Leto LXXn, Št. 181 Poifnlna plačana t gofovtnL — Die Pwrf|ebfihr Bar bMahlf. Preis - Cena C 1 Crsdniitvo - uprava: LJubljana, Kopitarjeva t. Telefon 28-61—23-64. Mesečna naročnina 23 lir, za ino-jpmstvo 40 lir. — Cek. rač. LJubljana 10.650 za naročnino ln 10.M4 ta inserate. Izključno zastopstvo ia oglase Iz Italije in inozemstva: UPI S. A. Milano. Rokopisov n* vračamo. SLOVENEC AVGUST - 1944 9 SREDA Erneuter Feindangriff bei Caen Vergebliche Durchbruchsversuclie Vire und ostlich Avranehes — Aus dem Fiihrerhauptquartier, 8. Au-jjust, DNB. Das Oberkommando der Wchrmacht gibt bekannt: Nach mehrstiindigem Trommelicuer trat der Feind in den heutigen Morgen-stunden siidlich und siidostlich Caen erneut zum Angriii an. Heitige Kampfe sind entbrannt. Westiich der Orne Itihrt« der Gegner starke Einzelangriffe, die zerschlagen wurden. Siidwestlich Vire und ostlich Avranches setzten die Nordamerikaner auf breiter Front ihre Durchbruchsangrii-ie unter starkstem Material- und Luft-wafieneinsatz iort. In schweren Kampfen, die bis in die Abendstunden andauerten, wurden sie vor unserer zvveiten Stellung verlustreich abgewiesen. Weiter siidlich warien Panzerdivisio-nen des Heeres und der Waiien-SS den Feind beiderseits M o r t a i n »rotz ver-bissener Gegenwehr nach Westen zuriick. Feindliche Gegenangritle scheiterten. Im Raum ostlich L a v a 1 verstarkte der Gegner seinen Druck. In der Brctagne zerschlugen unsere Sicherungen feindliche Angritis-spitzen und setzten sich dann beiehlsge-mass auf die Abschnitte Brest und L o r i e n t ab. Um S t. Malo toben erbitterte Kampfe. In der Nacht zum 7. August wurde ein feindlicher Zerstorer in der Se i n e -B u c h t durch Luittorpedotreffer schwcr bcschadigt. (lcr Nordamerikaner s(idwestlich Sclnvere Kampie bei Bnranow Ueber der N o r m a n d i e und iiber den besetzten Westgebieten wurden 19 Flugzeuge im Luitkampf abgeschossen. Im franzosischen Raum wur-den 80 Terroristen im Kampf niederge-macht. London und seine Aussenbezirke liegen vveiterhin unter dem schweren Storungsfeuer der »V 1«. In Italien fanden gestern keine grossercn Kampfhandlungen statt. Im O s t e n schciterten nordvvestlich M i e 1 e c vvicderholte Angriife der Sovv-jets. Nordwestlich B a r a n o w brach der Feind mit starken Kraften in unsere Stellungen ein. Reserven traten šotori zum Gcgenstoss an. Schwere Kampie sind im Gange. In L i t a u e n wurden nordlich der Memel erneute sowjetische Durchbruchs-versuehte unter Abschuss von 60 feindlichen Panzern zerschlagen. Nordlich B i r-s e n und nordlich der D ii n a ist der Ab-wchrkampf unserer Truppen mit den ein-gebroehenen sowietischen Kraften noch im Gange. wabrend an der iibrigen Front bis znm Pleskauer See alle Angriffe der Bolschewisten blutig zusammenbra-chen. Nordamerikanische Bomber griffen gestern einige Orte in Oberschle-«ien an. In der vergangenen Nacht iiber-flogen feindliche Storflugzeuge S ii d o s t-deutschland. Deutsche und ungarlsche Luftverteidi-gungskriiite schossen 28 feindliche Flugzeuge ab. Ponoven sovražni napad pri Caenu Brezuspešni prebijalni poskusi Severnoamerikancev jugozahodno od Vire in vzhodno od Avranchesa — Težki boji pri Baranovu Fiihrerjev glami stan, 8. avgusta. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Po vefurnem bobnečem ognju je pričel sovražnik v današnjih jutranjih urah zrova z napadom južno in jugovzhodno od Caena. Razvili so se siloviti boji. Zahodno od O f n * je izvršil nasprotnik močne posamezne uapade, ki smo jih rtibili. Jugozahodno od Vira in vzhodno od Avranchesa eo nadaljevali Se-vernoamerikanci na široki črti ter z največjo uporabo materiala in letalstva tfvoje prebtjalne napade. V težkih bojih, ki so trajali do večernih ur, so bili z izgubami zavrnjeni pred drugo črto naših postojank. Daljo proti jugu so vrgle oklepniške divizije vojske in vojaške SS ob obeh straneh M o r t a i n a kljub ogorčeni obrambi sovražnika nazaj proti zahodu. Sovražni protinapadi so se izjalovili. Na področju vzhodno od L a v a 1 a je nasprotnik ojačil svoj pritisk. V B r e t a n i j i so našo zašfitnice razbile sovražne napadalne kline ter so se nato na povelje odmaknile na odseka Brest in L o r i e n t Za S t. Malo divjajo ogorčeni boji. V noči na 7. avgust je bil s torped-nim zadetkom v Seinskeni zalivu težko poškodovan nek sovražni rušilec. Nad Normandijo in nad zasedenimi ozemlji smo zbili v letakkih bojih 19 letal. Na f r a n r o s k e m področju smo v boju uničili SO teroristov. London in njegovi zunanji okraji leže nadalje pod močnim motilnim ognjem »V 1«. V Italiji se včeraj niso vršili ni-kaki ve?ji boji. Na vzhodu so se severnozahotlno od M i c I c a izjalovili ponovni sovjetski napadi. Severnozahotlno od Bara nova je vdrl sovražnik z močnimi silami v naše postojanke. Rezerve so takoj prešle v protinapad. Težki hoji so v teku. V Litvi smo razbili severno od M e m 1 a ponovne sovjetske prebijalne poskuse ter uničili 60 sovražnih oklepnikov. Severno od Biržaja in severno od D v i n e je obrambni hoj naših čet r. vdrlimi sovjetskimi silami še v teku, dočim so se na ostalem bojišču do Pskovskega jezera krvavo zrušili vsi boljševiški napadi. Severnoameriški bombniki so napadli včeraj nekaj krajev v gornji Sle-z i j i. V pretekli nofi so preletela sovražna motilna letala jugovzhodno Nemčijo. Nemške in madžarske protiletalsko sile so sestrelile 28 sovražnih letal. K položaju na vzhodnem bojišču Berlin, 7, avgusta. Mednarodni poročevalki urad prinaša naslednje poročilo 0 položaju na vzhodnem bojišču: Težišča sovjetsk-h napadov so bila včeraj področja Baranova, Bialystoka ter ozemlje severno od Memeia. Na teh treh mestih so skušali boljševiki z dovozom nadaljnjih močnih oklepniških oddelkov in številnih strelskih divizij prebiti in razbiti nemško bojišče, Kot četrto vele-napadalno področje lahko štejemo nadaljnja ozemlja severnega krila vzhodnega bojišča, kjer so se s težiščem na področju Birsena zlomili 'v trdem nemškem odporu prav tako sitni kot brezuspešni in izgub polni boljševiški prebojni poskusi, Podrobno poročajo o včerajšnjih bojih naslednje: V Karpatskem predgorju se je nadaljeval sovjetski pritisk proti nekaterim prelazom. Žilavo se braneča obramba madžarskih honvedskih oddelkov pa je lahko zadržala več sovražnih sunkov ter zajezila nek vdor. Oklepniške nemške bojne skupine so izvedle na področju zgornjega Sana uspešne napade proti močnim boljševiškim silam, zajele dele teh 6il in jih uničile. Posebno ogorčeni boji so bili za sovjetsko vdorno področje pri Baranovu. Sovjeti so pripeljali sem 10 strolskih divizij ter 4 oklepniške zbo-'e, a katerimi so skušali razširiti vdorno področje proti jugu in severu. Ves dan so se hili izredno trdi boji, ne da bi se fovjetom posrečilo razbiti nemške črte. Močni boljševiški napadi proti severu so bili vsi razbiti, pri čemer so utrpeli boljševiki zelo visoke krvave izgube ter iz-Cubili poleg tega še 73 oklepnikov. o Na bojišču pri Visli so pričeli Sovjeti 11 svojega predmostja južno od Varšave 1 5 sttelskimi divizijami ter s podporo oklepniških oddelkov s ponovnim pro-bojnim napadom. Po predhodni pridobitvi ozemlja so jih močno napadli nemški oklepniški oddelki globoko v desni bok. Nemci so s svojim protinapadom "drezali naprej potisnjene sovjetske oddelke ter jih uničili. Istočasno so nem-"i oklepniški oddelki močno zožili sov-letsko predmostje. Na bojišču pri Varšavi ter vzhodno "d Varšave je potekel včerajšnji dan "cz večjih bojev. Nasprotno pa so pri- čeli boljševiki zopet z velenapadom severozahodno od Bialystoka. Potem ko so predhodno vdrli v nemške črte, so biii s protinapadom nemških rezervnih oddelkov potolčeni deloma v bojih iz bližšne. Severnovzhodno od Sudauena ter pri Vil -koviških je prišlo zaradi težkih izgub, ki so jih utrpeli boljševiki tamkaj prejšnje dni, le do krajevnih bojev. Nasprotno pa se je razvijala že od zgodnjih jutranjih ur včerajšnjega dne severno od Memeia j velika obrambna bitka med nemškimi silami ter sovjetsko napadalno armado, ki je obstojala iz približno 9 strelskih divizij in 2 oklepniških brigad. Po dolgo trajajočih ogorčenih bojih se je posrečilo beljševikom doseči vdor. S protinapadom neke oklepniške nemške bojne skupine ter z uporabo več sto nizko letečih letal ter oklepniških borbenih letal pa se je posrečilo zajeziti sovjetski prodor, Vkljub sovražnemu vdoru so doživeli Nemci popoln obrambni uspeh, in to tem bolj, ker so z uničenjem 83 sovjetskih oklepnikov uničili praktično obedve oklepniški brigadi. Na severnem krilu vzhodnega bojišča so bili posebno težki boji na področju Bauske-Birsen. Potem ko se je pred par dnevi posrečilo neki nemški napadalni skupini, da je z energičnim sunkom od severa dosegla to črto, so pričeli boljševiki včeraj z močnimi strelskimi in oklepniškimi silami s protinapadom. V teku dneva je moralo nemško vodstvo opustiti nekaj kilometrov ozemlja. Posrečilo pa se mu je preprečiti vsak proboj ter uničiti 36 sovjetskih oklepnikov, s čemer je bila močno poškodovana boljše-viška glavna napadalna sila. Jugozahodno od Pskova sta bila 2 sovjetska strelska polka odrezana od zvez z zaledjem ter uničena. Na bojišču pri Narvi je potekel dan brez posebnih bojev. »V 1« stalno nad Anglijo Stockholm, 8. avgusta. Po veisti iz Londona so tudi v [lonedeljek zvečer in zgodaj zjutraj v torek padale v kratkih presledkih leteče bombe na južno Anglijo in londonsko področje. Javljajo o škodi in izgubah. i Junaški odpor nemških oporišč v Bretaniji Angleškosevernoameriški probojni poskusi na invazijskem bojišču so se izjalovili Berlin, 8. 