dobrovo KGZ Nova Gorica, KSS Brda, Trg 25. maia 2. Dobrovo KGZ Nova Gorica. KSS Koper. Ulica 15. maia 17, Koper KGZ Nova Gorica, KSS Koper. Ulica 15. maia 17. Koper KGZ Nova Gorica, KSS Koper Ulica 15- maia 17, Kope.r______________ KGZ Nova Gorica, KSS Koper, Ulica 15. maia 17. Koper______________ KGZ Nova Gorica, KSS Nova Gorica, Bilje 1. Renče________________ KGZ Nova Gorica. KSS Ajdovščina, Goriška cesta 23b. Ajdovščina. KGZ Nova Gorica. KSS Ajdovščina, Goriška cesta 23b. Ajdovščina KGZ Nova Goriča Pri hwtfu 18- Nova Gorica KGZ Nova Gorica. Pri hrastu 18, Nova Gorica KGZ Liubliana. Miklošičeva 4. Ljubljana------------------------ KGZ Nova Gorica, Pri hrastu 18, Nova Gorica____________________ Program predavanj kmetijskos' vetovalne slic za Pomurje Janez Rihtarič: Trditve, da so posamezniki prejeli tudi 40 milijonov to larjev nepovratnih sredstev, ne držijo, saj ta znesek pri nobenem kmetu ni presegel 3 milijone in pol tolarjev. proračuna, ki si je objekte ogledala. Kramberger pravi, da je nepovratna sredstva dobila njihova hranilno-kreditna služba, ki jih je nato razdelila upravičencem. O avstrijskem kreditu v zadrugi ne vedo ničesar, prav tako pa po njihovem niso odgovorni tudi za posojila, do katerih naj bi bili po trditvah kmetov le-ti upravičeni. Zadruga kreditov ni odobravala, po uredbi o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane pa so imeli takrat vsi investitorji možnost za regresiranje obrestne mere za najete investicijske kredite. O kakšnih drugih ugodnih in obljubljenih kreditih v zadrugi ne vedo ničesar Ludvik Kovač od 27.02. do 04.03.24« - 26. in 27. 2. 20^ uri bo v Murski SoboK’" - zavod MS, dvodnevni* za rejce drobnice -28.2.2004 Bodoncih, zbirališč^ stilni Horvat, praktik kaz rezi vinske trte -02. 3- 2004 ob^ pri Svetem Juriju ob sejna soba KZ, ** travniški nasadi -02. 3- 2004 ob 9^ Spodnji Ščavnici, 8^, Križan, občni ženja za medsoseo*' moč - SK Gornja -02.-04. 3. 2004°^ do 20.30 bo v MursW^ KGZS - zavod MS, usposabljanje z3 zdravstvenega var*" stlin -03. 3. 2004 ob Murski Soboti, MS, SKOP -erozije v trajnih -03. 3- 2004 ob -Križevcih pri Ljutoi*^ na soba SKZ Klas Kjr Poljedelstvo v hii1’v tervencije v kmeti! tev koruze - 04. 3. 2004 ob 17A Gornji Radgoni, občni zbor Gove^0 « ga društva GornP na j 07/496 6480 07/81417 25 37/4966486. 07/814 91 67 031655936 07/373 05 79 07/308 3815 Bizeljsko, DolenjsliS. Bizeljsko, Do IfeDis!^ ■ Bizeljsko, Dolenjska Bizeljsko, PoleaiSkA-^S1 Posavje . --"x 07/490 22 10 05/3310166 05/395 9531 05/395 95 30 Doleniska_ —. Bizeljsko, DoleoiS^" Goriškabfda..- Gonska brda_ Goriška brda_ - - 05/63134 78.___koprski 05/6304061 koprski Q5/630 4Q 60 koprski _ 05/6304062 koprski _ 05/734 4 1 66 Kras 05/36892 10 05/335 1210 Primorska _ 05/734 4 1 66 Kras _ - 05/39542 63 vipavski. Kras 05/335 12 11 vipavski. Brda 01/252 82 00 vipavski. Kras.. 05/3351214 vipavski. Kras. 05/395 42 63 vipavski _ 05/368 92 10 vipavski _ Po naših znanih poteh Mali in Veliki Brebrovnik-Vinski Vrh-Miklavž pri Ormožu Trta, vino, Vinki, godci... V Zdravilišču Radenci več domačih gostov Pot po odkrivanju turistično-kultumih značilnosti in znamenitosti nas je tokrat vodila v kraje v ormoški občini, vendarso vsi dokaj tesno povezani tudi z Jeruzalemom v ljutomerski občini oziroma nasploh s Prlekijo Nekoč bobri, danes vino Za obisk omenjenih krajev je goto-'o najboljša izhodiščna točka Jeruza- Le nekaj sto metrov naprej od Vinske kleti Vina Brenholca se začne V ill Hrchnnnik. / njim pa se stika še 11 etiki Hrtbrovnik. Na nekaterih me-stih doseže nadmorska višina do 305 nieinn Vsepovsod so v glavnem vi-m uku tudi na Vinskem Vr-nu Pti Trstenjakovi domačiji v Ve- Brebrovniku lahko občudu-lipo, ki je stara okrog 100 men * obseg 352 centimetrov. V Pdil lew ie Akademij0 c0 Sl°" pukatal talent u likovno izražanje, w preš ^urje. v Ljubljani br« težav konca' v kateri j? žwel, ic zapustil leta peundv*)*^ bari- 8wa življenjska pot se je ustavila p . črno-^1 .. ^upv WSU študija se (C ukazal z odličnimi gw‘ je ustahLojze nuni lesorezi in linm rti. Povrnitvi v ? uvarii^^'40^ -p vkljub' ~ v fa« .m, pol« W * X. J Lo?ar tn plaJK Takrat »e rac el s ' oOve k ' vati v lemeekspresivne figuralike, pop &oci£ tept0. gasnltvijo skupin* sc jv s mil k slikanju p & tet tu jetiih v tehniki olja m akrila no platno, akvate , g* s. ^ska pO. Uf'ranimvtehnikičmo-^legaterba jiguta'1" t.uGale' Žtafičnih iist0Y s preoblikovanimi prejel d ravna 1 ilu. motivi Udebv D«*. ki ga Fgtafik>k^ Murska Sobota mag Vrine f*al. je bil ^ogled . K. tatoc in oblikovalec knjižne opreme. V s« ^‘njegovih dri. vzor za pravilen pristop do folklornega izročila za najmlajše - cicibane so o njenem delu posneli tudi film za televizijo. S seboj pa je prinesla in predstavila tudi svojo znamenito koncerti-no, harmoniki podobno glasbilo, staro približno 150 let. Končertina je predhodnica diatonične harmonike, najprej so jo izdelali v Angliji, tovrstna glasbila pa so začeli ustvarjati tudi v Nemčiji in na Češkem. Ona jo je dobila v dar od zbiratelja, ljubitelja ljudskega izročila, ki si je želel, da dragoceno glasbilo ne bi končalo kje na podstrešju, ampak bi prišlo med ljudi. Zaigrati nanjo pa je bilo kar trd oreh, dokler je ni vzel v preučevanje dr Bruno Ravnikar, ki jo je popisal, uglasil in ji dal osnovna navodila za igranje, in trmasto je vztrajala, dokler ji ni uspelo izvabiti želenih zvokov. Resno pa jemlje tudi delo s Spominčicami. Izdale so že zgoščenko in kaseto, sicer brez komercialnih namenov - gre jim predvsem za prenašanje pristnega izročila na mlade rodove. In tako nam je »kombinirana« in dobro obiskana prireditev v Radencih odkrila, kako izjemno široko in zanimivo je polje udejstvovanja v kulturi - od Karoline do Slavice pa še kaj vmes. B. B. L. Mukiči Porabski Slovenci so osrednjo slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili v nedeljo, 15. februarja, v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru. Najprej so odprli razstavo Moč Šibkih, ki jo je pripravil Koroški pokrajinski muzej z Raven na Koroškem, potem pa sta Franček in Dušan Mukič predstavila (prvi tudi z igranjem na harmoniko, drugi na kitaro) Še »svojo« pesmarico Fučkaj, fiičkaj fantiček moj 2. V obeh pesmaricah (prva je izšla leta 2001) je zbranih 200 porabskih ljudskih pesmi. S. E. Razstava o Jožefu Kleklu st v Bogojini 130-letnica rojstva »velikega« Slovenca Minulo soboto so zaprli v veroučni učilnici v Bogojini razstavo ob 130-letnici rojstva Jožefa Klekla starejšega (1874-1948), Razstavo je postavil ob kulturnem prazniku učitelj in likovnik Jože Gutman iz Filovec, material zanjo pa je prispeval bogojinski župnik Stanko Zver, eden najboljših poznavalcev Kleklove-ga življenja in dela. Stanko Zver je magistriral iz teme V obrambi slovenstva med Muro in Rabo ter doktoriral iz me- dvojnih dokumentov 1941-1945, s katerimi je dokazoval, da je bil Kiekl velik narodnozavedni Slovenec, O njem je napisal tudi biografijo z naslovom Jožef Kiekl - prekmurski Čedermac. Kiekl je bil polna tri desetletja upokojeni župnik v Črenšovcih, služboval je tudi pri Sebeščanu, drugače pa je bil doma s Krajne Pokopan je v Murski Soboti. Kiekl je bil tudi pesnik in publicist ter izdajatelj časopisa. Njegove Novine so začele izhajati leta 1913 in takoj poskrbele za ogromno vznemirjenje. Izhajale so do začetka druge svetovne vojne pri nas (1941) Poleg tega je NQ M tv* n /xiOVTMfl Župnik Stanko Zverje eden najboljših poznavalcev življenja in dela Jožefa Klek-la starejšega. Foto: T. K, »Fotografije ne postavljamo . galerijam, ampak ljudem!« Na čelu kluba še naprej Igor Kolenko V vinogradniškem centru v Ivanovcih je bil 6. letni občni zbor Fotokluba Murska Sobota. Zbora se je udeležilo trinajst Članov, od katerih sta bila dva nova. Sicer je v klubu 22 aktivnih članov. Prav neaktivnost večine članov je v preteklem letu najbolj motila predsednika kluba Igorja Kolenka, saj so se na otvoritvah v glavnem pojavljali vedno eni in isti ljudje. Letos bo to drugače, saj uradnih otvoritev ne bo, na zboru pa so določili tri ekipe, ki bodo odgovorne za vsako od letošnjih treh predvidenih razstav. Prva bo marca, njena tema bo prosta, programski vodja pa bo Jože Poj-bič Druga bo septembra, njena tema bo Vstop v EU, programski vodja bo Andrej Štajer, tretja pa bo decembra, njena tema bo Obutev, programski vodja pa Dominik Steiner. Fotoklub je lani z zaprtjem kavarne Jelša najbolj prizadela tudi izguba stalnega razstavnega prostora, vendar so na srečo hitro našli prostor pri trgovini Mass v BTC-ju, kar tudi ni slabo. Tukaj je visoka frekventnost ljudi, velik plus pa je tudi lahka in hitra postavitev razstave. S preureditvijo bifeja v spodnjih prostorih se je tudi tam odprla možnost individualnega razstavljanja. Tam so sedaj na ogled fotografije Jožeta Pojbiča. »Mnogi so mnenja, da umetniške razstave ne sodijo v gostinske lokale. Sam ne mislim tako. Sterilno okolje razstavnih galerij premnogokrat obišče veliko manj ljudi kakor dober gostinski lokal Fotografije ne postavljamo galerijam, ampak ljudem, zato so odlična razstavna mesta ravno lokali, kavarne, prodajni centri, banke in zavarovalnice,« je prepričan Igor Kolenko, ki skupaj z Dominikom Steinerjem razstavlja svoje fotografije z različno tematiko - in ki so tudi na prodaj - do sredine marca v vinogradniškem domu v Ivanovcih. Lani je pripravil fotoklub tri razstave od predvidenih štirih. Teme so bile Prosto, Mednarodna razstava treh mest (Džurdževac, Ingolstadt, M. Sobota) in Miniature, odpadla pa je razstava Gustija Sinica zaradi zdravstvenih razlogov. Pripravili so predavanje fotografov Petra Pokorna in Draga Miliča, klubsko predavanje o skeniranju digitalnih fotografij in klubski izlet na Madžarsko, kjer so dali poudarek arhitekturni fotografiji. Posamezni člani so sodelovali tudi z Zvezo organizacij za tehnično kulturo, z ameriško fotografinjo Suzanne Pollak, na razstavi Modro zlato v Pokrajinskem muzeju, na razstavi v Džurdževcu in na različnih natečajih in tekmovanjih. Lani je fotoklub lahko prvič nekaj investiral, in sicer 584 tisočakov v nakup računalniške opreme. Skupno je imel za približno milijon prihodkov in za 899 tisočakov odhodkov, tako da je trenutno stanje na računu 174 tisoč tolarjev. Letos se bodo prijavili na vse razpise, velika želja pa je nakup študijske opreme za 750 tisočakov. Ker gre za ljubiteljsko in neprofitno organizacijo, je dvakrat po 150 tisočakov, kolikor so dobili lani od mestne občine in Javnega sklada za kulturne dejavnosti, zelo malo za izpolnjevanje njihovih ciljev. Med drugim bodo letos v prvem tednu poletnih počitnic pripravili tečaj fotografije za Širšo javnost, želijo si prenoviti spletne strani in še okrepiti sodelovanje s fotokluboma iz Džurdževca in Ingolstadta Pa še zanimivost, ki jo je znova izvoljeni predsednik Igor Kolenko (prva dva predsednika sta bila Jože Pojbič in Jože Denko) s tajnikom Miranom Rojkom in blagajničarko Nušo Majstorovič zaupal na koncu: fotoklub je Letos doživel tudi vlom! Neznanci so razbili steklo, odnesli pa niso ničesar T. K. Kiekl izdajal še Kalendanj srca Jezusovega, najstarejši je iz decembra 1903, izdan pa je bil januarja 1904, tako da lahko rečemo, da je sedaj njegova stoletnica. Pa še zanimivost: župnik Stanko Zver ima v svoji lasti skoraj vse koledarje, manjkajo mu samo štirje od skupno štiridesetih! Koledarji so izhajali do leta 1944. Tukaj je bil še Marijin list (dec. 1904/jan. 1905-1941), kije bil v tistem času neveqetnb priljubljen. Skoraj vsaka četrta katoliška hiša (katoličanov je bilo v Prekmurju po podatkih iz Novin leta 1925 okrog 60 tisoč) je imela naročen Marijin list, mnogi od njih tudi druge publikacije, tako da so se zlahka financirale iz naročnine. Omeniti je treba še publikacijo Marijin ograček, ki je bila že v tridesetih letih prejšnjega stoletja posvečena samo otrokom Sicer pa to ni edina razstava, ki jo pripravljajo v Bogojini. Veroučna učilnica je že znana iz prejšnjih Let po zanimivih razstavah, vsako leto pa v njej predstavijo tudi najnovejša dela članov likovne sekcije Likos. T. K. 12 (IZ)BR ANO 26. februar 2004 - VESltf Barometer Danilo Kalamar, graški župan, se zgleduje po sosedu. Tako je tudi on poleg župana postal Še direktor. V nasprotju s sosedom bo direktorsko funkcijo opravljal v domači občini. Anton Slavic, soboški župan, kljub neznosnemu smradu javno še ni rekel nobene o tem problemu, kaj šele, da bi ga dal raziskati in bi ustrezno ukrepal. Soboška Komunala je javno podjetje, mar ne? Milica Makoter je na bolniškem dopustu. Ivan Tibaut, direktor soboške zdravstvene zavarovalnice, poudarja, da so neplačane obveznosti 1,3 milijarde tolarjev, od tega je za 478 milijonov terjatev zavarovanih z hipoteko. Danilo Šipoš, šef pomurskih Svobodnih sindikatov, je uspel aktivirati delavce, da so se pridružili stavki industrijskih delavcev. Vladimir Vlaškalic, igralec Igralstvo je odkrivanje samega se »Mislim, da ima vsak posameznik neko vlogo, funkcijo v življenju, ki mu je obenem tudi kot neko vodilo, ga določa in se do neke mere z njo tudi identificira.« Igralec Vladimir Vlaškalic nas je nase najprej opozoril v okvirih uličnega gledališča, nadaljeval z improvizirani roj vlogami v Impro ligi, z manjšimi vlogami ga lahko opazimo v Romeu in Juliji, Iskanju izgubljenega časa, Tihožitju in Razmadežni, kjer je za vlogo Carla pred dvema letoma prejel tudi Borštnikovo nagrado za najboljšega mladega igralca. Od njega je odvisen uspeh spektakla, je nekakšen pasivni in nevtralni element, ki mu je prepovedana vsakršna osebna pobuda. Biti igralec oziroma delovati kot igralec ne pomeni samo drdranje golega besedila na pamet, ampak se tu vzpostavlja predvsem dialog med gledalcem in igralcem na eni ter igralcem in igranim likom na drugi strani. Njegova energija zaznamuje in nagovarja gledalca ali sogovornika tako na eni kot na drugi ravni. Forma Vladimirja Vlaškaliča se oblikuje postopoma, njegove vloge pa jo zapolnjujejo z vsebino, ki bo v prihodnje splavala nad vodno gladino Pred kratkim smo vas imeli priložnost videti v televizijski seriji priznane slovenske režiserke Maje Weiss v vlogi izterjevalca. Kaj vas najbolj pritegne pri izbiri vloge? V tem primeru bi omenil predvsem dve plati zgodbe. Filmska kamera je v razmerju do teatra svojevrstna’izkušnja. Tukaj ne gre toliko za zlo v človeku, ki je po naravi zelo spontano, kot nekaj marginalnega, določeno s strani okolice, ampak me je pri liku negativca vodilo predvsem njegovo lastno razmišljanje, stiska človeka, ki ga pripelje do te točke, da vstopi v svet kriminala Gre za proces zorenja, ki ga vsak mlad ustvarjalec mora doživeti, da bi pridobival izkušnje pri komunikaciji s kamero, odnosu do režiserja in navsezadnje tudi do gledalcev. S soigralci ste v Impro ligi postavili nove mejnike v tej zvrsti igranja. Zakaj sploh Impro liga? V tistem Času moje mladosti, pri 21 letih, mi je Šlo predvsem za golo približevanje odru, za spoznavanje gledališča, stika s publiko, kako se jaz sam na odru počutim, vendar sem se z leti nekako distanciral. Šlo je za obdobje odpiranja domišljije, svobodnega izražanja. Gre za neposreden nagovor občinstva, ki postane del same igre? Da, absolutno gre za interaktivno situacijo. Gledalci imajo tudi dejansko besedo o tvoji vlogi, sam se pač moraš v tistem trenutku odzvati, gre za dobro vajo spontanosti, ki mi koristi na nadaljnji igralski poti. Koliko sefilm, gledališče in Impro liga izključujejo oziroma dopolnjujejo? Odnos je na prvi pogled absolutno drugačen v vseh treb pogledih. V Impro ligi gre, kot sem že prej omenil, za interaktivno situacijo, kjer gledalec zahteva od tebe, kaj boš v bistvu izvajal, gre za dajanje in sprejemanje naloge, ki pa jo seveda ti sam opraviš po svoje, kar gledalec tudi pričakuje od igralca ter ga na koncu igre tudi takoj dejansko ovrednoti. V svetu gle dališča je gledalec seznanjen z igrano vlogo na odru, poznana mu je partitura določenega klasika, a sam se odloči za ogled interpretacije dela, igre, ki se razgalja pred njim. Pri filmu je večja Časovna distanca, moja vloga se začne s spoznavanjem scenarija in vloge, komuniciranja s kamero, kar končno pripelje še do montaže. Medtem ko se po drugi strani gledalec odziva in srečuje z vlogo v trenutku dogajanja, se igralec z vlogo že časovno distancira, je že brez kontakta. V teatru pa gre za tisti trenutek, tisto noč, ko se predstava na odru tudi dejansko dogaja. Vendar je koncentracija pri vseh treh vlogah povsem enotna. Shakespeare je nekoč zapisal: »Ves svet je oder.« Kakšna je razlika med svetom, ki ga dejansko živimo, in gledališko igro? To je sicer zelo lepo povedano Mislim, da ima vsak posameznik neko vlogo, funkcijo v življenju, ki mu je obenem tudi kot neko vodilo, ga določa in se do neke mere z njo identificira. Gre za formo življenja, ki mu je treba dati tudi vsebino Dejstvo je, da v svet vstopamo z nekim vzorcem, kjer je partitura tudi že postavljena. V ta kontekst sodijo tudi teksti in vloge v gledališču - zaljubljenci, trgovke, bančniki, slabi fantje, dobri fantje... »Da bi rešili gledališče, ga moramo uničiti, vsi igralke in igralci morajo pomreti od kuge... Igralci onemogočajo umetnost,« je zapisala Vlado Vlaškalic, 2002: Borštnikova nagrada za mladega igralca za vlogo Carla v predst^ Razmadežna v produkciji SNG Drame, režija: Jernej Lorenzi. Foto: Siniša Bomvicanin/Memeii® j Eleonora Duse v svoji študiji O Sedmerih umetnostih. Ali je igranje umetnost oziroma ali je igralec umetnik ali kaj čisto drugega? Gre za vprašanje, ali je igralec umetnik ali obrtnik. Igra se je s stoletji zelo spremenila Mislim, da vsak igralec mora najprej ubiti samega sebe, saj je v vsako vlogo treba vstopati očiščeno, brez vsakršnih zadržkov, kompleksov. Projekt oziroma vloga te pripelje tako daleč, da si na koncu čisto prevzet, okužen od vsebine igranega lika. Vsakič je treba zaobjeti vedno novo vsebino, zato, še enkrat poudarjam, je treba ubiti najprej sebe, da bi se potem lahko razcvetel v igranem liku' »Umetnik«, pravi Flaubert, »bi moral biti v svojem delu kot bog v stvarjenju, neviden in vsemogočen, povsod bi ga morali čutiti in nikjer videti. Umetnost bi se morala dvigniti nad osebno prizadetost in živčno občutljivost.« Seveda, absolutno, saj živčna občutljivost in osebna prizadetost povzročata zapiranje določenih prekatov dojemanja. To so negativni spomini iz otroštva, lahko tudi banalne narave, ki nam recimo puščajo negativne frustracije, na primer: nekateri se bojijo psa, vode, zaprtih prostorov in tako dalj*! Kako vpliva Vladimir Vlaš-kalic na igrani lik in igrani Uk na Vladimirja Vlaškaliča? Tukaj gre seveda za d vos me r-nost, saj se mi še nikoli ni pripetilo, da bi šlo zgolj za tako imenovano »one way ticket« - da bi padel v lik, ki bi ga tudi zasebno vsebinsko dopolnjeval. Mogoče se mi v tem pogledu odpre kaka nova pora, ki je poprej pri sebi nisem poznal in je z vlogo prišla v ospredje, a slednja mi nikakor ni vodilo v življenju. Gre za dialektiko čustev in razuma?! Enoje dogajanje na odru in tisti drugi element sem jaz sam in so moje potrebe,želje, kijih izražam okolici oziroma publiki. Od publike zahtevam, da vidi to, kar ima pred sabo, tako, kakršno je, in lik, v katerega jaz osebno verjamem. Ja, gre za vplive, ki pa se jih moraš po drugi strani ti sam absolutno zavedati, in sicer da svet v glavnem deluje po dveh polih. Eno je dogajanje na odru, tisti drugi element pa sem jaz sam in moje potrebe, želje, ki jih izražam okolici oziroma publiki. Od publike zahtevani, da vidi to, kar ima pred sabo, tako, kakršno je; in lik, v katerega jaz osebno verjamem. Katera vloga ti je pustita močan osebni pečat? Uh, v zadnjem času bi omenil predvsem dve vlogi, obe v režiji Jerneja Lorenzija, in sicer v predstavah Razmadežna ter Tihožitje. V prvi se je bilo treba posvetiti predvsem vsebini vloge razpada osebka, odrekanju in želji, v kateri se je lik praktično sesuval sam vase, kar ga je privedlo do abstrakcije njegovega lastnega izražanja. Na koncu je ostalo samo še čisto srce, brez mentalnih lastnosti oziroma igranih človeških vlog. V Tihožitju je tema Terra nostra, ki je zelo zanimiva, a obenem tudi zelo zahtevna, saj gre za prepletanje likovnih, fizičnih in psihosomatskih elementov, kjer sem se srečeval z vprašanji metafizične narave, eksistence, večkratnega dialoga z Niet^ jem o božji naravi. Gre tD’ proces spoznavanja saltih be, monologa s samim seM Kaj pomeni biti dober lec? Ah. to je težko povedat* za kriterije, ki se, po stavljajo sproti Dober ig’ "” tisti, ki pritegne pozori)*?’