List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ CTTATEUE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskusu j o. TELEPHONE: CHelsea £-1242 No. 161. —Stev. 161. Bmfrrt* m Second Chw Matter September 21st, IMS «t the Put Office at New York. N. Y„ under Act of Congreaa of March 3rd. 1878. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 13, 1938—^REDA, 13. JULIJA, J 938 ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YOBK Volume XLVI. — Letnik XI-VI. VSAKA DRŽAVA HOČE SPREJETI SAMO POLJEDELCE / tri latinske republike so pri volji sprejeti židovske begunce* — Število beguncev pa še ni določeno. Pol jedel jski delavci ima?jo prednost. — Intelektualci so izključeni. EV1AN-LES-BAINS, Francija, 12. julija. — Tri 'atinske republike so obljubile, da bodo odprle svoja vrata nemškim in avstrijskim beguncem, ko so »stale države izjavile, da ne morejo dovoliti naseljevanja. Mehika je obljubila zavetišče tujcem, ki* so v strahu za svoje življenje in je obljubila za nje priložnost za delo. Virgilio Trujillo Molina, zastopnik Dominike, je naznanil, da bo njegova dežela sprejela poljske in strokovne delavce. Rekel je, da je na razpolago dovolj zemlje za kmetije na Zaspadno-indijskih o tokih in da bo vlada preskrbela žito za setev in bo dajala tehnične nasvete. Garcia Calderon, zastopnik Perua, je rekel, da bo Peru sprejel kmete in poljske delavce, da pa bo postavil stroge omejitve za odvetnike, zdravnike in druge intelektualce. Država bo sprejela le skrbno odbrane begunce, toda jim ne bo jamčila narodnega obstoja. MehiSlu delegat Primo Villa Michel je povedal konferenci: "Nase sodelovanje bo omogočilo selitev beguncev iz Nemčije in Avstrije na reden način in po številu, ki bo primerno za kako državo." Michel p* ni povedal, koliko beguncev bi Mehika sprejela. Jesus Maria Yepes, delegat Colombije, je rekel, da mora Colombia omejiti naseljevanje samo na poljske delavce. Rekel je, da njegova dežela ne more sprejeti intelktualcev in trgovcv, kar so po večini vsi begunci. Argentina in Brazilija Ste že poprej naznanili isto. Za Yepesom je govoril chilski delegat Garcia Oldini, ki je rekel, da država ne bo mogla povečati kvote niti za industrijske, niti za poljske delavce Dalje je rekel, da. njegova dežela ne more dovoliti tolikega naseljevanja, da bi bili domači delavci na škodi. Ecuador —- Ecuador nima omejitev plemenskega značaja, toda ne more vedno sprejemati intelektualcev, ker je dežela večinama poljedeljska. Uruguay — Svoje dosedanje kvote vlada ne more povečati. Venezuela — Se brani sprejeti. nemške in avstrijske begunce, ker se boji da bo nastal plemenski problem, toda navzlic temu bo sprejela nekaj beguncev, katere pa bo skzfono odbrala. Danska — Ne samo, da beguncev ne more sprejeti, temveč želi. da bi nekateri nemški begunci, ki so se že naselili na Danskem, odšli kam drugam. EV1AN-LES-BAINS, Francija, 12. julija. — N* predlog Združenih držav je bil dosežen kompromis, da bo postavljen stalni mednarodni odbor za pomoč beguncev vseh narodnosti in s tem je bila dana možnost, da bo ta organizacija koncem julija postavljena v Londonu. Aglija in Francija ste zahtevali, da bi ta organizacija samo skrbela za begunce iz Nemčije in Avstrije. Slednjič so se delegati sporazumeli, da bo to vprašanje reiil medvladni odbor, ki se bo koncem julija sestal v Londonu. Predsed. Roosevelt na potovanju po zapadu HITLERJA PRIMERJA S TRINOGI KITAJCI DINAMITIRAJQ KJUKJANG Več poslopij v mestu »o zažgali. — Tujci beže iz mesta.—Japonske ladje še niso bombardirale mesta. H ANKO V, Kitajska, 12. julija. — Od sobote so japonski? armade le malo napredovale v svojem prodiranju proti Kju-kjangu. Tuji viri tudi zaničujejo japonsko poročilo, da japonske 'bojne ladje že obstreljujejo Kjukjang in da je armada že prišla pred mesto. Kitajci pa naznanjajo, da so z dinamitom razstrelili i- zažgali mnogo poslopij. Poveljnik ameriške topničar-ke 'Monocacy, admiral David M. Le Breton pravi, da se ni s svojb'topmčarko odpeljaj iz Kjukjanga v Harfkov, temveč jo je samo odpeljal tri milje da- vojno Človeštvo je v veliki je navzgor po Jangeen, ker se |nevarn(>sti) toda i led kot da vnell ^ okoll demokrateke države ne yedo^ UNIVERSITY, Va., 10. iuii ja. — Bivši ameriški poslanik v Berlinii William E. Dodd je rekel* da ima Adolf Hitler nad nemškim narodom večjo moč, kot so jo imeli v srednjem veku cesarji. Dodd, ki neprestano najpada nacijske voditelje, odkar se je skoro pred enim letom vrnil v Združene države, je rekel: "Ves svet ve, kako je Hitler odpravil v?ako versko, osebno in tiskovno svobodo; kako so bile šole postavljene pod nadzorstvo stranke in kako je bilo v. petih letih umorjenih toliko njegovih osebnih nasprotnikov kot pa jih je v 20 letih dal pomoriti kralj Karol II. v 17 stoletju. Glede zveze med Nemčijo, I-talijo in Japonsko je rekel Wni. Dodd: "Ako Japonska zmaga, bo Rusija obkoljena, in bo prisiljena zvezati se z evropskimi fašisti ali pa pričeti novo svetov bodo kmalu Kjukjanga. Tudi angleška topničarka Cockchafer se je pomaknila 3 milje po reki navzgor. Kitajsko poročilo tudi pravi, da ni še nobenega Japonca na zapadnem bregu jezera Pojang. Vroči boji so v teku pri Huko-vu in Pengcehu, kjer Kitajci drže višine in napadajo Japonce, ki imajo težke izgube. V nedeljo je 16 japonskih ae-roplanov napadlo Tungkvan, ki so vrata do province Šansi. Nad 20 civilistov je bilo ubi-tWk Bomfbe so tudi povzročile, da se je utrgala plast zemlje, J TACOMA, Wash., 12. julija, ki je zdrčala navzdol in zasula J— Frank Olson, star 32 let, in vhod v podzemsko zavetišču.