8. V Normandiji skušajo Amerikanci že več dni, da bi z vedno težjimi napadi na odseku vzhodno od Avranchesa podprli napredovanje Britancev, ki doživljajo vedno nove poraze. V nedeljo je zbral nasprotnik še enkrat več divizij ter je napadel na široki črti ob Severskem gozdu in ob obeh bregovih reke Sce. Z zelo težkim ognjem številnih baterij in s silovitimi letalskimi napadi pričet in stalno podpiran sunek jc sledil ob obeh straneh St. Poisa. Dalje proti severu so sc napadu priključili Britanci, ki so napadli zapadno in severnovzhodno od Vira. Nadaljnje napade v svrho vezanja nemških čet jc izvršil sovražnik jugozahodno in južno od Caena. Najhujši boji so sc razvili na kakem 25 km dolgem bojišču, ki je Dotekalo skozi kraie Vire— St. Pois in Chcrence. Z brezobzirno uporabo svojih divizij je sovražniku uspelo, da jc po večurnih borbah ponekod vdrl v nemške črte. Takojšnji protinapadi pa so vdore zajezili. Ob tej priliki je bilo na enem samem mestu uničenih 28 oklepnikov. Sovražnik je hotel okrog Vira prebili nemške črte, da bi dal tudi obema britansko-kanadskima armadama, ki sta vezani na trdne črte, možnost za obsežne premike. Izjalovljen sovražni prebijalni poskus ter nemški protinapadi so le še povečali nasprotnikove težave. Številni sovražni oddelki, med njimi kanadski, škotski in angleški elitni polki, so v Normandiji že zelo izkrvaveli. Poleg tega so izgubile britanske in kanadske Čete večino izmed dosedaj sestreljenih 3000 okleonikov. — Kliub temu so nasprotni oddelki v glavnem le zato napredovali, ker so nemške čete zaradi skrajšanja bojišča prostovoljno izpraznile nekaj ozkih pasov. Mont-gomery je še vedno prisiljen, da vrši nove, s težkimi izgubami izvedene napade na močno obrambno črto. V zvezi z lastnimi protisunki so se postavile nemške čete po robu tudi Amc-rikancem, ki so v zadnjih dneh tamkaj prodrli ter so jih napadle na odseku med krajem See in Seline. Kljub ogorčenemu odporu so napredovale in pri tem uničile odrezane sovražne sile. Južno in jugozahodno od Avranchesa je pritiskal sovražnik dalje proti vzhodu proti Mayenni, proti jugu proti gornii Loiri in proti zapadu proti Brctanji. Ob Mayenni so Ncmci začasno razbili sovražnikove sile... Tudi v gorah jugovzhodno od St. Ma-lo-ja in vzhodno od Bresta so nemške čete zaustavile sovražnika. Obrambo vo- dijo z gibljivimi oddelki ter sc of»fllt odpor nemških oporišč z novimi silami. S tem se jc brzina sovražnikovega napredovanja zmanjšala. Poleg tega je nasprotnil pri svojem napredovanju enostavno pustil za seboj številna odporna gnezda Ta nadaljujejo sedaj za njegovim hrbtom boj proti napredujočim sovražnim ojačenjem. Amerikanci imajo zaradi '^ega mnogo težav in le z največjimi težkočami dovažajo za svojimi napredi\očimi oklepniškimi klini pehoto, zlasti še, ker tudi nemško letalstvo podnc/i in ponoči uspešno bombardira s kafonami napolnjene cestc. Nadaljnje pomembne izgube je imel nasprotnik v svojem ozadiu tudi zaradi v vojnem poročilu javljcnih uspehov nemških torpednih letalcev proti njegovi oskrbovalni mornarici, ki je bila zbrana v zalivu Seine. Oklepniška bitka pred mejo vzhodne Prusije (Vojni poročevalec Peter Kuster-mnnn), 8. avgusta (PK.) Mesto da bi naglo napredovale in prekoračile nemško mejo, leže sovjetske divizije v težkih bojih s starimi in svežimi nemškimi oddelki, ki izčrpavajo njdhove sile ter jim preprečujejo izvedbo nameravanega proboja in dosego zastavljenega cilja. Potrdila, ki jih dajejo vojna poročila v svojih sklesanilt stavkih o teh bojih, nam dokazujejo, da se mora danes sovražnik pokoriti nemški iniciativi ter da je naletel na odpor, ki jc še bolj zmanjšal njegova pričakovanja. V Italiji topniški in krajevni boji Berlin, 8. avgusta. Na italijanskem bojišču so se razvili v nedeljo le topniški dvoboji in krajevni spopadi. Dve močni sovražni napadalni četi sta znova skušali, da bi ob zahodnem robu Florence prekoračili Arno ter z boka vdrli na področje odprtega mesta. Kemike zaščitnice so. takoj pričele z ltojem ter so preprečile nasprotnikov poskus. Neka nadaljnja britanska skupina, ki se je v zaščiti teme utrdila vzhodno od Plorence, je morala preko reke nazaj. Pri lastnih napadalnih nastopih in pa pri obrambi Upajočih sovražnih sil so uničili nemški padalci 14 oklepnikov. Britanci se niso sramovali in so znova obstreljevali področje Florence z breznačrtnim ognjem. Več mostov, ccrkva, zgodovinsko pomembnih hiš zlasti severno in južno od Ponte Vcc-chia je bilo težko prizadetih, čeprav niso imele po prostovoljnem odhodu Nemcev iz mesta nikakega vojaškega pomena. Na ostalih odsekih italijanskega bojišča je prišlo le do krajevnih spopadov. Kljub izgubam, ki jih je dobil prejšnjega dne, je napadel sovražnik v jutranjih urah znova severno od Podere Farre ter pri Castellu. Napadi so bili brezuspešni. Podobno jc brilo južno od Vorinalda. Na vzhodnem delu 1xjji.šca je nemško topništvo obstreljevalo britanske izvidniške oklepne vozove ter sovražne postojanke na področju Ronchitellija. Dnevno povelje maršala Mannerheima Helsinki, 8. avgusta. Vrhovni poveljnik finske vojske maršal Mannerkeim je izdal sledeče dnevno povelje: Po zakonu, ki ga je sprejel finski parlament, sem sprejel visoko mesto predsednika republike. Zavedajoč se velike odgovornosti sem s'oril to zaradi istega občutka dolžnosti, ki preveva finske vojake. ; Vojaki 1 Boj za obstoj in bodočnost dežele se nadaljuje. V svojstvu vrhovnega poveljnika oboroženih sil vas pozivam k vztrajnosti in vzdržnosti. Neoma-jano medsebojno zaupanje in enotnost našega naroda bosia najmočnejša zaščita nage dežele. Vrhovni poveljnik oboroženih sil: maršal Finske Mannerheim. Fiihrer maršalu Mannerheimu Fiihrerjev glavni stan, 8. avgusta. Fiihrer je poslal maršalu Finske vitezu pl. Mannerheimu oh njegovem imenovanju za finskega državnega predsednika prisrčne brzojavne čestitke. Boljševizem - smrt malih držav Stockholm, 8. avgusta. Sovjetski mesečnik »Zvezda« objavlja po vesti new-yorškega dopisnika »Stockholms Tidnin-gena« članek Kalinina o sovjetskih pogledih glede ustvaritve mednarodne povojne organizacije. Pisec zahteva, da mora biti bodoča mednarodna organizacija zgrajena na »močnem vodstvu« velesil. Malim državam dopušča Kalinin pri vzdrževanju miru le pomožno vlogo. Po njegovem naj bi obstojala njihova naloga v tem, da dajo velesilam mornariška in letalska oporišča ter da jih v gotovih okoliščinah stavljajo na razpolago svoje čete. Obravnavanje zgolj vojaških vprašanj pa naj bi bila izključna naloga velesil. Tu nam s sovjetskega mesta zopet jasno pričajo, da bi v bodočem miru v sovjetski režiji ne imele male države več nikake besede. Smele bi staviti na razpolago velesilam oporišča in pa v gotovih okoliščinah svoje čete. S tem bi bila v boljševiški Evropi uničena vsakršna samostojnost malih držav ter bi boljševizem pomenil odpoved narodnemu življenju posameznih narodov. Njim bi le diktirali, oni pa bi morali poslušati. Mlada Evropa pa bo to pot preprečila. Stockholm. Boljševiki sp ustrelili poljske častnike, ki so vodiii toipe na bojnem področju, ko so izjavili, da so I pristaši begunskega odbora v Londonu. 1 Hrvaški letalci odšli na bojišče Berlin, 8. avgusta. Te dni ie zapustila jata hrvaških bojnih letalcev svojo domovino ter je odšla k hrvaški letalski legiji na vzhodnem bojišču. S tem so dobile edinice hrvaške letalske legije, ki so bile že večkrat omenjene v nemškem vojnem poročilu, močno okrepitev. Legionarji, ki so odšli na vzhod, so prostovoljci, ki so bili skrbno izvežbani v Nemčiji. Z njimi odhaja na bojišče tudi polkovnik Džal, ki je dalj časa poveljeval hrvaškim lovskim letalcem na vzhodu. Poglavnik je sprejel pred odhodom odposlanstvo legionarjev ter mu je izrazil najboljše želje domovine pri boju proti skupnemu sovražniku. Nevarnost nemških podmornic Ženeva, 8. avgusta. Še vedno ne moremo reči, da bi zavezniki odločili podmorniško vojno sebi v prid, pripominja britanski kontreadniiral Thursfield v strokovnem časopisu »Shipbuilding and Shipping Record«, kajti Nemci imajo še vedno mnogo podmornic. Čim bi bili zavezniki prisiljeni, zmanjšati število zaščitnih ladij ali oslabiti spremstvo ladijskih spremljav, bi se podntorniška nevarnost takoj zopet pojavila v polnem obsegu ter bi imela lahko nevarne posledice za vojaške napore zaveznikov. Invazijska armada je močno odvisna od neprestanega izpopolnjevanja svojih zalog. Vsa zavezniška ofenziva v Franciji je odvisna od angloatneriške mornarice. Letalstvo samo namreč ne more zagotoviti stalnega oskrbovanja. To velja zlasti v boju s tako spretnim in odiočnjtn nasprotnikom kot so Nemci. Nemci imajo tudi mnogo hitrih čoLnov, ki dajo zavezniškim prevoznim ladjam mnogo opraviti. Spričo bliskovite naglice, e katero operirajo, jim ni mogoče preprečiti, da ne bi pravilno izstrelili svojih torpedov. Splošno je znano, da jim je uspelo potopili >nekaj« zavezniških vozil. Oživitev Ku-KIux-KIann? Storkholm, 7. avgusta. Po nekem poročilu iz New Yorka piše >Ncw York Poste »Ku Klux Klan« organizira v Detroitu podzemsko gibanje ter se pripravlja na dan, ko se bodo vrnili vojaki 7, bojišča. Člani te družbo hočejo ustanoviti organizacijo, ki bo skušala potegniti bele protestantske Amerikance v boj proti katolikom, Židom in črncem, čim bo nastopila de-mobilizacija, ter bodo velike tovarne odpustile tisoče delavcev. Voditelji te družbe, ki predvideva velike socialne konflikte po vojni, sestavljajo že ljudje, ki bodo nastopili kot stavkokazi. Na področju, ki je naravnost ustvarjeno za oklepniške bitke, na odseku med Kalvarijo in Šaknont, tik južno od Mele, katerega so pred tremi leti takrat napadajoče nemške divizijo prekoračile v svojem nezadržnem napredovanju v enem samem dnevu, stoji liojišče pred vzhodnoprusko mejo. V postojankah, ki jih jc zgradilo vzhodnoprusko prebivalstvo z edinstvenim uspehom iz litvanske zemlje, imajo nemški oklepniki in navadni grenadirji črto. zn katero se že dneve bijejo težki in vroči boji poti pekočim soncem. Sovražnik je zaman vrgel v te postojanke svoje oddelke, s katerimi namerava doseči operativni sunek. Večkrat mu je uspelo, da jo pregazil postojanke, toda vodno znova se je vdorno mesto zaprlo ter so doživeli boljševiški oklepniki zn hrbtom nemške glavne bojne črte ob postojankah protitankovskega topništva, oklepnikih. napadalnih topovih . in borcih svoj smrtni zastoj. V dveh dneh so uničili Nemci na odseku one samo oklepniške armado skoraj 200 boljševiških oklepnikov. Nekaj jih jc onesposobil odi i kovanci-7, briljanti mnjor lltidcl, ki jc. 5. av-gnsta uničil 'VK), oklepnik. Tisoči sovjetskih vojakov so izkrvaveli. Sila. ki je zrasla ob nemški meji, jih jo vrgla ol> tla in jim dokn?ala. dn je zmotna njihova domneva, dn bo nemški odpor tem manjši, čim bliže bodo ob nemški moji. Kot vzhodnoprusko prebivalstvo, ki stoji z vzgleifnint mirom in močnim pričakovanjem pred vojaškimi dogodki, je nemški vojak v često zagrizenem in do zadnjega odločnem po/r-tvovanju dokazal svojo premoč nad slej ko prej (varno in človeško močnejšim nasprotnikom. Ob vzhodno-pruski meji jo nasprotnik okusil nemško moč. Vsak meter, ki ga približuje vdorni poti v Nemčijo, ga bo vedno dražje stal. Kajti z občutkom ogrožanja domovine raslo nemški -\ojak. ne glede na vrsto orožja, v takem obsegu preko svojih običajnih meja, kot so to pokazali obrambni uspehi zadnjih dni od Kalvarije pa do šnkna. Nihče, najmanj pn boreči se vojaki. ne zanikajo veličine zadane jim naloge, pa tudi nihče ni lxilj pripravljen na skrajno odločenost za zaščito meja. kot prav oni. A. M. M. Japonci zavzeli Lienkiang Tokio. 8. avgusta. Z južnega kitajskega bojišča poročajo, da so japonske čete v no-' i na nedeljo zavzele Lien-kiang, ki leži na severnem delu polotoka Leičov. Boji so se pričeli v torek v jutranji zori. Ob devetih zjutraj istega dne so padle sovražne postojanke v Motoulingu. Naslednjega dne so zavzeli Japonci Tu-peitang. V četrtek so padli Liangtungsu, Silang, Čiling in nadaljnje sovražnikove strateške točke. Škoda v Ferrari in Mantovi Benetke, 7. avgusta. Pri letalskih napadih na Ferraro in Mnntovo je bila povzročena v obeh mestih velika škoda. V Ferrari je bil« težko poškodovana znamenita Palažzo »Schifan-gia«, kar se reče »uničevalec skrbi«, ki je bila grud Lstov. Palačo so pričeli graditi 13'JI ter jo je v letih 1+66 do 1469 dokončal Pietro Benvenucci. Od lota 1898 jc v njej nameščena mestna zbirka starin. V njej se nahaja več fresk, med njimi tudi freske Krancesca Cossu. Pri istem napadu je padla neka bomba, ki pa k sreči ni eksplodirala, na star samostan »Corpus Domini«, v katerem je več nagrobnih spomenikov rodbine Este, med njimi tudi nagrobni spomenik Lukrecije Borgie. Še vedno ni prijet Borlin, 8. avgusta. »Bivši nadžupatt dr. Karel Goerdeler. sedaj na begu, rojen dne 31. julija 1884 v Schneidemiihlu, nazadnje stanujoč v Leipzigu, še vedno ni prijet. Z opozorilom na nagrado 1 milijon^ RM se znova naprošajo vse osebe, ki bi lahko dale podatke o njegovem domnevnem bivališču, dn to takoj javijo najbližji policijski posiaji. Kdor bi prijavo opustil ali kakor koli pomagal pri begu, bo težko kaznovan.