* dalca, potrebna je med^0,1^ privlačnost, kemija meti cem in gledalcem. Po uč^ bi to Šlo nekako takole: "nJ** zenco, torej vsebino, W c p zna pokazati, dober bi bil tudi dober retorik, rično sposoben, treba je u" svoje občutke in jih vnest* ji dejanski sveč Zanimiva j« sem dramatizacija vloge’ stavljanje vedno novih ■ p nih situacij, iz katerih j£ .p poiskati pravo pot, | Hamletu gre za dojemafJ^ govega psihičnega staois’. je igralsko zelo težko j I Seveda gre tu še za obritf ko, vplivanje konfliktnihsr na igralca kot Človeka,k. tem pripomorejo k spo^rtS jo samega sebe. Mislim, d* ■ neke pod v osebni potem privedejo do, mu, »dobrega igralca« Zakaj igralstvo? Igralstvo je predvseit* ’ vanje samega sebe, kj£f^ celostna osebnost stopa"1 obličje občinstva. Pona**? m bil nekoliko sramežljiv r|j ločitev o igralstvu se je r' jj# postopoma. Lahko i':: 1 . mi prvo zanimanje mski igralci iz otroštva Lewis, Charlie Chapl,I1(.p(;i,r Selers. Potem so bile to P . £ be prijateljev, s kate*1^1 tudi naredili nekaj .uH predstav v domačem °1' so me potem postopo^'^X vojsko in dva letnika L pripeljali do občutka in . ^if igri, občutka svobodG ( tve in izčrpanosti o1’ •' membna mi je predvs£ iP vednost do samega s£P } jr sveta, v katerem živ*1" slednjim, predvsem s' jo, se kot oseba tudi vL vijam Hvala lepa za po&'pr1 OsWrH b VESTNIK z 26. februar 2004 (IZ)BRANO 13 Zlato slovenskim kuharjem Tudi Kozarju najboljše ocene Slovenska nacionalna ku-luMka rkipa, ki jo sestavlja tudi Danilo Kozar, vodja ku-htajt hotela Ajda, Terme 3000, 'e je z mednarodnega tekmovanja vrnila z zlatom. 1 deležilj so se mednarodnega gastronomskega tekmovanja f nkvlru 22. mednarodnega Iimura gastronomij, hotele ni slaščičarstvo Intergastra v shitgartu. Na njem so sodelovale lujkuijM' evropske kuharji ntprizciiumcc. slovenska ekipa pa je za svoje delo prishšlazlato medaljo. petdnevnem tekmovanju je cH.mnsko mizo z ženska nacionalna ekipa skupno pripravila skupno m fazno',nantim fCdmi ud predjedi, glavne jedi djeditersl ir /mjo prispeval šov ploščo in šest krozn P 1 plo. zank tudi v posamični konkurenci prislužil z a o bde tri vrste k p. itmrnnval »oc mr ni mka fantazija«, na njej p r:oravljene mesa, ki so bile posebno obdelane m pr p na,s^mvt.i način. Priloge so bile iz sadja in zclen’^ ]b srnC Sest krožnikov predjedi pa je bilo sestavljeni a t Suo. ^vna ocenjevalna komisija, ki je poleg okusa, iz j tudi Sestavin, ki morajo biti vsestransko užitne, ocen eval^ filigransko natančnost in še kaj.>e 11 ’n tudi celotni slovenski ekipi prisodila zlato • , Kozar K ob«m povedal da * ‘,,|u,iFiu od prehranjevalnih navad, ki jih tman P pravijo, k^mka čez katerega gleda vebk kos 1 Ir treba jesti malo in dobro. Poudare j ,1Dorabliajo eso pa sc servira v manjših količinah e i raznovr- neteči In dišavnice, poseben poudarek pas '^fnatiakam,. je pojasnil Kozar svetovno , ^drm.ranie pa je bilo tudi v okviru priprav na svet olimpiado, ki bo jeseni v NemčijiR.tuper Rodež Danilo Kozar, vodja kuhinje hotela Ajda, Terme 3000, je dobil kot član slovenske nacionalne kuharske ekipe dve zlati odličji. Živimo zdravo! ?X|lS^On^Vdra'/0 ž'v' 'n se razv'la tudiv °bčini Puconci. Družimo Z* de,avnic 0^' ^ahzvečerv dvorani v Puconcih Program obsega ’uerne zdraZ,rOnia prec|avanj (skrb za zdravo srce in ožilje, gibanje, vrt-■ hzauj merjenje holesterola Vsakokrat merimo krvni namiso še tri predavanja o telesni teži, m in raka dojk Veselimo se vseh, ki se nam bodo še pridružili. . Darinka C. KI - — V Muri našli utopljenca Je slo za kaznivo dejanje Kaj seje dogajalo na obrežju reke v petek zvečer Mesto, kjerso našli truplo Viktorja Lesjaka. V mrtvem rokavu reke Mure v Gornji Radgoni so v soboto odkrili moško truplo. Truplo 61-letnega Viktorja Lesjaka iz Podgrada so iz vode potegnili potapljači Prostovoljnega gasilskega društva Gornja Radgona. Po prvih ugotoviti ah naj bi šlo za splet nesrečnih okoliščin, saj naj bi Lesjaku na obrežju reke spodrsnilo in je padel v vodo, kjer je utonil. Kriminalisti Urada kriminalistične policije Policijske uprave Murska Sobota so kljub prvim ugotovitvam nadaljevali s preiskavo okoliščin smrti pokojnega, saj obstaja sum storitve kaznivega dejanja. Po naših informacijah je pokojni v petek zvečer popival v enem od radgonskih lokalov, videli pa naj bi ga tudi v družbi več mlajših moških. Pri sebi naj bi imel tudi nekaj denarja. Kaj se je zgodilo, ko je pokojni zapustil lokal, skušajo ugotoviti soboški kriminalisti. Zaslišali so več ljudi iz Gor- nje Radgone in bližnje okolice, med njimi menda tudi morebitnega osumljenca, ki naj bi ga zaradi več manjših prekrškov policisti že obravnavali, vendar za njegovo pridržanje nimajo pravne podlage, saj še ni zbranih dovolj dokazov. Kaj se je ob Muri dogajalo v petek zvečer? Mogoče je, da je pokojnemu na poti domov domnevni storilec sledil in da je med njima prišlo do prepira in prerivanja zaradi denarja. Pri tem naj bi pokojnemu spodrsnilo ali pa so ga v reko porinili. Karkoli se je že zgodilo, bodo kriminalisti materialne dokaze zelo težko zbrali. Dogajanje v noči s petka na soboto ob reki Muri lahko pojasnijo le s pomočjo rezultatov in ugotovitev iz pogovora z osumljenim ter s podatki, pridobljenimi med zaslišanji prič. Na soboški policijski upravi nam včeraj več podrobnosti o dogodku zaradi interesa preiskave niso mogli posredovati, saj leta še poteka. Ko bo preiskava končana, in če bo morebitni osumljeni ovaden državnemu tožilstvu, bodo o dogajanju ob reki Muri lahko povedali še kaj več in o vsem skupaj obvestili javnost. A. B. Preiskovalci bodo morali najti povezavo med domnevno osumljenim in pokojnim. Šele takrat lahko pravno klasificirajo kaznivo dejanje. Po vsej verjetnosti bodo morebitnega storilca lahko osumili le kaznivega dejanja opustitve pomoči po 140. členu Kazenskega zakonika. Zagrožena kazen za opustitev pomoči nekomu, kije v smrtni nevarnosti, je zapor do enega leta. Vestnik praznuje in nagrajuje lod let "’ton M, 5X1 -94,6 Mhr |n log J Mhz ’‘Mk In Unalno i’eban)t ’Ma 2004 v Termah 300« \ Member - radio • december -''Aparat * januar - • februar - avd ptedvajamiK • N®* L stroj. apd\-VestmKovohoio i — -r Od oktobra 2005 do maja 2004 se lahko vsak mesec potegujete za glavno mesečno nagrado, 10 tolažilnih in knjigo za domači izraz meseca (prekmurski, prleški ali štajerski). V maju 2004 pa bodo vsi kuponi v velikem bobnu za 55 Vestnikovih koles. Vsak mesec bomo objavili mrežo z nagrado meseca, vi pa pošljite izpolnjeno mrežo in domači izraz za glavno nagrado meseca na naš naslov. Februar - DVD predvajalnik Februarja sestavljamo DVD predvajalnik. Na mrežo prilepite še zadnjo sličico. 1. januarja smo objavili tudi jokerja, s katerim lahko nadomestite katero od manjkajočih sličic. Izpolnjeno mrežo nalepite na dopisnico in jo do 3-marca 2004 pošljite na naslov: VESTNIK, Ul. arhitekta Novaka 13,9000 M, Sobota. Ne pozabite na kupon pripisati še domačih izrazov za । ’ DVD predvajalnik, prekmurskih, prleških, štajerskih ... j Najduhovitejši in najizvirnejši izraz bo nagradila poseb-I na komisija. Žrebanje bo v živo v sredo, 3. marca. Barometer . Zlatko Hohnjec, direktor Radenske, Še ni povedal, kako je poravnal terjatve hotelirstva Farič, glede na ro, da so umaknili vse odškodninske tožbe proti družbi Diana - Zvezda. Srečko Meolic se je kot strokovnjak za marketing in poslovno tajništvo potrudil in storil tudi nekaj za promocijo Vestnika znotraj Mure. Jože Špindler, župan in poslanec v Mali Nedelji, ponovno dviga temperaturo, ko z blokadami onemogoča KS, da bi nekako le rešila problem treh stavb, ki postajajo podrtije. Dr Albina Nečak Luk opozarja, da je materinščina jezik, ki smo ga osvojili v zgodnjem otroštvu v krogu svoje družine, v Prekmurju je to prekmurski govor našega kraja. Koliko manj travm bi doživljali, če bi nam to dali vedeti pravi čas. Domači izraz meseca: DVD predvajalnik na Radiu Murski val. Rezultate bomo objavili tudi v Vestniku, 4. marca, ko bomo objavili novo mrežo z novo glavno nagrado meseca Nagrade: 1. nagrada DVD PREDVAJALNIK In 10 jubilejnih Vestnikovih majic ter knjiga za domači izraz Marija Marič, predsednica kuda Bubla, po »zatonu kulture« v Radenski vseeno ohranja kulturno dogajanje v Radencih na visoki ravni. IZ NAŠIH KRAJEV 26. februar 2004-vbij Naše živalsko bogastvo Veliki skovik (Otus scops) Izjemnost sov V Pomurju je znanih pet vrst sov in sove so res nenavadne živali. Preživljajo se z nočnim plenilstvoin, kar ni lahek •poklic«, zato imajo vrsto prilagoditev, ki so edinstvene v živalskem svetu. Že plenilstvo samo je zahtevno. Plenilec mora imeti izjemno občutljiv sistem čutil, jeklene mišice in popolno koordinacijo telesa. To pa še ni vse; biti mora tudi bolj zvit kot plen, saj ima tudi žival, ki je plen, odlična čutila in dobro razvite mišice in je ves čas pozorna na nevarnosti v okolju. Pri sovah pa moramo k vsem zahtevam za dobrega plenilca dodati še nočne razmere. Razmere, v katerih primanjkuje svetlobe, so za ptice, ki so odvisne od vida, skrajna preizkušnja, zato imajo sove še posebej dobro razvite oči. Njihove oči zavzemajo kar tretjino velikosti glave in so tako občutljive, da omogočajo sovam let tudi v soju zvezd. Poleg tega imajo sove, v nasprotju z večino ptic, oči spredaj, tako da obe očesi pokrivata isto vidno polje, zato vidijo tudi prostorsko in lahko odlično ocenijo razdaljo do plena. Da bi pa videle čim več prostora okoli sebe, lahko zasukajo glavo za celih 270 stopinj na levo ah desno Sove jedo manjše živali, in ko jih s svojimi pretanjenimi čutili zaznajo, jih čaka še težka naloga, da jih ujamejo, zato morajo odlično leteti, in to neslišno. Ta pogoj seveda izpolnjujejo. Peresa imajo rahla in na zgornji strani žametasto mehka, zunanje robove zunanjih letalnih peres pa imajo žagasto nazobčane. Tako med letenjem ne nastajajo zračni vrtinci, ki bi povzročali šume. Plen požro sove v enem ali več kosih in seveda ne odstranjujejo kosti, dlak ali hitina. Vse to izbruhajo v obliki podolgovatih ali ovalnih izbljuvkov, ki jih ima nepoznavalec gotovo za iztrebke. Kosti v izbljuvkih povejo ptičarju, s čim se sove hranijo. Ob vsej paleti izjemnosti pa tudi koristnosti (lov miši in žuželk) pa sove vse bolj izginjajo - ker izginja njihov plen in ker izginjajo razmere za njihov obstoj. Kdo si upa trditi, da smo pri tem nemočni? Nazaj k velikemu skoviku Ponekod na pobočjih in kopastih vrhovih Goričkih gričev se v gluhi poletni noči vijejo monotoni: »dju-dju-dju ..« To je oglašanje velikega skovika, ki ima na Goričkem presenetljivo močno populacijo (eno največjih gnezditvenih populacij v celinski Evropi). Vendar ga redko vidimo, ker je po barvi podoben lubju in podnevi mirno ždi na drevesu pa tudi majhen je (dolg je le 20 cm). Ima pa naš junak kar pol metra prek razprtih peruti, kar potrebuje kot dober plenilec. Čopka vrh glave seveda nista uhlja in nimata nobene zveze s sluhom. Celo tako je, da sta večidel polegla in ju dvigne v glavnem le, ko se počuti ogroženega. Ko pade mrak, veliki skovik odpre svoje velike oči in se odpravi na lov. Ker je majhen, so mu dovolj že večje žuželke, pajki, kopenski rakci, prašički, včasih pa ulovi tudi kakšno ptičko, miško ali regico. Njegova specialnost so mesta gnezdenja. Videti je, da najraje gnezdi v duplih visokih sadnih dreves. In teh je na Goričkem kar nekaj, saj je tehnizadja ta sušni in odročni predel Slovenije obšla. In velikemu skoviku godi topla, raznolika pokrajina s sadovnjaki, vrtovi in naravnimi živimi mejami. Sicer pa je veliki skovik razširjen predvsem v sredozemskem pasu. Pri nas je že skoraj’na robu severne meje svoje razširjenosti, severneje od Alp pa je sploh zelo redek. V Sredozemlju je stalnica, pri nas in severneje pa je selivec in se nekje novembra odseli v savanska območja Afrike. Pa še nekaj o varstvu Veliki skovik je uvrščen na rdeči seznam ogroženih gnezdilk Slovenije kot splošno razširjena, ekološko specializirana vrsta, katere gnezditveni habitat se v Sloveniji vidno krči in je posebno občutljiva za človekove vplive Po Bernski konvenciji je veliki skovik naveden v dodatku II kot strogo zavarovana vrsta. Mag. Valika Kustor Foto: dr. Monika Kirk Končal se je začetni tečaj Pred kratkim se je na sedežu Društva gluhih in naglušnih Pomurja končal začetni tečaj slovenskega znakovnega jezika. Društvo v okviru svoje dejavnosti združuje gluhe in naglušne osebe iz 26 pomurskih občin in Šteje 600 članov. Veliko se jih v svojem vsakdanjem življenju srečuje s težavami pri sporazumevanju s slišečimi, to pa jim večkrat onemogoči obisk pri uradni osebi, jih spravi ob živce v trgovini ali v popoln obup pri zdravniku ali odvetniku. Za enakopravno vključevanje gluhih oseb v življenjsko in delovno okolje ter v vse oblike družbenega življenja je z zakonom predvidena pravica do tolmača, vendar na žalost v pomurski regiji zelo primanjkuje tolmačev slovenskega znakovnega jezika. Društvo gluhih in naglušnih Pomurja je zdaj organiziralo tečaj prevajalcev znakovnega jezika, katerega obiskuje kar veliko ljudi dobre volje in širokega srca, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč. Med njimi so vzgojitelji, socialni delavci, študentje in drugi Po kratkih počitnicah se bo kmalu začel nadaljevalni tečaj znakovnega jezika. Tečajnikom želimo veliko sreče pri pridobivanju novih znanj! Ljudmila V. Klemenčič Varovanje ogrožene vrste V zadnjih 200 letih je zaradi človekovega delovanja izumrlo že 74 vrst ptic Vsako leto se v mesecu januarju na teren odpravi več sto tisoč ljubiteljev vodnih ptic. Opremljeni s teleskopi in daljnogledi potrpežljivo opazujejo, preštevajo in pridno zapisujejo. V projekt štetja vodnih ptic, ki je eden največjih terenskih raziskovalnih projektov na svetu, je vključeno tudi porečje reke Mure, kjer je potrpežljivo popisovalo tudi nekaj deset ljubiteljev ptic. Pri sibirskih temperaturah, oblečen v debel pleten babičin pulover, volneno kapo in rokavice, z dolgimi spodnjimi hlačami in gojzarji na nogah, sem se z 14.470 hektarji površin. Na teh posebej varovanih območjih je država dolžna spoštovati določila Evropske unije kot dela evropskega programa Natura 2000, v okvirih katerega se spremljajo populacija ptičjih vrst ter stanje in kvaliteta voda, v ka- *Z bližnjih dreves so se oglašali ščinkavci, grlica je nemi mo pogledovala proti tuji človeški vrsti...« Željkom potihoma priplazil na obronke reke Mure v okolici Raz-križja. Iz bližnjih dreves so se oglašali ščinkavci, grlica je nemirno pogledovala proti • tuji človeški vrsti«, na sivo rjavi rečni strugi so počivale mlakarice, medtem ko je kormoran, s pokončno dvignjeno glavo, krmaril med vrtinci in si iskal nekaj za pod zob, iz oddaljene hiše pa je prihajal prijeten vonj po žganjekuhi. Popisovanje, letos že Šestnaj-stič zapored, je organizirano v globalno mrežo ornitologov pod okriljem Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) z namenom, zbirati osnovne podatke o velikosti in razvoju svetovnih populacij vodnih ptic. Namen delovanja društva je varovanje ptic in njihovih habitatov, z raziskavami, naravovarstvenimi aktivnostmi, popularizacijo ornitologi je ter s publicistično in izobraževalno dejavnostjo pritegniti pozornost širše publike in s tem prispevati k večji skrbi za rastlinsko-živalski sistem. S pristopom k partnerstvu BirdLife International je prevzelo tudi del odgovornosti za opredelitev in ohranitev mednarodno pomembnih območij za ptice, med katere sta kot posebni področji vključeni tudi Goričko z 38.990 hektarji in porečje reke Mure s terih gnezdijo in se prehranjujejo. Vlada Republike Slovenije pa mora ob vstopu v Evropsko unijo potrditi predlaganih 25 zaščitenih območij v Sloveniji, s čimer se bomo tudi formalno zavezali k spoštovanju flore in favne S primernim zavarovanjem in varstvom ptic na območjih reke Mure in Goričkega, ki si je v tem času že tudi formalnopravno pridobilo status krajinskega parka, bi vsem vrstam tudi zagotovili dolgoročno preživetje. EM- Za katere ptice gre? Trenutno je na svetu okoli 9.600 vrst ptic, med katerimi je kar 1.111 vrst ogroženih. V Sloveniji je od 219 vrst kar 130 vrst na seznamu ogroženih ptic gnezdilk Zaradi lokalnega izumiranja smo s seznama naših gnezdilk v Sloveniji že črtali 15 vrst, od tega štiri (južna postovka, prlivka, črnogi a vi strnad, rjavo-glavi srakoper) v zadnjih dvajsetih letih. Samo na območju Mure je bilo doslej ugotovljenih 200 vrst ptic, od katerih je 110 gnezdilk, med katerimi jih je kar 53 na rdečem seznamu ogroženih ptic gnezdilk Slovenije. Omenim naj samo nekatere: čapljico, črno in belo štorkljo, sršenarja, grahasto in malo tukalica, vodomca, srednjega detela, belo-vratega muharja in pisano peni- co, z območja Goričkega pa je treba dodati še hribskega škrjanca in velikega skovika. Razlogov za zaskrbljenost in primerno ukrepanje torej ne manjka. Mura velja za najbol j ohranjeno nižinsko reko, kar se kaže tudi v raznolikosti ptic in njihovih življenjsko pomembnih vodnih površin. Tako si v peščenih stenah poišče zavetje vodomec, sicer že na zloglasnem rdečem seznamu, a je treba poudariti, da je prav ob reki Muri število teh prelepih modrikastih ptičev najvišje. V gramoznici pri Petišo-vcih se skriva skrivnostna mala tukalica, čapljico najdemo med čedalje redkejšimi mrtvicami, obraslimi s trstičjem, srednji detel dosega najvišje gostote v starem gozdičku vrb in topolov, kot je to lepo opazno na levem bregu Mure med Gornjo in Dolnjo Bistrico. Med ogrožena območja je treba prišteti še mrtvice, ki izginjajo zaradi izostajanja poplav, dodatno jih uničujejo tudi širjenje kmetijskih površin, postopno širjenje urbanih središč, izsuševanje, intenzivno kmetijstvo, kjer se travniki umikajo vse številnejšim počitniškim hišicam, svoje doda tudi množični turizem, s katerim pa v Pomurju zaenkrat še nimamo veliko problemov. Na varovanih območjih Goričkega in Mure bi bilo še posebej treba spoštovati želje in potrebe narave, spodbujati ekstenzivno gospodarjenje s travniki in preprečevati njihovo opušČa- Poslanstvo združenj3 Bird Life International stremi v sodelovanj Ijtidmi k ohranitvi pw njihovih habitatov in balni pestrosti za trajnostno in uravnoteženo^ bo naravnih virov. Ogrožene vrste na o11' močju reke Mure P standardih EU: Vrsta Čapijica 20-^ Črna štorklja Bela Štorklja Sršenar 60-1^ Grahasta tukalica 20^.. Mala tukalica Vodomec Srednji detel 300* Belovrati muhar Pisana penica 50^# Vin DOPPS nje, spodbujati tradicio®*^ čin kmetovanja, strogo P*j dati požiganje travnikov!^ ne vegetacije in trsja, ko®1*1 ti in sankcionirati divjad lišča, prepovedati grad®! jektov z velikim negativu*’1. vom na okolje v rečni ■ prečiti osuševanje travt^ melioracijskih del in potokov in omejiti nhdjf to posebej določena obi^ Drugi, a težje rešljiv P1^ je narava sama, saj se manjkanja dežja, visokih* ratur in suše postopni -. minja ptici še kako p0®*" svet rastlinstva in žival^^i dar je prav človeški fak*0' •, ki bo Še vedno bistveno “ na pojav in življenje več* . murskih ptic in vodnih Opazovalci se pritožuje neodgovornim vlaganj^®^. rodnih vrst rib v mrtve djr povečanjem pesticid0*’ vzročajo mehkejšo no in s tem manjšo prezgodnjo košnjo, ki P41.. marsikatero jajčece ali ji Po nekajurnem preSl, .i«f in opazovanju se je v D-" '[|fj lasil bager, ki je presti,, valke gramoznice v Krapju, kamor sva seL1 selila. Nad vodno spustila tišina, izza na1 ’ 1 vanih dreves je pokuk«1®^ in šele takrat sva op*2^ zajca in lisice, ki so ju I' ’ • nazobčani sledovi skih koles, v daljavi se r' pisk lokomotive, je vdirala v naravni riS živalski ekosistem. Tekst in foto: Oska* Zaledenele mrtvice pri nekoč legendarnem gostišču Bobri v Ooinl1 MIK-26.februar2004 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Kramljanje s tajnikom KS Lipovci Francem Ciganom Nepozabno srečanje s svetim Očetom Spodbudno: vedno več Lipovčanov Iz majhne vasi nekoč, / je zdaj naslaja velika vas, / v kateri sem se znašla tudi jaz. / - /Tu učeni, pamet-ni in veseli so ljudje ... 1 ‘ko je zapisala Rozalija Tibaut v svo-- ?■ -mu l Lipovci, ki jo je objavila v 7. Mrrilkj gimji g«. Lipovci Lipouvska Pot, izški pa je ob koncu lanskega leta pesnu ui objavili še drugi domači ^iki, predstavniki društvenega živ-‘jenja pa so pisali o delu društev ,z desetletja v desetletje več Lipovčanov Lipovci so po številu prebivalcev 'Ihtpi največje naselje v beltinski obči-■oi if blhi v kraju ;b popisu v 2002. letu 1 047 ljudi (511 moških in 536 žensk), ki so živeli v 315 gospodinjstvih. Spodbudno je. da se število krajanov iz leta v leto povečuje: tako zaradi rojstev kot zavoljo priseljevanja. Trditev naj podkrepim s statističnimi podatki leta 1900 je bilo v Lipovcih 741 ljudi, 1931- leta 869, 1961. leta 928.1971. leta 949,1981. leta 976,1991.1-027 in že omenjeni 1.047 prebivalcev ob popisu pred dvema letom. Zdaj, v letu 2004, pa je menda v Lipovcih že 1.100 ljudi. »Lani je bilo v Lipovcih sedem pogrebov in petnajst rojstev,« je povedal tajnik Franc Cigan, sicer dipl, ekonomist, ki je po službi izredno aktiven v vodstvu krajevne skupnosti in društvih, je pa tudi uredil že omenjeno krajevno glasilo in tudi sam objavil tri pesmi Ena od njih ima naslov Tempo: Tempo, tempo, tempo .../Le kam, le kam, ve, drage misli, / tako naglo, tako hitro?