(poljski delavec, je priznal, da Nad 20 oseb se je zadušilo. J je 27. decembra, 1936 odpeljal ŠANGHAJ, Kitajska, 12. ju- 10 let starega Charlesa Matt-lija. — Ker so se Japonci priuSOna iz očetove hiše. bližali Kjukjangu na 14 milj, so\ Olson se je sam izročil šeri-I pričeli tujci bežati iz mesta, fu Melvinu Ostreiohu ter rekel, j Kitajci so se zopet oprijeli svo- |da sta ga dva moška najela, da I je taktike "opustošene zemlje" | straži Mattsona v neki kočifoli-ter rušijo poslopja, "ki bi bilalzu Everett, Wash. Pozneje pa sovražniku v korist. J je Olson priznal, da je otroka Tuje podanike odvažata iz sam odvedel in da ga je z av-mesta parnifc Wenchow in an-'tomobiilom peljal v Everett. Pri ne kaj bi napravile. Ce ne store ničesar, bo zapadna civilizacija — verska, osebna in gospodarska svoboda — v nevarnosti. Nova svetovna -vojna bo skoro gotovo uničila vlade in narode današnjega časa. "Združene države so ravno tako krive za veliko nevarnost sedanjega časa, kot katerakoli draga država." PRIZNAL ODVEDBO OTROKA gleška topničarka Cockchafer. HRVATJE SE VRAČAJO WASHINGTON, D. C.f 12. julija. — Poslanec Celler iz New Yorka je predlagal, da Združene države sprejmejo letos najmanj 75,000 "žrtev nacijske krutosti". Za to pa je potrebno, da je ameriška premen jena. ZAGREB, Jugoslavija, 10. julija. — Nedavno se je vrnilo v Jugoslavijo okoli 80 hrvatskih beguncev, med k^ierimi j8 tudi nekaj avtonomistov. Ta povratek je posledica Sto-jadinoviČeve spravljive politike do dr. Vladimirja Mačka, voditelja hrvat. kmetske stranke. Dr. Maček pa bo še ost al v pasivnem odporu in ne kaze ni-kake volje, da bi prišlo do kakega sporazuma z Beogradom. Mnogi Mačkovi pristaši pa bi z veseljem pozdravili vsak sporazum, po katerem bi Hrvatje do neke meje dobili avfcpBOim-Ijo in bi bil končan dolgi boj s Beogradom. znal je tudi, da je otroka zadavil in ga pokopal. Kot znano, je pa bil deček najden popolnoma gol v snegu 15 dni po odve*ibi. Na truplu je bilo najdenih 11 ran, ki so bile povzročene z nožem. BREZ LICENC PREVOZ NI DOVOLJEN LONDON, Anglija, 10. julija. — Pred sodiščem se je moral zagovarjati delavec, ki je vsako jutro odpeljal svoje tri tovariša na delo, za kar so mu plačali 75 centov na teden. Sodnik je razsodil, da je njegov avtomobil "javno prevozno sred« stvo", za kar potrebuje potrebno licenco. Prekršenje je kaznovano v prvem slučaju s $100 globe, Mussolini v kratkem poslal generalu Francu dva bataljona črnoarajčnikov in eno popolnoma motorizirano brigado z ar-tilerijo, infanterijo in tanki in da se je dogovoril z generalom Francom, da bodo italijanski vojaki in letalci na Španskem sprejeti v špansko tujo legijo. Ker Anglija vstraja pri svoji zahtevi, da angleško-italijan-ska prijateljska pogodba ne stopi v veljavo, toliko časa, do kler ni rešeno špansko vprašanje, se je Mussolini z generalom Francom dogovoril, da bo odpoklical 10,000 vojakov, ki so bolni ali pa ranjeni, ostali pa bodo sprejeti v tujsko legijo, bodo nosili špansko uniformo, poveljevali pa jim bodo italijanski častniki. Tudi italijanski vojaški svetovalci bodo osta li pri generalu Francu, toda bodo v civilnih oblekan. RIM, Italija, 10. julija. — Benito Mussolini je naznanil, da je Italija pripravljena bojevati se proti tboljševizmu v Evropi ali pa po celem svetu, ako bi bilo potrebno. Ta izjava je vsebovana v uvodu k knjigi, katero je izdal Mussolini in v kateri navaja vse najvažnejšo fašistične ukrepe zadnjih treh let. Mussolini pravi, da izdaja te listine v času, ko je zmaga generala Frarnca navzlic francoski in ruski pomoči /.• blizu. "Ta dogodek je velikanskega zgodovinskega pomena,*' — pravi Mussolini. "To je prvi krat — ali pa bo tudi zadnjikrat? — ko stoje črnosrajčnilii nasproti boljševikom in proti nesmrtnim načelom na mednarodnem polju." Mussolini misli pod "nesmrtnimi načeli" demokratska načela, katero je pogosto zasmehoval. "To je prvi spopad med dvema revolucijama, med revolucijo zadnjega stoletja—celo boljševizem je nazadnjaška revolucija'— in: našo revolucijo ..4 'Ne vemo, ako bo prišlo do tega spopada samo v evropskem, ali pa svetovnem obsegu. Vemo pa, da se fašizem ne boji boja, ki mora odločiti usodo kontinenta.'* Nato pa Musolini o tujcih, ki so nekdaj Italijo pomilovali, sedaj pa jo sovražijo, pravi, da je neizmerno ponosen na to sovraštvo, ki ga Italija vrača v polni men. MCNUTT - PREDSEDNIŠKI KANDIDAT INDL\NAPOLIS, Ind., 10. julija. — Vodilni demokratje so izbrali naslednika predsedniku Rooseveltu. Pravijo, da bodo z vsemi silami delali na to, da bo na demokratski narodni konvenciji leta 1940 nominiran za predsedniškega kandidata Haul V. McNutt, bivši governer države Indiane, in sedanji komisar za Filipinsko otočje. NEOBIČAJEN NAflN SAMO-MORA NEUHAS, Ceh oslo vaška, 11. julija. — Jan Kolar, 22 letni sin lesnega trgovca, se je naveličal življenja. Sel je v skla disppn svojega očeta, spravil v 'pogon cirkularko in pokleknil i pred njo. Cirkularka mu je odrezala glavo. 0LXI .Wednesday, July 13, 192* THE LABGEST SLOVENE DAILY IN U. «. % "GLAS NARODA" t vora or tu mm§čb) Owned and Published by OjOVBNIC nttUODNQ COMPANY (A Oarymtko) flMk President j. Lapaba, See, Place of bnalacee of the corporation and addresses of above officer a: 111 WEST 1Mb ST&Et,! NEW YORK, N. 45th Year ISSUED EVERT DAI EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS AdfcrtUeaient on Agreement Ca celo lato velja 'lat la Kanado ...... fa pol leu 2a četrt leta KLOO Za New York aa celo leto Za pol leta ............. Za inosemstvo m celo leto |7 00 fS.r-0 97.. ki $1 -VI • Za pol lera ................