« Stran g »SLOVENEC«, sreda, 9. avgusta 1944. Nemška uporaba oklepnikov v Italiji Zadržujoi-n taktika napram množični uporabi DNB. P. K. ... 7. avgusta. Vprašali bi se lahko, kakšno vlogo je igralo v obrambnih bojih v Italiji tako izrazito napadalno orožje, kakor jo oklepnik. Sovražnik je pri svojih probojnih poskusih vedno, če je to le dopuščalo ozemlje, ščitil svojo pehoto z oklepniškimi oddelki, vendar je prišlo le redko do čiste oklepniške bitke. To pa se ni zgodilo vslcd tega, ker je morda že prešla ki si jih je priboril le po izredno krvavih zgubah. Ti uspehi so predvsem važni, kajti oklepniki se morajo boriti ob takih prilikah »zadržano«, to so pravi, no smejo prodreti predaleč v sovražne črte, da no bi izgubili zveze z lastno bojno črto ter da jih ne bi nenadno obkolila sovražna pehota. Mogoče najprej preseneča, da so obdržale posadke naših >Tigrov« občutek nadmočnosti nad ■ ' ---- — --- --- 1 i.1,1 ' ■ If,iv,v v.vu.. n ......... ...... v... ...... doba oklepntških bitk, marveč nemško ' angleškimi in ameriškimi oklepniki. To- vodstvo ni hotelo napraviti napake, da i da stvarno je postal vsak boj, ki se je oklep- I razvil med nemškimi in angloameriškimi bi zoporstavilo množični uporabi nlkov na sovražnikovi strani tudi samo take množine oklepnikov. Če ima gradivo na nasprotni strani premoč, potem se no sme uporabljati gradivo, marveč drug poseben bojni način. Ne izdamo nobene tajnosti, če ugotovimo, da so bili nemški oklepniki pri odmikalnih premikih na južnem bojišču vedno tako dobro razpostavljeni, da so z najmanjšimi izgubami zadali sovražku čim večjo škodo. Tako je na primer samo oddelek »Tigrov«, ki mu poveljuje nosilec mečev major Hudel, uničil od pričetka odmikalnih premikov poleg ostalih vozil 15») oklepnikov ter 35 protitankovskih topov. Naloga oklepuika se je pri obrambnem boju sicer spremenila, toda staro geslo -oklepniki naprej!« je še vedno obdržalo svojo veljavo. Oklepnike so na mnogih mestih uporabljali kot protitankovske topove ter so imeli ob takih prilikah nalogo, razbiti sovražne oklepniške napade. Kjer pa se je nasprotnik trdovratno upiral, tam so često posegli vmes oklepniki ter podprli obrambni boj grenadirjev. Čestokrat so izvedli nemški oklepniki tudi bliskovite protinapade ter vrgli sovražnika iz njegovih postojank, oklopnilii, poraz za sovražnika. To je šlo tako daleč, da smatrajo takozvani Sher-ma n novi oklepniki, da so že v naprej izgubili bitko, če pridejo saino v območje nemških oklepnikov. Posebno velike napore izvajajo tudi oddelki, ki imajo nalogo, da spravijo na varno pokvarjene oklepnike, da jih no bi dobil v roke napredujoči sovražnik. To je ena najtežjih in najvažnejših nalog ob priliki odmikalnih premikov. Tako je na primer nadporočnik Riegel odvlekel s svojim oklepnikom ponoči in kljub neprestanemu obstreljevanju sovražnega topništva 4 oklepnike, ki so bili za borbo nesposobni. Ko je odvlekel poslednji oklepnik, 6e je že pričelo danili, lastna glavna bojna črta je bila že prekoračena in sovražue izvidnice so obstreljevale s strojnicami tank, ki ga je vodil hrabri nadporočnik. Z ozirom na omejeno uporabo nemških oklepnikov je prav velik njih delež pri uničevanju sovražnih oklepnikov. Na vsak način se nikakor ne da primerjali uporabe nemških oklepnikov z množično uporabo angleških in ameriških oklepnikov, ki zdale-ka ne dosežejo tega, kar od njih pričakuje poveljstvo. — Vojni poročevalec Ar-min Eichholz. Knut Hamsun na neki nemški podmornici Berlin, 7. 8. V nemški kulturni službi piše vojni poročevalec Heinz Baums: S tem, da je obiskal veliki norveški pesnik Knut Hamsun neko nemško podmornico v neki južnonorveški luki, jc dokazal svoje veliko prijateljstvo do Nemčije ter zanimanje za sedanjo svetovno vojno. Veliki norveški pesnik se je tudi vpisal v častno knjigo gostov na podmornici. Pesnik neomajno veruje v pravično nemško zmago za Evropo. Pesnik, ki je še kljub svojim 85. letom izredno čil, te je na obhodu na podmornici zelo zanimal za tehnične posameznosti. Pri slovesu od mornarjev podmornice, ki jih je pesnik imenoval ponovno svoje tovariše, se je zahvalil za gostoljubje ter želel pomorščakom srečno pot ter povratek in izjavil svoje trdno prepričanje, da bo zmagala mlada Evropa pod vodstvom Nemčije. Visoko vzravnan, telesno in duševno čil je zapustil Knut Hamsun »stari iz Norhoima« podmornico ter je bil ves -prevzet od odlične nemške tehnike in nemškega iznajditeljskega duha. S pomola je še enkrat z dvignjeno roko pozdravil nemške tovariše, ki sedaj, ko so osebno videli in govorili z njim, še toliko bolj cenijo velikega Norvežana. Spoznali so v njem odkritosrčnega prijatelja Nemčije. »Za čuda normalno je bilo življenje v Normandiji« Ženeva, 7. 8. V angleškem tedniku »Truth« piše sir Ernest Benn, da so zavezniki naleteli v Normandiji na »za čuda normalno« življenje prebivalstva. Vsi zastopniki AMGOT-a in UNRRA, ki so seveda prišli z invazijsko vojsko, so bili nad tem zelo začudeni, ker so si do-mišljevali, da prihajajo kot osvoboditelji Irancoskega naroda, ki že umira od lakote, je zapostavljen ter obupan, naleteli pa so nasprotno na prebivalstvo, ki se mu je prav dobro godilo. Nihče v zavezniškem taboru ni tega verjel in zato so bili tudi tako začudeni. Opazili so kako so lažniva poročila lastne propagande, kajl! Nemci niso le dobro hranili Irancoskega naroda, marveč so imeli Francozi z Nemci tudi prijateljske odnošaje. Iz tega je tudi že razvidno, da Nemcem nikakor ne gre slabo v vprašanjih prehrane in oborožitve. V ostalem se je boril nasprotnik odločno, spretno in pogumno. To pomeni, da bodo morali zavezniki uporabiti vse sile, če bodo hoteli kaj doseči. Ob invaziji pa je postalo vsakemu jasno, kako je zavezniška propaganda razširjala leta in leta lažniva poročila, ki niti najmanj niso v skladu z resničnostjo. Stockholm. Kakor poročajo iz Ankare, se je v prvih jutranjih urah v ponedeljek potopila v Črnem morju turška ladja »Merkur«, ki jc bila na poti v Turčijo. Na ladji je bilo 250 Židov, ki so se, razen 4, vsi potopili. Stockholm. Uradna sovjetska agencija TASS ostro nastopa proti Turčiji. Takšnim napadom sledijo ponavadi nova politična izsiljevanja. Milan. Italijanski radio javlja, da je odredila Bonomijeva vlada revizijo vseh akademskih izpitov in promocij v zadnjih 20 letih. Berlin, 8. avgusta. Iz Moskve poročajo, da je imel Mikolajczyk z boljševi-škim poljskim odborom »uvodne razgovore«. Prišlo je torej do tega, kar je bilo že v naprej pri&kovati. Mikolaj-czyk se mora kot skesan grešnik pokoriti Kremljevemu diktatu. Premiera v Operi Omejitev porabe električnega toka Sel pokrajinske oprave je z odredbo VIII, št. 4549/4-1944, predpisal zaradi nadaljnjih potrebnih omejitev v potrošnji električnega toka sledeče ukrepe: 1. Električni motorji v industrijskih in obrtnih podjetjih se morajo za izvest-ni čas dnevno izklopiti. Komisija, sestav-jena iz zastopnikov Pokrajinske uprave oddelek VIII., inšpekcije dela in Mestne elektrarne, bo določila čas, v katerem bodo smela podjetja trositi električni tok. Ta komisija bo začela takoj poslovati. 2. Razen v nebotičniku, v bolnicah in r zavarovalnici »Slavija« se ukinja uporaba vseh dvigal. Ta odredba so nanaša tudi na tovorna dvigala. 3. Ukinja se tramvajski promet dnevno v času od 8—12, vendar samo oh dnevih, ko bo mestna elektrarna smatrala to za potrebno. 0 omejitvi porabe električnega toka v mestni vodarni se ho izdala posebna odredba. Prednje določbe stopijo v veljavo z dnem priobčitve naslovnim uradom in ustanovam. Izvedbo teb določb nadzira mestna elektrarna po svojih organih. Mestna elektrarna j« pooblaščena, da sme koristnikn. ki bi kršil prednje odredbe, odključili električni tok za čas, ki ga ravnateljstvo elektrarne samo določi. Prezident di*.-general R u p n i k t. r. Kulturni boljševizem (Nekaj pogledov v preteklost) In v kakšen paradoks se je polagoma izprevrgel klic po čisti umetnosti zaradi lepote same! Prišli so nekateri in so hoteli napraviti idejno brezglavo umetnost, kakršna 6e je razvijala pod vplivom larpurlartizma, za glasnico resnice in vodnico življenja. Umetnost, ki 6e je v načolu izmikala ideološki opredelitvi ali se je zaganjala iz skrajnosti v skrajnost, is nasprotja v nasprotje, naj bi iskala rešitev za cele narode. Jasno je, da to ni bila zahteva, ki bi jo mogel kdo imenovati resno. Sprožiti so jo mogli le sentimentalni oboževalci umetnosti, ki so bili čisto pogreznjeni v papirnati svet knjižic, knjig, iiterarnih in liloloških revij. In vendar ta ožividni nesmisel ni ostal brez odmeva. Posebno močno je obvladoval na« Slovence. Usoda malih narodov je, da se težko dokopljejo do lastne državnosti in redkokdaj lahko ustvarjajo kvantitativno velike stvari v civilizaciji. Zato pa imajo navadno precejšnje uspehe v primeri z velikimi narodi pri ustvarjanju kvalitetne duhovne kulture, predvsem leposlovne literature. Zato mirit narodi tako ceriio literaturo in maja v niaHb navadno literarne ustvar-j«iee, kmi govor« o JroKursaJi dolar« ■ dh. Zato m 11» l jn» *> Postaviti na konec sezone, tako zahtevno delo kot jo Verdijeva »Aida«, je s stališča izvajalcev in poslušalcev zelo tvegana zadeva; vendar, če se lotijo take reči pravi ljudje, se tudi ta poskus posreči. To nam je dokazala nedeljska izvedba >Aide«, ki je dosegla nepričakovano lep uspeh. Lahko bi rekli, da je »Aida« slavnostno zaključila letošnjo operno sezono kot zaključi mogočen, zmagoslaven finale široko razpre-deno sinfonijo. Gotovo je dal, kar je psihološko čisto razumljivo, predstavi in pripravam zanjo veliko zagona Jože Go-stič, ki je kot gost pel egiptovskega vojskovodjo Radamesa. Ta vloga no stavi na pevca ravno majhnih zahtev, vendar jo jo Gostič odlično rešil. Njegov, največjim zahtevam odgovarjajoč glas je ravno na najtežjih mestih, kjer bi kak drug tudi morda dober pevec omagoval. najbolj triumliral. Tudi v igri, ki zahteva velikih situacijskih prilagoditev, so je dvignil toliko visoko, da je zapustil v poslušalcu komaj še kako željo po boljšem izrazu. Egiptovskega kralja je pel Lupša. Po glasu in po igri je za to vlogo, ki jo je Lupša izvrstno podal, težko najti primernejšega pevca. Njegovo hčer Amneris je pela Kogojeva. Že nekajkrat smo brali, da ji ta vloga glasovno in izrazno kar se da dobro pri-stoja. Kogejeva je sloves, ki ga v tem primeru uživa, povsem potrdila. Čim bolj je šlo dejanje proti koncu, tem bolj je svojo izrazno silo stopnjevala; višek je dosegla v predzadnji sceni. Naslovno vlogo je podala He.vbalova. Ze pred dvoma letoma je prav v tej vlogi zbudila veliko pozornost; v tem Času je kot umetnica napravila velik razvoj in je mogla knjižiti uspeh za uspehom; zato je tudi bila v letošnjem podajanju opazna veliko