/ A ne veste, da za vaše sidro/tako globoke vode ni? Nedvomno je, da so Lipovci zelo uspešna vas in nedaleč od pomurskega središča - Murske Sobote, V obmestnih krajih je celo lepše živeti kot (ob nedeljah in praznikih) v »mrtvem« mestu. V Lipovcih pa je življenje razgibano in zato je veliko priložnosti za udejstvo- Moški pevski zbor Lipovci je ustanovil 1980. leta Jožef Tivadar in ga vodil petnajst let, sedaj pa ga vodi Gorazd Tivadar. Največji uspeh je bilo lansko gostovanje v Rimu oziroma Vatikanu. Duhovni vrhunec romanja je bila avdienca v papeževi neposredni bližini, iz ust lipovskih pevcev pa je tudi po Trgu sv. Petra donelo njihovo petje pesmi Marija nebeška kraljica... Tajnik KS Lipovci dipl, ekonomist Franc Cigan vanje tistih, ki v prostem času ne marajo le doma posedati pred televizorjem. Lipovsko Društvo za napredek umetnosti Aquila je morda še najbolj znano po likovnih kolonijah. Priredili so jo tudi lani. Potem je tam Kultu rno-u met-niško društvo Lipovci, ki ima sekcije: Ljudske pevke, Moški pevski zbor, dramsko-recitacijsko in mladinsko (in morda Še kakšno) sekcijo. Moški pevski zbor je 30. aprila 2003 zapel celo pri samem sv Očetu, papežu Janezu Pavlu II, - V Lipovcih imajo tudi tako imenovani kapelski odbor Ustanovljen je bil pred 84 leti, ko so v vasi začeli graditi kapelo sv. Petra in Pavla. Zdaj ta odbor sodeluje tudi z beltinsko župnijo, kamor sicer spadajo Lipovci. Posebej dejaven pa je v domači vasi in je, kot jev vaškem glasilu zapisala Tadeja Tratnjek, »odprt za častitljivo tradicijo, odprt za potrebe časa, zato je upati da bo tudi v prihodnosti konstruktiven člen družbenega življenja Lipovcev«. V Lipovcih se naseljujejo tudi ljudje od drugod, kajti v vasi je mogoče dobiti za primemo plačilo komunalno urejene (žal še brez kanalizacijskih priključkov) parcele za gradnjo. Število prebivalcev pa se povečuje, ker so zakonci pridni, je več rojstev kot smrti. Imajo in še bodo imeli -samoprispevek? V vasi imajo Turistično društvo Lipovci in ducat prireditev. Članek bi bil predolg, če bi omenjali vse, smo pa o nekaterih sproti poročali Pa vendarle, lam je (med drugimi) tudi zelo uspela domiselna prva razstava buč s pozdravom jeseni V Lipovcih imajo, in to že osemdeset let, prostovoljno gasilsko društvo, ki ima več kot 100 članov in seveda primerno opremo. Pred lanskim praznikom so uredili pročelje gasilskega doma. Problem pa postajajo vodna zajetja, kajti gladina vode se znižuje. V kraju se ukvarjajo tudi S športom in rekreacijo. Hokejisti so lani osvojili tri državne naslove v članski konkurenci in zasedli tretje mesto na Evropskem klubskem prvenstvu v Zagrebu ... V vasi deluje Klub malega nogometa, ki se tudi ponaša z določenimi uspehi, saj so, denimo, v sezoni 2000/2001 ponovno zasedli prvo mesto v ligaškem tekmovanju. V beltinski občini prirejajo vaške športne igre in zraven so seveda tudi Li-povčani. Lipovci so ena redkih krajevnih skupnosti, kjer (še) zbirajo denar s samoprispevkom Njihov se izteče 31 julija letos in že razmišljajo o uvedbi novega. Ta Čas sicer programa Še niso naredili, bo pa denar potreben za nadaljnje obnavljanje vaškega vodovoda, vzdrževanje pokopališča in mrliške vežice, adaptacijo gasilskega doma... Predvsem pa zaradi načrtovane (in zelo potrebne) kanalizacije. Š- Sobočan Letos lepše parkiranje pn žitkovskem pokopa liscu Poračuna Dobrovnik enak znesek 'tkovce v tem letu znašajo 382 tisoč 3 ^akovni strani so P1 je predviden tudi pri odhodkih Na o 1 . žencem odbo-večjimi predvidenimi stroški sejnine u . posebni ' ‘ (lOOtisoč i voda in komunalne storitve material lvek na določene prejemke (25 tisoč) ter pis bo ure-ln storitvi MdtiMsi ■ Največja investicija letos 1 bor Prav paje ludl. da nekaj a golile ostrosti vendarle ohranimo. M' smo to sto Ws-Rnurj. g. Turnišče: Franc Kolenc in njegova dragarjevina V okviru prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku je bila v nedeljo še predstavitev pod naslovom Prekmurje - njegova dragarjevina - Franc Kolenc. Rodil seje v Gomilici, postal duhovnik, pedagog in tudi pisatelj. Izmed prekmurskih pisateljev je prvi začel pisati v slovenskem knjižnem jeziku. Eno njegovih del je Dragarjevina (poimenovanje po drvarju in kočarju Dragarju) in na prireditvi v turmškem kulturnem domu so prebrali odlomek. Sicer pa je izdal dve pove-stni knjigi ter prevedel in priredil veliko romanov ter verskih in narodoljubnih člankov. O Francu Kolencu so na predstavitvi v Turnišču govorili škof dr. Jožef Smej, bo gojinski župnik dr. Stanko Zver, mag. Franc Kuzmič in dr. Stanko Janežič. Vsi ti (in še nekaj drugih) so tudi avtorji prispevkov, objavljenih v spominskem zborniku, ki ga je lani izdala Slomškova založba, v njem pa sta predstavljena Štefan Modrinjak (1774-1827) in Franc Kolenc (1903-1985). Oba sta (vsakvsvojem času) delovala v župniji sv. Miklavža pri Ormožu, zato so o njiju izdali ne le skupen zbornik, ampak so jima postavili skupno spominsko ploščo. Foto: Š, S. Slaptinci: Belečova kapelica Menda se je pisalo leto 1900, ko se je Jožef Čagran iz Slap-tinec pri sekanju drv hudo poškodoval, saj mu je v oko zletela trska in zdravili so ga celo v Gradcu. Tedaj se je zaobljubil, da bo zgradil na svojem gruntu kapelo, če bo ozdravel. Prošnja je bila uslišana in Jožef ter žena Ana sta 1903. leta izpolnila obljubo. Zdaj so na tem gruntu doma Belečovi, kot po domače pravijo večji kmetiji. Seveda spoštujejo svoja daljna prednika pa tudi njuno zapuščino, zato so se odločili obnoviti kapelo, saj je lani minilo sto let, odkar stoji. Da bi celotnega bremena ne nosili sami, so priskočili na pomoč sosedje pa tudi svetojurijska občina je pomagala. V notranjosti kapele sta obnovljeni freski sv. Jožefa in sv. Ane, ki sta bila Marijina starša, po naključju (ali pa ne) pa sta imela raki imeni tudi Čagranova. V kapeli je tudi kip Marije Brezmadežne, kateri je kapela sicer posvečena, brezplačno pa ga je obnovila Marija Simonič iz Biserjan, za kar so ji seveda hvaležni. Na zunanjih stenah pa sta sliki sv. Alojza in blaženega Antona Martina Slomška. Obnovljeno Belečovo kapelo bodo blagoslovih v nedeljo, 2. maja 2004 Potem bo tam ves mesec v večernem času štnarnično branfc' Foto: Š. S. MULARIJA 26. februar 2004 - vesti« h4£U K^WCI Jf 326^ Zof pJScd ■ Oj/ fl 1 c )s 1 Uh, ti učenci V mislih postanem učiteljica. Že vrsto let poučujem učence četrtega razreda. Skoraj vsako leto so pridni, letos pa sem dobila zelo poredne. Med poukom klepetajo, ne poslušajo mojih razlag in ne rešujejo nalog. Tudi ocene imajo slabe. Ko mi je vsega dovolj, jih odpeljem na stadion. Za kazen morajo teči petnajst krogov. Na koncu so vsi zelo iz mučeni. Nobenemu ni več do norčij. Od tistega dne so postali zelo poslušni in pridni učenci. Ula Vukan, 4. c, OŠ I M. Sobota Musical za kulturo Zadovoljna Ana Dveletna Ana Rajh iz Ljutomera je nekaj časa veselo poskakovala na Prešernovem pohodu proti Jeruzalemu, potem pa je z velikim veseljem zajahala mamo Marto ali očka Damjana. No, saj so bili vsi zadovoljni. Foto: J. G. Rada Zakaj imamo pomagam babice in mami dedke? Pred slovenskim kulturnim praznikom je dogajanje na šoli osvežila Mojca Horvat, plesna koreografinja iz Ljubljane, s svojo ple sno-igralno skupino. Pred kratkim smo jih lahko po TV spremljali na zaključni prireditvi evropskega rokometnega prvenstva v Ljubljani. V enourni predstavi za predmetno stopnjo nas je osem deklet in dva fanta navdušilo z MUSICALOM iz različnih filmov. Skupina je bila profesionalno uigrana, kostumi prekrasni, glasba odlična. V kratkem pogovoru mi je Mojca Horvat zaupala, da je začela z gimnastiko. S plesno koreografijo se ukvarja približno deset let. Skupini lahko pristopiš v primeru, da imaš pevske, plesne in gledališke izkušnje. Največje študentov. Trenirajo približno pet ur na dan. Sama sem članica plesne skupine, ki jo vodi Mirjana Nagy. Plešemo sicer nekoliko drugačne plese. Tudi sama bi se z veseljem priključila takšni plesno-igralni skupini, če Ljubljana ne bi bila tako daleč od Lendave! Iris Drvarič, Dopisniški krožek DOS I Lendava Moje kolo Moje kolo je modre barve in srednje veliko. Ima osemnajst prestav. Je dobro opremljeno. Z njim se vozim po kolesarski stezi. Na glavi imam čelado. Z mano se vozita tudi ati ali mama. Luka Ajlec, 3. a, OŠ Radenci Rada pomagam mami pri delu v frizerskem salonu. Nekega dne pa je mama zbolela. Prosila me je, če ji očistim salon, jaz pa sem z veseljem odgovorila da ja. Potem sem se odpravila čistit. Najprej sem pobrisala prah, zložila navijalke, pomela, oprala posodice, zložila krtače, pobrisala tla ... Ko je bilo vse očiščeno, sem ji rekla, naj malo pride v salon. Ko je mama to zagledala, je bila zelo presenečena in vesela. Tjaša Štesl, 2. a, OŠ Bakovci, oddelek podaljšanega bivanja Pesem o vesolju Bleda luna sveti mi vse jasne noči in zvezdice kot lučke male bi k sebi me pozvale. ho zvečer zaspim, v vesolje poletim, tam se z zvezdami igram, vse dokler ne pride beli dan. Hotela sem obiskati vse planete, vendar nisem imela rakete, zato zgradila sem si eno in izpolnilo se mi je zaželeno. Srečala sem vesoljca, ki se mu vedno kolca, bil je zelo debel in zato vedno vesel. Nina Balažič in Sabrina Kolenko, 8. raz., OŠ Bistrica - Da pride pome v šolo, ml Šiva obleke, (Lea) - da ml speče palačinke, (Alina) - da igra z mano nogomet (Žiga) - da dela z mano rezance, mi menja kovance za bankovce, (Dominik) - da mi kupi igračko, (Aleš) - da se z mano igra in mi bere pravljice, (Suzana) - da mi kuha juho in kupi bonbon, (Tomaž) - da z mano igra nogomet in druge igrice, (Nuša) - da se z mano igra in nam peče potice, (Karmen) - dajo lahko obiščem (Jasna). Učenci 1. razreda Podružnične OŠ Cven Ko je hudo, m* poklici! j. talsron KJ1C j« Nisem pospravili za sabo Na tleh sem pustila čokolade in odšla spat. Co**' da seje razjezila, zakaj sem pojedla. Stopila je k ra torju in se začela topiti. je začela delati »štampiljk6’’ sem vstala, sem zagledal jih je na parketu vse pa1” sobo je prišla mama in n’1 roči la, naj vse takoj po^ Med čiščenjem pa sem56 dila in bila sem vesela, 03 ’ vse to le sanjala. Tina Štiberc3 OŠ^ Počitnic! in šola Počitnice so porednic* šolo nam kradejo, a ko minejo, spet nam jo vrnejo- Že s polno torbo da pouka ne zamudi' Tadeja Gregorač 4. a, OŠ Bakovci Vrtinec Utapljajoč se v vrtincu # Vrtinec ljubezni in že1?’ zdravja in prijatelji nagajivosti in smete mladost vsako sprem')- V sebi tako moč in>3> da se zlomiti je ne & Vsak vanjo se ujame-ko veselje ga prevzel V ta ljubezni polni vstopiš kot najlepši t ki zlomiti ne more ga m1 ‘ ker cvet poln lepot6 in samozavesti je- Kmalu zaželiš si lepih trenutkov in usP6^ ter poljubov in ki te v odraščanje zapb' j Ko zaželiš si teh postaneš ranljiv , in s tem ujet v vrtinec & ki popelje te v objem sanjarjenji-Sanjariti o svoje111 izbrancu je lep°> sanjariš vse pa naj bo zima rfk uživaš, dokler se le • Od spogledovanja " ’ pridobiš si tisoč še ' takrat zares si UT-' v naš vrtinec Čebeli^ Majhna čebelica se P' in sončnega dneva se - Posodico s sabo b° " in na cvetoči travnik d ’ Cvetni prah bo na> ’ । v posodico ga bo iz njega naredila 0° . zase, za bratca in ./J Tudi medved sladki ve, da med je zdra' Nina Cizi, 3. b, OS * VESTNIK - 26. februar 2004 SPORI 17 Začenja se prvoligaški nogometni ples Miklavič: »Ne bojim se nasprotnikov, ampak nas samih!« S tekmo med Mariborom Pivovarno Laško in Gorico se bo prihodnji teden na-“aljeval drugi del prvenstva ' 1 ■ slovenski nogometni ligi. ' njej igra tudi NK Mura iz Mu-tske Sobote, ki se bori za uvrstitev m' d prvih Šest, ki se bodo nato pomerili za naslov državnega pr-vua, Vedeti je treba, da so ostali v umskem prestopnem roku črno-li brez Kožula, Bunjevčeviča, uba' Erniše in Prettnerja, prišli P1 ■ Halilovič, Miše, Mujčinovič ln Kržišnik Ker ničesar nočejo Popustiti naključju, so opravili ' 'Sežne priprave. Najprej so se °'-pravili v toplejše kraje ob hr-obali, pozneje pa so bili med ■rugim dva tedna v Turčiji, kjer 10 Oi;igrali Štiri tekme s slovitimi “asprotniki, med drugim s sofij-0 Slavin in beograjsko Crvcno ^ezdo. Po vrnitvi iz Turčije pa so /enirali na pomožnem igrišču v in odigrali nekaj prija-c jskih srečanj. To priložnost smo lz oristili za pogos or s trenerjem ® oških nogometašev Milanom Miklavičem. , ste nasploh zadovoljni Potekom priprav na sporni a-$ki del prvenstva v prvi ligi? P pripravah lahko govorim 7®" '■ pozitivnem smislu. Vse-r se je delalo dobro in vezeni, da bodo to potrdili tudi pitati. Fantje so bili namreč angažirani, saj smo kljub k 1|Mm težavam uresničili vse, /r " načrtovali. Morda bi lahko bolje na-nru *’ ^‘ir dobra izkušnja v r: o.|ur. za vatjb0 v pu. ^11* zelo dobri, le tekme llld 1 e 'Jubn Or8anizirane Pa 1 " ’i: i uk i so nas oškodovali, slik"m°gel dobiti realne Zn e " elt’pi, ampak sem jo spo-$e< a P° opravljenih treningih bod reZU'lati na uradnih tekmah 0 Prav« merilo za to. kako ^sni smo bili.« slabih rezultatov ivjj v Turčiji belite gla-bi °^m’ le rezultat, enn n '' fc’nc odigrali le z niavai Stav°Iu ne b' tol>ko me' PričnL,8talcev Pn lcm nisem rezulHt ' drugačnih ^ntltiii0!5,’Smo se Pomenli s Tako n tnočn,mi nasprotniki lahko Inu h možnosti, da bi ne zarl^Zlt<"'Ui ukuč- U nam' T lu lH Te' Bh< *dnnasPr^n>ki preprosto Tjrahzei . ' K1iub temu smo ni n °rr°’na Pr*mer proti & * zamenjavi eki- Kaj •/ I h drui Sr, ° ‘Selškem kasta v ekipp r P°krita vsa me-n« kart j T'0 llu imamo Številč-■1 ni slab niškega kadra, b° P°kazafn 1prvenstvo ^maitio x°llko ie ta kader naHreč doi ?en' so bili 'T'Ci'-.n.° eniproblemi.zato nadalievai4n Se ,x> 111 sP°mla- '"a' Kržišn ?"' naldoviča, Mi-S^n^Muičinov.ča pa ie L , 1 ^aliteto, se-kako se bo Waki v pam’ da b°do t’ ,ohšaliig^ k. na kake Franc Fridl Zaradi slabega vremena bo prvenstvo prestavljeno za teden dni. Na tekmi v Šmartnem zaradi kartonov zagotovo ne bo mogel nastopiti napadalec Mure Romano Obili-novič. Drugi soboški nogometaši so zdravi in pripravljeni na pomemben dvoboj za uvrstitev med šest najboljših slovenskih moštev, ki se bodo potegovala za naslov prvaka. Na srečanju bo kot glavni sodnik delil pravico Drago Kos (Ravne na Koroškem), pomočnika pa bosta Zoran Novarlič (Maribor) in Novica Petrovič (Ljubljana). Četverica novincev (od leve): Erik Kržišnik, Ante Miše, Sejad Halilovič in Amel Mujanovič. Foto: Jure Zauneker »Glede Obilinoviča, ki ga pozna vsa Slovenija, nima smisla posebej govoriti. Jasno sem mu povedal, da v prihodnje ne bom več sprejemal nekaterih njegovih izpadov, ki so se dogajali jeseni. Zamisliti se bo moral, kako dolgo bodo njegovo obnašanje Še tolerirali soigralci, kajti to ne more iti v nedogled. V prvi vrsti se bo moral prilagajati celotni ekipi, ki mora ostati homogena. Ta poskuša živeti skupaj in ima nekakšen skupni cilj. Njegovo obnašanje je pač tako, češ da je on vse. Dokazati mu je treba, da mora dihati z ekipo in ona z njim. Če želi biti zgolj za sebe, mora pač izbrati neki drugi individualni šport. Zadovoljen pa sem, da so nogometaši zdravi in ni poškodb, kar je gotovo pozitivno presenečenje, saj smo zares veliko trenirali To je dokaz več, da so igralci pravi profesionalci « Pred vami so odločilne tekme za uvrstitev med prvih šest in s tem boj za naslov prvaka. Kakšni so občutki? »Po mojem so moštva, ki kandidirajo v ligi za prvaka, zelo izenačena Mislim, da bodo odigrale pomembno vlogo malenkosti. Pri tem vnovič poudarjam pomembnost mentalnih priprav igralcev in ekipe kot celote ter odgovornost na posameznih tekmah. Ne bojim se nobene od teh ekip, ki se potegujejo za prvih šest mest. Bolj se bojim nas samih Če v določenem trenutku ne bomo pravi, če se bodo ponavljale stvari iz jeseni, ne pomaga niti najboljše pripravljena ekipa. Na to moramo biti zelo pozorni in take zadeve že prej preprečiti.'« Ste kljub temu pred prvim srečanjem v Šmartnem optimist? Miklavič; »Ne samo pred to, ampak pred vsako tekmo sem optimist, ker verjamem v ekipo. Prepričan sem, da ima določeno kvaliteto. Zavedam pa se, da ta ekipa potrebuje določen čas, da se zadeve avtomatizirajo, da se igralci Generalka ni povsem uspela Težavna zmaga prati Leobnu Foto: J. Z. V prijateljski tekmi je murskosoboška Mura na igrišču v Bako-vcih premagala avstrijskega dru-goligaša Leoben z 2 :1 (0 : 0). Z generalko črno-belih pred nadaljevanjem prvenstva v 1. slovenski nogometni ligi, zlasti v prvem polčasu, ko so prikazali dokaj medlo igro, trener Miklavič ne more biti povsem zadovoljen, V prvih 45 minutah so si Avstrijci pripravili dve lepi priložnosti in enkrat celo zadeli Milan Miklavič med sabo spoznajo in uigrajo. Dobili smo štiri nove igralce, kar je lahko pozitivno ali pa negativno. Če namreč v prvih tekmah ne bodo pravi, nam ne bo nič pomagalo, saj so ravno prve tekme bistvenega pomena. Vse bolj spoznavam, da ekipe ne moreš kupiti. S prihodom gospoda Subana so ambicije precej porasle. Uspeha bi bil najbolj vesel zaradi te publike, ki je zelo veliko pripomogla, da smo na zadnjih tekmah doma zmagali. Če bodo imeli štirje dejavniki, to so publika, ekipa, uprava in trener, enake cilje v dobrem in slabem, potem ne bi smelo biti problema In publika je gotovo naš 12. igralec.« Fridl: »Igralci smo polni optimizma!« Tudi kapetan ekipe Franc Fridl ni skrival optimizma po opravljenih pripravah. »Zlasti v Turčiji.smo imeli precej dobre možnosti za vadbo. Po najboljših močeh smo izpolnjevali trenerjeve zamisli Prav tekme pa bodo pokazale, kako smo pripravljeni Vsekakor smo polni optimizma.« Alije v igri zaznati določen premik? okvir vrat, medtem ko so bili Sobočani najnevarnejši v 40. minuti, ko je po podaji Rakoviča Radosavljevič z glavo dobro streljal proti vratom, vendar se gostujoči vratar Spurning ni dal presenetiti. Ko so Avstrijci v 58. minuti povedli z golom Koszelskyja, je kazalo na veliko presenečenje. Toda nogometaši Mure so se po nekaterih zamenjavah vendarle predramili in v finiŠu tekme poraz spreobrnili v zmago. V 76. Fridl: »Gotovo smo naredili največ pri uigravanju obrambne linije, ki je z izkušenim igralcem Mišetom naredila velik korak naprej. To dokazuje, da smo dobili v pripravljalnih tekmah malo golov. Toda nasprotniki so nam dali gole iz polpriložnosti pa tudi sodniki nam niso bili naklonjeni. Po drugi strani smo si ustvarili veliko priložnosti, vendar realizacija ni bila na želeni ravni. To bomo poskušali do začetka prvenstva popraviti « Kaj pa menite o razpoloženju v ekipi? Fridl: »Razpoloženje je dobro. Morda je make nervoze, ker se dobro zavedamo, kaj nam prinaša šesto mesto, zato o čem drugem sploh ne razmišljamo Vendar si vsi prizadevajo, da znižamo te napetosti na najnižjo možno raven.« Ste pred začetkom prvenstva optimist? Fridl: »Ja, gotovo smo optimisti Dejstvo je, da se zelo dobro zavedamo svoje kvalitete, ki na ko n cu vedno prihaja do izraza Trdno smo prepričani, da bomo prišli v ligo za prvaka in potem neobremenjeno štartali na vrh lestvice.« Milan Jerše Mura zmagala v Veržeju Na mini turnirju treh ekip -soboške Mure ter tretjeligašev Palome s Sladkega Vrha in gostitelja Veržeja (vsak z vsakim 45 minut igre) - je z zmagama proti obema nasprotnikoma slavil slovenski prvoligaš (Mura - Veržej 2.0, strelca Cifer in Obilinovič,; Mura - Paloma 2 : 0 ( Mejač in Žilavec). Mura je igrala oslabljena, brez Rakoviča, Ipavca, Fridla, Lundra, Miš e ta, Pejkoviča in Haliloviča. Paloma je premagala Veržej z 1:0. N. S. minuti je Peršič zadel okvir vrat, v 80. minuti pa je Obilinovič po samostojnem prodoru iz drugega poskusa vendarle premagal gostujočega vratarja. V.88 minuti je sodnik Tratnjek po prekršku nad Ipavcem dosodil enajstmetrovko, vendar je Obilinovič streljal mimo vrat. Zmagoviti zadetek je padel le minuto kasneje, ko je po lepi podaji Mejača v polno zadel JeliČič. Milan Jerše Spomladanski del lige Si.mobll Vodafone Gorica 1010 Koper 18 9 Olimpija 18 9 Maribor 18 9 Primorje 18 7 Mura 18 8 Publikum 18 8 Šmartno 18 6 Domžale 18 6 Dravograd 18 3 Ljubljana 18 3 Drava 1S 2 5 3 43'19 35 5 4 22 11 32 5 4 32 : 22 32 5 4 22 : 20 32 8 3 38.19 29 4 6 36: 38 28 3 7 39 : 27 24 6 6 25:27 24 210 21:36 20 411 19:4013 411 17:3913 511 19:3511 19. krog, 7. marca 2004: Maribor -Gorica (6.3.), Domžale - Dravograd, Šmartno - Mura, Primorje - Olimpija, Koper - Drava, Ljubljana - Publikum. 20. krm, 14. marca 2004: Gorica -Koper, Drava - Primorje, Olimpija -Šmartno, Publikum - Domžale, Dravograd - Maribor, Mura -Ljubljana. 21. krog, 21. marca 2004: Dravograd - Gorica, Maribor,- Publikum. Domžale - Mura, Šmartno - Drava, Primorje - Koper, Ljubljana - Olimpija. 