$3.60 Yearly "GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN PRAZNIKOV IZVZEMftl NEDEU IN 4°L*8 NARODA". SIC WEST Ittk STREET. NEW YORK, N. I. TELEPHONE: CHriMa %—lUi DOPISI brea podpisa lo oaebnoetl ae ne prlubčujejo. Denar aa naročnino Baj ae blagovoli pobijati po Money Order. Pri spremembi kraja- naroč-da* aa aaar. tudi prejflnje btvsIlM* na*nant. da Mtrtje najdal EVROPA SE PRIPRAVLJA Vse evropske dežele se pripravljajo na vojno, najbolj pa Anglija. Njeni obramfbni problemi se povsem razlikujejo"oM Tozadevnih problemov drugih držav. Angleži namreč predofcpo vedo. da bo v bodoči vojni vse drugače kot je bilo pred dvajsetimi leti, ko se je pojavilo par ne-noških Zeppelinov nad Lo:t-donom. Obrambni sistem bo tak, da bo sovražnik že koj v prvem tednu spoznal, da Angležem ni tako lahko priti do živega. Sovražna letala se ne bodo prenizko spuščala ter nudila cilj protizraenim topovom. Proti letalom, ki bodo skušala napadati iz velike višine, imajo angleški armadni inžiiiirji baje uspešna obrambna sredstva. Tudi za izpraznitev Londona je 'baje vse pripravljeno. Angleški notranji minister Sir Samuel Hoare je rekel, da bo v slučaju potreba mogoče sipraviti iz Londona tri in pol milijona prebivalcev v teku treh dni. Najprej bodo prepeljani o troei na varno in šele za njimi stariši. Vsak prebivalec bo dobil' plinsko masko. f ji ^ Za zaščito železnic in drugih prometnih sredstev je vse preskrbljeno. ŠPANSKA DRŽAVLJ ANSKA VOJNA ^GLAS NARODA" \ | pošiljamo v staro do- | ^ movino^Kdor ga ho- A ^ £e naročiti zet svoje £ fe sorodnike ali prijate- j Ije, to lahko stori. — 4 ^ Naročnina za stari^ h kraj stane $7. — V j 8 Italijo lista ne po" ^ ^ ljamo. poši- 0 Španski vnanji minister del Vavo pozdravlja .vojake republikanske divizije, ki so se vrnili iz Francije, kamor so bili prisiljeni pobegniti preti fašistično armado. Tekma volka in avtomobila. Na povratku iz Podgorice v Nikšič je šofer Rista Kaludjer-čič ponoči opazil v luči svojih žarometov, da pred nj-itm dirja volk. Pospešil .je vožnjo in nastala je nenavadna tekma med volkom in avtomobilom. Po kratkem zasledovanju' je avto dohitel volka in ga pregazil. Šofer je nato naložil volka v avto in ga zmagoslavno (pripeljal v Ni'kšič. Otrok se je igral s puško in ubil dva Človeka. \T \ ■ i .... Tj . , , . . „ „ .1 Starši 8-letne»ga Ivana in 10-V neki tovarm blizu Leedsa izdelujejo v oboroževalne lenega Milana Vučetiča iv ba- vrhe kovino, ki je močnejša kakor jeklo in lažje kakor alumi — nij. Vsa važnejša poslopja bodo pokrita s to kovino, ki ji y ombe vržene iz višine 400 eevljeV, ne bodo škodovale. Tudi Švica, ki že več stoletij ni bila zapletena v nobeno vojno, se pripravlja. Vzdolž nemške meje leži vse polno deset čevljev dolgih tračnic, ki se daj.i zatakniti v pripravljene luknje in postaviti kvišku. Ker bi bilo v slučaju potrebe poklicano v?e švicarsko prebivalstvo v vojaško službo bi bilo mogbce v teku nekaj ure zgraditi iz tračnic jekleno mejo, ki bi ovirala napredovanje sovražnih tankov in artilerije. Francija je zaščitena proti Nemčiji s takozvano Magino-tovo črto, čije skrivnost je znana le najvišjim francoskim ar-madnim oblatim. Nemčija in Italija se zanašati v prvi vrsti na motorizirane čete in na letala. V vsaki državi izdelujejo tudi strupene pline, katerih u-porafoa je po mednarodnem pravu sicer prepovedana, toda vse kaže, da bodo v prihodnji vojni določbe mednarodnega prava prečili nov zločin. Sosedje so brez pomena in brez veljave. pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V ITALIJO 100 V JUGOSLAVIJO Ba 9 2 Aft............Din $ .»•«•«..*•.. Din« so® V ........ Din. 800 |11.6ft ............Din. ftuft fa&00............Din. 1000 ...........Din. aoce Za « 6Aft............ Ur 100 A 12.26............LAt 200 $ &AD............Lir 600 9 67.00............Lir 1000 911SA0............ Ur 9000 MS7A0............ Ur 8000 AJ HITRO MIPJAJO BO HAVRDRMR CANS OOU ALI DOLI rjtk alt «T Izplačil* v Sin viteškega naroda, trgovec Bela Keleniein v Ča-kovcu je povzročil značilen incident. Prišel je v nefko go siti In o in naročil časo piva. Ko mu je hotel natalkar Bistrovič postreči, je Kelemen to od*bil in poklical gostilničarja, češ, da its od natakarja Bistroviča ne da več streči, iker je "ipo-kvaranjak". Uslužni gostilničar je seveda takoj odpustil neljubega (natakarja. Popoldne sta se trgovec Kelemen in natakar Bi'strovič znaišla v kavami Roval. Odjpuščeni natakar je dejal madžarskemu trgovcu: "Kaj ste storili z me noj, da sem zaradi vas izgulbil službo?" Tedaj je nasilni Kelemen začel Bistroviča riniti s palico iz kavarne. Pred kavarno pa je .natakarja udaril po glavi, da je napadenca ofoli-la kri. Neprijetni dogodek se je odigral pred mmožico ljudstva, ki je ufpravičeno ofbsojala nadutost inadžars/kega trgovca. Sin ubil očeta. Sin bogatega baaiatskega e-konoma Petra iMtrasšinoviča Stevan, je prišel oni dan v vas Banatfeiki dvor in kimetje so o-jpazili na njem obleko njegovega očeta, ki je pred 4 meseci skrivnostno izginil. Nezakonska žena pokojne^ga Petra, Milica Dokirnano/vič, ki je živela ž i pripravili zasedo. Vendar je I njim 14 let v divjem zakonu in I nekdo bil tako doiber, da je po-1 njen nezakonski sin Stevam sta natske vasi Toroša, so bili v Petrovgradu na sejnim • Tisti čas sta prišla na Vučetičevo posestvo čuvarja konjev Sre doje Jovanov in Ljuibotmir Mu-šanov, da se na^pijeta vode. Ko sta bila pri studencu, je mali Milan stopil v očetovo so»bo in vzel dvocevko. Ne da bi vedel, da je na/bita, je nameril proti čuvarjema in sprožil. Sred oje iin Ljubomir sta olbležala na mestu mrtva. Mali Milan se je od strahu skril. Sorodniki obeh ubitih so bili strahovito ogorčeni in bi bili malega ubijalca. gotovo ubili. K sreči so kmalu prišli orožniki in pre- tudi -stanšem mladega ulbijalca cerkev, katero so zigradili Armenci, ki so pred Turki pribe-ftilli« Beogmda. Ta armenska cerkev je zdaj na prodaj, ker nima več verni/kov. Davno j'e "ko pozabljeno, da je bilo okrog cerkve nekdaj pokopališče. Starost najdenih okostij cenijo na 200 let. Venomer žrtve strele. Lz hrvatskih krajev dan potročajo o krajevnih nevihtah ki pokmnčujejo letino in zahtevajo žrtve med ljudmi; Tk Karlovca poročajo, da je po hudi soparici padala v onddt-ni pokrajini debela toča, posamezna zrna so tehtala po čertrt kg. V vasi Šiišljariču pri Kar lovcu, je strela resčila v hišo kmet a Andreja Mašiča. Ubila je posestnika in njegovo 17 letno hčer Jeleno, ki je ležala v postelji. Andrejeva žena se je .po srečnem naključju rešila, ker je neikaj prej šopi 1 a v svojo sobo. Zapustil je premoženje . cerkvi in se obefil; . Orožniki v Travniku so bili obvct-čeni. da so kmetje v okoliškem gozdu nai-šli obešenca. Ugotovili so po pismu, ki so ga n»šli v obleki, da je mrlič Bramko Zee, natakar iz Dobri-jlna. Obesil se. je, ker so ga po krivem osumili, da je vlomil pri nekem trgovcu,. V pismu zapnšča vso svojo zapuščino cerkvi, ki naj moli za pokoj njegove dulSe. Harakiri in prerezane žile. VSA ZDftAVJLASO ZAMAN Nikar se ne TKrtriaSiter«enjeni, čitatelji, ne bom Vas trapil s svojo boleznijo, pač bom pa pisal o drugi nesreči, ki me zadeva. Ko sem šel po zimi k barber-ju, da me očedi, in osnaii, je barber Jim naenkrat poniem-bn<» vzkliknil: — D?vet lel te že striže m, pa sem danes prvič opazil: pleša ti rase. — Pleša ! — st* začudim. On pa molče vzame ogledalih, vjaine vanj ozadje mtoje glave, dočim sem se jaz pre pričal v velikem ogledalu pred seboj, da je na vrhu moje glave za dober tolar velik prostor, ki rii prav nič kosmat in poraščen. Kar milo se mi je storilo, in domov grede -em začel premišljevati : — Kaj pa s teboj, Zgaga, da .si začel sedaj na zimo goliti Bujni la's je so poleg muštac vendar največij kras moške glavo, in če si ti bo glava ogo lila, no boš imel pri ženskah nor benpga kredita več, kajti za"tistih, sedem ščetin, ki jih nosiš pod nosom, se itak nobena ne zmeni. .loško Krurnfpačnik je bil me- Kaj bo, kaj bo, če se plesa hanik v tobačni tovarni v Tra- raaširi! vniku. Te dni pa je zaradi de j I" razširila se bo, prej ali narniih zadreg dbnpal. Potlal s,fl.i' kajti dosedaj še ne po dan na se je iz mesta. Kmalu nato znam človeka, ki bi se mu ple so neki ljudje čuli obupne kli- manjšala, ce na pomoč. Našli so Kmm-! -ieer strokovnjaki za ple-pačniika viseiga krvavi j enega. — tako temeljiti strokovnja-Prepeljali so ga v bolnišnico, ki, da nimajo nobenega lasu na kjer so ugotovili, da si je z glavi, pa prodajajo zdravila ostri/m nožem zadal 11 ran. Pro- proti pleši in izpadanju las. rezal si je žile in si skušal pro-1 Sredstva in zdravila-£o pre- parati fcrebuih. nje je obupno. ADVERTISE IN 'GLAS NARODA" IH (J f I Hf IIIHI f fBtl II! lf*l TI I i iT T11F'-?IJfltl1CTIlllTl!n T H |f| I tR *I11 IfHIH If I lltfl H HIHI UIHHlitMItl IW 't 11 :aafll f Ifll! ji HIT? t IglUlI H T III IU HUT >! 1 WitHlHniTfs*!'! ffltitTljllTtiiTlrjfTIi;! mit 't?: attWlltBUltlBI II8 hitel stanšem naproti in jib sferivaj privede1! v vas, kjer jili čuvajo orožniki. Pohčer jenka Kemala Ataturka v Zemunu. Pohčer jenka Atatui-(ka, pre-zidenta tunške republike Sabi-ba (iogčen je sloveča letalka, učiteljica letalstva v znani tur siki letalski šoli, kjer je obenem šef (pilotka. Z lertalom je krenila na polet preko balkanskih držav in prispela na zeoniunsko letališče. Njeno ime je znamo Že po vsem svetu. Y Turčiji je dovršila srednjo šolo, potem je pa odšla v Rusijo, kjer je uspe@no dovršila pilotsko šolo. Kmalu se je izkazala kot izborila letalka. Iz Zemluna je krenila v Bukarešto, kjer bo so- opazila, da sosedje nekaj sumijo. Zato sta šla k sosedu in prosila, da bi jima posodil voe, češ, da morata odpeljati žito v bliižnjo vas. Ponoči sta pa odlkopala v staji umorjenega Mitrasinoviča in odpeljala njegovo truplo v drugo Vas, kjer sta ga vrgla v vodnjak. Pri tein delu ju je pa nekdo opazoval in tako je prišel .zločin na dan. Ko so ju orožniki prijeli, aita priznala, da sta Mi tras i novica njbila s sekiro, ko je spal. Staro armeiteko pokopa- (•v v lisce iso od kopal i delavci novosad-ske poštne mprave pri polaganju novega telefonskega kabla v ulici carja Tjataarja. Tam sto idelovala na letalskem mitingu, ji, kakor znano, ^tara armenska Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JE D NOT A llntanovljeiiH 'J. aprila 1894., Inkorporlrana 12. januarja 1SM8 v državi Illinois, h ne^eni v inestu Joilrt, |IUnftUi'>' t POSLUJE ŽE 45. LETO lilavni urad v lastnem domu: 508 No. ChiniKo St., Jallrt. Illinois SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,009 HOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTF. ZNAŠA 106.54% K. S. H. Jednota ima nad 35,000 tlan« in tUnlr v odhulnn bi mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 180 SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 43.-LETNEGA OBSTANKA 1^^00.00* GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM In NAROD!" Če se bočeS zavarovati prt dohrl, po&teni In sotventul. podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenskl Katoliški Jednstl, kjer se labko zavaruješ za smrfriliie. razne imfliorti^, ■ oper sel je, ■ proti bolezni in onemoglosti. » • , tf. S. K; Jednota sprejema v svojo srew© ^taue in -rtanice od 1K do 55. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. ZavarnJeS se labko za $250; $500 ; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine. , V Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci labko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek Je zelo nizek, samo 15c za razred "A" In 30c za razed "B" In ostane stale«, dasd zavarovalnina z vsakim dnem narašča: V V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se pfcPa do $1000.00 posmrtnlne. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $&00t $1.00 ife Klr na dan aH $6.00 na teden. Aseament primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstva fttirl najmodernejše vrste zavarovanja. čftarri In članice nad 00 let start labko prejmejo pripadajočo Jlta rezervo izplačano v gotovini Nad 70 let stari člani In Sanice so prosti vseb nadaljnib Momentov. Jednota* Ima svoj lasten llat "OlasiJo K. 8. K. JMnote^, ki izdaja enkrat na teden v slovenskem In angleškem Jeziku In kalnega dc-biva vsak član In- Sanlea. Vsak Slovenec In Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) < i>rS K. S. K. Jed noti kot prav! materi vdov ln sirot. C® h> nisi član ali članica te mogočne m ttogats podporne orgatdzadje, potrudi seloprt-stopl takoj. V vsaki slovenski naselbini v SdruSenib drža vab bl moralo biti druStvd, spadajoče b K. S. K. Jednotl. Kjerkoli Be nimate ditiStvs, spadajočega- k tej katoHSki podporni organlz««Ji, u«tanor!te *a: t-v ba je le osem oeeb v vtatoati od 10. do KW leta; —Ba nadaljuj po-Manila lv navodila piSlte.aa »lavnega tajnika: . , JOSIP ZAbAR, SM NO. CHICAOO SnttRT, JOUBT, ILCINOIB ' ii 1'iim i i, i........ni« "jrtirf i......