večja zrelost; viški, do katerih se je v tej vlogi pognala, pomenijo pač vrhunec umetniškega ustvarjanja in ostanejo poslušalcu nepozabni. Velikega svečenika Ramfisa je z njemu lastno temeljitostjo in z vso zunanjo resnobnostjo izoblikoval Betetto, dočim je Amonasra. Aidinega očeta, letos podal Janko, ki je posebno nekatere prizore naravnost pretresljivo prikazal. Omenimo še fttruklja kot sela in Bukovfevo kot svečenico, ki sta v okviru celote pokazala lepe do-segljaje. Dirigiral je A. Nellat. Glasbeno tako izdelane predstave že skoraj kmalu nismo slišali v ljubljanski Operi. Tudi oderska glasba v četrti sliki, ki tolikokrat zniža nivo tega prizora, je bila letos razen nekaterih majhnih ritmičnih ali intonacijskih spodrsljajev naravnost vzorno podana. Poleg solistov je tudi zbor stal na višini; očividno ga je pripravil S. Hubad, čeprav to iz Gledališkega lista ni posebej razvidno. Režijo in koreografijo je pri letošnji predstavi imel v rokah P. Golovin; v režiji smo opazili marsikak nov domislek, to zlasti v slikah monumentalnega značaja. Pri plesih je sodeloval ves baletni zbor z odlično solistko Ireno Kiirhnsovo na čelu. Tudi scena, delo V. Skuinvja, je bila v marsičem nova In izvirna. Prezreti ne smemo kostumov, ki so bili napravljeni po načrtih Jele Vilfanove; z njimi je odlično pogodila čas in kraj dogajanja te opere, dosegla je pa tudi pri vsej pestrosti veliko enotnost. Z eno besedo: 8 stvari predanim sodelovanjem vseh poimensko naštetih in brezimnih umetnikov smo z »Aido« dobili predstavo, kot si je za zaključek sezone boljše ne bi mogli želeti. M. T. GOSPODARSTVO Odkup sončnle, soje, cikorije in sladkorne peso na Hrvatskem. Hrvatsko gospodarsko ministrstvo je odobrilo za one kmetovalce, ki pogodbeno sade nekatere važne pridelke kot n. pr. sončnice, sojo, cikorijo in sladkorno peso, tudi premije za v redu oddano blago in sicer dobe za lOOkg sončničnega semena 15kg oljnih pogač, 5 kg olja in 8 kg sladkorja v kockah, za seme soje 20 kg oljnih po- §sč, 5 kg olja in 10 kg soje. Za cikorijo oba 2.5 kg sladkorja in 10 kg kavnih nadomestkov za obdelan kataslralni oral, dočim dobe za 100 kg sladkorne pese 1.50 kg sladkorja in 40 kg svežih ali 2 kg suhih pesnih rezancev. Vsi ostali pogoji ostanejo neizpremenjeni. Premije za spravljale© letine v Srbiji. Da bi bila letina v Banatu čimprej pospravljena, so uvedli posebne premije za one kmetijske delavce, ki pomagajo pri pospravljanju letin. Te premije se priznavajo posameznim delavcem le tedaj, če je bil pri mlalilni koloni zaposlen od začetka do konca žetve in je bila ta kolona zaposlena najmanj 15 dni. V zvezi s storitvijo dobi delavec 1200 premijskih točk, ki jih lahko porabi za nakup pre-miiranega blaga v posebnih trgovinah. Nadalje je bila priznana tudi za oddajo konj v Banatu posebna premija, ki znaša pri konju 600 kg. kar se vračuna t ono količino, ki jo mora kmet obvezno oddati. Kar odda več, za to dobi premije. Šport RAZPIS prvenstva Ljubljanske pokrajine v tenisa pod pokroviteljstvom g. preiidents. div. gen. Leona Rupnika v dneh 11.—13. avgusta 1944, ki ga priredi SK Ilirija na svojih igriščih pod Cekinovim gradom. Turnirsko vodstvo: Predsednik: dr. Lapajne Stanko, podpredsednik: Krek Leon, vrhovni sodnik: dr. Erneet Najnr, vodja turnirja: Božo Ravnikar, organizacija in tajništvo: Pušenjak Vladimir in Smerdu Boris, blagajnik: dr. Egon Smerdu. Vrste tekmovanj: 1. Prvenstvo Ljubljanske pokrajine za gospode. Prijavnina 40 lir. 2. Trvenstvo Ljubljanske pokrajine za gospe. Prijavnina 40 lir. 3. Prvenstvo Ljubljanske pokrajine za mladino. Prijavnina 20 lir. 4. Prvenstvo Ljubljanske pokrajine za gospode v dvoje. Prijavnina fiO lir. 5. Prvenstvo B. kategorije. Prijavnina 30 lir. Zmagovalci, drugo- in tretje plasirani prejmejo lepe spominske nagrade. Za mladino se štejejo oni, ki ie niso dopolnili 18 let. Kdor nastopi v kategorijah A in B, plača za obe skupaj 50 lir. Pravico nastopa na turnirju imajo vsi igralci tenisa v Ljubljanski pokrajini. Prijave se morajo oddati z izpolnitvijo razpisa najkasneje do srede, 9. t. m., zvečer. Žrebanje se vrši v četrtek, 10. t. m., ob 19 v klubskih prostorih SK Ilirije na teni. ških igriSčih. Vsak tekmovaleo mora nastopiti najmanj v dveh vrstah tekmovanj in je dol-ian na aahtevo vodstva turnirja soditi po-edina srečanja. Spore rešuje vrhovni sodnik oz. vodstvo turnirja. Jubilejne kolesarske dirke na Hermesovem igrišču V nedeljo so bile na igrišču ZSK Hermes v proslavo 25-letnega jubileja kole. sarske dirke, za katere se je ie precej časa prej zanimala vsa Športna Ljubljana in je privrelo na igrišče pet do šest tisoč gledalcev. Dirkače, ki so bili začudoma v formi kl.iub temu, da niso imeti veliko ftaea za treninge, je čakala spet mnoiica navdušenih Športnikov. Startalo je 24 tekmovaloev, med temi več kot polovica juniorjev in pa 8 deklet, ki So dirke tudi poživile. Dokazali so. da kljub redkim športnim tekmam, ki ee zdaj vršijo, moremo upati, da, ko bodo razmere dopuščale, bomo spet lahko obiskovali igrišča ln » veseljem gledali športni napredek naše mladine. Rezultati tekmovanja so bili naslednji: Dirka juniorjev, 6 krogov, kstere je vozilo 7 tekmovalcev: 1. Oblak Janez (Hermes) 5:013/5; 2. Kramaršid Ernest (Hermes), 5:02: 3. Živec Mirko (Hermes) 5:021/5. Dirka se-nlorjev: (prvi predtek) 6 krogov, 5 tekmovalcev: 1. Abulnar Frano (Ilirija) 5:014/5: 2. Grabeo Janez (Hermes) 5:921/5; 3. Gart-ner Frano (Ljubljanica) 5:02 3/5. Dirka ee-nlorjev: (drugi predtek) li krogov, ki jih je vozilo 5 tekmovaloev: 1. Stirn Karol (Hermes) 5:08 2/5, 2. Lavrih Karol (Hermes) 5:08 3/5, 3. Stirn Tomaž (Hermes). Dirka turistov: 6. krogov. 7 tekmovalcev: 1. Brcar Anton 6:27 1/5: 2. Klsnčnik N. 6:27 2/5; 3. Nar-din Mirko 6:27 3/5. Finale senlorjev: 10 krogov, 6 tekmovalcev: 1. Lavrih Karol (H) 11:50 2/5; 2. Grabeč Janez (H) 11.50 3/5; 3. Stirn Karol (H) 11:50 4/5, 4. Stirn Tomaž (H) 11:511/5; 5. Gartner Frano (Lj.); 6. Abulnar. Dirka kolesark: 4 krogi. 6 tekmovalk: Burger Milka (I) 4:37 2/5; 2. Gartner Ančka (Lj.) 4:37 3/5; 3. Zbogar Fani (Lj.) 37 4/5. Izločevalna dirka: 8 in 3 krogi, 6 xi C u I 4: Iz Trsta Tretji sinfonični koncert. V četrtek, 10. avgusta bo ob pol sedmih zvečer v Verdijevem gledališču tretji sinfonični konrert, ki ga bo vodil dirigent Ed-mondo De Vecchi. Sodelovala bo pianistka Lilijana Karajan, na sporedu pa bodo naslednja glasbena dela: uvodna glasba Webrovega »Oberona«, Martuccijev »Noe-turno«, Ravelov »Koncert za klavir jt> orkester« in Brahmsova »četrta sinfonij; v e-molu«. Prometna nesreča. Pred cerkvijo sve-tega Jakoba je avto podrl 73 letno hra-njevko Heleno Bor, ki je dobila sicer lažje poškodbe, vendar pa so jo morali prepeljati v bolnišnico. Umrli so: Ivan Potopan, Klemen Ni-kolavšik, Julijana Peran, Marija Furlan roj. Morcnič. V počastitev spomina pokojnega pro-losorja Marina Novaka so njegovi znanci in prijatelji zbrali v korist raznih dobrodelnih mestnih skladov 2775 lir. Pošta za zasedene italijanske pnkri-jine. Po pokrajinskem odboru Rdečega križa morejo svojci poslati obvestila » zasedeni del Italije na posebnem foruiu-larju s 25 besedami. Filovija ga je podrla. V soboto zvečer je hotel čez trg Sansovino 72 letni upokojenec Nikolaj Holyar, pa je medtem privozila filovija in ga podrla. Zmečkalo mu je nogo in je dobil tudi več ran po telesu in obrazu. Iz Gorice Slovenska kultur, prireditev v Gorici. Zvedeli smo, da pripravljajo v Gorici slov. kulturno prireditev, že dalj časa je skrbno delal in vse polrebno zbiral znani kulturni delavec g. Rado Len. lek. Zato se nas je ob tej priliki odpravilo več iz Ljubljane v Goriro, večina med nami to pot prvič v Življenju. Od Domin-svetovskega kroga je odšlo kar 12 članov z urednikom dr. Debeljakom. Med drugimi so bili še pisajtelji Janez Jalen, ,!ože Dular, Vinko Beličič, pesnik Severin Šali, slikar Marijan Tršar in drugi. Prijetno je človeku, ko vidi, da kulturno življenje v Gorici že v V6ej moči planiti. Svoj višek je doseglo razpoloženje na slovenski akademijii. Akademija je bila skrbno pripravljena in izredno dobro izvedena. V prvem delu je bik) težišče na govorjeni besedi, na deklamacijah, dramatskih prizorih, pa tudi sol o petje in violina je prispevala k pestrosti sporeda. V drugem delu so peli dejanje iz Smetanove »Prodane neveste«, v tretjem pa je zapel moški in mešani zbor dve slovenski pesmL Slovenska šola v Gorici. Po dolgem času je v Gorici dovoljena slovenska šola in je zagotovljeno, da bo v jeseni začel redni pouk v slovenščini. Da bi se otroci že čez poletje za to šolo pripravili, so bili ustanovljeni pripravljalni tečaji, katerih namen je pomagati otrokom pri učenju in pri pripravi, saj bo tako pouk v jeseni v redni šoli hitreje napredoval. Pripravljalni tečaji se bodo vršili v jutranjih in prvih popoldanskihlirah v osnovni šoli v ulici Mameli 'tO fn bodo brezplačni. Goričani so se te vesti zelo razveselili, saj bodo mogli lako pošiljati otroke v domače šole in ne bodo vezani na pouk slovenščine le doma, ampak jim bo tudi v šoli vsaka snov razložena v materinščini. I* Kobarida. Novoustanovljeno prosvetno društvo v Kobaridu ima pred seboj široko delovno polje in si je zarisalo načrt za izobraževalno delo med domačim ljudstvom. Nov potniški vlak. Z začetkom avgusta je bil uveden nov potniški vlak na progi Gorica—Tržič in odhaja iz Goric« ob 5.40 ter prispe v Tržič ob 6.14. ZvečeT odhaja iz Tržiča ob 19.08 in prihaja v Gorico ob 19.45. tekmovalcev: 1. Gra-bec Janez 7:44 2/5: 2 Lavrih Karol 7:44 3/5; 3. Starman Dolfi 7:451/5. Turisti: 4 krogi, 4 tekmovalci: 1 Ziveo 4:07 1/5; 2. Crmelj 4:12 2/5; 3. Bobe: 4:22. Handleap dirka: 8 krogov, 6 tekmoval eev: 1. Stirn Tomaž 6:08 3/5 ; 2. Stobernil Frano 6:08 4/5. 