22. krog, 28. marca,2004: Gorica -Primorje, Koper - Šmartno, Olimpija -Domžale, Mura - Maribor, Publikum -Dravograd, Drava - Ljubljana. Liga za prvaka 23. krog, 4. aprila 2004:1- 6, 2 - 5, 3 -4; 24. krog, 10, aprila 2004: 6 - 4, 5 -3,1 -2; 25. krog, 18. aprila 2004:2 - 6, 3 - 1, 4 - 5; 26. krog. 25. aprila 2004: 6 - 5,1 - 4, 2 - 3; 27. krog, 2 maja 2004: 3 - 6,4 - 2, 5 - 1; 28. krog, 9. maja 2004: 6 - 1 5 - 2, 4 -3; 2S. krog, 16. maja 2004: 4 - 6, 3 -5, 2 -1; 30. krog, 23. maja 2004: 6 -2.1 - 3,5 - 4; 31, krog, 30, maja 2004:5 - 6,4 - 1,3 - 2; 32. krog. 6. junija 2004: 6 - 3, 2 - 4, 1 - 5. Liga za obstanek 23. krog, -4. aprila 2004: 7 - 12,8 -11,9-10; 24. krog, 10. aprila 2004: 12-10.11-9,7-8; 25. krog. 10. aprila 2004:8 - 12,9 - 7,10 - 11; 26. krog, 25 aprila 2004:12-11,7 10,8 - 9,27. krog, 2. maja 2004:9 -12,10 - 8,11 - 7; 28. krog, 9. maja 2004:12 - 7,11 - 8,10 - 9; 29, krog. 16. maja 2004:10 - 12,9 - 11, 8-7; 30. kroj, 23. maja 2004:12 -8, 7 - 9.11 -10; 31. krog, 30. maja 2004:11 - 12,10 - 7,9 - 8:32. krog, 6. junija: 12 - 9, 8 - 10, 7 - 11. Šah Trojica v vodstvu Začelo se je klubsko prvenstvo ŠD Radenska - Pomgrad iz Murske Sobote v počasnem šahu. Nastopa 14 šahistov, ki se bodo pomerili v 7. kolih po švicarskem sistemu. Doslej so odigrali 2 koli, največje presenečenje uvodnega dela pa je remi drugokategornika Andreja Gyergyeka proti mojstru FIDE Borisu Kovaču. Rezultati - 1. kolo: M. Kovač - F Vučko 1 : 0, Buzeti - Gabor remi, B. Kovač - Gyergyek remi, T. Gruškovnjak - Kegl 1 : O, Režonja - Kramar 1 : 0, Jerše - Glavač 0 : 1, M, Hočevar - Gjuran 0 : 1.2. kolo: M. Kovač - T. Gruškovnjak 1 : 0, Gjuran - Glavač 1:0, Gabor -Režonja 0: 1, Gyergyek - Buzeti remi, Kegl - B. Kovač 0 : 1, Jerše - M. Hočevar 1 : 0, F Vučko - Kramar 1 : 0. Vrstni red: Gjuran, T Gruškovnjak in Režonja, po 2, B Kovač, 1,5, Buzeti. Glavač, Gyergyek, Jerše, M. Kovač in F. Vučko, po 1, Gabor, 0,5, M. Hočevar, Kegl in Kramar, brez točke, V 3 kolu, ki bo na sporedu drevi ob 18. uri v restavraciji Zvezda, bodo igrali. T. Gruškovnjak - Gjuran, Režonja -B. Kovač, Buzeti - M Kovač, Gyergyek - Jerše, Glavač - F. Vučko, M Hočevar - Gabor in Kramar - Kegl. M. J. 18 ŠPORT 26. februar 2004- sim Nogomet Rakičan ugnal Tišino! Številne pomurske ekipe iz tretje in nižjih lig so pred nadaljevanjem prvenstva odigrale prijateljske tekme. Zanimivejši rezultati: Beltinci - Bakovci 1: 2 (Gruškovnjak; Kerec 2). Tišina - Rakičan 2 : 3 (Ži-vič, Detelbach; Škerlak, Sraka, Kosi), Čarda - Cankova 4:2 (Cotter, Kerec, Horvat, Titan; Skledar 2), Križevci - Serdica 4 : 2 (Grkinič, Škerlak, Ulen, Poj-bič; Lang, Horvat), Turnišče -Sokol Vratišinec 2 : 2 (Zelko 2), Tromejnik - Šalovci 1 : 2 (Bokan; Lepoša, Borbas), Redi-cs - Bistrica 0 : 1 (Maučec), Črenšovci - Ižakovci 2:5 (Padar, D. Horvat; Slana, Mertiik, M. Horvat, Kerčmar, Kuzma), Bakovci - Rakičan 2 :0 (Kerec, Zavec), Panonija - Čarda 1 :7 (Ščančar; Banfi 2, Cotter, Horvat, Berendijaš, Kerčmar, Titan), Nafta mladi - Hotiza 0 : 1 (Gjerkeš). F. B.„ F, H, Mali nogomet Tesen poraz s prvim Rezultati 15. kroga 2. SLMN vzhod: Bioterme Mala Nedelja - Sevnica 4 :5 (Matjašič 2, Do-večat in Žerdin 1), Slovenske gorice - Red Bat 3 :6, Panda Maribor - Cerkvenjak Gostišče Anton 5 : 5, Pizzeria Vinska trta - Bakara Maribor 6:15. Prost je bil Tomaž. Sevnica 13 11 0 2 90:5833 Red Bat 13 tO 0 3 98:86 30 Tomaž 13 8 1 4 92:68 25 Slov, gotice 13 7 0 6 83:70 21 Cerkvenjak 14 5 4 5 78:76 19 Bakara 13 5 0 8 87:101 15 Panda Mb 13 4 2 7 57:72 14 Bioterme 14 4 1 9 69:8013 Pizzeria 14 1 4 9 65:107 6 Pari 16. kroga (27. in 28. februar): Cerkvenjak Gostišče Anton - Tomaž, Sevnica - Slovenske gorice, Bakara - Bioterme Mala Nedelja, Red Bat<-Panda Maribor. Prosta bo Pizzeria Vinska trta. N. Š, Nogomet Ormož -Nafta 2:1 Po porazu v Črenšovcih (1 : 2) so LendavČani ponovno izgubili z enakim izidom, tokrat v Ormožu Čeprav so imeli več od igre, strelci niso imeli svojega dne, saj so se nekajkrat znašli sami pred nasprotnim vratarjem, ki ga je edini uspel premagati Utroša Upajmo, da tako ne bo tudi v prvenstvu. Uspešnejši pa so bili nogometaši Črenšovec, ki so s 3 : 2 (Kutoš, Kustec in Kavaš) premagali Središče ob Dravi, in Bistrice, ki je v gosteh z golom Maučeca ugnala madžarski Re-dics. So pa nogometaši Nafte ugodno presenetili pri Odrancih, saj so jih premagali z visokim izidom 7 0 Izredno razpoložen je bil Utroša s 4 zadetki. dva je dosegel Koša, enega pa Tratnjek. F. H. Najboljši športniki občine Gornja Radgona v letu 2003 Danilo Vrbnjak in Arcont Radgona Odbojka Poraz po vodstvu 2:1 S priložnostnima nagovoroma predsednika Športne zveze Gornja Radgona Igorja Pivca in župana Antona Kampuša in s kulturnim programom učencev se je začela v telovadnici Osnovne šole Negova slovesna prireditev z naslovom Izbiramo športnika leta 2003. Po oceni strokovne komisije si je priboril laskavi naslov najboljšega športnika občine Gornja Radgona strelec v trapu Danilo Vrbnjak. V minulem letu je med drugim zasedel tretje mesto na mladinskem državnem prvenstvu v Novi Gorici, hkrati pa je tudi član prve mladinske ekipe v državni ligi. Drugo mesto so prisodili prav tako strelcu v trapu, Oskarju Daniju Šmidu Ta se ponaša s četrtim mestom na evropskem prvenstvu, ki je bilo v Pragerskem, petim mestom v Interli-gi in devetim mestom v Evroligi, bil pa je tudi tretji na državnem ligaškem tekmovanju in je državni obrtniški prvak. Tudi tret-jeuvrščeni Milan Svetec izhaja iz strelskih vrst. V preteklem letu je dosegel na strelskih tekmovanjih več zavidljivih rezultatov. Med ekipami je zmagal Rokometni klub Arcont Radgona, ki je zasedel v sezoni 2002/2003 tretje mesto v 2 državni rokometni ligi in je nosilec razvoja rokometa v Pomurju Drugi je Špo-rtno-nogometni klub Arcont Radgona, ki je zasedel prvo mesto v medobčinski ligi Murska Sobota in se uvrstil v 3- SNL vzhod. Tretje mesto pa je zasedla Ribiška družina Radgona. Ta je lani že četrtič osvojila naslov državnega prvaka v športnem ribolovu. S tem so se uvrstili na svetovno prvenstvo, ki bo letos v Španiji. Poleg tega so v gornjeradgon-ski občini podelili še več priznanj najboljšim športnikom v posameznih kategorijah. Najperspektivnejši športnik je Denis Senekovič, ki je član slovenske nogometne reprezentance do 15 let in mladinke ekipe ŠNK Arcont Radgona, ki se je v pokalnem tekmovanju uvrstila med tri najboljše ekipe v Pomurju. Najperspektivnejša športnica pa je Alja Gabor, ki se je izkazala kot igralka tenisa in atletinja Za perspektivni ekipi so razglasili mlajše dečke RK Arcont Radgona in Šport od tod in tam Nogomet - Na turnirju U-10 v Čakovcu je zmagal Slaven Belupo pred madžarskim Fotexom in Čakovcem, mladi LendavČani pa so zasedli neslavno zadnje, osmo mesto. F. H. Nogomet - Na četrtfinalnem turniqu državnega prvenstva OŠ v Ormožu je v skupini D zmagala OŠ III MS pred Šoštanjem. Obe ekipi sta se uvrstili v polfinale. To pa ni uspelo OŠ Ivana Cankarja Ljutomer in Turnišču v skupinah A in B. M. S. Nogomet - Na turnirju U-10 v Apačah so zmagali med 9 ekipami Beltinci pred Jarenino in Apačami, F B. Hokej na ledu - Ledene strele so v zadnji tekmi rednega dela rekreativne lige z 1:0 premagale Gallery Flyers (strelec Ivo Pešl). Sobočani, ki vodijo s 7 točkami. Šah Ekipna premoč Sobočanov V Murski Soboti je potekalo regijsko ekipno prvenstvo za fante in dekleta. V skupini do 12 let, kjer je nastopilo 11 ekip, je slavila druga ekipa OŠ HI MS s 25 točkami pred njeno prvo ekipo, 20,5, in OŠ Tišina, 18 5 Med dekleti je v enaki starostni skupini zmagala OŠ III Murska Sobota. Pri fantih do 15 let je imela najboljšo ekipo murskosoboška prva osemletka, ki je zbrala 20 točk. Druga je bila 1 DOS Lendava, prav tako z 20 točkami (o zmagovalcu je odločil dodatni dvoboj), tretja pa je bila OŠ Turnišče, 11,5. Pri dekletih do 15 let je prvo mesto pripadlo OŠ Odranci. M. J. mlajše strelce SD. In kdo so najboljši v skupini šolskih športnih društev? V Gornji Radgoni sta to Anja Pintarič in Marko Filipič, vsestranska športnika, v Apačah Monika Trost in Domen Vršič, v Negovi Andreja Kebler in Klemen Kocbek, na OS dr. Janka Šlebin-gerja Gornja Radgona pa Dejan Klemenčič in Jasmina Pukšič. Posebno priznanje za športne dosežke v preteklosti pa so izročili Janku Holer ju, članu kolesarskega kluba Pomurje v disciplini ciklokros, ki je dosegal zavidljive rezultate. Največji uspeh je naslov državnega prvaka Jugoslavije leta 1983 v Poreču. Enako lovoriko je uspel osvojiti še leto kasneje. Milan Jerše Z nedavnega pomurskega derbija med Ljutomerom in Beltinci Foto- M«1 Šoštarič Odbojkarji in odbojkarice v 1. državni ligi so sklenili prvi del prvenstva in bodo 6. marca nadaljevali tekmovanje Oba ponnif^ predstavnika, Pomurje Galex Regal med moškimi in Zavarovalni MB Ljutomer med ženskami, se bosta borila za obstanek najboljšimi. V drugi del tekmovanja po dvokrožnem sistenw našata vse zbrane točke. Pri tem so v nekoliko ugodnejšem pol®^ Ljutomerčanke. Sobočani so tudi v zadnjem, 18. krogu motali m domačem parketu priznati poraz z 2 : 3 (-17, 20, 20,-18, -10) PrJl1 ljubljanski Olimpiji, Čeprav so Sobočani vodili že z 2 :1 v nizih. s” Oskar Dani Šmid, mati odsotnega Danila Vrbnjaka in Niko Klun v imenu RK Arcont Foto: M. J. izhodišče. Tudi odbojkarice iz Puconec, za katere so igrale Veren, K1111 Koler, Zorkovič, Franko, Škerlak, M in P. Brunec, so izgubile, cer z 0 : 3 v Dravogradu. Tako pa se je končala tudi tektn* denčank proti drugi ekipi Nova KBM Branik. Vodi Dravograd s*1 točkami, Radenci so osmi s 13, Puconci pa zadnji s 3 točkami. Milan. J odločilnih trenutkih popustili. Tako se bodo s preostalimi petimi ekipami, te so: Lip Bled točk), Krka (26), Maribor Stavbar 1GM (23), Olimpija (19)1,1 Fužinar Metal Ravne (9), borih za obstanek. Zanj je bolj11 * možnosti, saj so Sobočani doslej zbrali le 6 točk in imajo najsU1’* bodo za peto mesto v soboto zvečer igrali z Zlatorogom Kingsont. M J. Namizni tenis - 6 kolo 2 medobčinske lige Ljutomer: Breza bar II - Cven IV 3 :6, Breza bar II - Milena bar 1:6, Cven IV - Kleparstvo Rakuša 6 : 3- Vrstni red: Cven IV, 10, Milena bar, 9 Veterani: Strelec - Ljutomer 0:6, Kamenščak - Branoslavci 3 :6, Kamenščak - Grlava 6:1, Branoslavci - Ljutomer 6: 3, Grlava -Branoslavci 0 : 6, Ljutomer - Kamenščak 4 :6. Vrstni red: Branoslavci, 7, Kamenščak, 6. N. Š. Rokoborba - Na tekmovanju v Sodingu sta zmagala tekmovalca ljutomerskega Mlekoprometa Sanja Ivanušič (do 45 kg) in Mihaela Činč (do 62 kg), medtem ko je bil Niko Horvat v Ka-posvaru Četrti pri kadetih do 63 kg. N Š. Šah - Na februarskem hitro- poteznem turnirju ŠD Radenska -Pomgrad je sodelovalo 20 šahi-stov. Zmagal je Miran Zupe s 17 točkami, sledijo pa Tomislav Gruškovnjak in Boris Kovač, po 16, Mitja Kovač in Jože Vučko po 14, Jože Gaber 13 itd. M. J. Šah - Na področnem prvenstvu invalidov v Velenju, ki je veljalo kot kvalifikacija za državno prvenstvo, je med 32 tekmovalci zmagal Član Društva invalidov Ljutomer Janko Brunčič, ki je v devetih kolih zbral 8 točk. Uspeh sta s tretjim in petim mestom dopolnila Anton Lovrenčič in Franjo Strbad. M. J Šah - Med 46 tekmovalci invalidov s cerebralno paralizo je slavil na področnem tekmovanju v Ponikvah član pomurskega društva Tomislav Špilak s 6,5 točke. Bojan Poredoš je bil s 4 točkami 20. D. D Odbojka Po dobljenih dveh nizih poraz iS Izid 1. SOL (ž.): Ljutomer ZMB - Benedikt 2: 3 (25 :17,2?: 19:25,23:25,7:15). Ljutomerske odbojkarice so v tekmi 7Jn daljevanje prvenstva - obstanek v ligi boj se bo začel 6-osvojile pomembno točko, lahko pa bi tudi vse tri, saj so že ’’’V prednost 2 :0 v nizih, toda v končnici so bile uspešnejše Benedikta. Ljutomer ZMB: Kod tla, Treti n jak, Praprotnik, Vrb^”^ Jozelj, Vrbnjak, Oletič, Pirher, Drvarič, Moreč, Kadiš. V 3. SOL moški (vzhod) pa je Maribor Nigrad premagal Ljuto'1' s3-0(25: 10,25:14,25: 19). Ljutomerčani so prepričljivo izgubili v Mariboru in se le nek0" dostojneje upirali gostiteljem v 3- nizu. Ljutomer: Kolbi, Šišk’*1, Kodila, G. Kodila, Mulec, Špilak, Tretinjak, MihoriČ. z Namizni tenis Strelstvo SD Strelec prehitel Gederovce 10. krog regijske lige s serijsko zračno puškp: Cankova I - Radgona 1053 :1053, Bakovci - SCT-TKO 1085 :1045, Osek - Alija Kar-doša 1024:987, Gančani - Domajinci 1069:1053, Strelec - Sebe-borci 1070:1063, Gederovci - Cankova II 1088:960. Vrstni red: Strelec Andrejci (10803) in Gederovci (10695) po 28 točk, Bakovci (10893), 26, Gančani (10680) in Sebeborci (10583), po 24 itd. Posamezno: Goran Maučec (Bakovci) 3671 krogov, Jože Ter-plan (Strelec) 3647, Robi Čontala (Sebeborci) 3626, Simon Farkaš 3614 in Matjaž Cor (oba Bakovci) 3608. M. J. Strelstvo Pomembna zmaga Markoje Na 4. pozivni kontrolni tekmi za sestavo reprezentance z zračno puško so bili doseženi naslednji izidi: člani - L Robi Markoja (Š. K. Turnišče) 688,8 (589) kroga, 2. Dušan Ziško (Tišina) 688,7 (586), 3. Robi Blažke (Ruše) 686,9 (586), 7. Denis Lebar (Turnišče) 684,4 (586); članice - 1 Zdenka Stolnik (Olimpija) 493,2 (392^2. Maja Dular (MI Pomurka) 492,9 (390), 3- Katja Dadič (Sl. Konjice) 491,7 (393). M. J. Ka-EI pred Jelenovim hramom Končano je tekmovanje v rekreativni ligi puconske Kerne. W ., nastopilo 7 moštev. Prvi je puconski Ka-EI z 20 točkami pred Je ‘ vim hramom Beznovci, 18, sledijo pa Beltinci, 13, RekreatM1 12, Diana, 11, Markišavci, 8, in Pong ping Černelavci, 2 točk’ $ Rezultati -13- kolo: Jelenov hram - Diana 8:2, Pong ping - K # : 7, Markišavci - Rekreativci 3:7; 14. kolo: Rekreativci - Pong P* 2, Ka-EI - Jelenov hram 3:7 (ponz vodilnih), Diana - Beltinci p Rokoborba Kuhar najboljši roko' borec turnirja Na mednarodnem turnirju v grško-rimskem slogu v maaA7 i(1|i Kecskemetu, kjer je v mladinski konkurenci sodelovalo 79 f cev, sta se odlikovala slovenska reprezentanta Jure Kuhar 11 Sedmak, sicer člana Rokoborskega kluba Murska Sobota • kategorijah do 84 oz. do 96 kg sta prepričljivo zmagala ' p je posebna žirija Kuharja, ki je v finalni borbi premagal Ma dorja, pred dvema letoma evropskega kadetskega prvaka, n* ( za najboljšega tekmovalca turnirja. S tem sta potrdila zelo do^ pravljenost pred kvalifikacijami za olimpijske igre v Atenah. ■ od 28. februarja do 1 marca v Novem Sadu. 0^ V 1. krogu slovensko-hrvaške kadetske lige v Zagrebu, , j” stopilo 68 tekmovalcev, sta se Sobočana Andrej Fajs (do 1 * Dejan Šernek (do 85 kg) uvrstila na tretje mesto. VESTNIK-26. februar 2004 ŠPORT 19 Judo Slovenski pokal Sendi Lešnjak Na tekmovanju za pokal Lendave je v dveh dneh sodelovalo kar 577 judoistov iz 42 klubov Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Slovaške in Češke Največ uspeha so imeli judoisti iz Celja, Budimpešte, Dupleka in pomur-*vi klubov, kar je potrditev dobrega dela z mladimi v Lendavi m Murski Soboti Rezultati - mlajši dečki: 1. Sarcevič (JK MS) do 24 kg in Manič (JK Lendava) do 27 kg; tkiptuj ,i zmagala Budimpešta pred JK Lendava in Murska Soboti, mlajše deklice: 1. Kontrec -1 24 kg, Dogar do 32 kg in ^safvse JK Lendava) nad 48 kg. Uippo |C bil JK Lendava drugi 71 G*rli3 krogu J SKL vzhod za fa Su Beltinci doma pre-^ali Pivovarno Haler z 69 64 M. J-'■fc- derbiju kornet Prizor s tekme Sobočanov s Fragmatom . Foto: J. Z. ^pričakovana zmaga v Šmartnem ' B krogu 2. DRL so Radgo-dosegh prvo letošnjo zmago v gosteh Key jr ekipa Šmartnega leseni edicu ptm-igala Arcont na igrišču, niso računali na । 'c P°sebej, ker sta zaradi "k'eiuiy poškodbe ostala doma ^■»mVantk ' 'kma jr jjcela z veliko na-^»mi ua obeh Mtatieh, Mio so ' 1 prvi zadetek videli šele "“»tekučeuir minute- Radgo-sa pVh asi pfcvn-1, pobudo 'Višču 7 zavzeto igro v ob- Tenis feezen- i.^zae'^elezilakvali- ter’ r tt hojicah, Pribo?? tekme<*ma Sl< ’vnašo, ? Kl>ncniizid ?eci osem Ru Vr"Pi. kjer so rambi in nekaj ukradenimi žogami sd'po hitrih protinapadih dosegali lahke zadetke. Domačini so uspeli sredi prvega polčasa še zadnjič na tem srečanju povesti (11 9), nato pa so gostje tesneje pokrili njihovega organizatorja in s tem povsem razbili igro domače ekipe Na začetku drugega polčasa se je ekipa Šmartnega uspela približati na vsega en gol zaostanka (20: 21), toda po minuti odmora so Radgončani spet strnili svoje vrste in naredili razliko, s katero so si zagotovili mirno nadaljevanje srečanje Imeli so že osem zadetkov prednosti (32 : 24). Zlasti sta bila učinkovita Zorko in Kol-manko, ki sta skupaj dosegla kar 25 zadetkov, Strelci za Arčont: Zorko 14, Kolmanko 11, N. Klun 4, Žinkovič 3, Petraš 2, L Klun in Buzcti po 1. S to zmago (36 : 31) se je Arcont povzpel na visoko četrto mesto. V naslednjem krogu prihaja v Apače vodilna ekipa Dobove Tekma bo v soboto ob 19. uri. N. K. Remi in poraz Mileniuma Igralke Mileniuma od Sv. Jurija ob Ščavnici so v tekmi za uvrstitev od 9 do 17. mesta remizirale s kranjsko Savo (23 : 23). Devet zadetkov je dosegla Jaušovčeva V tekmi s Planino Kranj pa so izgubile s 25 : 26, čeprav so ob polčasu vodile s 14 : 12. Najboljšc^trelke: Severjeva, 9, Karbova in Jaušovčeva. po 4. (tg) Evropsko prvenstvo v dvoranskem hokeju Lek sedmi v Angliji Hokejisti Leka iz Lipovec, slovenski državni prvaki v dvoranskem hokeju, so zasedli v angleškem mestu Loughborough na evropskem prvenstvu skupine C sedmo mesto. Slovenski prvaki so v svoji skupni najprej igrali proti prvaku Finske ekipi IIT 85 ter izgubili z 1 . 3 (Maučec). V drugi tekmi so premagali prvaka Litve Pene-vezys s 7 : 4 (Maučec 3. Štiblar in Stanko po 2) V tretji tekmi predtekmovanja pa so izgubili proti finalistu prvenstva, ukrajinski ekipi Kolos Vinnitsa, z 2 : 4 (Gabor in Štiblar). V razigravanju z ekipami iz skupine B je Lek izgubil proti prvaku Wallesa, ekipi Swansea Bay, z 2 :4 (Maučec in Štiblar). V zadnji tekmi za sedmo mesto pa so igralci Leka še drugič premagali litovske prvake, ekipo Pa-nevezysa z 8:2 (Stanjko 4, Štiblar 2, G Forjan in Maučec). Vodja hokejske ekipe Leka Stanko Kerman nam je o prvenstvu povedal: »Pričakovali smo boljšo uvrstitev, toda nekaj ekip je bilo izjemno dobrih in strelsko razpoloženih, saj so finalisti, domači angleški hokejisti, premagali prvake Wallesa kar z 20 : 0, prvaka Irske pa s 17 1. Na nekaterih tekmah, predvsem proti prvaku Welsa, pa tudi nismo imeli sreče, saj smo vodili z 1 : 0 in 2 : 1, na koncu pa izgubili.« Tonček Gider Dvoranski hokej M. J. Kegljanje Poraza moških in zmagi žensk V 15 krogu 1 B-!ige za moške so kegljači Radenske na gostovanju pri Korotanu nepričakovano izgubili z 2:6 (3244:3423). Zmagala sta Emeršič (536) in Marc (564). Na lestvici vodi Smet s 23 točkami pred Hidrom, 23, Kočevjem, 20, in Radensko, 19 Praznih rok so ostali tudi Lendavčani v 2. ligi vzhod. Na svojem kegljišču je Nafta s 3 : 5 (3080:3133) izgubila z mariborskim moštvom Kograd - Gradnje. Zmagali so Žalik 1521), Peric (570) m L Horvat (523). Veliko uspešnejše pa so bile kegljačice vil, krogu 2. lige vzhod saj sta obe pomurski ekipi zmagali Radenska je doma s 6:2 (2922 : 2831) ugnala Fužioarja, Nafta pa v Celju Komcel s 5 . 