—_ m Njegovo sta- eej draga, >o v vseh azirib pa lentirana in izbor na, le to slabost Imajo, rla ne privleeejo nobene koeine na dan. No, pa ka.i hoeemo, sleherni hooe živeti. Pleše so vsakovrstne. Zelo priljubljene so tfcke, kakršna ?e pri meni zaeenja, nam reč na temenu. S temena se pa širi na vse štiri plati. Xag-lo ko epidemija. Nekaterim se pojavi vrtt Čeln in utira pot proti tilniku: Nekaterim pa na obeh straneh čela ter reže dve široki brazdi proti temenu. Posledica je v vseh slučajih skoro enaka. Nekega lepega jutra moras konštatirati, tla si plešast, in bas ta f Vsak človek si zna pomagati v nerodnih slučajih. ('V si na "vrhu glave plešast, ti tqjiko »večjo vnemo poga njajo lasje nad uAesi lii nad til nilcom. V takem slučaju se izogibaj barberju, in pusti, naj pridelek rase svojo pot. Po dolgotjajri vaji se ti bo po pre teku nekaj let posrečilo z lasmi, rastbČhili po obromku glave, pokriti vso praznino na temenu. Ce pa tega nočeš, bodi kakor sveti Anton, ki ga na ildbeni sliki ni sram plešaste glave.: Ali se r&vnaj .po vzgledu pu-štalskega mlinarja, ki je bil \ javnosti vedno pokrit. Edino le v cerkvi se je odkril, toda kdo je porajtal zanj, ker je hodil le k prvi maši, se del v zadnjo klop pod korom tet «i pokril glavo z ogromnima rokama, da ae je človeku zdelo kot da bi bil zatopljen v 'strašno globoke in pobožne misli. Iz gostilne je pa vsak veftei Odšel natančno pol minute prej. predno je zazvonilo angeljsko čeečeflje. In ko je ležal na m rt ra^c^t odru, so se čudili Škofjeločani, [ko ropit: — Pa nismo vedeli, da je plešast. — Oh, saj tudi jaz nisem ve-"" dela, — je vekala vdova — četudi sem bila ž nflm trtd^'set'ler poročena. : Možak je ^>ač anal skrivati* , toda sIchernsoKu ton«- po- '«a & 2JT IT X E O D — Mow Trni Wednesday, July 1 3, 1 93$ THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. fl. 2* G. F.; Nekega lepeiffii poletnega jutra je M v Londonu ljubi, mali Andi s1 svojo pestunjo na spre' lod v park. Na potih je bilo ušt* živo ljudi, vsi so oboudo-\ a I i krasoto <*\reja in miar^ikalk >a gre v^a razbil rje na in molče dalje. Nenadoma vpra&a Andi: *4 Kako vnrn je ugajala ti«ta gfuspa!^ ^(Kakšna gospa?*' *e dela pe<4tanja nevedno. '*No ti-sta, ki je o***pr>rlft takt* oklofutala '* "Niti videla je nisem." "Ttfko! — Meni namreč ni iiila prav nič všeč/* pravi Am-di. *' Ko je šla mimo, mi je stopila na nogo. in jaz sem jo vsčipnil v bedro.** LJUBI MA LI ANDI eijal ma? debel rad, če k4o zija van.,.'' Andi oM juhi, da bo priden fa ntek,. i n «e j^or pot rud i, Ves čas ne pogleda jros-ixvla Man-jr-hama, ki sedi zraven njega in mu polaga najboljše slaščice na kroznitk in -Ijtlhinjje in [Andi, ki je ves prevzel od tega no«u — ne čnhne niti besedice! Vs*» lepo mirno poteka. Na tmizo prinesejo čaj, mama oddahne in pravi: opozorili vlado in javnost zlasti na to, kako preoifi&no deluje "Westingihousova elekitrika, toda samo pri nsmrčanju, da je pa za razsvetljavo 'boljša elektrika iž: ©d isionove elektrarne. PRIJATELJSTVO MSB LfcVPTJO IN TIGROM V loiDdmiskftm zh'akkMh si "Zbogom, gospod Maugham. Odide k vratom, se oforoo in lepo pomaha z roko, rekoč: "Zbogom, gospod Maugham! Zdaj se ne Ho nič v^ nice sar priipetilo. Mam« naliva čaj Andi 7.9 drži za kljuko. Zdaj jr že zunaj. Mama vsa s-reena ponudi skodelico jro.-podu in pravi: "Izvolite sladkorja v no>, 'srosrpod čaj." mitr stA hrH* *osedft po klet- Sence preteklosti V ruski pravoslavni cerficvi na via Palestro v Rimu sta se poročila potoimča dveh starih rjuskih plemiških rodfofin, grot" Nikolaj Seremetev iti princesa Irena Ju^poVa: Princesa Irena je nečakinja zadnj&gw ruskega carja Nlkolajh TI. čigar sa'ojegM vet, zukoii pa nikoli ui stopil v ve- X e k ič pri č ji k u je jo And i jevi lariši ri^okorodneiga gosta. XI r. Maiigham se je napovedal, da pride na čaj — in to ni kar--ibodi! Mr, MAitftiiafn je eden najhofratej^ih in najbolj uoe nih abiraleev umetnin in Andi jev fljče komaj čaka. da bi mn raizkaoal *voje n met ni ne. Vse »o storili, da hi bil Mr.' Maugham dobre volje, in ker je znano, da »o n rti zlasti otro-ei pri srcu. naj hi bil tudi Atodi pri čaju. Mama se nekoliko hoji, kar tre*e se. saj dcrfhro pozna svojega Ijttiibega. malega Andija. Tn ko .je Andij« nmila in pretekla in ga uredila in mu poslednjih počepala pla-ve lase. ki so mu ta«ko ljubko brleli nad čelom, mn prav milo proseče reče. za električni sil zaihvaliti Rdi-mu. zamotana TA f^h/va je pa. pekarn, ana. rični tek, ki \ napram drttgemn stMraSno rftii: položena iti4 sta £e sfcnžfoln prtfi ska t i iiTi gHzti skozi jekleni jJrf-lice. Trrba pa je povedati, da je bilo to v ko so rybema vzeli dopolti^rtjtVčo polovico v podobi leva, odnosno tigre iii tfgrftm prijateljstvo, ki .te dose&lo že t»k*nV> stopinjo, da je hofel pazitik živalskega vr taJ zapreti leVitTjO in' t terra v eno hi-isto VF^ko. "Ravinateli živa Wke&li vrth pa 'je fmel prot i termi porttilsleke;"kaiti'-zdi se, da je z^l/i4rev ftfrnn spraviti sJku Polagoma sta pozabila na j paj d Ve ndrfifcli £teri take vrste. sestra velika kneginja Kenija Alekandrovna, živeča po .revo-linciji v gradičju. blizu Windso-ra, ki ji ga je podaril kralj Jurij V., je bila med mnogimi vu in slavnim prednikom prin cesa Irena nima velikih zahtev. Po porok i, na ka teri sta "biLa za priči princesa Marija Geor-gijevna in stari admiral Ivanov, sta odšla mlada poročerica v svoje stanovanje v predmestju, kjer sta si najela dve sva'ti na porokL Njen brat je sobici prmti nizfki najemnini. V našel z rodbino vred traigičnof enako skromne domove so se smrt v revolucionarni