3. Starman Dolfe 4:11, I Babnik Ivan: 5. Gartner. Dirka za prven stvo Ljnbljane: 15 krogov, 9 dirkačev: 1 Stirn Karol 13.29 1/5; 3. Lavrih Karol 13:29 2/5 3. Grabeč Janez 18:29 3/5. Dirke «o trajale več ko tri ure in so nu dile hvaležnim gledalcem lepo Sport.no raz vedrilo. Po končanih tekmovanjih js pred sednik dr. Manri v navzočnosti zastopnik: mestne občine dr. Grošlja razdelil zmago valcem tri lepe pokale, drugim pa še obil< raznih daril. turo često pretiravajo tako daleč, da imajo literate za edine vodniko in preroke v narodnem življenju. Slovenci smo bili te usodne zmote, da smo protiravali pomen literature, deležni v zvrhani meri. Prav ta zmota je ustvarila pri nas ugoden položaj za pe-netracijo kulturnega boljševizma. Vne-mali smo so za umetnost, tako vnemali, da smo v njej iskali rešitve najbolj perečih vprašanj. Umetnost, za kartero smo se navduševali, je bila nekaj časa več ali manj čista umetnost. Nato se je v njej usidral liberalizem, tega pa je Izpodrinil kulturni boljševizem. Toda še dolgo po tem ko je kulturni boljševizem preplavljal našo literaturo, smo ga sprejemali, kot bi šlo za najčistejšo umetnost. Zaradi spoštovanja, ki smo ga imeli pred čisto umetnostjo, smo molčali k njeni zlorabi. Propagatorji novih ideologij so vedeli, da je umetnost zaradi svojega ugleda ln vpliva eno najučinkovitejših sredstev za širjenje njihovih Idej. Niso gledali nanjo kot na gospo, ki naj bi jo vse častilo, tudi ne kot na prijateljico, ki naj bi človeku lajšala bridke ure, marveč «0 videli v njej bojevnico, devico Z bodalom ia pamHu, »aicor je dsjsl aski Iskreni glasniki čiste umetnosti so bili čedalje redkejši in čedalje bolj osamljeni. Zahtevo po čisti umetnosti pa. so začeli ponavljati ljudje, ki jim je bilo kaj malo do same umetnosti in so hoteli g to zahtevo samo metati pesek v oči kulturni publiki- čista umetnost je bila zanje le vzorec brez vrednosti, pod katerim so hoteli tihotapiti revolucionarne ideje. Uvajali so v umetnost bolj-ševiško tendenco, istočasno pa so vpili o netendenčni umetnosti. Pazili so na vsak pojav katoliških nazorov v literaturi in so že vsakikrat, ko so opazili kaj, kar je kazalo na sledove katolicizma, začeli zagrizen boj proti katoliški literaturi. Ideolog tako imenovane čiste umetnosti, kritik-etik, kot si ga je upal imenovati Juš Kozak, despot v naši literarni kritiki, Josip Vidmar, je šel tako daleč, da je imeuoval »svobodoumno« umetnost, bel. katoliško umetnost pa črn kruh. Več: drznil si je postaviti celo alternativo — ali kristjan ali umetnik; umetnik ne more biti pravi kristjan in veron kristjan ne more biti polnovreden umetnik. Odrekanje umetniške tvornosti katoličanom jo bila prva stopnja kulturnega boljševizma pri nas. Res se jo proti tej trditvi dvignil protest tudi od strani naših književnikov, toda bil je 1» preveč negotov in bcšež, bii js te fcoJj liri&i odgovor s sklicevanjem na čisto umetnost, Id pa j« utonil v hrupnem klicu boljševikov jx> realistični, socialni, to je komunistični umetnosti. I. Kulturni boljševizem v Sovjetski zveii. (Boljševiški pisatelji zahtevajo tendenč-no literaturo.) 1. Boljševiški pisatelji so pokazali vse drugačen radikalizem kot njihovi boječi nasprotniki. Niso se bali pokazati boljševiško tendenco. Naravnost, zahtevali so, naj bo umetnost materialistično, marksistično usmerjena in naj pomaga boljševiški politični oblasti graditi nov, boljševiški družabni red. Ponovno 60 to izpovedovali na svojih kongresih v Sovjetski zvezi. Njihove sklepe in izjave pa so pri nas prevajale in prinašale rdeče revije, zlasti Ljubljanski Zvon. Na kongresu »Sojuza pisatelej« v Mo-skvi leta 1935 je Gorki povedal, kakšne ideje morajo voditi rdečega ruskega pisatelja. Komunistični književnik se ne sme izogibati obdelavi snovi, katero mu nudi boljševiška stvarnost v Rusiji, in obdelati jo mora na način, kot mu jo predpisuje boljševiška kulturna politika, — ne sme se izmikati temu 7, ugovorom, da ga politika ne zanima. Tak strah je privedel evropsko literaturo v neživljenj-skost in nemoč. »Kaj je privedlo evropdko literaturo do nemoči, ki jo je pokasa!« v 9ft. slo. letju? Ljubosumno in gostobesedno so branili svobodo umetnosti, svojevoljno? ustvarjalne misli, na vse mogoče načini so potrjevali možnost izrednega živi je nja in razvoja literature ,njeno neodvis nosi od socialne politike. To potrjevanji je bila slaba politika, in prav to je ne opazno privedlo mnogo pisateljev k te mu, da so morali Neizbežno zožiti kroj opazovanja resničnosti, ločiti so se mo rali od širokega, vsestranskega prouče vanja realnosti in ustaviti 6e pri> hrez plodnem .spoznavanju samega sebe', spo znavanju s pomočjo samopoglobitve ii samovoljnosti misli, ki je bila iztrgani iz življenja. Izkazalo se je, da izver resničnosti človek ne more spoznavati izven one resničnosti, ki je vsa in vse skozi prekvašena s politiko.« (LZ 1939 str. 605.) V nečem ima Gorki prav: ko trdi da se mora resnična, aktualna, življenj ska umetnost zanimati tudi za vpraša nja družabnega reda in socialne polili ke, torej v nekem smislu za politična vprašanja sploh, pa naj se zdi to pro povednikom »čiste umetnosti« še tak« nezaslišano. Kajti naloga pisatelja Je veliko vzvi šenejša kot saimo ustvarjanje apoliničn« visoko nad vsakodnevnimi skrbmi č1oomoč s tem, da so kupiH kar 100 tablic. Ob enem so si odprli možnost do obogatitve svojo knjižnice z dragocenimi deli. So pa tudi taki petičniki, ki iz »načelnih« razlogov — ker pač ne prireia tombole OF — no kupijo niti ene tablice, čeprav je znano, da so v gonarškem taborišču pred odhodom na svobodo razprodali svoje zavoje po gonarških črnohorzijanskih cenah in bi samo s tistim izkupičkom mogli kupiti vsaj 20 tablic. Imamo pač različno file... S 13. avgustom se bo predvidoma začelo žrebanje za bibliofilsko tombolo, končano pa bo konec meseca. Kdor misli kupiti kako tablico, naj io stori brž. da se bo začel tisk nalašč za to priliko izdanih knjig. Knjige bodo res bibliofilsko. to se pravi, da bo njihovi tehtnosti ustrezna tudi zunanja oprema. Ker bodo tiskane v nakladi, ustrezni številu dobitkov, bodo tudi prava redkost in že za to dragocenost. Ako nam pri letalskem napadu eksplozije bomb razbijejo stekla ▼ okenskih okvirih, tedaj bomo morali te okvire zapreti t lepenko, deskami ali stičnim, ker bo možnost nabav« novega stekla zelo majhna. Pri tem se opozarja, naj se lepenke ali desk n« zabija na okvire na notranji $trani, temveč na zunanji strani, kjer al kljuk, ki bi ovirale tako zadelani« okenskih odprtin. S tako pravilno namestitvijo kartona ali desk bo tudi doseženo, da dež ne bo zamakal sob, ker se bo deževnica odtekala n« zunanji tirani okna. Dogodki in novice današnjega dne OSEBNE NOVICE Poročila sta se v cerkvi »v. Cirila in Metoda v Ljubljani gospod Pečnlk Zvone, uradnik in gdč. Babnik Olga, poslo-vodkinja. Mlademu simpatičnemu paru želimo na njegovi življenjski poti mnogo. sre£e in blagoslova. ZGODOVINSKI PABERKI 9. velikega srpana. 48. leta pr. Kr. je Cezar premagal pri Farsalu svojega tekmeca Pompeja. Premaganec je zbežal preko Male Azije v Egipet, kjer je upal najti zavetje. Toda Ptolemaj ga je dal umoriti, prepričan, da si bo pridobil s tem dejanjem Cezarjevo naklonjenost. Žalostna usoda nekdanjega prijatelja je do solz ganila Cezarja, ko sc je tri dni kasneje izkrcal v Aleksandriji. V ponovnih krvavih bojih se je moral meriti Cezar z nasprotniki preden je državo dokončno pomiril in postal edini njen gospodar. Sredi velikega reformnega dela, s katerim je veliki Rimljan posegel v vsa področja javnega življenja, so ga zarotniki zavratno umorili misleč, da je mogoče obnoviti republiko. 1820. leta se je rodil v Črešnjevcih v župniji Sv. Petra pri Radgoni Jančar France, narodni gospodar. Po dovršeni gimnaziji v Mariboru je stopil v bogoslovje in bil ordiniran. Kaplanoval je na raznih krajih. Ob priliki birmovanja pri Sv. Miklavžu, nedaleč od Ormoža, kjer je nadomeščal župnika, se je Jančar 1860. leta seznanil s Slomškom, ki je naglo spoznal njegove izredne zmožnosti. Leta 1861. se je preselil k Sv. Benediktu, kjer je preživel najlepša leta. Tu sta s Golnikom, tedaj najvplivnejšim veljakom Slov. goric visoko dvignila vinogradništvo in sadjerejo. 1848. leta so premagani Italijani sklenili z Radeckim Salascovo premirje upajoč, da. se morda razmere zanje le kako ugodnejše okrenejo. Ko je spomladi 1849. leta po njihovem ta čas prišel, so premirje odpovedali, pa že nekaj dni nato doživeli hud poraz pri Novari, ki jim je vzel vse upanje, da bi se kdaj mogli sami rešiti habsburške oblasti. Telefonski imenik za Ljubljano Poštna direkcija objavlja, da pripravlja izdajo telef. imenika za mesto Ljubljana za leto 1944 in da je zato treba vsaj do 15. avgusta t. 1. pismeno prijaviti vs,e spremembe, ki 6e nanašajo na besedilo in ki so nastale po zadnji iz-' daji telefonskega imenika. Naročniki, pri katerih je bilo besedilo v prejšnjem imeniku za leto 1942 (italijansko - slovenska izdaja) napačno natisnjeno, ali pri katerih so bile ulice medtem preimenovane, naj izvolijo to pismeno sporočiti. Ker bo novi telefonski imenik dvojezičen (nemško - slovenski), morajo vsi tisti naročniki (uradi, ustanove, tvrdke in dr.), ki imajo 6voj naziv dvojezičen (nemško-slovenski), predložiti točno besedilo v nemščini in slovenščini. Tudi ostale telef. naročnike prosimo, da nam pošljejo nemški prevod befedila, ki ga imajo poleg svojega imena; v nasprotnem primeru bo prevod oskrbela direkcija sama. Da ne bi bili v imeniku objavljeni tudi umrli naročniki, naj javijo svojci tudi eventuelne take spremembe. Vse te vloge lahko oddajo naročniki na glavni pošti ali pri poštni direkciji. Teh vlog ni treba kolkovali. TelefoniSna pojasnila daje telefonska štev. 36-50. Direkcija pošte v Ljubljani. Govorimo zato, da bi zadušili krik v globini naših src. (Sertillangcs ) Koledar Sreda, >. velikega srpani: Janez Vianej, »poznavalec; Roman, mučenem; Peter Fa- ber, spoznava leo. Četrtek. II. velikega srpani: Lavraneij, mučenec; Astorij«. devica io mučonica; Domleijan, škof. Operno glrdaliiče Zaprto. Kino Matica »Akordi življenj«" ob II In 19. Kino Union »Platno ls Inke« ob IT ia 13.15. Kino Sloga »Jastrebtci Wally« ob 11 la 19. Lekarniška slniba Noino iloibo 4 m »1 o lekarne: dr. riocoli. Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, CeJovSka cesta 62, in mr. Oarlue, Moite, Zaloška cesta. Verlautbarung Erneuerung von Durcblasschcinen fiir die Blocksperrlinie Laihach Antrage auf Erneuerung von Durch-lasecheinen L fiir mehrmalige lleisen miissen spatestens 1 Monat vor Ablauf der Giiltigkeilsdauer des Iruheren Schei-nes eingereicht verden, und zvvar: a) von Antragstellern mit dem Wohn-sitz in Laibach: bei ihren zustSndigeu Polizei korps- Posten; b) von Anlragstcllern mit dem \Vohn-sitz ausserhalb Laibachs: bei dem Biir-germeisteramt ilires Wohnortes. Die Antrage 6ind ausluhrlich, lun-lichst in deutscher Sprache zu begriln-den und die erforderlichen Nachvveise, Bescheinigungen amllicher Stellen usw. beizubringen. Die Nummer in Gilltig-keitsdauer des bisherigen Scheines ist anzugeben. Ein Parteienverkehr bei PrHUtelle IX des OKI1 findet nicht stati. Der Dienststellenleiter: gez. Wolky, Hauptniann. Obvestilo Obnovitev propnstnic za zaporni pas Ljubljana Prošnje za obnovitev propnstnic L za večkratno potovanje se morajo vložiti najkasneje 1 mesec pred potekom veljav-nosti prejšnjih dovoljenj in sicer: a) prosilci, ki stanujejo v Ljubljani: pri pristojni policijski stražnici; b) prosilci, ki stanujejo izven Ljubljano: pri županstvu njihovega bivališča. Prošnje je treba obširno, po možnosti v nemščini, obrazložiti ter priložiti potrebna dokazila, potrdila uradnih mest itd. Navedba številke in veljavnosti dosedanje prepustnice je potrebna. Stranke se pri Prufstelle IX des OKIi ne sprejemajo. vodja urada: gez. Wi>lkj-, stotnik. Bivši bojevniki iz prve svetovne vojne se opozarjajo, da bo darovana dne 13. avgusta t. 1. ob 8 na Rožniku običajna sveta maša v spomin padlih in umrlih bojevnikov iz prve avetovne vojne. Sveto mašo bo daroval bivši vojni kurat pater dr. Hadrijan Ko-kalj. Po sveti maši bodo molitve za umrle tovariše iz prve svetovne vojne. Bojevniki pevci se naprošajo, da pridejo na kor, ostali bojevniki pa naj napolnijo cerkev. 3->u>&fie ftovite. Prvi letnik edine slovensko poljudno znastvene knjižnice »SVET« se bo zaključil z zelo aktualno in zanimivo knjigo dr. Fr. Mihelčiča: ## TAJNOSTI NARAVE" V njej bo popisano življenje od najmanjše žive stanice pa do živali in viška božjega stvarstva — človeka. Postanite čimprej tudi vi naročnik SVETOVE knjižne zbirke, ki si je že v prvem letu pridobila lep sloves. Knjige niso drage, brez njih pa je sleherna knjižna zbirka nepopolna! Duhovnim mesta Ljubljane ima dane«. 