3 (2739.2701). Za Radensko so bile uspešne Novakova (507), Rojnikova (491), Divjakova (481) in Kavčičeva (490). Za Nafto so zmagale Vargova (479), Staničeva (508) in Žaiikova (448). Vodi Korotan, 21, Radenska je peta z 1 i točkami, Nafta pa sedma, 9. M. j,t p. g Kerna maksimalno porazila Olimpijo Prejšnji 13 krog v 1. slovenski ligi za člane je bil uspešen za obe prekmurski ekipi. Moravske Toplice Sobota so doma v izredno pomembnem srečanju s 6:2 (Ropoša 3, Kocuvan 2, Koščak I) premagale kakovostno ekipo Ptuja. Vsi trije Sobočani zaslužijo pohvalo za borbeno in kakovostno igro. Kerna pa se je z gostovanja v Križah vrnila zadovoljna z eno točko iz dvoboja z neposrednim tekmecem za drugo mesto Pucončani niso igrali tako kot znajo in so že zaostajali z 2 : 4, vendar so potem zmagali v izredno pomembni igri dvojic. Za Kemo je dvakrat zmagal Horvat, po enkrat pa Unger, Petar in dvojica Unger - Horvat. V 14. krogu pa je bil dosežen polovičen uspeh Pucončani so doma maksimalno premagali Olimpijo, ki jim je v prvem delu odvzela točko Zopet je zaigral veteran Štefan Kovač, ki je najbolj zaslužen za visoko zmago, saj je premagal prvega in drugega igralca gostov Lasana in Tomšeta. Ta zmaga je v prid Sobočanov, ker so Ljubljančani v krogu ekip, ki se borijo za obstanek. Moravske Toplice Sobota so na gostovanju v Mariboru proti državnim prvakom pričakovano izgubile. Za Sobočane je dosegel edini zmagi Bojan Ropoša in tako potrdil dobro formo. Pucončani so z 22 točkami na drugem mestu, Sobočani pa z 11 na osmem. V naslednjem krogu gostuje Kerna pri Krki, Sobočani pa igrajo doma z Vegradom. Rezultati: Kerna Puconci - Olimpija 6:0 (Kovač - Lasan 3 :1, Horvat - Lenarčič 3:0, Unger - Tomše 3:2, Horvat - Lasan 3 : L Kovač -Tomše 3:0, Unger - Lenarčič 3:0); Maribor - Mor. Toplice Sobota 6 : 2 (Škafar - Kocuvan 3 0, Komac - Koščak 3 1, Zafošnik - Ropoša 0 : 3, Komac - Kocuvan 3:1, Škafar - Ropoša 1 : 3, Zafošnik - Ocepek 3 : 1, Komac, Škafar - Ropoša, Kocuvan 3:0, Komac - Ropoša 3:0). Lendavčani že prvoligaši V 8 krogu 2 lige so Lendavčani prepričljivo zmagali in si tako že teoretično zagotovili status prvoligaša. Ignjatovič in Plohl sta spet ostala neporažena. Sobočani so po slabi in neborbeni igri doživeli dva visoka poraza. LM-KO Lendava - Melamin 6 : 1 (Ignjatovič 2, Plohl 2, Zajd 1, Plohl, Zajd 1); MTS II - Logatec 1:6 (Roudi 1); LM-KO Lendava - Logatec 6: 0 (Ignjatovič 2, Plohl 2, Zajd 2); MTS (I - Melamin i: 6 (Roudi 1). Ljutomerčani drugoligaši Pomurski derbi v 3. ligi so zanesljivo dobili Ljutomerčani po zaslugi odličnega Solarja in bodo tako v naslednji sezoni igrali med drugoligaši. Kap Broker Ljjutomer - Kerna II6 : 3 (Solar 3, Puhan 2, Solar, Puhan 1, Gider 2, Gorčan 1). Z ligaške tekme v Puconcih Foto: J, Z. Uspešni Pomurcl Prvi državni turnir TOP-12 za kadete, ki je bil v odlični organizaciji v Puconcih, je v dveh kakovostnih skupinah zbral 24 igralcev V prvi jakostni skupini je igral od Pomorcev le Pucončan Dominik Škraban, ki je zasedel zelo dobro tretje mesto. Kot edini je v predtekmovalni skupini premagal kasnejšega zmagovalca Pupčeviča iz Vesne. V drugi jakostni skupini sta se odlično odrezala Sobočana Jan Žibrat, ki je nepričakovano zasedel prvo mesto in se tako uvrstil v prvo jakostno skupino, in Dominik Maček, ki je zasedel tretje mesto. M. U. Višji cilji predanovskih hokejistk Ekipa dvoranskih hokejskih prvakinj Ekipa deklet H K Triglav Predanovci je ravno danes odpotovala na evropsko prvenstvo v dvoranskem hokeju za ženske skupine C, ki bo od petka do nedelje v portugalskem mestu Cascais. Naše hokejistke, ki so pred kratkim jxmovno osvojile naslov državnih prvakinj, imajo na tem prvenstvu, predanovskegaTriglava Foto:N. J. kot so povedali na tiskovni konferenci - navzoči so bili organiza-cijsko-športni referent in vodja ekipe Vitomir Fujs ter nekatere igralke višje cilje. So namreč državne prvakinje v hokeju na travi in zmagovalke super pokala, v interligi pa so zasedle četrto mesto. Drugo mesto Hrvaške v Zagrebu (zadnje srečanje z Zrinjevcem so izgubile z 1 2, strelka pa je bila Danijela Gomboc) je zagotovo dobra pojaomica pred tem velikim tekmovanjem. Računajo, da bodo v konkurenci sedmih ekip zasedle vsaj četrto mesto. Favoritki sta ekipi iz Wallesa in Portugalske, ki sta na nedavnem odprtem prvenstvu izpadli iz skupine B. M. J. Tvoj tihi dom naj cvet krasi, ga grenka solza osveži. Na grobu vetrič bo pihljal, ti rožice v spomin majal. V SPOMIN 27. februarja mineva tretje leto od takrat, ko nas je zapustil Štefan Žganjar iz Moravskih Toplic Žalosten in boleč je SPOMIN na 3- marec 2001, ko je utihnilo srce dragemu možu Štefanu Čerpnjaku iz Otovec ... 26, februar 2004 - ves™ Mama, ni te veC na pragu, ni te več v hiši, sedaj te nič več ne boli Nam ostala je le praznina in globoka bolečina. V SPOMIN 25. februarja sta minili dve leti žalosti 8 kmetijski pridelki Želite nekaj posebnega. zdravi, škotskega goveda? Dobite ga 0* Rengeo, Šalovci. tel.: 041 5 ml8503 razno OKNAZROIETAML3kose, J prodam. TeL: 571 12 87. CIRKULARKO NA KARDAN, ZA PRIKOLICO, 14 COLOV, - \ ČRPALKO IN TRIFAZNO, PR°DA 12 06. ml8394 Za druženje sprejmem na jlv sko, lahko invalidko. TeL: 041891210. mi8443^___.^-< PRE KLICI OEM veljavnost HK & * HKS Panonka, na ime Stanis Bakovci, Mlinska 14. ml8489 __. LIBER ALLES!« .3; 'I MIT EVRO DIE PLAČA NA GOR UND DIE CENE NA DOL pen februar 2004 Velika TRIPENKETA Sest znanih Pomurk in Pomurcey smo tokrat mučili s tremi župansko-zims o evropskimi vprašanji. Odgovori so Pre vami, vi pa si svoje (odgovore namreč zamislite sami! Sonja Kreslin Qv pomurski politiki nekaj ne »Štirna«, saj nimamo nobene županje. Zakaj je tako? Zimske radosti. Katera od teh vas je to zimo najbolj spravila v dobro voljo? Vas scenarij praznovanja ob vstopu v EU 30. aprila zvečer? Brigita Bavčar samostojna podjetnica iz Radenec ^Ljudski rek Politika je k...a je eden najbolj znanih m uporabljanih. Biti edina ženska v družbi 25 mos 1 predstavljate, s kakšnimi imeni bi jo v družbi, jer glavnem »merijo« ljudi po tem, kaj se o njih govor, ** pa po tem, kaj o njih »govorijo« njihovi os®z žigosali Pomurci? Pomurke, le pogumno v 0| s d_.ljdi ^predsodki! Šele v vaši družbi bodo pomurski zupo। I Želim si da bl |e-ta pane ^^rnisem ljubiteljica zime, me najbolj razveseljuje z9o^ _o>oplih. odnosov med ljudmi v regiji, državi m ce . ve£erja«. Povabljeni so vse °* ^ojwerarii praznovanja ob vstopu v EU ima nazi (tradicionalna kulmon a), jo p ^nci. vX od držav članic EU priskrbi hranoy| gla$bi bi v. zap^ do Avenijo ir organizira brezplačno razdelitev povab * JO kot bodo »z-zgah« drug., I^hočl, ko bi se vsi Slovenci dokončno zave i. » drugo si bomo morali »iz on i« hčerjo pa je bj|0 zadnje, kar nam je Evropo po an odgovorna urednica, Idea TV - Kanal 10 'Županj v Pomurju nimamo zoto, ker sledi tukajšnja politika vzoru slovenske in je predvsem moška zadeva, kar dokazujejo tudi volitve v evropski parlament. Da je tako, pa so ženske krive same, ker toko na lokalnih kot državnih volitvah volijo moške in ne predstavnic svojega spola. Pri tem pa se ne zavedajo, da bi tako kot v vsakdanjem življenju moralo biti tudi v politiki ravnovesje spolov in manj »ubrisanih«. Med radostmi te s snegom skope zime sta sprehajanje s psom v soboškem parku in najina razposajena igra. V dobro voljo sta me spravila njegovo lovljenje snežink in nerodna hoja, čeprav po Štirih, na zaledeneli ploskvi ribnika, kjer bi oba skoraj »nadrsala«. Ferenc Hajos Nimam svojega scenarija praznovanja ob vstopu v Evropsko unijo, kot novinarka pa bom z ekipo Idee TV težko poročala z vseh proslav, ki jih načrtujejo župani tukajšnjih obmejnih občin, Še posebno, prvi slovenski veleposlanik na Madžarskem, iz Lendave ^Prav zares je skrajni čas, da tudi v Pomurju v kateri od občin izvolimo županjo! Morda pa imamo Pomurci naše ženske tako radi, da jih ne želimo izpostaviti nevšečnostim županovanja, ali pa raje vidimo, da ostanejo doma in nam podpirajo tri vogale, tako da nam ostane samo eden. © Pravih zimskih radosti letos, ko niti prave zime nismo imeli, zares ni bilo. Morda me je še najbolj spravila v dobro voljo pravzaprav »nezimska« radost - srebrna medalja Slovenije na evropskem prvenstvu v rokometu. N že 1 ‘^bnegg scenarija praznovanja ob tem sicer pomembnem dogodku, ker menim, da smo Ustali J' ^e^rav ^institucionalno, del Evrope. Razmišljal po bom ob tej priložnosti o evropski o Evropi dveh hitrort, o vvetftii evro v Sloveniji ter o tem, kda| bomo postali neto r proračun EU. če bodo vse na predvečer 1. majo, ko bi rada sodelovala na osrednji prireditvi v Gornji Radgoni. prodajalec na tržnici, Murska Sobota Menim, da se ženskam v Pomurju še vedno, no žalost, pripisuje samo vloga žen in mater, čeprav so ob tem sposobne n.arediti veliko več. Ženske so natančnejše, pozornejše in se v stvari bolj poglobijo. Te pozitivne lastnosti bi lahko izboljšale politiko Pomurja @ Mojo radost so prijetni večeri z družino v topli domači kuhinji, kjer nikoli ne manjka sosedov, sorodnikov in znancev, s katerimi obujamo spomine, kartamo in z druženjem pozabljamo na vsakdanje skrbi. Ta zimska radost me greje v mrzlih dneh na tržnici. © 7a Slovenijo bo to velik korak, ki ga moramo vsaj dobro Vinko Rous ^°kojenec občinski svetnik, Radgona M proslaviti, saj ne vemo, kaj nas čaka. Moj scenarij bi vseboval prireditve v vseh občinah po Sloveniji, kjer bi se ob kulturnem programu, glasbi in seveda dobri hrani in pijači veselili, upajmo, svetle prihodnosti. Drago Kunčič 01 bu bi imeli tudi županje Seveda ne zora I j . ' življenju, pač pa zato, ker sem PkePr' ' nič manjše sposobnosti m možnos i z jan|e tovrstnih nalog. Je pa od njih samih odvisno, ^Pr'pravh'- " tak ižsrv sprejeti, saj tovrstna foun j ^2 1° ^^dnevno delo, pogosto tudi nočni angaž 5,^.1 " J 'r'n| doma Je pa tudi odločilno, da jim vo i e n i da B'QW na volitvah. Za nas (moške) |e znano, In se jim ne odrekamo. , n n j r ■ ki i‘h * ™i' «• X i0nK ” 'T .L o iaigd' * kat®f'®11 1'1' dcžlvijam. Razveselila pa m® I® . ta zmago panes'® «® rnom ov®nc®®> Vlila vat samozavesti in samospos ®( zahtevnega scenama, o ne bi bij0 če bomo v Gornji Radgoni nekatere z ° S|cer pa o vstopu v EU; bodimo optimisti! vinogradnik in evropski prvak v elektronskem pikadu, Banfi - Razkrižje 4)1 V pomurski politiki res ni nobene županje, čeprav toliko govorimo o enakopravnosti. Res mislim, da bi se mi, moški, morali ob tem zamisliti. Še posebej tam, kjer moški niso uspešni. A ženske so tudi same krive, saj se ne zavedajo, da bi s svojim šarmom in avtoriteto (če jo imajo) lahko bile na vodilnih položajih. Q Mene kot človeka, ki ljubi vse, kar je lepo in naravno, to zimo mati narava ni mogla spraviti v dobro voljo. So me pa slovenski rokometaši z odličnimi igrami na evropskem prvenstvu, razen na tekmi s Hrvaško. In seveda moje dobre igre v pikadu, ki smo jih primerno zalili z družinskim vinom. Le 13 srečnih ali manj srečnih let je minilo od osamosvojitve Slovenije. Čeprav južna meja še vedno ni določena, bo zahodna, upam, za vedno odstranjena in bo Slovenija del civilizirane družbe. Vendar bo to za ene boljše, za druge slabše. Eni bodo več delali, drugi manj. Eni bodo praktično izolirani ob hrvaški meji, kjer bo več policije kot prebivalstva. Prav zato evforije ni smiselno pripravljati Eni naj si pač nalijejo slajše, drugi pa bolj kislo vino. VlHHNHdlMl februar 2004 pen 32 ven TU so moje korenine Prijazne besede so lahko kratke in enostaW njihov odmev pa je neskončen. - sem se vračam (Mati Tepi Prvič, ko je po osemintridesetih letih, to je bilo leta triindevetdeset, skupaj s svojima staršema, ki sta oba iz Od-ranec, znova stopila na domačo slovensko zemljo, čuti s tem krajem neverjetno vez in to, kot sama pravi, prav zaradi svojih korenin. Zdaj je H ožja nova družina pred letom I960 že v svoji hiši v Avstraliji. Mala Cirila sedi v sredini. V DPM Dokležovje, ki je letošnjega 4. februarja praznovalo \ obletnico, delamo tako, da je naše delovanje čimbolj odiB^ ožji in širši okolici. Upam, da smo v teh petih letih izpolnili & programske cilje, saj smo na občnem zboru ugotavljali, da veliko kar presegli, _ Obletnica Društva prijatelje' mladine v Dokležovju bila na obisku v Sloveniji že devetič. Cirila Smith, rojena Hozjan iz Odra-nec, se ]e rodila kot tretji otrok pri Hozja-novih v Odrancih Za njo se je rodil še mlajši brat, mlajša sestra pa se je rodila v Avstraliji. Kot nešteto drugih izseljencev med vojnama in po vojni, sta se tudi mlada Hozjanova skupaj z otroki, Cinli je bilo štiri leta in pol, podala brez papirjev - na črno - čez Kučnico v Avstrijo, kjer so nekaj časa preživeli v »lagerju«. Kolo, na katerem staHozjanova peljala svoje imetje in štiri otroke, jima je posodil očetov brat. Zmenjeno je bilo, da bo brat prišel po kolo v Av strijo, vendar ga nikoli ni našel na mestu, za katero je bilo zmenjeno, da ga bodo tam pustili. Težko prehodna pot ob meji je bila seveda tvegana, kajti jugoslovanska vojska jo je strogo varovala, toda v »lager« so prišli srečno s pomočjo dobrih ljudi, ki so jim na poti dali nekaj hrane in jih niso izdali državnim organom. Končno so se Hozjanovi toplega 9. julija leta 1957 v Italiji v neapeljskem pristanišču vkrcali na ladjo in pluli dolg mesec dni do obljubljene dežele - Avstralije. Z očetom se je njihova družina, le redko videvala, saj je bil zaposlen pri ladjah, kjer je služil denar, da je poplačal stroške plovbe za vso družino. Avstrali ja, zemlja, kakršne evropski človek ni bil vajen, jim je postala druga domovina. Ob prihodu na to celino so živeli dve leti v kampu za priseljence, da so zbrali določeno vsoto dfenarja in nato zaživeli po svoje ter si postavili hišo sto šestdeset kilometrov severno od Sydneja, v New-castlu. Oče je nekaj časa celo kopal drage kamne opale, pri čemer pa m bilo ravno najboljše najdbe. Med tem je dobila Cirila mlajšo sestro Lilly in klub petim otrokom v družini so se vsi izšolali ter vsi uspeli v življenju. Cirila je poročena z Avstralcem ter ima tri ot- roke, ki pa so že vsi poročeni in univerzitetno izobraženi. Izkazala se je v najrazličnejših poklicih, bila je lastnica konfekcijske trgovine, trgovala s hišami, študirala za učiteljico, kar je nekaj časa tudi bila, zdaj pa je tajnica na eni od univerz v Newcastlu. Ker jo zanimajo najrazličnejše stvan v življenju, ima zelo rada potovanja, zdaj potuje sama, prej pa je z družino. Po tistem, ko so se sinovi poročili, potuje po Avstraliji z možem, dlje pa se odpravi sama. Razen Afrike in Azije ima rada vse dežele, blizu ji je predvsem Evropa, od evropskih držav je na prvem mestu Slovenija, zatem Švedska in Švica. Z mehko slovensko-prekmursko govorico je Cirila povedala, da se najraje vrača v Odrance, zaradi vezi iz otroštva, svoje še živeče babice, Čikove mamce, stare dvainde- Cirila Smith po skoraj petdesetih letih ponovno na snegu, in sicer v rodnih Odrancih. Cirila pri prvem svetem obhajilu. Ob njej sta starša, vetdeset let. V Odrancih ima Cirila kar nekaj bratrancev in sestričen, pri eni od njih tudi stanuje, ko je na obisku v Sloveniji, pri vseh drugih pa je dobrodošla. Slovenijo je obiskala v januarju, ker jo je prignala predvsem radovednost, kakšna je zima v naših krajih, pred tem pa je bila na obisku oktobra lani. Zaradi nizkih temperatur, ko se je namreč usedla v Sydneyu v letalo, je termometer zunaj kazal 30 stopinj Celzija, v Ljubljani pa 12 stopinj pod ničlo, in ker je padla ne ledu in si zlomila levo roko, nad zimo ni navdušena. V kraj svojih korenin se bo še vrnila, njena želja in želja njenih pa je, da bi prišla z bratoma, sestrama in starši. V Avstraliji pa jim je najlepše, ko obujajo spomine na svojo rodno domovino ali se odpeljejo do slovenskega društva v Newcastle ali v nekoliko oddaljen Sydney. Bojan Zadravec V našem društvu se je v tem času menjalo veliko generacij otrok in mladine, ki so pridno ustvarjale v najrazličnejših delavnicah: likovni, literarni, lutkovno-gledališki, recitatorski, glasbeni... V društvenih prostorih smo pripravili bogato likovno razstavo naših otrok. Vsako leto ustvarjamo za natečaj Likovni svet otrok v Šoštanju in vsako leto prejmejo posamezniki tudi priznanja, prav tako društvo in mentorica. Tako se je v teh petih letih zbralo kar lepo število priznanj, ki krasijo naše prostore. Prav tako ustvarjamo v okviru natečaja Slovenskih železnic (likovni in literarni), kjer so dobili posamezniki in tudi vsi udeleženci nagrade. Tako smo se kar nekajkrat popeljali z vlakom v Ljubljano, kjer smo si ogledali znamenitosti in seveda živalski vrt, o čemer bi lahko napisali zanimivo reportažo, mogoče pa jo kdaj celo bomo. Najbolj pa smo ponosni na naš skupni projekt »Kak je negda fajn bi- gam, saj smo gostovali v vunreuu, z Murski Soboti, Krogu, Kobilju, Naš sprevod je bil zelo pester in |e Dolencih, Budincih, Rogasovcih kar nekajkrat tudi v domačem V lanskem letu smo obudili že P0' j običaj »vlečenje kopanje« in v pustu1 vključili veliko najrazličnejših Podelitev priznanj otrokom za sodelovanje na natečaju Likovni svet otrok Šoštanj 2003 z mentorico Marijo Zver. lou«, ki vključuje različne generacije - starejše in mlajše. Z našim delom poskušamo ohranjati že pozabljene običaje dedkov in babic, ki tonejo v pozabo Zbiramo pisno gradivo (stare pesmi, zgodbe, predmete ...), ki jih potem uporabimo v naših predstavitvah. S projektom smo pred štirimi leti sodelovali tudi na natečaju Ford - za ohranjanje naravne in kulturne dediščine za leto 2000. Slavnostna podelitev priznanj in diplom je bila v muzeju premogovništva v Velenju, ki je takrat prejel prvo nagrado. Na našo diplomo smo zelo ponosni in nas hkrati tudi zavezuje, da nadaljujemo naše začrtano delo in s skupnimi močmi uredimo muzej v naši KS. Eh Pri Prešernovem spomeniku v Ljubljani. Vsako leto se udeležimo folklori^ vala v Beltincih, kjer se predstavlja^ ne skupnosti naše občine, in vedno ■ vimo kaj novega. Pot pa nas zanese gam, saj smo gostovali v Vuhredu, ■ H te ■ dosegel svoj namen. V društvu delujeta tudi ženski ■' ‘ ki se vsako leto udeleži pevskega Šentvidu pri Stični, in mladinska P0, . pina, ki jo vodi dirigent Leon nastopajo na domačih prirediN3^ drugje. Zelo pa smo ponosni na ■ skih pevk, ki je izdala svojo kas®10 naslovom »Lepšega poula nej-. v letu pa pripravlja izdajo videoka-^^ V društvu pa organiziramo tud1 z umetniki - pesniki, pisatelji, lutU®1' V ci, glasbeniki . - ter pripravlja razstave in razne druge priredit*® Pogumno stopamo naprej in ■ ■ te za prihodnje delo, ki jih ni mai°’ f vedamo, da: »Edini pogum, ki kaj ’ ki te popelje do jutri!« (M M. । '• ■ m! predsednica Ljudske pevke so nastopile tudi na 50. obletnici DU Beltinci ter srečanju ljudskih pevc® Beltincih. VESTNIK 33 Zlatko je Angelo peljal na službeno potovanje ... išče o zetih & Zeti o taščah Angela Dokl iz Murske Sobote, 67-letna mati Angelce (dipl, arhitektka) in Milene (učiteljica), je tokratna tašča naše nadaljevankeČeprav ima dva pridna zeta, je tokrat v ospredju tisti s »Štajera«, in sicer Zlatko Mir iz Radencev. Sogovornica si )e pokojnino zaslužila v soboški bolnišnici in Pomurki, sedaj pa živita sama z možem Vladom, saj sta si obe hčerki ustvarili družini in živita posebej. Ne glede na to pa so veliko skupaj in se vsi dobro razumejo Zanimivost je v tem, da je Angela dobila oba zeta v le nekaj urah, kajti čeprav sta rojena v Radencih (Zlatko) In Zadru (Emil), je razlika med njunima rojstvoma Le 11 ur Hčerki dobila v dobrem letu, oba zeta pav slabega pol dneva Morebiti 1° razumevanje v celotni družini zelo dobro tudi zaradi tega, ker '■ nekako ujemajo tudi zvezde Čeprav ima Angela zeta Zlatka 1 rlda, se je težko natančno spomnila, kdaj ga je prvič spoznala. ' ° po mojem niti ni najpomembnejše, temveč je več kot Pomembno, da sem dobila dobrega zeta. Kljub temu se tudi spomnim, da je Zlato k nam prvič prišel konec leta 1989 Z možem sva bila vesela, da se je Angelca tako odločila, in potem nisva ^ola nič proti. Nisem se niti malo želela vtikati v njuno življenje, Poldrugo leto pozneje pa je že prišlo do poroke in mislim, da sta 1 lena m ustvarjena druga za drugega. Za naju z možem P menita zeta povečanje družine, torej sva ju vzela popolnoma Za svoja. Kaj naj še rečem? Zlato je zelo pozoren, veliko smo A upaj, prepirov ni bilo nikoli, celo grdega pogleda se ne ■ Pomnim,« nam je povedala tašča Angela Zlatko je star 41 let, je ekonomist, ki je svojo kariero začel Radenski, po petih letih se je preselil na Pomurski sejem, kjer ha delovnem mestu projektnega vodje že 11 let O tem, kako je ^hšlo do »povezave« z Angelino hčerko, pa pravi: »Angelca je 1 v času, ko sem bil še v Radenski, tam pripravnica. In res jo tu in tam srečeval v podjetju, toda vse se je začelo, ko sem ^trt. nekega dne na službeno potovanje v Ljubljano. Tudi ona Tioralana neko izobraževanje v Ljubljano in je lahko izbirala, $ gre z javnim prevozom ali se pelje z mano. Jaz seveda ■U'11 imel nič proti in tako se je začelo. Torej naključno potovanje ■Nbljano jeseni 1989. je bilo usodno. Nekaj tednov pozneje sem **’*nal tudi njeno družino, ob prvem obisku pa mi je bilo zelo r°dno, saj so imeli veliko gostov. . ored osamosvo-bočila uta se 22 e 1W' \°re1a ktvenovojno, Inko sta se peljala n pa sta se vr^ cestah. 50 ju nnkmavalu vojaška letal , Kšnjh stran hoaudr- Wencem, sta morala potovati po pO severov & ^ako sva pač spoznala več manj j-nunN je tudi _banja, kar nam gotovo ni škodova _ omeji v a tam- kjer smolil sicer ^ovaro^ ^Ijub temu Nekega dopoldneva, ^ikoptef vo Ko Mšnje športno igrišče priletel voj rlšču grablje mi v letel je na hudega vzdrževalca, ki je nadenj kar ^ti, h 1B heIik°Pter menda natoerav helikopterw ml samo pilot, ki se) vzletel m p k c . 