vihri. Grof Seremetev j»> daljni |>o-tomee carja Petra Velikega. Grof Šererrteter je star 33 let, princesa Irena pa 23. Spoznala sta se ipred petimi leti v Parizu, kjer je bil Serometev šofer taksija. Pred tremi leti sta se zaročila, vzeti se pa nista mogla, ker sta bila presiromaš-n;i. 7'la.i i«' S^reinotr-v uradnik neke italijansko zavarovalnice in zasluži toliko, da bo mogel skromno preživljati sebe in ženo. Navzlic ponosnemu naslo- razsli 1 ndi drugi nosilci slavnih imen, zbranih na svatbi. V Rinili živi okrog 4kul nhlKkatf tun; druge naeeUAne, kjer Je kaj nasib rojakov naseljenih. Zaarnimlk ho Vam iaraHJ potrdilo za plačano naročnino. f CALIFORNIA; ^ " " r" Han FmdMic«, i arah UMfef: COLORADO: PneMo, Pner OaUč. A. Mftt« Walaeohnrs. M. J. BafOfe INDIANA: ________» Indiana pol K fr. BfMM 1IXINOIH: Cbkag«, J. Bev«c Ck«ro, 'J» Pafelaa (Chicago, lr«ro d t i*.. -! la Ililialti Jollet, JertoM- U Rail*. J. Up ti l -f MaacoMM Frn North aki» »e-ffiiM <:< V' a«MnH"f MiBTUND:' 4 Kltsalltor, Kr. Vodoplvw MfGHlC2HN: Detroit^ li. - flMlkir Frank (J on le. J. IflliM^ v R HlDDknV^J Vlrglntc, MONTi MMP^, M M Br 6*mf OHIO: i. Barberton, Frank Traka . Cleveland. Anton Bobe k, Chu. Kar* »■gar, Jacob Reanlk, John Hlapci k (Ilrard, Anton1 *-fifakude ■ r . Igrala. ILoaU Baluft, Joka KumAa Youngatown, Anton KtkalJ Oregoa City. J. Koblar PENNSYLVANIA: Beanetter;' John Jevnilrar ftrwghkiDi AtttoD Iparee cawi—mfc, 4. ttawM -- ■ ta ofcoRr*: Mra. Ivana Rrport,'Ijaola PaMMHt^Oarry Okorn Forrat-Olt^, Ver.,- Fr. BtoteUsr ; Ofaanahurgt Itnik Haver City, Pr. sdkmmtr/MR Ktmm. Ant. TanietJ i^W Frkok' milfk MMtany. Ju«ui Pittetmrgh la okoBPij rWUF KOaHton. A Hre» -Tottte Oreak. P^MlfiR - v Wwt Newton. Jngpfi Jqtii .. . WIBCX>NtfIN. v v. ^VT i ^ TOIlOfQ H* : ninRgjtvm«. Jm ROU^H Vffc yaitapnlk ia mi- prirejati eks-perimentalna pre da van ja o elektrotehniki: Xje. pfova predavanja so bila zelo privlačna, ker so smatrali ljudje elektrotehniko za najbolj dobičkanosno tr^oA*inf» bodočnosti. Tudi vstopnina je bila! zelo nizka, izredno nizka, tako da so >e ljudje čudili, kako mo re .predavatelj oh prirejati predavanja pri tako vlkelikih ptro^kih v zvezi s svojimi proučevanji in poskusi.' M oz je pa bil nesebičen in tudi nepri-s"traTiski, čeprav je bil 'tako blithi Edisonu in njegovi dmž-bi. \i so mn -zdelo priporočljivo, da bi po svojih poskusih K slabim tokom javno izjavil, da je tok visoke napetosti močnejši in učinkovitejši. V dokaz j** napeljal west in »bonski tok skozi žive kokoši, zajca. in konje. In v naslednjem trenutku »o bile vse te živali mrt ve. Naključje je hotelo, da je »prišlo na Bromovo predavanja več članov vlade, ki jim je ob poarledu na ubite živali šini-ln V glavo mispl, da hi bilo mo-tfoče s pomočjo električnega toka. usmrčati tudi ljudi. In kmalu je prišel pred parlament osnutek zakona o novem načinu smrtne kazni. Zaman se je We<>{ in^bon'se boril .proti termi, zaman je rrprovarjal, da je 'oživel že maršik?do, ki ^a je bil električni tok navidez »bil. Zatrjeval je, da bi se kaj lahko godilo; da bi sreeavali v me stil morilce, ki so že sedeli na el%tričnem stolu. Vsi ti ugovori -so bili zaman. Misel rabiti električni tok ne sa celem ivetu. MIMO ŽIVLJKNJA. Itnn Cankar. 2Sk str. Cena .8« MF.il PADAK.II IN ZIIKAVNIKI Spisal Janko Kn£. 11» strani. Ceiu»........M MOŽJE, sf 'sal Knteraon Hugh. 209 strani. Cenal.&l Zanimivo delo, ki bo ii^ajHlo vsakemu Mla-tet Ju. PreviMl i»rav ulA ne zsnJ:ijo se kvl>ku, u sredi |H>tll OlUlt^tl Ju. N.aSa IJfTA, spisal Milan PugelJ. 125 siraul. — t'eink vez..............7k Brad............. A* K.n|it;i> v m* l>uje ilvanaj^t |H>ver «• "V resnici mislim, da ni<č ne jponiksljate. Robana — sreda je bežeea stvar; trtba jo je naglo in trdno zgraibiti, ako se komu približa. V takem slučaju se ne smete na nikogar ozirati. Za Winnie in (Gladys mi je žal, toda vdati se morate da izhajate tudi brez vas. In če vtas bodo še tako težko in neradi ipustili, vais vendar ne bodo skušali »ibično zadrževati. Najboljše je, ako talk o j govorite z Gladys, povejte ji vse, da bo imela Čas mesto vas dobiti drnugo. Tukaj vms ne bodo pozabili, ker vam moratmo biti vsi hvaležni. In sedaj najbrže tudi z nami ne boste slavili moje poroke, mogoče boste tedaj že čez vse hribe. Toda rz. snca vam privoščim vso i&rečo, kajti -zaslužili ste jo. Bnaojavite ljubljencu svojega' Mxia, da naj priide p»* vas in naj v»s naveže an selbe s tisočerimi vetrni, kajti boljše žene, krit ste vi, ne more dobiti. Zato pa pojdite takoj k Gladys in ji povejte. - Potem vam bo teža padla od srea in morete nemoteno gledati svoji sreči najproti." Rozana jo solznih oči pogleda,. "Kako se vam zahvalilm za va£e prigovarjanje — to sem v resnici potrebovala, ker sem «i sama sebi zdela nehvaležna." Owen odločno zamaihne z roko. 1,4(Preveč ste ^eurtimentahii. Vrzite vse pomisleke čez krov, drugače ladja vašega življenja, ne bo odjadrala. Ne mislim, da bi vam Gladys branila." Vedno odločnejše pregovarjala Gwen Bozani in jo potrdi v njenem sklopu, da se oprosti — za Ralfa Tiefenbeeba. Rooana ji mora še povedati, Iddo je njen izvoljenec, kam jo bo peljal in kako srečo ji bo pripravil. In Gwen je zelo zadovoljna o vsem tem, kar ji je povedala. Roz&na odide v hišo in najprej odda brzojavko na Ralfa. Brzojavka se je glasila: * "čtaukam na tebe vsa srečna — tukaj v hiši — odloči vse po svoji previdnosti. Zadovoljna z vseirt — Tvoja Bozana,"' BRITVICE IZ STEKLA Te besede si je naipisala in dolgo gleda na. Sedaj-se! oddaihne. Kocka je padla — sedaj naj Bog pomaga dalje. | Na nedavnem zborovanju an Rcike si pritisne na srce. Rada bi rabila še vec besed — gleških steklarjev eo razprav-toda — kar mu je hotela povedati, ni mogla poslati po braojaf-llijali o novih možnostih ste-vu. Počakati mora, da bo mogla Ralfu povedati vse, kajti klarske obrti ter industrije. Go- najliberalnejši član zveznega v rhovnega sodišča, ki je po dolgi bolezni v soboto zvečer umrl. IMjtujte V JUGOSLAVIJO SAMO 7 DNI *e potujete na ekspresnih parnikih: BREMER • EUROPA vlak ob Bremen in Europa v Breroerhaven zajamri udobno potovanje «lo I jubljane itii|hi.