9. t. m., od 17—18 skupno molitveno uro v »tolnlol. Val goopodjo duhovniki inkruuo vibljenl. Zahvala. Vinoencijeva konferenca v Tr. novem «e zahvaljuje »a 200 lir. ki jih jo daroval g. poilovodja Ivan Krvlna nameato venca na grob gospe Marijo Pogačnik, — Bog povrni! Direkcija, Dvoruredne trgovske iole •prejema prijave za vpl» v I. in II. razred do 14. avgusta 1944 med 9-12. K priglaševa-nju jo treba prinesti 1. prijavo, ki «e dobi pri šolakem »lužltelju ln jo Jo treba kol-kovati I 20 lirami; J. a) za I. razred: gimnazijci: spričevalo o nižjem tečajnem izpitu ln o dovrienem IV. razredu; meščansko-šolskl: spričevalo o zavrSnem Izpilu; b) za II. razred: spričevalo o dovrScnem I. razredu; 3. rojstni Hiti 4. prispevek za zdravstveni fond, akripta in drugo, kakor je razglašeno na razglasili dceki. Licitacija zapadlih predmetov bo v so. boto, 12. avgusta t 1„ ob 15 v mestni zastavljalnici na Poljanski ceatl 15. Knjižica za molitvene nre »Za mir med narodi in blagoslov domovini« se dobi v Mladinski založbi ((Stari trg 30) in v upravi »Knjižie« na Rakovniku. Cena 3 lir«. ~~ PRAVKAR IZŠLO! Slovcnsko-lnlinskl slovar Sestavil dr. Fr. Bradač. :: 309 strani. Cena vezani knjigi lir 90.—. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta D V I.Juhljani so umrli od iS. juliji dn J. avgusta: Jakopin Viktorija, 1 leta. hčerka delavca terenske sekcije. Cesta dveh cesarjev 169; Verbl« Terezija s. LneinlJa, redovnica, 40 let, Toljanaka 16; Drešar Jožef. SI let, zasebnik. Japljeva 2; Benodičič Ivan, 59 let, trg. »otrudnik, Oal.ievica 238; Križaj Olga Gabrijela, 75 let, vdova inž. in učite, ljira v p.. Ključavničarska 2: Rožič Anton, 41 let, klepar, Galjevie« 198; Stojan Viktor, 71 let, krojaSki pomočnik, Japljeva 2; Arrigler KrančiSka roj. Medved, 80 let, vdova drž. uslužbenca. Trinojna 3; Hiti Frančiški roj. fetritof, 53 let. leni posestnika, Cajnarje J, 8v. Vid. okr. T,og»tee: Tavzes Mijo, 44 let, ravnatelj zemljiške knjige, Kta- ntčeva 12; Korcnčin FranJi roj. Luaina, SO let, žena pek. pomočnika, Vldovdanfka 9: Kantello 1'otor, .'>8 let, trgovec. Nunsku 4; VodiJek DorotoJa. 78 let. zaaebnica, Vidov, dauska 9; Robas Marija roj. Ogrlnc, 66 let, vdova miz. pomočnika, Funtkova 21; Mavrlč Terezija, 80 let, bivša kuharica, Vidovdun-• kn 9. — V ljubljanski boluliulcl to umrli: Itakoveo Andrej, 8 lela, ain člana opere, Vldovdan6ka 18; Mnre Jožefa, 45 let, žonn •prev. drž. žel.. Realjeva 25; Kertnaviior Angela. 20 let. hči posestnika, Lazo 19; Korošec Frane, 39 let, posestnik, Stranaka va» 23; Onezda Frane, 50 let. posestnik, Unc: 39, Rakek; Znldarl« Martin, 57 let, zidarski pomočnik, Kettejeva 3; Krašovec Zofija, 17 let, neznanega blvalllča; Tkaloc Darlca, 21 let, delavka. Kočevje 97; Kragelj Viktor, 18 let, zidarski vajenec, Kočevje 88; Hočevar Anton, 1 leto, sin posestnika, Mali Koren 14; Mužina UrSula roj. Devctok, 82 let, vpoko.enka, OaJeva 2; I.okar Anton Josip, 54 let, finančni uradnik, Prijatljeva ul. 8, Mark« Alojzija roj. Rover. 70 let. vdova orožnika, Hradeckega 74. Obvestilo Oni, ki so obljubili plačilo bibliolilskih tombolskih tablic po položnici, na| to iz-vrše do 12, t. m. kajti po tem datumu bomo začeli z igro ter bomo neplačane in nevrnjene tombolske tablice smatrali za odkupljene. Salijevo pesnitev: Spev rodni zemlji bomo v kratkem pričeli deliti kupcem bibliofilskih tombolskih tablic v pisarni ZP v Gradišču nasproti Drame To pesnitev bo dobil vsakdo, ki je kupil eno ali več tombolsldh tablic, ali pa je zadel bibliofilsko tombolsko tablico pri malem knjižnem žrebanju. Ker se pa nekateri, ki so kupili listke za malo knjifno žrebanje in so zadeli bibliofilsko tombolsko tablico, še niso zglaslli s kupljenim listkom, jih še nimamo v seznamu, zato naj predlože pri dvigu Salljeve pesnitve kupljeni listek, da dobe obenem pripadajočo jim tombolsko tablico. Upamo, da bo še la teden dotiskana pesnitev ter jo bo potem vsak kupcc dobil takoj ob nakupu. Pridno segajte po tombolskih tablicah, ker bomo 13. avgusta že objavili prve izžrebane itevilke, ki so potrebne za dvojko. — II' Naznanila ljubljanskih prireditev Operno gledališče j Sreda, I. avgusta: Zaprto. ' Četrtek. 1«. avgusta, ob 18: »Cirmoiic. Red (etrtek. (ieorgei Bizet »Carmen«, opera v 4 dej. Osebe: Don Jose, narednik — Uržlč, Esoa-millo, torero — Janko, Daucairo in Remen-dado, voditelja tihotapcev — B. in M. San. cin. Moralo«, narednik — Dolničar, Zunign, oficir — Lupta, Carmen — Karlovčeva, Mi-eaela, kmečko dekla — Ribičeva, Fraanuita — Kržetova. Meroede« — Poiičeva. Godi «0 v Sevilji in okolici t Španiji. 80I0 plešejo Bravničarjeva, Japljova in Poga^ar. Novi kostumi Staničeve in K. Remikarja. dekoracije V. SkruSnyja. Dirigent dr. Svara. režiser C. Debevee, scena inž. arh. E. Frnnz. FILMI TEGA TEDNA Novi ivočnl tednik prinaSa «like ii ge-neralStahne pisarne, v katorl jo bil izveden atentat na Fiihrerja. Sleda slike iz sestanka med Fiihrerjem in Mussolinijem. Zn. 6lužni možje nemške oboroževalne industrije «0 prejeli odlikovanja iz rok ministra Speera. Primerjave in preizkušnje novih nemških in ameriških tankov. Knko tiSin-kujota oklopniškil pest in oklepniski strnh ter njuna uporaba. Načrtno odmikanje na vzhodnem bojišču ln a tem združeno raz-streljevanjo prog, bitke med tanki in topništvom, napadi strmoglavcov na sovjetsko zaledje in dovozne ceste. Na invazijskem bojišču jo močno trpelo mesto Caen. VI je v razvalinah. Nazorni «0 boji ameriških tankov, ki jih pehota uničuje 1 oklopnišklm strahom. Za zaključek prvič v filmu start in polet letečih bomb »V 1«. »Akordi življenja« Je film, ki ga pred. vaja kino Matica. »Inter arma ...« pravi «ta.r pregovor. Ta film je prav tista izjema, ki naj potrjujo to pravilo. Človek so ob takem filmu kar od>'nhne in vnovlS zaživi. Ne bomo podrobneje razpravljali o tej umetnini, ki preseneča tudi s tem, dn v filmu no igrata mojstrsko lo nosilca glavnih vlog Ilildo Krahl In Mattias Wieman. am pa k tudi v«i drugi. Prav tako Jo tehnična plat filma izredno dobra. Posebej bi bilo treba omeniti Se podrobno izdelano«! posnetkov namili. »Jastreblca Wally« je sočen film z vi. »oklh gora. Toseben poudarek filma jo v folklornih posnotkih ln v nazornem prikazovanju kmečkega življenja in kmečko kon-ecrvatlvnostl. Film je med podobnimi te vrate prav gotovo na prvem mestu. •Oddalolilu sHnpIno JafrmNo primerit« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za I. avgust: T Poročila v nomščinl — 7.10 Jutranji pozdrav, vmos 7 30 Poročila v elovenSčini — 9 Poročila v nomSčini — 12 Opoldanski konocrt — 12.30 Poročila v nomščinl in slovenščini. napoved sporeda — 13.45 Voneii zvoki za premor — 14, Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Otroško uro vodi Slavica Voneajz — 17.45 Melodije pro-ščenja — 19 Slovensko pesmi poje teroet se. eter Finkovih — 19.30 Poročila v liovenMinl — 19.45 Razgledi — 20 Poročila v nemSMni — 20.15 Večerni konoort izvajata violinist Sla.is in pianist L. M. Skorjuno — 21 Po ži-valakoni svetu, eodelujojo Elfrlda Jo«nia, Truda Kellner in Karel Ileinz Riitz — 22 Poročila v nemščini — 22.15 Glasba za lahko noč — 23 Prenos 6poroda nunskih radijskih postaj. Dr. Franc Grive« Narodna zavest in boljševizem je samoniklo znanstveno delo ter je kot tako slovenskemu inteligentu neobhodno potrebna iBmsBiaiammnniiiii KULTURNI OBZORNIK Zgodbe švicarskih ljudi V zadnjem času smo dobili v slovenskem prevodu nekaj lepih zgledov najboljših nemških novelistov XIX. stoletja, ki spadajo resnično v svetovno književnost. »Slovenčeva knjižnica« je izdala dve noveli Faula Heyseja. mona-kovskega mojstra in Nobelovega nagrajenca. Steklar iz Murana in Andrea Delfin; Jutrova »Dobra knjiga« pa že pred njim prvi zvezek znanih novel švicarskega novelista Gottfrieda. Kellerja: Ljudje iz Seldwyle. Tako dobivamo Slovenci v svojih prevodih ne samo najpomembnejših svetovnih romanov in povesti, temveč tudi izbrane svetovne novele, kar priča tudi, da se okus občinstva zopet odvrača od zgolj obširnega branj« k majhnim leposlovnim stvarem, ki pa so biseri v književnosti. O tem priča ludi domača leposlovna tvorba, tako Cevčeve kakor Majcenove novelice. Gottfried Keller, katerega imenujejo nekateri tudi »švicarski Goethe«, jc gotovo vreden, da se slovenska literarna javnost seznani z njim, saj je prav v *birki »Ljudje iz Seldwy!e« nekaj novel, ki imuio svetovno ceno. Zdi se mi. da ,W bil Van Tingem tisti, k! ie zapisal, da sta najlepfca svetovna zgleda »Hel- malt.kunsit«, pokrajinske umetnosti, novela Bjornsa Bjornsierna »Deklica s Pri-soj« in G. Kellerja »Romeo in Julija na kmetih«. Zdaj imamo obe ti dve deli v lepih slovenskih prevodih; prvo v Krem-žarjevem (Slovenčeva knjižnica), drugo v dr. Glonarjevem (v Dobri knjigi). Sicer je Keller,jevo novelo »Romeo in Julija« izdala svoj čas že Evalit, toda dr. Glo-nar je dokazal s svojo kritiko v mariborskih Razgledih, da je prevod slab ter je delo vredno novega prevoda. Zdaj se ga je lotil 6am, ter ga izdal v tej zbirki, ki predstavlja celotni prvi zvezek znane Kellerjeve zbirke švicarskih novel »Ljudje iz Seldwyle«. Seldwyla je izmišljeno ime za neko majhno švicarsko mesto, ki je postalo tip za švicarsko okolje in nosilec najrazličnejših značajev in originalov, v katere se je .zamikal pisatelj, da jih je psihološko prikazal 8 svojo veliko ustvarjalno umetnostjo. S prijetnim humorjem riSe v uvodu Keller lo mesto ter te čudno ljudi, ki jih pa potem ne riše več samo s smešne strani, temveč v vsej tragiki in globini srčnih bolečin. Takoj prva novola iz tega kroga »Ku-iavi Pankrar« na® kljub vsej karikaturi kaže globino Pankračevega ljubezenskega občutja, čeprav je zgodba o ljubezni odeta v neko veselo karikaturo njegove kujavosti. Toda ljubezen do pol-kovnikove hčerke, ki ga jo ljubila, pa so ji on ni znal razodeti, in nevarnost spričo leva sta ga odvadila kujavosti, zaradi katere je odšel zdoma v tujsko legijo. Vrnil se je domov kot kremenit mož. Vrednost te novelice ni toliko v poudarku njegove kujavosti, kot. je podana v naslovu, temveč v močnem erotičnem čustvu, ki mu bije pod zunanjo brezbrižnostjo. In v slikanju tega čustva je Keller velik. Druga in največja novela v zbirki ter njeno središče je »Romeo in Julija na vasi«, ali kakor je dr. Glonar opozoril v »Jutru«, bi moralo biti »na kmetih«. Kakor že naslov |>ove, je vzet problem dveh sovražečih se očetov ter na drugi strani ljubečih se otrok iz Shakespearje-vega Romea in Julije ter je prenesen v kmečko švicarsko okolje. To je tako, kakor je Turgenjev napisal na pr. Stepne-ga kralja Leara, drugi zopet Hamleta itd. Kakor 6ta Romeo in Julija tragično propadi« zaradi zavisti staršev, tako tudi tu na kmetih propadeta ljubeča so Sali in Renica zaradi nasprotovanja staršev - sosedov, še bolj tragično pa je, da sta se očeta sporekla zaradi malo-vredne njive, na katero sta oba metala kamenje, dokler je bila zapu&ena. Mo-numentalea je že prvi prizor oranja, ko si vola prihajata naproti in se križat« na vrha napeite njive. In potom gre zgodba vzporedno: kolikor bolj rastejo tožbe in sovraštvo, toliko bolj se ljubita mlada dva, dokler ne vidita brezupnost svoje ljubezni, navžijela se je neke nedelje na bregu reke ter gresta v skupno smrt v valove^ Cena te novele je v močnih opisih kmečkih značajev ter v močnem čustvu obeh trpečih in ljubečih sc, ki pa ju premaga in vrže preko mej v največjem opoju sreče. Krivda za greh leži na starših, na sovraštvu družin, kakor pri Shakespeareju. Kakor je »Romeo in .Julija« sočno pisana novela, pa nas naslednja »Gospa Amrain in njen najmlajši« pusti hladne ter nas ne zajame s svojo problematiko. Mogoče že zaradi sloga, ki je drugačen od prejšnjega, ker je vse bolj kramljanje, dasi je v njej ustvarjen močen tip gospodarice in njenega sina. — Pač pa je naslednja novela »Trije pravični glav-nikarji« zopet tipično kellerjevska: v ostri karakterizaciji, ki spominja močno na karikaturo, 90 postavljeni pred nas trije glavnikarji. ki pa vsi ljubijo emo in isto žensko. To jih pripelje celo do zanimive tekme, ki je v smeh vsej Scld-wyli. Čeprav jo močan poudarek na smešnosti, je vendar moč. novele v skrivnosti src, ki jih Keller zna tako čudno razumeti in prikazati. Ošibal je sleer skopost teh trsh pomočnikov, odprl pa tudi njihovo srce ter razodel njihovo tragiko. ,V opisih teh postav je videti nekaj renesančnega, kakor je tudi sicer ves Keller zelo življenja vesel temperament, dasi vodi v na zunaj smešne, a notranje tragične zaključke. Takšna je tudi zadnja novela »Maček Muc«: zmes romantičnega. pravljičnega ter realističnega. Pri Majcenovi »Babi lian« sem se spomnil Kelierjevega mešanja romantike in realizma, ki dajo približno isto umetniško rezultate, pri katerih se je učil že naš Pregelj. Tu je v realistični obliki ponazorjen narodni pregovor »Od mačka je kupil sala«. Maček Muc je izredno duhovit maček, ki se v vsakem položaju znajde, da reši svojo glavo, zraven tega pa še zapleta človeško usode in se maščuje za svojo obsodbo. Duhovitost, oslra karikiranost starega Pinesa ln njegove sosedo čarovnice, povzročajo, da je čez vso novelo razlit veder humor, ki je tako pristna sestavina Kellerjeve umetnosti. Tako je ta knjiga najvišja predstavi-teljica poetičnega realizma izpred naturalističnega Časa, je plod duha, ki je vesel življenja, vidi njega smisel na zemlji ter ima veliko zmožnost, odkrivati toploto ljubezni tudi tam, kjer bi je drug ne videl. V tem zelo spominja na poljskega Prusa, ki jo pognal iz Istega poromantičnega realističnega rodu, ki se ni ve? izgubljal v mistiki, temveč je glodal svet v veselih oblikim tn tihih tragikah; nI so pa tudi dulil v natura-lismih, ki ao pri&i v modo u alina. M. Strni 4 »SLOVENEC«, sreda, 9. avgusta 1944. Št. 181. Edina obramba: žarometi spremljajo »Ml« Velika zmeda na kolodvorih - »V 1« povzroča mnogo žrtev T" ffiisMiPPl B t - Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih »V 1« aa poletu. (Slika jc Stockholm, 6. avgusta. Približno pol milijopa ljudi je v soboto odšlo iz Londona. Švedska poročila imenujejo to od-selitev največji potujoči tok ljudi, kar jih je bilo v tej vojni. Beg iz Londona ▼ množicah je po poročilih nevtralnih listov, povzročil velikanske zmede na kolodvorih. Železniške družbe so morale navzlic svojemu prvotnemu sklepu pripraviti posebne vlake v ta namen. V pomirjenje Londončanov zatrjujejo — dasi to ne ustreza resnici — letalske in zaščitne oblasti, da se je obramba proti »V 1« ali varnost pred nadaljnjimi skrivnimi orožji zelo povečala in je tudi mnogo bolj učinkovita. Dejstvo pa je, d« bombe »V 1« še zmeraj prihajajo in še nadalje uničujejo pokrajine, ki so za vojno življenjskega pomena. 2e to, kako so se sovražni bombniški strategi lotili pobijanja »V 1« jasno priča, kakšnega pomena je to orožje. Neko švedsko poročilo iz Londona pravi: »Vse, karkoli ima opravka z letečimi bombami in nadaljnjimi nemškimi skrivnimi orožji, zavzema zmeraj bolj očitno mesto v načrtih letalstva zaveznikov.« Strah spričo norih vrst nemškega orožja. »Dejanski potek, ki se po njem vojna od začetka invazije splošno razvija je zresnil mnogo Angležev, predvsem tiste, ki so v začetku junija mislili, da so zavezniki že zmagovalci in da je treba le še zmago slaviti,« je napisano v jako konzervativnem listu »Truthu«. Prvo nemško skrivno orožje je dalo precej povoda za takšno zresnitev in je mnogim vzelo zavest o gotovosti zmage. To velja zlasti glede na tiste, ki so se pobliže se-SfHiltttli z »V 1«. Saj se je izkazalo, da PJWnrfi še ne streljajo s svojimi posled-niimi kroglami — kakor so govorili v An-prvih dneh invazij«. — ampak da MTifb' še mnogo in celo več nepoznanega orožja. »V 1« zahteva mnogo žrtev in uničuje in ruši vse. kar doseže. »V 1« uči sovražnike, da Nemci znajo še zmeraj — čeprav so že pet let v vojni — z isto spretnostjo in potrpežljivostjo spravljati na bojišča nove vrste orožja. To je naravnost značilno za način nemškega bojevanja, da venomer presenečajo sovražnika z novim orožjem. In iz tega sledi nauk, da poslednje razdobje vojne ne bo od zaveznikov zahtevalo samo velikanskih žrtev, ampak da bo tudi daljše, kot so prvotno mislili. Kakor poroča dop. urad iz Londona, je letalska zaščita tako neizmerno obremenjena, da ie treba zdaj ognjegasce uporabljati tudi v t*ke namene, ki se prav za prav tičejo samo letalske zaščite. Posebno jasen dokaz za brezglavost, ki navdaja londonske oblastnike spričo novega nemškega orožja, je pa dejstvo, da ne morejo Reuterjeva poročila nič drugače potolažiti javnosti ko s tem, da jim obljubljajo, da bodo žarometi ponoči razsvetljevali London in — če bo vreme posneta po zvočnem tedniku.) primerno — bodo na ta način izsledili leteče bombe, jih preganjali in s tem dali ljudstvu priliko, da bodo vedeli zi smer bomb in se temu primerno lahko tudi lahko poskrili. Angleški strokovni list »The Aero-plan« se ukvarja s tehnične strani z »V 1« in priznava, da zavezniški tabor nima še natančnih podatkov o tem nemškem orožju. Vendarle — tako piše ta list — je raketa »V 1« napolnjena z razstrelivom izredne jakosti in dozdeva sc, ko da bi imeli Nemci letečo bombo »v različnih izvedbah« pripravljeno. Razstrelilne bombe, ki so se doslej razpočile v Londonu in južni Angliji, so vsebovale ?000 do 3000 iuntov razstrelilnih snovi najhujše vrsle. (Kasntner Zeitung 7. avg.). Obsodbe zaradi kršitev proiidrnginjskili predpisov Po zadnjem uradnem seznamu, ki ga je objavil protidraginjski odsek policijske »prave, je bilo v juliju 40 oseb kaznovanih na skupno denarno kazen 45.000 lir i zaradi kršitve raznih protidraginjskih i uredb, zlasti zaradi prodaje racionirane-| ga blaga po pretiranih ccnah. Posebno so-1 dišče za javno varnost je pred dnevi obsodilo 2 trgovki s Tržaške ccste, vsako na I8G0 lir denarne kazni, ker nista prijavili svoje zaloge nogavic. Organi proti-draginjskega odseka so |ima zaplenili več raznih nogavic, prvi 31 parov moških, 47 parov ženskih in 10 parov otroških nogavic, drugi pa 60 parov moških nogavic. V štirih dneh so ukrndli 9 koles Policijsko poročilo, izdano za časopisa, navaja, da je bilo v času od 30. julija do 2. avgusta ukradenih 9 koles v vrednosti okoli 75.000 lir. Ukradena so bila najrazličnejša kolesa, tako: Pred Češnovarjevo gostilno na Dolenjski cesti 31. julija okoli 15.30 moško kolo »Adler«, vredno 8000 lir. Tov. številka štev. 143.659. — Andreju Cezmahu je bilo pred Prijateljevo gostilno v Mostah 30. julija ukradeno zeleno pleskano kolo »Diirrkopp« s tovarniško številko 174.451. Vredno 20.000 lir. Kolesarski tatovi so se 1, avgusta ponoči splazili v nezaklenjeno klet Marije Deklevove v Predovičevi ulici na Se-lu. Odpeljali so od tam štiri dobra kolesa. Pozneje so ogrodje dveh koles našli in ju vrnili lastnici. Pogrešajo še 2 ženski kolesi, vredni 16.000 lir. V Ku-harjevi ulici je bilo Zupančiču Črtomiru ukradeno 2. avgusta zeleno pleskano kolo »Adler«, vredno 8000 lir. Vov. številka 1,269.310. Isti dan je bilo okoli poldneva ukradeno izpred kavarne Evropa Pavlu Kvedru 5000 lir vredno, rjavo pleskano kolo »Avtodirk« s tov. štev. 646.218. — Novice iz naših podeželskih središč nimaiam Knjigo dr. Franca Grivca; Narodna zavesi 'm boljševizem dobite v vseh knjigarnah. Z Vrhnike Učiteljski zbor državne ljudske šole na Vrhniki je daroval za občinske reveže na Vrhniki namesto cvetia na grob pokojne gospe Arrigler Frančiške znesek 170 lir, ea kar se občinska uprava naj-topleje zahvaljuje. Tukajšnja domobranska posadka ie izročila občini za občinske reveže znesek 1386 lir kot či«ti dobiček od prireditve spominske svečanosti za pokojnim pesnikom-domobrancem Francetom Balantičem. Za lep dar se občinska uprava prirediteljem iskreno zahvaljuje tudi v imenu podpiranih. Iz Novega mesta Tudi med domobranci se je začelo športno življenje. Novomeška bojna skupina je zelo agilna v svojem delovanju na bojnem in tudi na propagandnem po-liu. Kdo ne pozna novomeških borcev, ki so brez dvoma med najboljšimi v domobranski vojski? Sedaj smo tudi na športnem polju začeli med prvimi. Skromni so sicer ti početki, vendar pred očmi imamo pregovor: »Iz malega raste veliko.« Vsak začetek je težak. Toda upamo, da se bo iz teh početkov razvilo mogočno organizirano športno življenje. Predzadnjo nedeljo v juliju se je namreč v St. Jerneju vršil nogometni dvoboj med novomeškimi in šent|erncjskimi domobranci. Po ostri in zanimivi borbi so zmagali Novomeščani s tesno razliko 3:2 Malo je ta igra poznana med našimi Dolenjci, dočim se je po trgih in vaseh močno razširila. V splošnem smem trditi: Čimbolj se bo po Dolenjskem razširilo zdravo prosvetno in športno življenje, tembolj bo stopilo v ozadje pijančevanje, ki je tako velika napaka naših Dolenjcev. Kako lepo bi bilo, ko bi se naši fantje v svojem prostem času zbirali namesto v gostilnah, rajši na športnih igriščih, kjer bi tekmovali med seboj v športni tekmi. Fantje, zganite se na lem polju tudi po drugih postojankah na Dolenjskem in Notranjskem in začnite s športnim udej-stvovanjem. Mi smo začeli, ostali pa nam sledite in nadaljujte! — Domobranec. Nesreča z vilami. Mali, 6 let stari posestnikov sinček Martin Simc iz Črmoš-njic se je z drugimi otroki igral na vasi. Otroci so imeli za igračo vile, tei se podili z njimi po vasi. Sosedov sinček pa je tako nesrečno zamahnil proti Martinu, da ga je z vilami zadel v glavo in ga precej ranil. Fantek se zdravi v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji, in je že izven nevarnosti. Pogreb prof. dr. Turka. V Novem mestu smo pokopali na farno pokopališče g. prof. dr. Alojzija Turka, ki je nenadoma umrl dne 1. avgusta zjutraj. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi, ves profesorski zbor z direktorjem g. Dolencem na čelu, učiteljski zbor ljudske in meščanske šole z gospodom direktorjem Zargajem in g. nadzornikom Skebe-tom, ter g. Zukovcera. Pogreba se je udeležilo tudi tukajšnje uradništvo ter šole. Preden so krsto dvignili izpred vrat pokojnikove hiše, ste je po odpeti pesmi, poslovil od pokojnika v imenu dijakov novomeške gimnazije dijak Zamida Franc. Na pokopališču je ob odprtem grobu govoril pokojniku v slovo ravnatelj novomeške gimnazije g. Dolenc, ki je zlasti povdarjal tiso a vztrajno delo pokoinika za slovenski narod. Pevski zbor nižiih gimnazistk je zapel pod vodslvom učitelja g. Ljubiča »Vigred se povrne«, Kapiteljski moški pevski zbor pa je odpel pod vodstvom organista Toneta Markija pred kapelo »O Gospod«, ob grobu pa Cerarjevo »V hladni noči«, ki je vsem prisotnim izvabila solze v oči. — Velik narodnjak, počivaj v miru v zemlji slovenski, ki si jo tako ljubil. Razbitinam sovražnih letal na tleh se ne smemo preveč približati, pa najsi ostanki tudi ne gore več. Nevarnost za razne eksplozije grozi namreč še kljub temu. Dolžnost slehernega pa je, če take razbitine kje zapazi, da o tem obvesti kar najhitreje pristojno orožniško ali policijsko postajo. Isto velja za bencinske sode, ki jih odmetavajo nemška lovska letala. Kdor si bo iz razbitin prilastil kar koli, se bo pregrešil nad državno lastnino, in bo strogo kaznovan. 5 i Te besede so ušle Antonu iz ust. Mladenič je trepetal in glas mu ie bil negotov. Nehote je stisnil pesti, ko je stopil k Mayerju. »Samo po sebi se razume, da nisem. Kmalu bi bil uničen ako bi me še dalje zasledovala. Danes popoldne sta, mislim, pretila moji hčeri. Morebiti je privolila, da bi mene rešila, četudi s težkim srcem... Moj dragi fant,« je nadaljeval Mayer in iztegnil roko proti Antonu,« ali ini hočete izkazati čast, tla vam smem stresti roko? Vi sle me rešili usoefe, ki se je niti ne upam misliti... Mislil sem že na to, da bi vsemu naredil konec...!< »Neumnost!« je vzkliknil Beck hitro. »Midva sva možaka sveta, gospod Mayer, in jaz osebno vas še bolj čislam, kakor sem vas prej, in sem prepričan, da je Anton popolnoma istih misli kot ja«.« »Neizrečeno vas občudujem, gospod!« je vneto pritrdil Anton. »Bog vajn blagoslovi!« je rekel Ma-yer globoko ganjen. »Čutim, kakor bi se mi bil strašen kamen odvalil od ŽOGA SREČE •»•V* : srca! Sedaj lahko s čisto du,šo nadaljujem svojo kandidaturo. Ako ta dva podla lopova Brucka —« »Lopova je čisto prava beseda, gospod,« mu je Anton segel v besedo. »In še prav obupno podla lopova, bi rekel, ko poskušata pričeti tako brezobzirno spletko. Vam dolguje Bruck kaj denarja ali kaj drugega?« je nenadoma vprašal. »Od časa do časa je napravil zame neke investicije,« se je glasil odgovor, »investicije, ki pa so bile zame silno nesrečne' kakor se je pokazalo, to moram reči.« »Temu se še malo ne čudim,« je pripomnil odvetnik. »Ali sedaj dovolite, da jaz prevzamem to stvar? Mislim, v prihodnje ne boste hoteli, da bi Bruckova opravljala kakšen zakonit posel za vas, ne-li?« »Čisio gotovo, (.'a ne bom. Ako vam je mogoče, da rešite kar koli iz teh razvalin, vam bo>m še bolj hvaležen.« »V takih okoliščinah je beseda razvalina-prav primerna beseda. Ta dva človeka sta skušala uničiti druge ljudi, Prav tako 2. avgusta jc bilo še tretje kolo ukradeno Anionu Vclkavrhu v Židovski ulici št. 4, vredno 5000 lir, zeleno pleskano, znamke »Torpedo« s tov. številko 417.771. Na policiji hranijo moško kolo s tov. številko 61.500. Lastnik naj se z dokumenti zglasi med uradnimi urami na policiji v sobi št. 13, III. nadstr. Zaradi govejih kož in zakola tclice Lenart Smrekar, posestnik in mesar v Vevčah, je do 8. septembra lani klal govejo živino za italijansko vojsko. Drobovino je prodajal z vednostjo italijanske vojaške oblasti civilnemu prebivalstvu. Dne 23. marca letos je bila pri njem preiskava. Našli so 12 govejih odnosno telečjih kož. Bil je ovaden posebnemu sodišču zaradi prikrivanja kož in zaradi prodaje mesa na črni borzi. Obtoženec je priznal, da je hranil S kož. ki so bile last italijanske vojske, 4 kože pa so bile Prevodova last, kamor jih je ludl oddal. Zanikal je. da bi bil kdaj prodajal meso pod roko na črni borzi. Lenart Smrekar je bil obsojen na 1 mesec zapora in 2000 lir denarne kazni, ker je v času 8. septembra lani do 23. marca letos hranil 8 kož, ki so bile last italijanskega vojaškega erarja. pa je bila njegova dolžnost, da bi jih bil prijavil novemu gospodarju. Oproščen pa je bil zaradi 4 nadaljnjih kož in zaradi prodaje mesa pod roko. ker zato ni bilo podanih zadostnih dokazov. — Josip Habič, 55-letni posestnik na Javoru pri Sostrem, je bil obsojen na 1 mesec zapora in 1000 lir denarne kazni, ker je letos v marcu zaklal telela in prodajal meso pod roko. Pred malim senatom obsojena A. S. je nesrečna ženska. Burna je bila njena mladost. Stara je 32 let, poročena, mati dveh otrok, toda nagnjena je k tatvinam, kar kaže njen kazenski register. Lani je bila obsojena na 10 mesecev strogega zapora zaradi prevare, ker je izvabila od neke družine 1000 lir pod pretvezo, da rabi denar njih sorodnik, zaprt v policijskih zaporih. Ko je letos aprila prišla na svobodo, je dobila službo postrežnice pri neki boljši ljubljanski družini, kjer je ostala dober mesec. V teni času pa je družini in neki sta novalki izmaknila razno zlatnino v vrednosti okoli 5000 lir. Obdolžena je bila tudi, da ie odnesla tudi nekaj spodnjega moškega in ženskega perila. Pred malim kazenskim senatom je zanikala tatvino trdeč, da ji je dal zlatnino domači sin v prodajo, zanikala je tudi, da bi bila odnesla perilo. Zaracfi tatvine zlatnine je bila A. S. obsojena na 1 leto in 4 mesece robije, oproščena pa zaradi tatvine perila, ker ni bilo dokazov za to v smislu 5 - a 280 k. p. Obsojenka kazni ni sprejela. ,EL KINO »SLOfiAs v originalu! v originalu! Velefilm visokih planini Mogočna povest o globoki ljubezni drznega dekleta po romanu Wilhelmine v. Hillern »Jastrebica Wally« Heidemnrlp Hatheyer Sepp Rist, Win-nie Markus, Leopold Esterle. r r e d a i a . e ob li ln II. ,eL KINO ®MATICA Dramatično življenje skladatelja Roberta Schumanna v filmu velike glasbene kvalitete z lzbornhnl iuterpretatorji Akordi življenja« V glavni vlogi nilde Krahl In Mathlas Wleniann. Predstave: ob 1« In II. ,EL KINO »UNION* uu Sijajna satira na neumni, koruptnl hi-rokratizem v predvojnih dnnajskib ministrstvih »Platna fz Irske« Borba poštenega človeka proti pogubnim nakanam koruptnih židovskih špekulantov in proti bedasti birokrni-iii v bivš;b najvišjih avstrijskih uradih. Otto Tresster, Irene v. Moiendorff. Rolf Wanka. 8iegfried Rreuer, Oskar Simo. Heorg Aleiander. Fritz Imhof. Tibor Halmny. PREDSTAVE ob 17 4n 19.15! » a bosta vendarle spoznala, da sta uničila sebe.« Beck je govoril silno resno. »Sedaj pa v pisarno.« je rekel, stresel Mayerju roko in odšel iz sobe. Anton bi bil storil isto, toda Mayer mu je pomignil, naj ostane. »Bil sem v skrbeh za blagor svoje hčere, Hofer.« Predsednik »Stettinske žoge« je hodil po sobi sem in tja, preden je pritisnil na električni zvonec na mizi. »lo naj bo moje opravičilo, ker vam nisem izkazal take prisrčnosti, kakor bi jo bil lahko. Da povem odkrito, mislil sem, da ste nemara slab človek — na primer, tu je tista zac'eva na policijskem sodišču, kakor se spominjate. 'I oda v tej zadevi ste pokazali, da ste dober mladenič čistega značaja in želim reči, ako vas ima Mina rada — kakor mislim, da vas ima, da — da —« »Ste vi zvonili, gospod?« je rekla hišna pri vratih. »Sem. Prosim, recite gospodični, naj pride sem.« Ko je hišna odšla, da izvrši naročilo, je Mayer dovršil začeti stavek, samo z drugimi besedami, kakor je sprva nameraval. »Mislim, da moram sedaj nekaj storiti, kar bo prav.« Anton je bil kar omamljen spričo tolike radosti in je zardel do ušes. »Tisto noč nisem bil pijan, gospod. V neki restavraciji me je omamil prav tisti človek, ki je zakuril spletko proti vam. Bil je najet od Bruekov.« »Vam rad verjamem na besedo in nimam nobenega strahu več za Mino. Ostalo je v njenih rokah. Evo. tu prihaja!« S plašnimi očmi je prišla v sobo. Pogled na očeta je zadostoval, da so ji izginile vse sence z obraza. . .»Očka. kaj bi radi?« je rekla vprašujoče. »Draga moja,« je odvrnil Maver, »lale mladenič mi je pravkar storil čudovito uslugo, rešil me je groznib skrbi. Lahko pa si pomirjena, da so izginile, mislim, za vedno!« »Boš vendarle kandidiral?« »Čisto gotovo! Saj ni vzroka, zakaj ne bi — kajne da. Hofer?« Prav nobenega, gospod!« Njun glas je dekle opogumil. Nasmejala se je obema. »Očka. ne maram nič več vedeti — ako Ji ni do tega, da bi mi povedal.« Oče se ji je tudi nasmehnil. »Povede.I sem ti že, da mi je tale nas mladi prijatelj storil veliko uslugo. In kar je še več, govoril sem z njim in midva se dodobra razumeva. Ti si pokazala, da znaš bolje presojati človekov značaj, kakor tvoj oče, draga moja!« S temi prijaznimi besedami ie odšel. Spočetka sta bila oba malooesedna, Potlej ga je dekle prijelo za roko. [ Službe ■*o POSTREZNICA išče zaposlitve, dnevno od 3 do 6 pop. ali po dogovoril. — Naslov v upravi »Slovenca« pod čl. 69:7. (a t Službe K I doba j POMOČNIKA brivskega sprejme takoj. M. Podkrajšek, Sv. Petra cesla 12. (b SLUGO za vsa dela v stalno službo iščemo. Zaradi inkasa potreJina ga. raneija ali kavcija. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7041. ISfefo SOBO in KUHINJO prazno ali opremljeno i i Č e učiteljica za t. oktober. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod >1. oktober« 7019. (» jPcizvedbe | DENARNICO majhno, z manjSo vsoto denarja in moško zapestno uro sem našel pri kopališču na Ižanski cesti. Naslov ▼ podruž. »Slovenca« na Miklošičevi cesti 5. B Razno | KLAVIRJE strokovn jaško popravlja in uglašuje: Prva kranjska izdelovalnica klavirjev. Ljubljana . Privoz 10, lel. 33-.I0, |_Kn]ige__l VSAKO antikvarično slovensko knjigo, revijo, časopise, posamezne odtise kakor tudi stare listine kupuje in najboljše plačuje Knji. Janez DC K nji. tarna Janez DOLŽAN, jnbljana, Stritarjeva ulica 6._ | Pridelki | KORENJE~ZA KRMO nekaj letošnjega, proda mo1V[odnikova2()5. | Kolesa B ŠPORTNO KOLO znamke Padova, prodam. Poizve se Ižanska resla 67. (I ŠPORTNO KOLO dobro ohranjeno, naprodaj. Poljanska 51 (dvorišče, pritličje). MOŠKO KOLO prodam za 2.600 lir. Trgovina »Orled« — Meslni trg 3 (vhod skozi vežo). (I 1 Prodamo j POZOR! prodam dve peči jB eno na žaganje. Istn-tam kupujeui razne predmete, pohištvo, perilo, obleke, čevlji itd. Grebene, Galtu. sovo nabiežje 35. || BLAGO " ra moško obleko, predvojno. Kočevsko, temne barve, ugodno prodam. — Krakovski nasip 26, pritličje, le. vo.__(| PEGE IN I.ISAJ *aui zanesljivo odstrani »ALBA« krenu DROGtRI J A k ANI Židovska ulica l. || ŠIVALNI STROJ pogrezljiv prodam. Ogled do 15. ure. -Resljeva 30 (podpritl.l. RADIO i cevni, elegantna oblike, dober sprejem, nik in dobro ohranjeno moško koto^ »Hani-bal« prodam. Naslov * u[rravi »Slovenca« pod šl. 7036. MRČES IN GOLAZEN uši, stenice, bolhe, tčurke, molje. nnši. podgane, voluharje Dramorje zanesljivo Eokoočate • strupom, i ga dobite v droge-riti KANC. Židovska i. | Kupimo B OBLEKCI dve dobro ohranjeni za dečka v starosti 8 do 9 lel kuoim Ponudbe na uprmo »Slov.« pod »Zmerna ccna« 7035. (k POZOR! Knpuiem »reče ia rs« tekstilne odpadke tei plačam po najvišji ce. m. GREBENC Alojzij, Gallusovo nabrežje 34, Ljubljana. (t KNJIŽNO OMARO dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na npr, »Slov.« pod »Omani 7034. RJUHE. KAPNE blazinske prevleke t* drugo p