2 ko ie ■zagledal vzdrževalca z v dru-gi6’1' Pr aV ‘ „ z ženo ' smo tevudeu pozneje, predal nekje vkatero stas j« p,.4 z družinico živi v lastnim brlh%latkovth bresehi« skupaj z 8-letno navihano, sQ ^veh pri Starino, ki žeto rada pleše in poje ° jezikava P wdi širših v Radencih »Vesela sva hčerke, 1 je p0 ma * dobre lahnosti pa unitpomeni Mog^cna dejavnost^ ^ra risarka, sa| je to mamina po da se ■' uiesionalna deformacija Zanimiv , ReS je -^oli nisva sporekla, kaj šele grdo P S g^upai tolia svakom prihaja do konfliktov, če ne zivir" ga naju s sk„„a, m ni nobenih težav tudl •'«-«„.10 preveč razvaja, med drugim ^ubano g°ve ^5 midva teliva Sam imam ~ ratenim krompirjem in hrenom, kai 7 — pen — Naši daljni predniki, živeči ob reki Muri, so preživljali izjemno težke čase, V obrambo pred Turki so bile v minulih stoletjih v pripravljenosti straže pešcev in konjenikov. Posebej bogato pisno in ustno izročilo je o tem času ohranjeno v Veržeju, naselju ob reki Muri na Murskem polju. Tam so delovali verzejski šicarji oziroma strelci že pred 453 leti. Njihova vloga se je skozi čas preoblikovala od obrambne do elitne vaške čete. Ukinjena je bila šele ob začetku druge svetovne vojne. Od obrambne do elitne trške čete Zgodovinski viri poročajo, da so Turki ogrožali Ljutomer, Veržej in druge kraje na Murskem polju že leta 1531. Vpade so ponavljali. Še posebej so plenili na tem območju leta 1640 Štiri tisoč turskih konjenikov pa je leta 1649 prijezdilo na levi breg reke Mure pred Mursko Soboto. Zatem so prodrli do radgonskega gradu, vendar ga niso mogli zavzeti in so se zato znesli nad okoliškimi naselji. Nemočno prebivalstvo je bežalo pred številnimi in pogostimi plenilci, se skrivalo. Moški in fantje pa so organizirali obrambo. Leta 1550 oziroma, pred 453 leti zgodovinski vir prvič omenja veržejske strelce oziroma šicarje. Junaško so se borili s Turki in kruci. O njih se je veliko govorilo in pisalo. Avstro-ogrski cesar Josip I. je 27 novembra leta 1706 pohvalil pogum, zvestobo in požrtvovalnost veržejskih strelcev Med vodji sta se najbolj izkazala krajana Čopora in Ropoša. Čopora je bil sodar Njegovo čokato postavo je v bojih ščitil železen oklep. In ljudstvo je zložilo v spomin na junaškega Veržejca Štefana Ropoša pesem, ki je še do nedavnega krožila med prebivalstvom Murskega polja, Prlekije in Slovenskih goric: Ropoša si brke vije in v kremi sedi in majoliko vina v desni roki drži. Ropoša, kruci gredo'proti Veržeju, kaj bo - kaj bo? Naj le pridejo, jaz jim že pokažem, s svincem jim ogrske glave namažem. Oh, ti razbojniki ravno pred uro bojno prebredli zeleno so Muro. Ropoša jih hitro zagleda in zažvižga - halo! Kruci ga vprašajo, kaj pa jsomeni žvižganje to? To žvižganje nič ne pomeni. Jaz žvižgam z navade, da postrašim zajce in lisice mlade. Ropoša drugič glasneje zažvižga - halo! Kaj pa spet pomeni žvižganje to? Nato še Ropoša glasneje zažvižga - sedaj iz gozda na kruce tovarišev roj. Strašna in krvava se bitka zdaj vname. Kruci kričijo, potem bežijo, kolikor jih od mrtvih ostane. Zadovoljno se Ropoša smeje in kliče kruce v Veržej: Pridite, pridite, dokler še Štefan Ropoša diha naprej! In kdo so bili kruci? Bili so ogrski uporniki proti cesarskemu absolutizmu po velikem razširjenju habsburške oblasti na Ogrskem 1699. leta. V tem času je vladal Maksimilijan I. To je bil protest zaradi odpravljene verske svobode protestantom m kalvin-cem med tako imenovano dunajsko vojno in kmečkimi upori zoper novosti v zemljiškogospodarskem režimu. Najhuje je bilo med velikim ogrskim uporom od 1703. do 1711 leta, ki ga je vodil F. Rakoczy II. Verfejska trška garda leta 1923 Uniforme so po nareku oblastnikov takratne kraljevine Jugoslavije. ■ februar 2004 — Veržejski strelci omenjeni že pred 453 leti in dejavni skoraj 400 let Veržejski strelci leta 1887. Zanimive so njihove prvobitne uniforme in oborožitev. Ime kruc izvira iz časov križarskih vojn. Uporniki so imeli na obleki pripete križe Ime se je prvič pojavilo že v kmečkem uporu pod vodstvom Jurija Dože 1514. leta. Ogrski kmetje so se zbrali, da bi šli nad Turke, a so si premislili in pričeli namesto njih napadati ogrske graščine. In Turki so jih k uporu celo spodbujali. Pozneje se je zgodilo, da so šli Turki v sovraštvu do Habsburžanov tako daleč, da je sultan imenoval Emenka Tokblyja za kralja krucev in mu podelil gospodarstvo nad osrednjim območjem Ogrske. Kralj je prejel krono, zastavo m žezlo in pod njegovim vodstvom je bilo na tisoče mož. In sčasoma so se kruci prelevili v običajne roparje in pogosto so ropali med Dravo in Muro. Zanimivo je, da so se veržejski strelci obdržali vse do druge svetovne vojne Seveda se je njihova vloga skozi stolet ja spreminjala. Nazadnje so bili oborožena trška garda. Obstoj te dobro organizirane trške skupine in njeno zastavo je odobrila celo cesarica Marija Terezija. Od leta 1938 do 1941 je bil poveljnik veržejske trške garde Martin Šonaja. Nemški okupatorji so leta. 1941 pobrali orožje in skupino raz formirali. Leta 1967 je zadnji poveljnik Šonaja, ki mu je bilo takrat 84 let, povedal, da so do konca prve svetovne vojne nosili šicarji zelo lepe uniforme. Obute so imeli visoke nagubane škornje, oblečene jahalne hlače črne barve in črne srajce s stoječimi ovratniki Na ovratnikih so imeli zvezdice. Glave so si pokrivali s črnimi klobuki, podobni so bili polcilindrom s perjanico Imeli so opasače z bajoneti. In oficirji so nosili sablje. Do okoli leta 1906 so nosili puške, ki so jih polnili spredaj. Tri leta pozneje so dobili šestdeset novejših pušk z bajonetom in drugo opremo. V četi je bilo od 60 do 80 mož in fantov Četa se je delila v dva voda Imeli so tudi svojo konjenico Posebno nalogo so imeli trobentač in bobnar ter zastavonoša. V zadnjih letih obstoja je bila njihova poglavitna naloga, da so sodelovali kot elitna četa na raznih prazničnih shodih. Oblast v kraljevini Jugoslaviji jim m dovolila nositi nekdanjih uniform Izdelati so si morali nove po vzoru takratnih vojaških oblačil. Namesto klobukov so odslej nosili šajkače. Namesto zvezdic so jim ramena krasile epulete. Poslednji bobnar je bil Ivan Štefanec. Leta 1926, ko je dobila garda novo zastavo, je bil najstarejši član godbe V njej je bil od 1881. leta. Na predvečer parade oziroma trške slovesnosti je bobnal po Veržeju. Tako je opozarjal oziroma vabil prebivalstvo na bližajoče se praznovanje Bobnal je tudi na dan prireditve. Ob štirih zjutraj je začel z budnico. Za sprejem v trško gardo ni bilo posebnih pogojev. V njej so bili celo mladi trški fantje pred odsluženo vojaščino. In skoraj vsi so bili potem dobri vojaki. Skupina se je vzdrževala s prostovoljnimi prispevki Prirejala pa je tudi letni ples z namenom, napolniti društveno blagajno Po drugi svetovni vojni so nameravali veržejsko gardo znova obnoviti. Po pripovedi zadnjega in že dolgo pokojnega poveljnika Martina Šonaje so želeli dati izdelati uniforme po stari predlogi. Ostalo pa je pri dobri volji. Društvena zastava, statut, del opreme, različni dokumenti veržejske trške garde so zdaj shranjeni v muzejih v Prlekiji in Prekmurju. Franček Štefanec Pen februar 2004 Po Pomurju smo pustovali: Jože G., Oste B., Jure Z. in Irma B Gostujoča skupina maškar iz Lipovec je s svojimi pozvačini in drugim' maskami izstopala. Trojček na fotografiji si je pomagal z izvirnim'' slame, po katerih so Lipovci znani doma in po svetu. Po prastarem izročilu s pustnimi obredi Še danes iz dežele od- Najlepše krofe je po mnenju strokovne žirije prines101 razstavo Eli ca Velner, med posamičnimi maskami za duhovito predstavitev prvo nagrado dobila mm"0 dojenček, ki zaman čakata na atijevo vrnitev ali vs°l denarno nakazilo iz Nemčije. Na večini pustovanj so odmevali aktualni politični dogodki, na moravskem pa je bilo opazno prisotno ljudsko izročilo. Kar dve gostuvanji smo lahko spremljali. Člani turističnega društva Martin iz Marijanec so domačega fanta ekumensko poročili z Ljubljančanko, svatovska družba iz Vučje Gomile (na fotografiji) pa je dobila za svoj izvirni sprevod drugo nagrado. V veselo pustno razpoloženje v središču Prlekije tradicionalno najprej zarajajo najmlajši, ki so navdušili množico obiskovalcev na Glavnem trgu, čeprav je tudi tu zima opletala z repom -bilo je vetrovno in deževno. Za pustovanje so se posebej potrudile vzgojiteljice iz domačega vrtca. Same so se našemile v »vragičke«, njihove varovančke pa so starši spremenili v zanimive in duhovite like iz otroškega sveta. Ocenjevalce so navdušili mali klovn, Indijanka s Suhega Vrha in Robin Hood (po domače Marko), ki si je prislužil prvo nagrado. Zelo zgovorno so p ■ iz daljnih h ki so v Mur^e na| »sakši prež'^ občilu sa pre- ,o navdušili - j£ je namenila prvo nagrado med . 3 ganjamo zle zimske duhove. Minulo soboto so imele maškare z njimi pošteno resno B delo, saj so hladili z B vsemi močmi. Mraz je presenetil celo severne medvede, ki so prišli v AB . terme odganjat revmo, ' , pa jih je mrazilo bolj kot na severu. Zato pa so vse druge maškare vztrajno plesale in se krepčale s toplimi napitki, da so na koncu zmagale in zimi v prihodnjih dneh dovolile le še nekaj zamahov z repom. V drugo je maškare v Moravske Toplice zvabil tamkajšnji Turistično informativni center (T1C) z novo vodjo Gito Sever na čelu. Pustovanje uživa podporo tudi v občinskih krogih, kar je župan Franc Cipot potrdil s svojo udeležbo v sprevodu in nagradami, ki jih je občina prispevala za najboljše maškare. V sprevodu pustnih mask so se lotili tako preteklosti kot sedanjosti in prihodnosti. Nostalgični spomini na socialistično podjetništvo, ko je bila jH tekstilna delavka za svoje , garanje dobro plačano, danes pa trepeta za svojo slabo plačano službo ... Vendar maškare vsega ne vidijo \ samo Črno ... na po- BL hodu je EUROTEKST, , ki pomurskim tekstil- SR cem napoveduje med in mleko v obilnih koli- j ■ činah ... Prleški kmetje so domača polja m “ , na ljutomerski a* ■ pa bodo kmeta plug v prihodnjeL potrebovali v me-1 Časi za vsakim vpijejo: PriloŽno^ zamujena, ne vrn' ,.-0 nobena. Tudi v VESTNIK 3? februar 2004 Prišli zdaj smo mi v Evropo Pen Žrtve sa poplačale svoj dolg, zdaj je prišel čas za praznovanje. Na čelu prazničnega sprevoda evropsko zastava, za njo mercedes in v njem sam velespoštovani evropski komisar Adolf Schonstodt (lepa država} s spremljevalko Elizabete Mayer iz Švabske. Stez končka treme pred novimi članicami (stare ima že itak pod komando) je stopil pred mikrofon in nagovoril množico v svojem znanem stilu. Nedelja, 22. februarja 2004, ob 11. uri na velikem trgu sredi evropskega središča in na prizorišču osrednje evropske prireditve ob širitvi Unije na Cankovi, kjer se sekajo poti med Ljubljano, Dunajem in Budimpešto in kjer je čutiti prisotnost evropskega, točneje nemškega duha, je zadonelo: Dogodek pa ni »skupaj spravil« le vseh dosedanjih in novih članic EU, uspelo mu je celo, da sta stopila skupaj župan Drago Vogrinčič in ravnateljica Osnovne šole Cankova Hilda Vogrinčič Kaj bo z evropskimi zaobljubami, se ne ve, in te bodo daleč od oči in daleč od srca. To, kar bosta v prihodnje skupaj naredila oba Vogrinčičeva, pa bo ljudem tako no očeh kot pri srcu. In še to: Reportaža je samo za časopis prirejen drobec velikega dogodka na Cankovi. Tu in tam smo kaj po svoje priredili, zato scenarista Branka prosimo za razumevanje. Nič pa nismo ponaredili, sa| je bilo vse skupaj narejeno pred množico prihodnjih Evropejcev Vodenje osrednjega ceremoniala sprejemanja novih članic sta vodila Vilma in Feri z agencije Viktorija in dokazala, da odlična obvladata evropske zadeve Njuni posebni vrlini sta večjezičnost in še večja prilagodljivost trenutnim interesom in potrebam. Najprej sta dala besedo starim članicam unije, da bi nove s še večjim navdušenjem pristopile ali si zadnji hip premislile. Slednjim so prav do srca segli predstavniki Anglije, ki so takole povedali vesoljnemu občinstvu, kako jim gre v skupni družini. In nekaj kandidatk so res uspeli prepričati, da so se sprejemu odpovedale. Dragi nam Angleži so se kar udomačili v Gornjih Črncih. Den bidi) se na nedelo, daj z zahoda de letalo, si junaki s toga kraja prenagel: so se graja, prenageh so se graja. Za Evropa (za Evropo), z našov vladov (z nosov vladov), Švabske mo pogače geli, bleke mo vsi pune meli, te pa mo si fejst vesejli, te pa mo si fejst veseli. Najbolje se v EU počutijo Nemci. Na sprejem so prišli dobre volje s polnimi kozarci piva in debelimi denarnicami. In pri evropskem komisarju so prav posebej spoštovana članica, pri kateri hi skoparil niti z najvišjo oceno. Tako je to v Evropi ... _ Jh Predstavitvi vseh starih članic EU so se njihovim zastavam začele pridruževati nove. Nekaj kandidatk si je premislilo, večina pa je vendarle e$la, da bodo spoštovale novi red: da bodo jedle švabske pogače, cvrle francoske zrezke, vlagale samo brezhibno raščene holanske kumarice ... Madžarke. začasno bivajoče na . so obljubile, da bodo pridne Ev-bodo poslušale evropskega to^P 50 9a našle, tu je v vsej.oče-vej ' Očima iz Moskve ne poznajo ‘ai |im itak ni nič zapustil... In vrhunec navdušenja med publiko je, ko Uniji prisegajo gostitelji osrednje evropske proslave ob Širitvi - domačinke s Cankove. »Slovenija, od kod1 lepote tvoje,« bo poslej odmevalo tudi po bruseljskih ulicah in v sejnih dvoranah po evropskih državah. Unija v svoje vrste vendarle dobiva strateško najpomembnejšo članico!!! Poljaki so '.veto prisegli, >n tu ■ častno besedo šlezijskih rudarjev, po novem so doma v Gerltndh, da s svojim črnim premogom ne bodo več onesnaževali okolja. gonske »face« za nekaj minut Ker se od lani prometne razmere v Gornji Radgoni niso prav nič izboljšale m se skozi mesto še naprej valijo kolone tovornjakov, radgonske maškare niso imele druge izbire. Če so hotele prečkati magistralo Maribor- Murska Soboto, so morale za nekaj minut izsiliti zaporo 5. evropskega koridorja. V opomin in spomin na lanskoletni neposredni napad no magistralo, ki bo na naslednjega pusta, če se ne bo nič spremenilo na bolje, prerasel v zasedbo. Aktualno pustovanje na Cankovi je potekalo po scenariju Branka Pintariča, ki je tankovski zet in mogoče prav zato neobremenjen s preteklostjo, ki pogosto razdvaja ljudi v občini. Z idejo, da bodo z evropsko proslavo ob širitvi prehiteli prav vse organizatorje, je ljudi navdušil za aktivno sodelovanje. »Naredili so veliko več, kot sem si upal želeti, in zato sem jim iskreno hvaležen,« nam je o nedeljskem dogajanju navdušeno pripovedoval dan pc prireditvi. Posebej je omenil prispevek Janka Duriča in Tadeje Hercog, ki sta osrednjo proslavo izjemno dobro povezovala, profesionalno pa je vlogo Elizabete, spremljevalke glavnega evropskega komisarja (odigral ga je prav Branko Pintarič), odigrala tudi Mateja Rožman in še sedemdeset drugih iz vseh krajev občine Cankova. podporo štadgončanom so V\a pncm^aW tadr kurenti "'pr n\\hgre vedno zarest Glavnino sprevoda so predstavljali gornjera 9 osnovnošolci, ki so se našemili v nekaj sto raz podob, saj je šlo vendar za njihcjvo var Prihodnosti Na koncu pa je bila tudi do ra , 7naarc rajanje, ples, petje, šaljive igrice, tekmovanje ob koncu zadovoljen glavni organizator usan rtagrade. Bili smo angažirani in še za ava Društva prijateljev mladine in podžupan o čine. ravnatelj radgonske osnovne šole in hkrati pre 1 Prišli zdaj smo mij v Evropo, pe/naz de non leto z nejba, vsi lidgej s toga kraja, zdaj pa zgrabi, ko šlo more, zdaj pa zgrabi, ka što rriore. V Evropi (v Evropi) z našov vladov (z nosov vladov) mejd po mlejko se cidijta, nindri krnice zdaj več nega, fric nas s svojga brejga glejda, Jrk nas s svojga breiga glejda fašenek bil je cejli teden Pen---------------------------------------------36 vesi* Lepo je lahko ob tistem, kar si sam sposoben videti v danem okolju. Je tudi harmonija, ki je pomešana s spomini iz daljnega Pred dobrimi šestimi leti sem sodelovala kot študentka oblikovanja oblačil pri modni reviji v Buenos Airesu in tako obiskala še nekatere druge južnoameriške kraje. Argentina je bila takrat prva, Peru pa zadnja postaja mojega potovanja. Prepričanje, da se verjetno ne bom več vrnila, je bilo napačno. Vmes sem diplomirala (kolekcija oblačil za golf), se zaposlila v Muri kot modna oblikovalka in se poročila s Perujcem. Tokratni Peru z drobci doživljanja Lime in življenja v 8-milijonskem mestu nasploh je tretji obisk dežele, ki je na svetovnem spletu označena kot tretja najbolj priporočana turistična destinacija na svetu. Moje oko je sledilo tudi modi, navadam in razvadam Perujcev, ki so me na novo presenetili s hrano. Nekaj utrinkov sem ujela tudi za vas. Polja le nekaj kilometrov iz Lime Bombaj kot ga še nisem videla. Polja so s,fnl tudi do 60-hektarske površine. Tudi v Peruju je veliko vrst kaktusov. Sadeži nekaterih so izvrstnega okusa. Ljudje nekaj kilometrov iz Lime so veliko prijaznejši. Njihova življenja so povezana z naravo in nasmeh je bil več kot dobrodošel. »Lahko me fotografiraš, a ne povedat', da se danes nisem stuširal,« nas je popolnoma nasmejal glavni med druščino. Puščavski pesek nekaj kilometrov od Lime obdaja Pacifik, ki je viden v daljavi. Najvišja temperatura oceana je med 18 in 20 “C. Lunahuana je kraj, od Lime oddaljen okrog 200 km. Videti je kot oaza sredi puščave, kjer rastejo tudi drevesa avokada in je veliko vinogradov. Iz grozdnega soka pridobivajo pjsco, ki je se najbolj podobna našemu šnopsu. Kaktusov sadež s tržnice, ki mu pravijo tuna, po naše naj bi bil opuncija. Inkovska kultura. Tipični ročni izdelki neskončnih barvnih kombinacij. Med živopisano bafV ’ ’ .nb*1' tržnice lahko vidimo tip’ paprike oranžne barve. Chirimoya - okus sladkeEI0^., svežega je enostavno edin | ksdhk« po južnoameriško Papaj, banica vonjav na tržnici je od distih ^todajajo z imenom kane a, je . blio videti ki sem jih prepoznala. na ^jano in sesekljano zelenim - ^ar )e pfl. ^vodo. Toda vse našteto so le ■ sedem ^ilomojo pozornost, je sadje. ž. popolnoma neznanih sadežev, gi sie. okušati tudi pri nas. Napisano ana, tuna, foruma. chirimoya, granadilla, ^irimoja, ^-Pino papaya, kar slišimo kot u oapaja. Med Vanadija, guanavana, tuna, pepino najbolj ne morem pozabiti ^moje oSuiJi o njei žai ne morem e barve in $'je sladka in sveža hkrati. So de£a ki mu okusa pa |u sok kaktusovega Veliko sla7''JUlr^^ Jim da’e’° šarilC 16 druSačnm f Jne govorimo. ^zi samosvoj okus. Da o sladol tržnica v Chaclacayu je tudi krat * '£W' m kjer ni niti sledi o tem, da si v S vebka . 1Mglwao mesto) Slednja je skupaj z „rekaša M' Slovenija, po številu prebivalcev pa 11 vl;udi. 1: Jtfat. Celoten Peru ima približno 24 mik) -$Jhizou-------------------------------------- S0 dokai resna zadeva 111 ^^LahnD’O1^ v Vrez brezhibnega make upa rečarno in poljub na lice je ritual, ki ga a , ane ki ■ vsej Južni Ameriki Sledi ritual uživanj r/ tepo ' ^res odlična. Za predjed je ponavadi sol Francisco ho Pancho "'O'/oieinega veselja. ne Za srečo v novem letu se pod mizo pozoba dvanajst grozdnih jagod, kot je videti na sliki - Maria Isabel. Novo leto je treba pričakati v rumenem - Alejandro. pen PERU - ta prostrana država raznolikih naravnih danosti je enostavno drugačna. Sama po sebi je zrcalo dveh kultur (naslednic inkovske ter španske po letu 1533) in zelo različnih obrazov. Statistika pravi, da je v Republiki Peru 45 % indijanskega prebivalstva (potomcev Inkov), 32 % mesticev (mešancev med evropskim in indijanskim rodom), 12 % ljudi španskega rodu, preostalo so črnci, Azijci in drugi. Najlepšo sliko dobi obiskovalec, ko se odpravi na tržnico, kjer se znajde med pisano paleto popolnoma novih barvnih tonov, oblik, da o okusih sadežev ne govorimo. Z dvema besedama bi lahko opisali občutek takole ČISTA EKSOTIKA Majhne ribiške ladje Loma saitodo je jed, ki jo lahko pripravimo tudi pri nas. Glavne sestavine so govedina, čebula in paradižnik. Vsaka sestavina se posebej na hitro popraži, nato jih združimo, posolimo in popramo Bistveno je, da so kosi sestavin dokaj na veliko narezani in da se ne kuha predolgo. zrelega avokada in paradižnika. Juha je pri njih drugotnega pomena, saj je bolj podobna mineštri Glavne jedi pa so zelo različne. Slani okusi omak se pogosto mešajo z rahlo pikantnimi začimbami. Zanimivo je predvsem to, da imajo poleg toliko različnih vrst krompirja, ki ga pridelujejo, bolj poseben odnos do riža. Morda je to vpliv Kitajcev, ki so bili v preteklosti priseljeni kot sužnji. Sladice imajo posebno mesto ob kavi in morda drugih slanih prigrizkih v popoldanskem času. S tem vam postrežejo, če ste povabljeni na lonche (slišimo kot lonce) Rumene spodnjice za srečo v novem letu Rumena je barva zlata, pšenice in sonca, torej denarja, hrane in toplote, so mi razložili, ko so mi na Silvestrovo podarili rumene spodnjice. Čakanje na novi dan v letu je bilo sila zabavno, posebej zame, saj sem zvedela, da za srečo v naslednjem letu moram še marsikaj postoriti Kdor si namreč želi v naslednjem letu potovanja, mora opolnoči obkrožiti hišo z jablanami, in sicer s polno potovalko. Ko odbije polnoč, se pod mizo pozoba dvanajst grozdnih jagod, ki jih morajo spremljati največje želje. Meni vsega Slika z daljnega prvenstva v plesu marinera. Par pred kolonialno hišo plese v nosi iz kraja Monsefu na severu Peruja. tega naenkrat m uspelo, mogoče pa bo prihodnje leto bolje. Marinera - s plesom se zapeljuje Peru je tako velik, da so običaji, hrana in ljudje lahko zelo različni. Čarni ples s severa, ki se imenuje morinera, je tako popularen, da sedaj pripravljajo že 44. tekmovanje na državni ravni. Z lansko državno pr vakinjo Mario Marto sem se pogovarjala, ko je prišla s plesnih vaj. Ob pregledovaju albumov s fotografijami z različnih tekmovanj mi je razlagala pomen plesa marinera in razkrila, da se s plesom zapeljuje že od nekdaj. Čar je v tem, da moški sledi ženskim gibom (mali umetnosti brzdanja bosih nog); zapleteta se v ritem kolonialne glasbe in ponosno iščeta odgovor strasti v očeh. Plesna obleka, ki je čakala na novo prvenstvo, me je navdala s spoštovanjem. Kraljevsko rdeča m okrašena s črnimi vezeninami je bila le ena od vseh, ki bi jih lahko še in še občudovala 1:0- Peru je zmagal____________________________ Moji načrti o obisku centra Lime so spet padli v vodo, ko so mi povedali, da je prenevarno, zaradi najpomembnejše tekme na svetu. Nogomet med Perujem (Cienciano) in Argentino (River) je bil tistega devetnajstega decembra lani najpomembnejši praznik v letu Meni nedoumljive skrivnosti tega športa so me prepričale le o enem. Nikoli nisem videla toliko različnih ljudi naenkrat veselih Peru je sijal od enosti in igra, ki ima moč združiti in postaviti na noge ves narod, je vsaj v mojih očeh dobila drugoten pomen Vse smo spremljali seveda le po televizijskem sprejemniku. Bikini Kopalna sezona se začenja decembra, vrhunec pa doseže februarja, ko se temperatura morja povzpne na dobrih 20 °C. Za nas dokaj hladen Pacifik je za njih popoln raj. Takrat imajo nekatera dekleta vsaj tretji par novih bikink Najbolj priljubljeno nakupovanje je tisto s prijateljicami. Ko pomerjajo kopalke, se začenja tekmovanje zrcalce, zrcalce na steni povej... Ob priliki so mi povedale, da so bikinke nujne kot srajca za službo. Potrebujejo jih več, saj kopalna sezona traja, tri mesece, torej skoraj vse vikende, ko si večina išče svoj košček plaže pod soncem. Lima je seveda obmorsko mesto, vendar je lahko želena plaža oddaljena tudi 100 ali več kilometrov. Nekaj jih zahaja v obplažne klube zaprtega tipa, kjer je videti bazene z morsko vodo in celotno infrastrukturo ugodja Slednje zdaleč ni zastonj, saj začetno članstvo lahko stane nekaj 100 do več tisoč ameriških dolarjev. pen februar 2004 Majo počutila kol kraljica je vseeno hotela biti prijazna, zato se je ponudila s podatki, ali bom me bo znal Šlo. Ko Timotej, Maja in Matej uspelo. Fantom prav nič čudno se m zdeio in tako se p naučiti smučanja. Po ni tn m Začel sem se spraševati, končno našel nekoga, ki Čeprav zima ni čisto taka, kot bi se spodobilo, se v naši mali državici še vedno najde dovolj snega, da si lahko privoščimo, kot nekateri pravijo, največji užitek zime ... spust po zasneženem hribu, pa naj bo s smučmi ali snowboardom. Ttidi mi smo se tokrat od pravih na sneg, i natančneje na zasnežena pobočja Zreškega Pohorja, na ~ Roglo. Tokrat nas je zanimalo, 4^ kako prijazni so ljudje, če se | človek na smučišču ne znajde najbolje. Nam se je zgodilo veliko nevšečnosti. Imeli smo težave z bolečinami v križu pa Ožil' tudi po hribu se nas je bilo strah spustiti. Za pomoč smo poprosili tudi Melito iz Martjanec. Toda pri njej ni šlo. Hitela je razlagati, da je pravkar končala s prvo uro tečaja smučanja in da nikakor ne more pomagati. Mlada profesorica zgodovine trudil... in končno Od mlajših k starejšim-smo našli tudi stamps gospoda. Tudi on nae**! pomoči ni odrekel10 spustil, Čeprav precej na kolena in Majo 'pril^ na desko. Toda tako ■' ° šlo več potem, ko je bife zapeli tudi jopo in spraviti v pogon. CeprO* trudil, je bilo očitno, do18 počuti najbolj lagodno,^ je 50 metrov stran žena. Toda gentekne11’ r pomagal Maji in ji ponn« spremstvo do konca 'Zdravo! Mi lahko, prosim, parnagaš križurTaltaje začelo^ je bi| pogledal, ko pa |e « el da Ima g^ XT Todt XZ" bil problem. Brez večjih težav je kot 'jack" zadovoljil punco. sem že skoraj obupal, je mimo pridrvel Blaž iz Postojne, učitelj smučanja. Super! Najprei ga je zanimalo, ali hočem smučati paralelno ali ptožiH ... 'Kaj je to paralelno? "Začela sva s tem. Sledila je prijazna razlago z veliko nasveti, kako stati in obstat, na smučeh. Potem pa praksa. Bolj sem se trudil, da bi Blažu otežil delo bolj se je trudil, da bi mi pomagal. Ko sem mu končno razložil, da snemamo Penovo akcijo, pa se je od srca nasmejal in oddrvel po smučini. ali nas zanima kaj iz zgodovine, 'smučatipo ne znam naučiti nikogar,' je še končala. Janez iz Ptuja me je najprej nekoliko Čudno pogledal, pa^’ ’ sva se odpravila. Najprej mi je razložil, kako ostati na ’m'"*11 kako se pravilno ustaviti. Super, uspelo mi je. Toda kako spr smuči v pogon? To je že nekoliko težje, ne vem, ali bo slo- 'n začnem premikati ... pufff... in znajdem se na tleh. Toda B13 ni izgubil potrpljenja in tako sva počasi, meter za metrom, nadaljevala svojo pol po smučišču. Ko sem gospodu Jane* razložil, da pre za Penovo akcijo, se je od srca nasmejal ‘n preden sva se poslovila, še pohvalil, da je bil na smučarske1" tekmovanju upokojencev kar drugouvrščeni. M " * M “ - m " M,1” kratek ča, Kmol * k? mm »epohriba, omm*0 f”i’»b“P™«£*»ilo: 'M»P Smajgnj, obJZXlp P''d'°9°m' d° P'’1*?’ Izgubilamed rant|e so neverjetno presenečali. Majina drugo žrtev je bila sicer nekoliko^ faja kljub teiw» je Tomaž zelo trudil, trudile Zapeti desko in namazati ustnice še nekako gre, toda ko je treba nekomu razložiti, kako se smuča, se stvari nekoliko zapletejo. Nekateri so zelo veseli, ko lahko svoje znanje delijo Še z drugimi, drugim pa je nerodno, ker tudi sami niso najbolj vešči. In naj potem še kdo pove, da Slovenci nismo prijazni ljudje. VESTNIK39 pen februar 2004 Vaša čustva Sele igraš z mano!__________ Pokličeš me pozno zvečer, samo zato, da bi mi zaželel lahko noč. Tako prijazen si in !ahi prijetno zveni tvoj glas, ko se na nebu rišejo zvezde in luna. Naspim s tabo in ti si moja prva ’nisei, ko se zjutraj zbudim. Ne M kako si želim, da te zjutraj srečam, in najraje bi ti kar skočila v objem. Ti pa si v družbi prijateljev in me le hladno pozdraviš. Komaj mi nameniš pogled. Kot da me ni ali kot da znanka z železniške postaje kaj? Kot da si me nekoč nekje ’•vici pa se ne spomniš niti, kje. to boli in kako sem ob tem - kostna! In ko že mislim, da iz tega ne bo nič, da si me pozabil, Noj klic pa je bil le trenutek sla-kosti, se vse spet spremeni. Potem pa me tako prijazno Ogovoriš, st> me net no db ah pa pokličeš. Zmedeš '• - da te še vprašati ne morem, delaš tako. Se le igraš z '' -mo ali misliš resno? Le kdaj J-"'i izvedela odgovor? Šifra: Maj Vaše pesmi l ^4aju tfpj, 1111(11 dolgi so brez tebe, tebe ob meni ni. dos 1''' ljubezni Jebe ne čutiš ti. L, h. 11 kakšno besedo r ■ turneji o^i, ,J0S' kako v or v beseda ■ ' ; majhni poljub, 1^ flz srca ezen za naju dva. j - Malena ________ grenek nasmeh, Vpogled, ■hm bi uč™ Smirni stenami si, $ ^do te ^^oden kot ptica, '?»«TTnebub°lMii ker Vat 1 la sem te, 4 žU' nasmeh, se zdt, kot b; , dva, ^bi^ " " ° midva ’ba ni lahko. Sonja f) ~jer' je srce, ki v meni gori, u je zvezda ki na nebu žan. te lo, Imr čutiva jaz in ti. Nataša C. Prav nora leta so tista, ko se različne teme prikradejo v misli. To je obdobje, ko se velika razmišlja in veliko tuhta. Tudi o medsebojnih odnosih, in to na različnih ravneh, od staršev, prijateljev, sošolcev, in tudi na drugi spol se v teh letih začne gledati drugače. Vanjo, Lauro in Nena smo povprašali o tem, kaj se z njimi dogaja, ko začnejo delati hormoni, ter kako to vpliva na odnose in o čem se največ pogovarjajo. Najstnik želi biti »in« in starši nasploh bi potrebovali več izobraževanja na področju vzgoje V anketi so tudi ugotovili, da je večina mladih na spolnost pripravljena pri 17,18 letih. Med njimi pa so tudi taki, ki so prepričani, da so za spolnost pripravljeni že v višjih razredih osnovne šole. »O zdravi spolnosti lahko govorimo tedaj, ko sta oba ZA in se zaščitita.« Na koncu pa so vseeno prišli do spoznanja, da so telesno resda zreli za spolnost, zanjo pa niso zreli duševno. Kar je pri tem seveda najpomembnejše. Zelo zanimivo je, da razmišljajo zelo odgovorno, da se zavedajo, da spolni odnos brez ljubezni ni nič. Za spolnost se po njihovem mnenju ne odločiš, ker je to tvoj prijatelj že izkusil, ampak ko Vanja Vrečič, 7. razred osemletke OŠ Puconci:_______ ugega spoštlj Laura Vaš, 7. razred 9-letke OŠ I Murska Sobota:___________ Neno Kozar, 8. a-razred 8-letke, Murska Sobota:________________ Pogovarjali smo se o medsebojnih odnosih v soli, kako se moramo med seboj obnašati, kako moramo biti prijatelji, da se ne smemo med seboj kregati ali se celo pretepati. Do nestrpnosti pride, ker se med seboj ne razumejo dobro. Vzroki so lahko različni, fantje se tepejo zaradi kakšne punce, vzrok je lahko šolska naloga, ker je nekdo bolje pisal in podobno. Eni so v odnosih do drugih bolj tolerantni, drugi manj Dobro bi bilo, da bi tiste, ki imajo slabše ocene, potolažili in jim pomagali. Po moje so prijateljstva boljša, če sta skupaj fant in dekle. Moj izkušnja je takšna. Nekoč so me sošolke zapustile, bila sem osamljena, potem pa Mi smo se največ pogovarjali o medsebojnih odnosih v družini. Naši sklepi so bili, da morajo biti mladi drug do Otroci že v osnovni šoli začenjajo razmišljati, kakšni so zdravi medsebojni odnosi in kaj bi bilo treba narediti in spremeniti, da bi bili taki, da bi se v tem odnosu vsi dobro počutili. Da bi se dobro počutili v družini, v šoli, med prijatelji in tudi v kakšni drugi družbi. Za to smo odgovorni vsi, ki v nekem odnosu sodelujemo. Na 14 regijskem otroškem parlamentu, ki je v četrtek potekal na I. osnovni šoli v Murski Soboti, so osnovnošolci razmišljali o medsebojnih odnosih, vrednotah, norih letih in tudi o spolnosti. V svojih nastopih so večkrat opozorili, da lahko različne vrednote botrujejo generacijskim nespora zumom. Starost je laluco velika ovi ra, saj posamezne generacije živijo v različnih okoljih in imajo s tem Mi pa smo se največ pogovarjali na temo o ljubezni. Osredotočili smo se na ljubezen, saj smo v teh letih, ko nam ljubezen in vse, kar je povezano s tem, precej hodi po glavi. V tem času srna izvedeli veliko novega in koristnega, še posebno takrat, ko so na Oddelku za mladostnike pripravili predavanje. O tej temi se bolj pogovarjajo med seboj dečki, deklice pa zopet med seboj. Čeprav za deklice ne vem natančno. Se pa dečki med seboj o ljubezni in spolnosti kar precej pogovarjamo. Vsak kaj ve in mislim, da smo dovolj seznanjeni. Sprašujemo drug drugega in vemo, kateri ve več in kateri manj. Spolnost pa je v naših letih in v naši generaciji bolj tabu in se o tem samo veliko govori. Po resnici povedano je izkušenj bolj malo. Eni se radi s tem hvalijo, ampak so bolj redki. Po moje jih je manj aktivnih, kot se govori. 'V nwlfi letih ni od- veliko razmišljajo o prvi ljubezni, prvih dotikih in tudi spolnosti. O tem se pogovarjamo v šoli, s svetovalci, s starši, najbolj pa zaupamo svojim sošolcem in prijateljem. brezpogojna ljubezen staršev do otrok, da mora družina dajati občutek varnosti in da mora vsak otrok odraščati v enakopravni družini. To je ideal, v resničnosti pa je povsem drugače V vsaki družini so kakšne težave. Posebnost našega obdobja pa je tudi puberteta, ki prinese v družino konflikte, in takrat so doma bolj napeti odnosi, Puberteta je nekaj naravnega, hormoni podivjajo, mladi pa si mislijo, do so odrasli, to pa še zdaleč ni res. Ze obnašanje kaže drugače. Večkrat se skregajo, to pa vpliva tudi na najstnika. Najstnik želi na vsak način biti »in« in želi biti sprejet. Mene v tem trenutku še ni zajel val pubertete. Mislim pa, da za tistega, ki se znajde v puberteti, ni tako težek čas, za vse druge pa je. me je ogovoril fant in postala sva zelo dobra prijatelja. Najino prijateljstvo traja že eno leto in mi zelo veliko nttuu.it pomeni. Tolaživa drug drugega, ko je kaj slabega, in se skupaj veseliva, če kateremu I IIUWLi" pred kratkim v dveh pevs 'atno v lovskem. Kdor poje, slabo ne H. Ficko organist in pevovodja Bil je nadvse dober in spoštovan človek, m to ne le v zboru. Pred njim na tleh sedi njegova hčerka Tilka, Valentin Kocbek pa je bil oče pisatelja Edvarda Kocbeka, ki letos praznuje stoto obletnico rojstva. V dolgoletnem obdobju zbora je nastalo veliko anekdot, nekateri so si s težavo zapomnili besedilo pesmi, pevovodja pa jih je nato na šaljiv način kregal. Vaje so imeli v »huti pri Pergarci«, sem zvedel po pripovedovanju Kristine Križanič, hčerke ene od nekdanjih pevk v zboru. Njihovo štinglasno petje se je slišalo vsako nedeljo, včasih tudi pri vseh treh mašah, pogrebih, na božjih poteh - romanjih - in ob drugih priložnostih. Peti v zboru je bilo ugledno in razvedrilno, saj jim je bilo druženje obenem dano z obiskovanjem drugih Ja, samo še malo, pa mo gratali Evropejci. Čiglij, kelko ges znan je naš falat zemle, ka se njemi Slovenija pravi, že od rim Ijanofdale tli ge je, se pravi v Evropi. Bar toga se ne da zbrisati, kak se da sefele drujgo, Naši poslanci dobesedno zagnje atome mouči napinjajo. Do 1. maja morejo sprejeti še 39 zakonof, s šterimi mo v našoj državi glij se tak meli zriktano, kak v Evropi majo zriktano. Gospod Rop so pravit, ka nega nikše nevoule, ka poslanci sploj ne bi znali , zakoj roke zdigavlejo pr ton ali pa ovon zakoni. F poslovniki delovanja državnoga zbora nigi ne pijše, ka zakone poslanci prle kak rokico zdtgnejo morejo prešteti. Super, ges se zaj v šouli tuj javin, pa da de me učitelca kaj pijtala mo samo tuo, pa mo pravo, ka nigi f poslovniki šoule ne pijše, ka ge moren tuj kaj znati, če rokou zdignen. Veselijo se upokojenci. Naša bajca tuj, ka so njin od 2.6 do 3.2% pokojnine zdignoli. Atiji se je najbole vidla, izjava enoga poslane^, ka je ob toj priliki pravo, ka je nej slovenski pokojninski sistem v razpadanji, liki je prej v razpadanji pamet šteroga od poslanca f. Ati je tou nej cul, bi pagvušno pravo, ka bar polovici kaj razno kaple. Naša bajca so pravli, ka < ( mi za tou povišico penzije eno oubo ku/pijo ka san sigdar razoglaven. Ne ven , da so nazagnje v bauti bilij, mislin pa ka nančza bun-clek nede zadosta. Dosta se je te dnij gučalo od plače gospe predstojnice psihitrične klinike v Luhlani. Dva milijona 700 gezero je prej dobila plače. Pa si zasluži telko? Stouprocentno. Še bi njoj trbelo dati dodatek za sendvič, kakši 10 durdof, ka znankar sirouta nanč za malco nema časa. Ati je pravo, ka tou dru jgo biti nemre, ka so k njoj vozili paciente z državnoga zbora. Pa ka so zaj rejsan zvračeni je dokaz , ka delajo s tejmi izbrisanimi. Takse sloge smo že dugo nej vidli. Si kak eden se trgajo za izbrisane. Nažalost sakši po svoje. krajev, kamor so občasno hodili prepevat Poleg cerkvenih pesmi so peli različne ljudske pesmi, znani pa so bik skorajda že po svoji himni Šumi, šumi gozd zeleni Iz pevskega zbora so se razvila različna društva, na primer Orli, društveni sklop, ki je bil izključno katoliški Zbor je obstajal do druge svetovne vojne, takrat pa se je vse spremenilo, kajti čutil se je precejšnji vpliv takratnega režima in kar nekaj pevcev se je tudi opredelilo za novo politiko ali pa so bili z njo povezani s sorodstvenimi vezmi. Seveda potem niso več peli v zboru. Župnik Franc Štuhec pa je bil zaradi kršenja pravil komunističnega režima izgnan na Hrvaško. Bojan Zadravec Kak so si pač vb zračunali. Ka de njin boukše za svojo stranko. Najmenje se pa ide za lidij - Izbrisane. Dosta bole pa za vol ilne točke. No, vej je tou nej nika nouvoga. Sigdar se kaj najde, od koj se te lejko svajujejo. Nas je pa zapujsto gospod Rode. Na jako visiko funkcijo so ga pouzvali v Vatikan. Što de nas pa zaj razsvetljeval ? Što de nan sakše leto z Brezij povedo, .kak velki grešniki živemo f Sloveniji. Mo vidli. Bar tu je samo ena stranka, pa se nedeo meli od koj dukati. Doživeli pa preživeli smo pa slovenski izbor za pesem Evrovizije. Ati je tak na polovici, samo inouk odišo pa selotejp, pa je cejlo televijo ob strani fkilp zakelo, Ges san ga z bejlin gledo, ka njemi ge. Pa je pravo, ka ga je straj, ka šteroj nastopajočoj nebi cecek vb spadno. Tak so stepale, ka bil pred dvoranof rešilec, če bi si štera kakši štero okončino strla. Sega je bilou, muzike pa najmenje. Če bi od sej nastopajoči ženskoga spola cote fkuper dal bi glij za eno dugo obleko doubo blaga. F Turčijo de zmagovalno pesem spremijo san gospod Peterle. Če de popejvo, se še Hi ne vej. Mogoče de pa f premori, pred glasovanjon zel frajto-narco, pa pokazo, kak smo slo venci kredi za evropsko unijo. Nigdarse ne vej. Od naši prejgnji lejko se čakamo. Fašenik je zijmo odneso. Larfe so pa ostale. Tak pravi naš ati, da gleda, te naše prejgnje. Niš-terni so pač tak, ka misllijo ka je cejlo leto fašenik. Je pa te fašenski čas lekar idealen za izbris direktorof. Kaplejo kak muje, da ji s pipson pošprickaš. Zaj te, te ete letij. Ati je pravo, ka je tak kak je že inda bilou. Te je partija nastavlala, ge de stoj direktor, zaj so pa tou delo prevzele demokratične strankarske sile. Na odgovorni mestaj pa ja nucaš človeka šteromu lejko zavupaš , ka te nigdar vo ne povej, kelko sta pod sebe skopala. P.S. Nika san nej pozabo. Fajn mi bojte, pa se veselte nouvi zakonof, pa nouvi delovni zmag naši politikof, pa velki plač naši prejgnji. 040: februar 2004 42 vni Predstavljamo novo Vestnikovo sodelavko Boštjana Žajdela Z našega štedilnika iz osrčja Prlekije -ni O | »Pri mojem imenu ni ponagajal noben tipkarski škrat, ampak sem dejansko Boštjan+a, zaradi česar sem v pisnih kontaktih velikokrat Boštjan. Ampak na to sem že navajena od osnovne šole, ki sem jo obiskovala v Cezanjevcih, nakar sem se vpisala na Srednjo strojno in tekstilno šolo v Murski Soboti. Svojo študijsko pot sedaj nadaljujem na Fakulteti za strojništvo v Mariboru, kjer sem leta 2000 diplomirala na visokostrokov-nem programu iz tekstilstva, smer konfekcijska tehnologija. Ker se mi je ponudila priložnost za nadaljevanje študija na univerzitetnem programu, sem to tudi izkoristila in v septembru 2003 diplomirala iz tekstilstva, smer inženirski management. S študijem sem si pridobila temeljna znanja iz osnovnih naravoslovnih ved in poglobljena tehnično-tehno-loška znanja ter vsa potrebna znanja s področja managementa ter posredno tudi osnove znanja o varovanju okolja,* uvodoma pravi Boštjana Žajdela. Kot je znano, je pred kratkim postala zelo angažirana avtorica prispevkov o varstvu okolja Zanimalo nas je, kaj jo je spodbudilo k tovrstnemu pisanju? »Zanimanje za ekologijo me je tako navdušilo, da sedaj ob delu nadaljujem v tej smeri podiplomski študij, smer tehnično varstvo okolja S tem študijem si bom pridobila znanstveno znanje in se izpopolnila na tem strokovnem področju. Upam, da bom s svojim izobraževanjem pripomogla k razvoju in uspešnosti ohranitve narave, saj opažam nazadovanje le te, predvsem na našem področju. Raziskovalno delo me zelo veseli in do sedaj sem pridobila že nekaj znanja in novih izkušenj tudi o manage mentu, analizah in projektiranju, predvsem pa s področja tekstilne kemije in varstva okolja « In kaj ji pomeni študij? »Na dodiplomskem študiju sem poleg trdega študija okusila tudi veliko radosti študentskega življenja tako v Mariboru kot tujini. Za en mesec sem prek organizacije Ceepus gostovala na Tehnical University of Liberec na Češkem in prav tako en mesec na Faculty of Textile Engineering and Marketing Lodzu na Poljskem. Moje veselje do kemije in varstva narave je potrdil tudi 3-mesečni študij na University of Leeds, Department of Colour Chemistry v Veliki Britaniji« Seveda smo jo povprašali tudi o tem, s čim se najraje ukvarja v prostem času? »Sem popotniške narave in v mojem dosjeju so zapisani tudi Irska, Francija, Španija, Madžarska, Turčija, kjer sem spoznavala njihove posebnosti, kulturo in znamenitosti O sebi menim, da sem dinamičen človek, in iščem vedno nove izzive in predvsem optimistično gledam na svet. Aktivna poskušam biti na različnih področjih, med drugim sem pri pomur skem Vestniku honorarna sodelavka na področju varovanja okolja in moje članke lahko preberete v rubriki Ekomurje,« končuje Boštjana Žajdela. Juha iz leče in prekajene slanine 30 g olja, 80 g čebule, 80 g korenčka, 40 g peteršiljevega korena, 180 g rdeče leče, 150 g prekajene slanine, 150 g krompirja, 3 stroki česna, lovorjev list, poper v zrnju, majaron, sol, sesekljan zeleni peteršilj V posodi prepražimo sesekljano čebulo ter na kocke narezano korenje in petršilj. Nekaj minut pražimo, potem dodamo na kocke narezano slanino, lečo, krompir in začimbe. Zalijemo z jušno osnovo ali vodo in kuhamo na šibkem ognju, dokler se leča in zelenjava ne zmehčata. Po okusu še solimo, popramo in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Pikantna piščančja bedra s sezarnom 8 piščančjih bedrc (spodnji del), 2 žlici sezamovih semen, ščepec bazilike Pikantna omaka: 2 žlici olivnega olja, 50 g paradižnikovega kečapa, 30 g gorčice, 100 g čebule, 1 strok česna, 20 g sladkorja, sol, poper, 1 dl piva Najprej pripravimo pikantno omako. Čebulo, česen, olje, gorcico, sladkor, kečap in pivo zmešamo v mešalniku, da dobimo glad ko zmes. V vsako bedro zarežemo tri zareze in jih zložimo v pekač Prelijemo s pripravljeno omako in potresemo s polovico sezamovih semen. V vnaprej ogreti pečici pečemo pri 200 ’C 30 minut. Vmes jih obrnemo, prelijemo z omako in potresemo z drugo polovico sezamovih semen. Preden ponudimo, potresemo z nasekljano baziliko. Brokolijev narastek s sirom 250 ml mleka, 40 g moke, 40 g masla, 100 g sira trapista, 120 g brokolija. 4 jajca, sol, poper, muškatni orešček, 30 g drobtin, 20 g masla za mazanje modela Brokoli razcvetkamo na majhne cvetove Danijel KOZAR vodja kuhinje v hotelu Ajda Terme 3000 in skuhamo v slanem kropu Posebej maslu prepražimo moko, zalijemo z kom in kuhamo, da se lepo zgosti. Solin10 ter začinimo s poprom in muškatni’11 oreščkom. Ko se ohladi, dodamo narib®1 sir, rumenjake, brokoli in drobtine beljakov naredimo sneg in ga nara^0 primešamo pripravljeni masi. Ognjevar110 posodo namažemo z maslom m potrese®0 z drobtinami. Pripravljeno maso strese®0 v posodo in pečemo v ogreti pečici 30 Ocvrte ajdove palačinke s sadig®- Testo za palačinke: 80 g ostre moke, ajdove moke. 2 dl mleka, 2 jajci, ščepec olje za pečenje Sadn i nadev: 120g olupljenih bana^ g breskev iz kompota, 120 g svežih jagod a iz kompota, 100 g brusničevega dže^' žlici beldežurja, ščepec vanilin sladko I* odklanjajte in pri odgovorih ne bodite poznanstvo. Knjiga vam bo delala “° t in vas zadovoljila, zato ji dajte pni®11 ji Izdaja ga Podjetje za inforfuranje.Odgovorni urednik matičnega časopisa je Janko Votek, uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Hltuper in Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gonter, za fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emn. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! :—- P®".----------------- ---februar 2004 Šele po 14 letih mu je sodišče dokončno »opralo« ime baSl 09 ©®O@@© O®@OOO Kako so Mladena Rajha iz Prlekije neupravičeno obsojali Znana pregovora Pravica vedno zmaga in Pravica 11114 dolge noge sta se še zlasti potrdila v primeru danes ^-letnega Mladena Rajha iz Slamnjaka pri Ljutomeru. Ob pomoči svojega zagovornika, uglednega odvetnika Jožeta Šafariča, mu je namreč po natanko 14 letih nemirnega spanja le uspelo dokončno dokazati, da ni storil očitanega kaznivega dejanja - naklepnega speljevanja drugega, da bi storil kaznivo dejanje Wjra. Po oprostilni sodbi okrožnega sodišča v Murski Soboti, je bila izrečena že 3. marca 1999, je to P° pritožbi kožnega državnega tožilstva približno dve leti pozneje botnii[ tudi pritožbeni senat Višjega sodišča v Mariboru, čerema je predsedoval sodnik svetnik Peter Haupt-1111 Sicer pa naj bi omenjeni, ki je sedaj samostojni Pdeški podjetnik, napeljeval k umoru moža nekdanje flavte Vse skupaj naj bi se zgodilo pred sedemnaj-kh (leta 1987) in obdolženi je bil že na prvi obravnavi takratnim Temeljnim sodiščem v Ljutomeru leta oproščen obtožbe napeljevanja k umoru m se ^^turijn kaznivim dejanjem, toda Višje sodišče v Odboru je na pritožbo takratnega Državnega tožilstva ‘^valo novo obravnavo. Zaradi tega je kar nekaj časa P^aj ponovni pOStopek pred senatom okrožnega Murski Soboti, kateremu je predsedoval okroz-Roman Petek [že nekaj let je Roman odvetnik, P )> ki se je končal marca 1999, toda po vnovični Gostilu sodbi je državni tožilec spet napisal pi itož o. In o čem je pravzaprav v tej več kot 17 let stari zgodbi odločalo sodišče? Obtožnica, ki jo je zastopal državni javni tožilec Žarko Bejek, je namreč očitala Rajhu, v času dogajanja trgovcu v podeželski trgovini v Cezanjevcih pri Ljutomeru, da je, kot ga je obdolžil znanec in nekoč menda tudi prijatelj Rudolf Markoč, slednjega napeljeval k umoru Miroslava Ozmeca, moža nekdanje Rajhove sodelavke Ljudmile Ozmec, ker da je bil Rajh vanjo zaljubljen. Ponujal naj bi mu, tako obtožnica, takratnih 10 000,00 nemških mark, če bi Ozmeca denimo med ribarjenjem udaril po glavi m ga vrgel v ribnik ali če bi insceniral kakšno drugo »nezgodo«, ki bi Ozmeca pahnila v smrt. K umoru Miroslava Ozmeca naj bi napeljeval tudi Dušana Belo, za kar naj bi mu ponujal polovico prejšnjega zneska, pozneje pa naj bi Belo napeljeval tudi k umoru Rudolfa Markoča, ker da se mu je preveč zaupal, zato naj ne bi smel več živeti. Obdolženi Mladen Rajh, ki je bil zaradi teh obtožb slabe tri mesece tudi v priporu zaradi domnevne nevarnosti za okolico, je na obravnavah vse navedbe Rudolfa Markoča vseskozi zanikal m trdil, da gre za zaroto zoper njega Po drugi strani pa je ključna priča Rudolf Markoč, ki je leta 1984 menda prostovoljno izstopil iz policije, trdil, da nima niti najmanjšega vzroka, da bi po nedolžnem obtoževal Rajha Markoč je na vseh zaslišanjih nenehno ponavljal, da ga je Rajh napeljeval k umoru moža Ljudmile Ozmec. »Dejal mi je, da se mora znebiti Ozmeca, in to naj bi opravil jaz. Tega nisem hotel storiti, toda ko je začel groziti, da je treba umoriti tudi mene, sem vse skupaj moral prijaviti policiji,« je med drugim poudarjal Markoč, toda s tem sodišča ni uspel prepričati. Še več, tri ključne priče -Dušan Bela, Branko Rajh m Srečko Pintarič - so v glavnem, tudi med soočenjem z Markočem, potrjevale navedbe obdolženega Rajha ter celo obdolževale Markoča. Tako je sodišče tudi takrat sledilo pričam in drugim dokazom. In ker ni bilo trdnih dokazov za očitana huda kazniva dejanja, je bil Rajh ponovno oproščen obtožbe, hkrati pa ni bil dolžan plačati sodnih stroškov. To oprostilno sodbo je kljub pritožbi okrožnega tožilstva potrdilo tudi višje sodišče v Mariboru in s tem je zadeva le končana. Toda čeprav je od domnevnega dogodka do končno pravnomočne sodbe minilo kar 14 let, si je tudi Mladen Rajh, kateremu je celotna zadeva povzročila velikansko materialno in moralno škodo ter duševne bolečine, končno oddahnil. Kljub vsemu pa od države niti od nikogar drugega m zahteval nobene odškodnino za čas, ki ga je prebil v priporu, m še za kaj ... Zanj je, kot kaže, najpomembnejše, da je po dolgem pravdanju le uspel dokazati, da so ga neupravičene obsojali za huda kazniva dejanja. S tem se je s pomočjo odvetnika Šafariča tudi za vedno rešil dolgoletne hude »nočne more«. Na pomurskih cestah vedno več povožene divjadi Vsak dan končajo pod kolesi skoraj tri živali. V letu 2003 v pomurski regiji [uradno] povoženih natanko 1.038 (leta 2002:906] živali - Enota zavarovalnice Triglav lani zabeležila 1.061 povoženih živali in izplačala 130.000.000,00 odškodnine... £ s Ki glede na lo dn policisti V ^ lvena situacij^ kBko Ugodna je splošnai va r^1Cmh ».kuni Iter v občutno znizal prometnih ^ihimalmh kaznivih dejanj pa u še vedno u vedno manj, so v . ^ed poinursk1 kostni rekordi In poleg tega, da ]e taksnih, prometnih nesreč nekak prekmurja kl * pregloboko pogledali v kožar-c, dežele z WAi|e oprijel tudi vzdevek » ^ih div- num namreč dan, da v p in . to da bdo obravnava deSet, op P divjih živali (včasih tudl rStnih trčenj, ^■aprav je v regiji tudi največ 'oiiclSti v letu, ki se |u ravnokar lite , na to, d io^ pOVozenih divjadi, a g 0> da se kur 2002 povoženih »le« 906 zwak 1 se z tep dabša takšnih P° o tovrstnih va^i tukaj je samo p° trčenjih, ki so prijavljena policiji. Nekateri vozniki takšnih »bližnjih srečanj « sploh ne prijavijo, bodisi da na vozilu m bilo škode, so vozili »okajeni« ali zaradi kakšnega drugega vzroka, tako da bi prihod policije lahko stal še več kot popravilo zvite pločevine. Tildi predstavnik Policijske uprave Murska Sobota za stike z javnostmi Zoran Kosi pravi, da je število povoženih živali, predvsem divjadi, še bistveno večje, toda policisti zabeležijo predvsem tiste, ko vozniki povoženje prijavijo m je treba narediti zapisnik za zavarovalnico. Po drugi strani pa se pogosto zgodi, da nekateri vozniki, namesto da bi. prijavili povoženje divjadi, slednjo samo vržejo v prtljažnik in divjačinska' »pečenka« je že na mizi. Sicer pa se zgodi po mnenju pomurskih policistov največ povoženj divjadi v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah ter tudi ponoči, ko živali najpogosteje prečkajo ceste. Policisti opozarjajo voznike osebnih in drugih vozil, da bi bili lahko nekoliko previdnejši in tudi uvidevnejši do nemočnih živali, ki se na svojo nesrečo ne spoznajo na prometne predpise. V pomurski regiji povozijo največ srn, sledijo pa zajci, lisice in še nekatere druge živali, vsakodnevno pa so tako povprečno dnevno povožene skoraj tri živali. Vsekakor bi bila statistika še bolj žalostna, če bi povoženi divjadi prišteli še stotine povoženih mačk, psov, ježkov, žab, ptičev Sicer pa »bližnja srečanja« vozil in divjadi močno občutijo tudi v zavarovalnicah. Najmanj vsak drugi lastnik vozila ima sklenjeno tudi zavarovanje, ki pokrije Čudežno preživetje - zajček v prednjem odbijaču avtomobila in srnica brez noge. Oba so po nesreči rešili pri Veterinarskem inženiringu Nabergoj v Moravskih Toplicah Toda koliko jih nikoli ne rešijo in koliko materialne škode je na vozilih? škodo, nastalo pri trčenju z živalmi. Samo v soboški območni enoti zavarovalnice Triglav, ki ima okoli 70-odstotni tržni delež zavarovanih vozil v regiji, saj je pri njih zavarovanih okoli 50.000 vozil, so denimo že v letu 2002 poravnali skoraj za 100 milijonov tolarjev škode, ki je nastala zaradi trčenja z živalmi. Kot nam je povedal direktor premoženjskega sektorja pri omenjeni zavarovalnici Jaroslav Karba, je bilo v letu 2003 prijavljenih 1 061 nesreč z živalmi in so na račun odškodnine izplačali dobrih 130 milijonov tolarjev. Večino omenjenih živali, ki navadno poginejo, prevzamejo lovci, so pa k sreči in v zadovoljstvo aktivistov v društvih za varovanje živali tudi vozniki, ki poškodovano žival hitro odpeljejo do najbližjega veterinarja. Še posebne izkušnje imajo pri Veterinarskem inženiringu Nabergoj v Moravskih Toplicah, kjer so v minulih letih pomagali velikemu številu živali, ki so se vrnile v naravo. Pen februar 2004 Dodo, Athina in Viviane na jahalnem turnirju bila polnoletna, je lahko razpolagala le z delom tega bogastva, zdaj, pri devetnajstih, pa je vse njeno. nekenko Sibele Dorsa, s katero je imel otroka. Ko sta se ločila, si ga je nekako prisvojil. Athina se je na majhno Viviane navezala in zdaj skrbi zanjo kot prava mati. Toda prava mati si je premislila in zahteva, da se otrok dodeli njej, kar se bo verjetno zgodilo. Kot pravi, bi si to izborila že pri ločitvi, vendar takrat ni imela dovolj denarja, da bi to uredila s pomočjo odvetnikov. O Grace Jones, pop ikoni osemdesetih let, se že dolgo časa ničesar ni slišalo. Zdaj se je spet pokazala v javnosti. Petinpetdesetletna pevka, « ki se je svoj čas izkazala tudi kot dobra * igralka v filmu o Jamesu Bondu, se je tokrat pojavila v Londonu Po fotografiji sodeč, z značilnim medvedjim pokrivalom, bi lahko domnevali, da se je zaposlila kot stražarka pred Buckinghamsko palačo. Toda ne. V reklamnem spotu, odeta v nerc in krzno, vabi na Bahamske otoke. Malce nenavadna reklama za otoke, ki so dali ime kratkim hlačam ... Za vnukinjo razvpitega ladjarja Aristotelesa Onassisa, nekoč soproga nekdanje žene ameriškega predsednika Kennedyja, bi lahko rekli, da ima vse. Mladost, denar in tudi pameti ji ne^ manjka. Po svojem pradedu je pode- pl:, dovala bajeslovno bogastvo, ki je vredno okrog 7,5 milijarde evrov. V to »erbijo« spadajo otok Skorpios v Egejskem morju, 150 razlionih firm, rezidence v Parizu, Ženevi, na Ibizi m se kje, Limet niški zakladi itd. Dokler At.hma Onassis ni mImSM Zaljubljeni par Doda Miranda in Bogota dedinja Athina Norveški prestolonaslednik Haakon (30) in soproga Mette Marit (30) sijeta od sreče, ko na gradu Skaugum pri Oslu, enajst dni po rojstvu, uradno predstavljata hčerko Ingrid Alexandra. Prihodnje norveške kraljice očitno prva javna prezentacija ni preveč zanimala. Medtem ko so foto-rejjorterji in snemalci tekali sem ter tja in škljocali, je ves čas blaženo ajčkala na mamičinem ramenu in se z drobceno rokico oklepala očkovega kazalca. Novopečeni očka Haakon pa ima, čeprav ima po norveških zakonih 4-tedenski porodniški dopust, kar precej dela Njegov oče, norveški kralj Harald, je zbolel za rakom in tako vse kraljevske posle v bistvu že zdaj opravlja sam, če mu ne priskoči na pomoč sestra, princesa Martha Louise (32), s katero se sicer odlično razumeta. Lepo, mar ne? Mogoče se bo tako nekoč začela moderna pravljica o speči princesi... Marsikdo je sicer rekel, da jo je pamet zapustila tisti trenutek, ko se je poročila z Alvarom Alfonsom de Miranda Netom, brazilskim športnim jahačem. Kaj naj bi torej manjkalo najbogatejši teenagerki na svetu7 Morda otrok. Verjetno da, čeprav ima tudi tega. Njen soprog, prijatelji mu pravijo Doda, je bil poročen z brazilsko plesalko in ma- Pravzaprav je že prišla in zdaj je samo se Zf vprašanje časa, kdaj bo napolnila stolpce svetovnih X L revij m časopisov, ki spremljajo življenje največjih " —4* zvezd. Gre za Avstralko Naomi Wats, sicer že J , 'A petintridesetletno seksi plavolasko, visoko 167 \ cm, za katero vsi pravijo, da bo kmalu posta- s k < la super zvezda To je nova Nicole Kidman, A. pravijo filmski kritiki, katere je očarala njena vloga v filmu 21 gramov, ki je □ nominiran za oskarja Zanimivo je, ■ j«, dastaNaomiWatsinNicoleKidman prijateljici iz otroških let Ko je Nicole i še živela v Avstraliji, sta celo skupaj posneli reklamni spot Ob vzhajanju m-vczve/df j< Nicole nffp izjavila, da prijateljstvo ostaja naprej in da med J njima ni zavisti. Speča princesk# Nekoč srečna družina: fotomodel Sibele, Doda in hčerka Viviane leta 2000. Vse drugo se je zgodilo pozneje. Grace med »nemanjam spota Ob njej shsji znani londonski klobučar Philip Treacy. ... je tokrat Agata, študentka slavistike iz Poljske. Rada deska po internetu. rada bere in je rada v veseli družbi. Ceni inteligentnost. srčnost. originalnost in tiste, ki so sposobni prisluhniti drugim- Pravi, da bi lahko pogreša la marsikaj, brez ljubezni pa ne bi mogla preživeti. NIK Pen februar 2004 zvezde r$zume Zdaj nevarno življenje saj ima prema drugi kontinent. potovala z enega na lo časa, da bi na sestanke prišlo med igralko in moderatorjem do rahlega nesporazuma, vendar ga bosta prej ali slej razrešila Ženin bi rad poročno slovesnost opravil v Los Angelesu, nevesta, ki je takšne zadeve enkrat ze »dala skoz«, pa bi rada to opravila kar doma, na ranču v državi Idaho. »Poroka je družinski praznik, ni cirkus!« pravi Skorajda bi ji lahko verjeli, saj ima od prej res veliko družino. Iz prvega zakona z Bruceom Willisom ima tri Kerstin Doerenbruch Strokovnjakinja za surovine različnih vrst. Skrbi za notranjost avtomobila in njegovo varnost. Poleg drugega je sama je testirala delovanje smernikov, varnostnega pasu in ročne zavore. Cornelia Wiedemann Cornelia ustvarja videz VW-ja. Že pred šestimi leti je vedela, kakšen bo VW golf 5. Pravi, da je dobila inspiracijo zanj pri svojih dveh otrocih in med potovanjem v ZDA in Kitajsko. Prvi nastop po poroki: Sir Ben (plemiški naslov mu je podelila angleška kraljica Elizabeta}, Aleksandra in njena hčerka Loise. Edda Kristof-Goeman Je inženirka in že 18 let dela pri Volksvvagnu Je organizatorka proizvodnje, ki poteka po vsem svetu. Pomaga si z videokonferencami, Srečna mladoporočenca Demi in Ashton sta zadnjih deset mesecev nerazdružljiv par. Halle Berry povsod spremljajo smola in nezgode. Začelo se je pri snemanju filma o Jamesu Bondu, ko si je poškodovala oči. Pri naslednjem filmu Gothika si je izpahnila levo rame. Zdaj je ponovno morala v bolnico. Pri naj novejše m filmu Catwoman ji je med snemanjen^^^t v studiu padel na Rc 3^^ glavo del razsvet- Ijave m jo poš- raHp ‘7 *' kodoval. Sicer so \ | jo že naslednji , dar l obvezano izpustili iz 1 . bolnišnice, t : A \ pa ven- j / \_ | dar Kaj <4 ' jo čaka vA JB v nas- - , lednjih dneh?! * omejim letom, ko sta se v javnosti skupaj Demi Moore (41) in MTV-25-letni Ashton Kutcher, so vsi ' )e to dober »štos« in je zanesljivo iehjen promociji Ashtonove nove tv-Dani s nihče več ne pravi, da je bila ' J": a sala, ki je zrasla na zelniku kakšne ^ocijske agencije. Dejstvo je, da se bo c,Jie poročil. Mladi par se, kljub starostni razliki - dobrih 15 let - Rumer (15), Scout (12) in Tallulah (10), hčerke iz zakona Willis-Moore, očka Bruce, nevesto Demi in prihodnji krušni oče Ashton. Vsi se lepo razumejo in Bruce je bil celo med prvimi povabljenci na poroko notic • Girmann ’ hčerk. Je strokovnjakinja Var je ui barve v WoHs-zadn« golfa je izbralo 'v Skrbi, da goli vsaka tu -’lumuhili in lepe ženske - to sc' v®" moških Na tem je gradila tudi fu s svojim koledarjem, to i* ^s posel se je tistih nekaj prostih izvo . J* ltlc v Tnda v avtomobilski ind * sh?ari v resnici dogajajo drugače Zens --ne uttvarpdke. moški pa le izvajalcinjih .' da ženska modrost vse bolj P r* 'Witev O nakupu avtomobila in da pot^n ,udi ndlotajo, kakše n bo videti in ka J Tako jo tudi ■/. VM golfom 5. ki so ga^ °.' hovsem ustvarile ženske, od ^trtuvanja do končne izdelave '^’Irnr, ~ Lansko leto smo na teh straneh H, že pisali o Benu Kingsleyu in • J njegovi poroki. Zdaj lahko nadaljujemo oziroma konča- w mo. Znam igralec, ki se ga večina spominja iz filmov o Gad-hiju, Leninu ali Mojzesu, ki jih je mojstrsko upodobil, se je pn 60 letih lani avgusta poročil z dobrih trideset let mlajšo soprogo Aleksandro, Nemko iz Berlina, ki je v zakon pripeljala 6-letno hčerko Loiso. Od poroke naprej je par je anonimno živel na svoji farnu v vzhodni Angliji in se o njem ni česar slišalo ali pisalo. Po dolgem času so se zdaj Kmgsleyevi prvič pojavili v javnosti na neki premieri v Londonu v 1 Zdaj je sicer kljub vsemu hčerke, stare od deset do petnajst let in seveda takoj zbudili pozornost, ^nske so osvojile avtomobilsko industrijo februar 2004 Pen ralci Pena se predstavljajo Zapisan gasilsk Izbrskal tudi fotografijo iz 1939. leta, ko je bila blagoslovitev gasilskega doma, na njej pa tudi župnik Danijel Halas, za katerega teče beatifikacija za blaženega »Glede na to, da je bit moj oče Jožef čevljar (mati Katarina pa gospodinja), bi bilo logično, da bi se tudi jaz šel učit čevljarskega poklica kajti v tedanjem času (prva leta po II svetovni vojni) je bilo veliko obrtniškega dela Očitno pa nisem bil rojen da bi postal .šujster’, kot pravimo V Veliki Polani so 10. septembra 1939. odprli in blagoslovili nov gasilski dom. V prvi vrsti (v majniških oblačilih) je župnik Danijel Halas. v Veliki Polani, ampak sem bi) nekaj časa trgovski vajenec, potem pa - star še ne sedemnajst let - sem odšel v gasilsko šolo v Medvode m pridobil čin nižjega gasilskega častnika ter tako vsaj na tem področju šel po sledi očeta, ki je bil 1923 leta soustanovitelj Prostovoljnega gasilskega društva Velika Polana. Rodil sem se 21 septembra 1933. leta Bil sem drugi od petih otrok, ki smo se rodili staršema (dva sinova in tri hčerke). Po vrnitvi iz Medvod sem začel aktivno delovati v domačem gasilskem društ vu, prišel pa je tudi čas za vojaščino Napoten sem bil v uniform Za delo v gasilstvu in krajevni skupnosti sem dobil več odličij. V gasilsko društvo sem se včlanil 1951. leta. Sem na desniin j drog z zastavo. _ , Bihac v Bosno in Hercegovino. Kmalu sem si pridobil čin desetarja, po osemnajstih mesecih sluzenja v JLA pa sem se domov vrnil kot mlad vodnik. Potem spet delo na kmetiji in - v gasilstvu, ki je bilo gonilna sila v vasi. Med drugim smo imeli dramsko sekcijo, v kateri sem tudi sam sodeloval in tako odigral nekaj manjših vlog v številnih dramah in komedijah. Pri gasilcih pa sem bil vodja desetine, potem podpoveljnik, več kot deset let poveljnik, osem let član nadzornega odbora, še vedno pa sem v upravnem odboru. Za delo v gasilstvu, pozneje pa tudi v krajevni skupnosti sem dobil ducat odlikovanj in priznanj. Poročil sem se, ko sem bil star 27 let in za ženo vzel Marijo, ki pa ni bila od daleč, ampak je bila skoraj soseda (tretja domačija v naši ulici). Moram se pohvaliti, da sva se dobro ujela. Imava štiri .dečke’ (sinove): Jožko in Drago sta se že poročila, Milan in Roman pa zaenkrat še ne. Poročil sem se, ko sem bil star 27 let, in za ženo vzel Marijo z naje ulice. Medtem sem postal že dedek (žena Marija pa babica), saj imava štiri vnuke. Rad bi pohvalil najine sinove, ker so prav vsi pridni m - vsi štirje so tudi gasilci. Kmalu po poroki sem se pridružil vrstnikom, in ker doma ni bilo zaposlitve, šli smo na sezonsko delo. Najdlje sem delal na državnem posestvu Jesenko vo pri Ljubljani. Potem ko se je .odprla’ Avstrija, pa sem delal tri sezone v eni od tamkajšnjih trsnic. Vesel sein bil, ko sem dobil redno zaposlitev v lendavski Elmi (sedaj Elektromaterial) in delal do 1997. leta, ko sem se upokojil. Ob delu pa sem bil še zastop nik zavarovalnice Croatia in tudi s tem popoldanskim in nedeljskim delom nekaj za- Ker sem imel v PGD pomembn0111 » so me postavili na najvišje mesto tudi kolegi s ™ V srečnem zakonu 5° Jr rodili štirje,dečki'- H0 r je prvorojenec. služil. Zelo razgibano je bilo moje življenje in skoraj ne morem verjeti, da sem lani dopolnil sedemdeset let, saj se počutim še ,mladega’. Morda je tako, ker imam ob sebi mlade družinske člane in smo se lepo ujeli tudi pri konjičku gojimo namreč viseče buče, po domače ,šefe’, in vanje nameščamo luči, tako da so pravi,lustri’. Večkrat pa naš Jožko nanje tudi nariše podlago, nakar Drago potem to izžge. Gre za razne ornamente, tudi posvetila za različne jubileje. Naše izdelke so tudi razstav Ijali v izložbi evangeličanske cerkve v Slovenski ulici v M. Soboti. Pobudnik te predstavitve je bil Evgen Titan « Štefan L Sobočan Zdaj živim mirno J življenje. Ker pa bre- _ ne more biti, Pom<3^Ji]?C vati družinsko kmetij*’ izliti® tudi šefe in iz ni'^ razne spominke- |