|iiiiiiiii|lji|iifiuii|l|j.|iii'.ui:i.(i,|tiitiiii) ri!ll|!,illllllllll,!l|liiitlllll,,n,li!iiilll{!l|liiiiiiiil I'|j ljubljen I mi tkspies. parniki- COLUMBUS BANSA • DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK ■ri|e železniške xve*r «*l Člierbonrga, Hn-mena sili Hamburgu Strokovnjaški nasveti glede viiejev xa priseljenre in obiskovalce. Za rujiinnl!« vprafctjle l»kHln«gM agt-nta »roadway New York. N. Y. HAMBURG-AMEBICAN LIME NORTH GERMAN LLOYD ni ga hotela več mučiti. Takoj nato gre k Mrs. Lautihaimovi, ki je bila v malem salonu pri ročnem delu. "Kaj pa mi prinašate, Rozana?" Rocana je zelo bleda; samo njene oči ji žare. •vorili so o britvicah iz stekla. svojem ki naj bi nadomestile sedanje britvice iz jekla. Ta industrija bi se izplačala. . iSteklarski strokovnjaki me "Mrs. Lan1 thaim, — prinašam vam nekaj, česar mogoče'nijo, da se da steklo izvrstno ne želite." (porabiti v ta namen, kajti ste- klo »e obrusi z lahkoto na tenči-no jeklene britvice. Tudi v o-strini ne "bodo steklene britvice prav nič zaostajale za jeklenimi, pač pa bodo mnogo cenejše. In končno bodo imele britvice iz stekla eno prednost za izdelovalce: nihče jih ne bo mogel še enkrat nabrusiti. "O, kaj neprijetnega, Bozana?" "Mogdče je dolbro za mene, za vas pa, Mns. Lautham, mogoče neprijetno." 44Torej se tiče vast" "'Da! Ne bi vas rada žalila, ker ste bili vedno tako dobri in ljubeznivi do mene, toda povedati vam moram, da v bodoče ne morete več računati na mojo pomoč," pravi Rezana. Mra, Liauthaan vstane in prime njeno roko. "Bozana — menda vendar nas nočete zajpustiti!" "In vendar! Mrs. Lalntham — poročila se bom." Mrs. Gladys globoko vaddftme. "Ali, Bozana, včasih sem si že mislila, da vas bom na ta način iasgubila, toda sem raMJa, da kdaj pozneje, 2ij veet^j kaj ste za nas, ne izgubimo vas radi." "Tod i jaz vas ne zapustim rada, to mi morete verjeti. Vri vas sem našla zaveltje, ko se mi je godilo zelo slaibo in sem tedaj mislila, da ne bom nikdar ela prostovoljno od vas. Spoštujem vas kot svojo dofltmVtnioo in Winnie ljubim iz .srca. Da je za mene kaka sreča — zakonska sreča, se mi je zdelo nemogoče. Sedaj pa, — sedaj je nenadoma prišla do mene tudi ta sreča. Mož, ki ga ljulbim in kateremu sem se ho tela težkega srca odpovedati, me ne pestri." "Kako dobro vas razumem, Bozana. Komur podarite svojo ljufbezen, je zavidanja vreden; Jo mislimo vsi. Zelo me boli, da v»s moram izgubiti — toda — kakor se morem proti temu braniti? Zaslužite, da ste srečni. Toda upam, da se ne boste Še tako naglo poslovili od nas." Vzelo bo en mesec, ali malo dalje. Ravnokar sem svojemu bodočemu možu brzojavila, ker hoče priti' po mene. A ko bo šlo, se bova takoj tukaj poročila. Mrs. Gladys jo potegne na stol poleg sebe. "Rmana, (povedati mi morate, kafko je vse to prišlo." Rmana ji samo pove, kar je smeVa povedati, ne da bi nfcto&ila svoje sestre in ne da bi omenila rriorilnega procesa. Pripoveduje samo o tem, da je mislila, da mož, ki ji je bil vse, ljubi drugo in da ne bo nikdar prišel k njej. Zaradi tqga je odšla iz domovine, da mu je prišla iopred oči. Toda varal« ne je, "ker jo Ijnfbi in je storil vse, da jo je našel. Ne da bi jo prekinila, jo M!rs. Gladys posluša in boža Rožam roko. - "Potem pa vam morem samo iz celega srca čestitati. Poda prosim vas, da mi pomagajte, da najdem mesto vas katero dmgo. Mogoče morete svojo naslednico še tuKaj marsikaj naučiti, da ne bom imela preveč nadloge." "Mislim, da (bom mogla vse urediti tako, ne da bi vas preveč nadlegovala. Doibri in velikodušni ste, kot vedno in zahvalim se vam, da niste hudi na mene." "Hudat Na vast Toda, Bozana, kako bi mogla! Prav imate, da greste za svojo srečo, ker to je dolžnost vsakega človeka in ta dolžnost je med vsemi najplemenitejsa. Iz narioga življenja si moramo napraviti vse najboljše, kar moremo." Nato se *e razgovarjate o tem, kje bi- bilo mogoče naj hitrejše dobiti Rozej.i namestnico. Bozana Mre. Lauthamo-vi svetuje, da bi telefonirala Mre. Mellvilevi, ki bo mogoče vedela ca kako doforo gospodinjo. Tega predloga se Mrs. Lautham takoj oprime in takoj naznani zvezo z San Fran-ciskoim. Mra. Mellvil Slučajno ve za primerno služkinjo, ki je bila nekaj let pti njej v službi, neka Mre. Morton, ki je vdova in zopet išče skrfbe. • Za njo more dati najboljša iz-prtč^vala, je selo pridna, zanesljiva in tudi zelo piikupljiva. PRAKTIČEN KRCMAR Policija v Kairu je bila opozorjena na krčmarja, ki je i-mel zelo čudne navade. Oasih je stopil v njegovo krčmo gost, ki je naročil čašo pijače, a ni imel denarja, da bi plačal zapi-tek. Kaj je storil praktični kre-mar? Pridržal je gostov suknjič ali klobuk ali kaj drugega in njegovi gosti so gologlavi, bosi in napol . oblečeni odhajali iz pivnice. Ko so preiskali krč-marje*H> stanovanje, so našli v njem 200 parov čevljev, 360 klobukov, nešteto turbanov, hlač, nogovic, srajc in mnogo drugih predmetov, ki jih je krč-mar odvzel svojim plačila nezmožnim gostom. 3500 MEST IN VASI POD VODO Po angleških poročilih zavze majo popolave na Kitajskem takšen, obseg, da je poplavljeno ozemlje že tako veliko kakor površina evropske Francije. Pričakovati pa je, da se bo katastrofa še bolj povečala, kajti sneg v Ti'betu se je šele začel tajati. Kitajska dežela je podobna ogromnemu jezeru in voda je zdaj onesrečila 40 milijono*r prebivalcev. 3500 mest in vasi ie pod vodno gladino. Pomisliti pa je treba, da dosežeta Hoan-gho in Jangee rekordno višino Šele proti koncu julija, oziroma v začetku avgusta. KAKŠEN BO SVET CEZ 1000 LET Pogled v bodočnost bi bil gotovo zanimiv in poučen. Toda o-bičajnim zemljanom ostane samo še želja in morda je dobro tako. Tu smo navezani zgolj na domneve, pač se pa lahko domišljija razbohoti kakor hoče. Posebno Američani radi proro-kujejo in njihova prorokovanja so večkrat zelo kurijozna. Tako si je belil newyorški učenjak Henry Olerich glavo s tem, kak šen bo svet čez tisoč let. In zanimivo je, do kaikšnih zaključkov je prišel. Po Olerichoveni mnenju človeštvo čez 1000 let ne bo imelo nobenih drugih virov energije razen solnčne to plote in vetra. Ves premog Li». les bosta že porabljena. His-j ne bodo -več iz kamna, temveč iz kovine in kovinastega kristala. Stanovanjske krize ljudje ne bodo poznali, 'ker bodo gradili hiše v serijah s pomočjo posebnih aparatov, v ta namen potrebna energija bo pa igrala v celotni storitvi človešt va podrejeno vlogo. Komfort, ki bo vladal na svetu čez 1000 let, si težko m«slimo. Vse divje in domače živali bodo izginile ii» tako bodo ljudje hočeš nočeš v egetarijanci. Bwm pctfegMsii je bila pri njej in jo je prosila, da naj » W ■*« ** m kako sfcibo, katero bi mogla ŽENSKA PRED OGLEDALOM Kako dolgo stoji ženska pred ogledalom? Strašno dolgo, pravijo moški. Ženske pa zopet trdijo, da to ni res, da stoje pred ogledalom samo toliko, koliko r je nujno potrebno. Neki Šved se je lotil tega vprašanja. Po vestnem opazovanju in točnih računih je prišel do zelo zanimivih zaključkov. Mlado dekle stoji pred zrcalom vsak dan povprečno četrt ure, kar znese na leto 180 ur. 70 let stara žena je torej stala pred ogledalom nad 10,000 ur ali 420 dni, torej nad leto dni. Ženske pa niso pustile Švedo-vih ugotovitev brez, odgovora. Takoj so zbrale podatke o času, ki ga žrtvuje moški svoji zunanjosti. Izkazalo se je, da stoji večina moških pred zrcalom na Jeto 30 ur. Za britje rabi moški na leto približno 100 yr, kar je že tudi precejšnja potrata časa. Važno za potovanje Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali SoblU koga od lan, Je potrebno, rta J« poučen t nth stvareh. V sled naie dolgoletne skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila In t odi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje ndebne in Utre. *«Oe m is-none obrnite na nas sa vsa pojasnila. I Ml preskrbimo vse, bodisi prošnje sa povratna dovoljenja potni liste, vlzeje In sploh vse, kar Je sa potovanje potrebne v najhitrejšem času. In kar Je slavno, sa najmanjše stroška. Nedriavljanl naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker preda« se dobi Iz Washlngtona povratne dovoljenje. RE-ENTMY P KRMIT, trpi najmanj en meoee. Pišite torej takoj za bresplašna navodila In sagetavljame Vass, da boste poceni In udobno potovalL SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. ORJAŠKA DREVESA. •Pred člaf.ii na seji Geološke diužil)f v Berliu je neki H. Keilback predaval o wjaških drevesih v dobi rjavega premoga. Taikšna drevesa so odkrili v Lužici. Neki primerek je imel v preimeru 2.4 m, drugi 2.7 on, največje deblo celo ,3.4 m. Stor zadnjega dre vesa se je posrečilo izkopati. Shranili so ga v muzeju. Vsa ta drevesa so pripadala vrsti tako zvanih mamnuitovcev in močvirnih eijpres, ki izvirajo po ugotovitvah raziskovalcev od vrste taxodium mexi-eanurrt Največje in najstarejše drevo te vrste na zemlji rase v Mitti, Oaxaca v Mehiki. V prerinem ima 15 m, njegovo starost cenijo na 6 do 7000 let. Keilback je izračunal, da so ostanki marmutovcev in močvirnih cvprets v I južnei stari pri bližno 3500 let. Po tem takem je stalo drevo v Mitti še v začetku kulturnega razvoja človeštva VSE PARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence zaslcfa: SLOVENIC PUBL CO. YUGOSLAV TUAVEL DEPT. 216 W. 18th 8L. New York. N. Y. tllltlltB;. .|MllBllll|Bi.sltltll»l||lj.||atllll|(|fl.|||IIS U||{||lM>,lliUlllllM,M«|,|tlt|iii*l|(,||t|t(|||!lli|i{t GLEDALIŠKE ZANIMIVOSTI. Prvo gledališče iz kamna so agradili leta 340 pred Kristusom v Atenah. Prvi železni za s tor so uvedli leta 1820 v Parizu. Najcenejše gledališke predstave imajo na Kitajskem, kjer trajajo predstave Aesto osem do deset ur. Živali so prvi-č pripeljali na glodališki oder 1. 1650 in sicer je bil to konj. ki je predstavljal v Oornel'lovi igri "Andro meida" Pegaza. Seveda so mu pritrdili peroti. Konj je moral dobro igrati svojo vlogo, kajti o njem je govoril ves Pariz. !Prvti gledalilšlki letak v Evropi je bil izdan leta 1429 v Liondonu. Narisani je s tušem na pergaimentu in naznanja neko viteško igro. Ošteviličene gledališke sedeže so uvedli 1. 1815 v Nemčiji. Na juJap<^n e jša gledtaJižka iigra je "Ohalevova tetka". Bandon Thomas, ki jo je napisal, je pejemal ogomne tan-tijeme. Največ, diletanlsfciiji odrov imajo oa Finskem. Našteli so K RETAIN J K PARNIKOV SHIPPING NEW,3 15. Julija: Statendnm- v Boulogne 16. julija: Coute tli Savoia v <*enoa 19. julija: Bremen t Bremen ■JO. julija: Queen Mary v Cherbourg <3. julija: Nieuw Amsterdam v Boulogne Hex r Uenoa . .Cbumplain v Havre 20. julija: Europa v Bremen 27. julija: New York t Hamburg 28. julija: lie -ie France v Havre 30. julija: Vuleanla v Trat 3.avgustu: Hunsu v Hamburg ■ Aquitanla v Cherbourg Normuudie v Havre 5. avgusta: Statendam v Boulogne ..Bremen v Bremen 6. avgusta: Conte di Savoia v Genoa 10. avgusta: • Queen Mary v Cherbourg 11. avgusta: Champlaiu v Havre 12. avgusta: Europa v Bremen 13. avgusta: Saturnia v Trst 10. avgusta: Nieuw Amsterdam r Boulogne 17. avgusta: Normandie v Havre Aquitanla v Cherbourg Hamburg v Hamburg 20. avgusta: Rex v Genoa lie de France v Havre Veendam v Boulogne 23. avgusta: Bremen v Bremen 24. avgusta: Paris v Havre Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 27. avgusta: Roma v Genoa 30. avgusta: Europa v Bremen Statendam v Boulogne De Grasee v Havre 31_ avgusta: Aquitanla v Cherbourg Normandie v Havre jih 5000, ka ni malo, če Donris 1'iimo, da iona Finska samo tri milrjone prebivalstva. ADVERTISE IN "GLAS NARODA" V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tiskju na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko fcsero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK