POZORNOSTI NIKOLI NI PREVEČ Danes sije sonce, jutri bo deževalo. Vremenska napoved, ki smo se je v zadnjih tednih že kar navadili. Naravi je morda bolj všeč kot nam, saj ne glede na koledarsko zimo že vsa oživlja. Tisti, ki živijo od zemlje in z zemljo, pa se že lotevajo prvih pomladanskih opravil. Eni nabirajo regrat, drugi opazujejo brste, ki že poganjajo, tretji pa se v teh dneh izobražujejo, da bo pridelek boljši. V Šentilju so pred kratkim pripravili seminar za vinogradnike, mag. Boris Beloglavec pa je udeležencem pokazal marsikaj koristnega za delo v njihovem vinogradu... U foto: L.O. Mitjam in Aleš druga na svetu 090 - 4110 mobiteL PE CELJE, LAVA 7 DOBAVA IN MONTAŽA MOBILNIH TELEFONSKIH PRIKLJUČKOV Tel.: (063) 451-334 (063)451-811 Hitite? Ja, vsi hitimo. Včasih tako, da mimo nas zdrsne trenutek, ki se nikoli več ne bo ponovil. Zato se tu in tam ustavite ter sebi in svojim najbližjim poklonite majhno pozornost. Morda le z besedo, morda atfftr ''' «, « < V mesecu marcu sta dva ^^^BE^^frg"'•2',*?j&tf taka dneva. Prvi, mednarodni I£ J" • * dan žena, je že za nami. Dru- T * * lllP <> *£ r % .... . m< - * » » gi, materinski dan, pa pred , * ■ \ 'JM nami. Iskrene čestitke bral- jpi^ ' . s kam ob že minulem prazni- Spjjjjč<-: ^ , st^fiSg ^Kjg ku, ki ste ga, upamo, pre- ■ Uredništvo ^ Almanah in film Šaleška dolina Informativni morejo zaživeti Na delovnem posvetu so se zbrali v ponedeljek v Velenju predstavniki državnega sveta republike Slovenije pod vodstvom dr. Ivana Kristana, državni svetnik s tega področja dr. Jože Zupančič in župani ter predsedniki svetov občin šaleškega in gornjesavinjskega področja. Predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan jih je seznanil z delom sveta, opozoril na mnoge težave, ki jih imajo pri tem, predvsem zaradi tega, ker državni zbor o njihovih vetih ne razpravlja, ampak enostavno o zadevi ponovno odloča. Prav gotovo ne bi bilo toliko problemov na področju lokalne samouprave, če bi bili poslušali državni svet, je poudaril Kristan, ki je predlagal volitve v stare občine. Potem bi bili imeli dovolj časa da bi se na novo lokalno smaoupravo temeljito pripravili. Nadaljevanje na strani 3. jt/imm Po današnjem poslabšanju bo jutri jasnejše vreme. Tudi v soboto in nedeljo bo predvidoma brez večjih padavin. bsk:_ Regrat, brsti, trsi... VELENJE -Konec preteklega tedna smo delavci našega podjetja v knjižnici Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju v navzočnosti številnih obiskovalcev predstavili dve pomembni pridobitvi za celotno območje občin Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Predstavitev sta s svojim nastopom obogatila velenjska umetnika Dušanka in Nikolaj Žličar. Almanah smo pripravili tokrat že drugič, v sodelovanju z našimi mladimi sodelavci, ki so se poimenovali Trim tim s sodelavko (Matjaž Šalej, Aleš Ojsteršek, Peter Groznik Peč in Barbara Pokorny ter mnogimi drugimi sodelavci, tako daje zares bogat zbor vsega pomembnega dogajanja na področju omenjenih treh občin v lanskem letu. Tudi oblikovno je almanah še lepši (oblikovala sta ga naša oblikovalca Peter Rihtarič in Janja Košuta, natisnjen pa je tudi na boljšem papirju. Polurni film Šaleška dolina bo prav tako pomemben prispevek pri promoviranju tega okolja navzven, pa tudi bogato dokumentarno gradivo. Zares je vreden ogleda, saj boste na ta način spoznali, tako kot so tisti, ki so ga že videli, daje to okolje še veliko lepše kot ste doslej vedeli. Film sta posnela naša Predstavniki državnega sveta v Velenju Nove občine ne Brajdič, glasbeno pa ga je opremil Joži Šalej, ml. Urednik obeh izdaj je Boris Zakošek. VELENJE - Jutri (v petek) bodo na vseh slovenskih srednjih šolah pripravili informativni dan za vpis v prvi letnik novega šolskega leta. Tudi šole Centra srednjih šol iz Velenja. M Radiu Velenje bomo na to temo, tako kot lani, pripravili oddajo v živo. Na sporedu bo v torek, 28. marca, od 17. do 18. ure. V Velenju v torek ob 17.20 "Gorenjčani" z ruskimi "košarkarji" Torkovo popoldne bo v velenjski Rdeči dvorani nadvse vabljivo za ljubitelje rokometa. Velenjski rokometaši bodo v prvi polfinalni tekmi pokala Evropske rokometne zveze gostili rusko ekipo Polyot iz Čeljabinska, ki leži že kar v Zahodni Sibiriji. To bo vsekakor velika rokometna predstava, ne glede na njen izid pa so velenjski rokometaši že doslej dosegli največji uspeh šaleškega rokometa, pa tudi največji v državi, od kar je Slovenija samostojna. (Stran 16.) ■ vos sodelavca Milan Marič in Tomo Čonkaš, ki gaje tudi zmontiral, tekst je napisala Milena Krstič Planine, prebrala pa gaje Željka Na svetovnem mladinskem prvenstvu v standardnih plesih v ukrajinskem mestu Lvov sta v soboto izjemen uspeh dosegla velenjska plesalca Mirjam Šulek in Aleš Cvetek. V konkurenci 44 parov iz 25 držav sta si namreč za italijanskim parom priplesala drugo mesto in srebrno medaljo, kar je največji uspeh slovenskih plesalcev doslej. V reprezentanci Slovenije se je z dvanajstim mestom izkazal še mariborski par Gordana Grandošek in Bojan Fesel. DOGODKI Posvet vodij avto šol in izpitne komisije poudarka vsestranski vzgoji Prejšnji teden so se na sedežu občinske izpitne komisije v Velenju zbrali vodje vseh šestih avto šol iz šaleško-savinjskega področja. Pet jih deluje v Velenju in ena v Mozirju. Svoje delo v preteklem letu so pozitivno ocenili, ugotavljali pa so, da bi morali več pozornosti posvečati vzgoji in bontonu bodočih voznikov. Število opravljenih vozniških izpitov je bilo v lanskem letu za malenkost večje kot leto prej, k praktični vožnji je pristopilo 50 kandidatov več, nekaj manj kot prejšnje leto jih je obiskovalo tečaj CPP. Pomembno je to, da so na občinski izpitni komisiji v lanskem letu redno zapolili tri delavce; predsednika Mitjana Bizjaka, sekretarja in člana komisije, delo pa so tudi močno posodobili. V teh dneh so se preko modema računalniško povezali z Republiškim ministrstvom za notranje zadeve in tako zagotovili še bolj ažurno in dobro delo. Prisotne so seznanili tudi s predlogom, da naj bi v bodoče, če bodo tako sklenili v parlamentu, avto šole prešle pod okrilje Ministrstva za šolstvo in šport. Potreba po poligonu za učenje bodočih voznikov je v Velenju že dolgo prisotna. Problem pa je seveda lokacija in zagotovitev finančnih sredstev za njegovo postavitev. Tudi o tem so spregovorili na tem srečanju. V mesecu marcu bo posebej za to oblikovan tričlanski odbor sklical sestanek, na katerega bodo poleg županov povabili še ostale zainteresirane. Tako bodo skupaj ugotovili, kakšne so realne možnosti za uresničitev te želje. U(bš) Ponovno izpiti za vožnjo kolesa s pomožnim motorjem Velenje - Tako kot v preteklih treh letih tudi letos Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Velenje organizira težaje cestno prometnih predpisov (cena tečaja znaša 1.000 tolarjev), ter omogoča brezplačno pridobitev vozniškega dovoljenja H - kategorije, za vožnjo kolesa s pomožnim motorjem. Takso za izpit bodo kandidati morali poravnati samo pri prvem opravljanju izpita. V teh treh letih je izpit uspešno opravilo okrog 650 šolarjev. Rok za prijave je do petka, 17. marca 1995, s spiskom šolarjev na Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje, Titov trg 1. Informacije dobite tudi po telefonu 856 - 151, pri tajniku SPV g. Petru Kosiju. K izpitu po zaključku tečaja lahko pristopijo šolarji, ki so že dopolnili 14 let, vključno s tistimi, ki bodo starost 14 let dopolnili do 1.9.'95. _ ■ (bš) Šmartno ob Paki ■■■■■■■■■■■■a Svoj grb in občinski praznik? Vse kaže, da bo imela tudi občina Šmartno ob Paki svoj "razpoznavni znak". Tako želijo občani, pa tudi župan občine Ivan Rakun. "Mislim, da bi občina morala misliti na simbol oziroma grb, ki bo najbolj pristno predstavljal ta del paškega kota. Zgodovinski zapisi ne poročajo o tem, da bi Šmartno ob Paki in Gorenje imela kdaj kakšen grb. Zato se bomo morali skupaj dogovoriti, pa tudi odločiti za naš simbol." Najverjetneje se bodo v občini odločili za razpis. Grba doslej v tem delu Šaleške doline resda niso imeli, brez tradicije, ki naj bi jo "vseboval" grb, pa tudi niso: hmeljarstvo, vinogradništvo, sadjarstvo. Kot pravi Ivan Rakun, bodo najbrž k sodelovanju povabili še zgodovinarje in heraldike (grboslovce). Sv. Martin na Paki se je včasih imenovalo današnje Šmartno ob Paki. Zato ni naključje, da se občani pri izbiri najprimernejšega dne za občinski praznik "ogrevajo" za Martinov dan. U(tp) Razpis javnih del Zadnji rok za oddajo Prijave na Razpis javnih del v letu 1995 za programe, ki se nadaljujejo iz preteklega leta, je 15. marec 1995. Vse prispele prijave obravnava oziroma potrjuje Odbor za izbor javnih del, ki ga sestavljajo strokovnjaki vladnih služb in predstavniki različnih družbenih interesov. Razpis je sicer odprt vse leto - do porabe sredstev, ki so predvidena v ta namen. Zato priporočamo, da nove programe prijavite čimprej. Praviloma bo Odbor obravnaval vloge za nove programe javnih del enkrat mesečno (okoli 20. v mesecu). Vse vloge, ki bodo k nam prispele do 15. v mesecu, bodo torej obravnavane še v istem mesecu. Obrazec RZZ-08 za prijavo programa dobite na naših Uradih za delo (Velenje, Mozirje, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem in Radlje ob Dravi) ter na sedežu Območne enote v Velenju. Slovenska nacionalna desnica ustanovila odbor Velenje - V nedeljo, 26. februarja, je bil v Velenju zbor članov Slovenske nacionalne desnice. Zbor je bil sklican na pobudo poslanca Državnega zbora RS Ivana Verzolaka, ki je tudi predsednik sveta stranke Slovenske nacionalne desnice in vodja poslanske skupine te stranke, ki jo na nivoju RS vodi Sašo Lap. Na seji zbora je bil ustanovljen odbor SND - Mestni odbor Velenje. Za predsednika je bil izvoljen Bojan Rihter. Odbor je sprejel osnovne smernice za program svojega delovanja, s poudarkom na ohranjanju in razvijanju temeljnih nacionalnih interesov Slovencev. Za člane in sim-patizerje bo odbor pripravil poseben informativni shod, na katerem bodo sodelovali najvidnejši funkcionarji stranke. ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje, Rudarska 3 PONUDBA PRAVNIM OSEBAM ZA KREDITIRANJE NA PODROČJU TEKOČEGA IN INVESTICIJSKEGA POSLOVANJA Banka nudi pravnim osebam vse vrste kratkoročnih posojil do 12 mesecev. Izhodiščna obrestna mera je R + 11,5 % letno. Obrestna mera se oblikuje individualno in je odvisna od bonitete podjetja in poslovnega sodelovanja z banko. Banka odobrava tudi lombardne kredite pod posebnimi pogoji. Na osnovi razpisov državnih institucij in skladov odobrava banka posojila s posebnimi ugodnimi obrestnimi merami. Posojila so lahko v obliki kredita z dogovorjenim vračilnim rokom, lahko so kontokorentni krediti, okvirni krediti za kritje odprtih akreditivov ali krediti po načelu tekočega računa. Za investicijske naložbe banka odobrava dolgoročna posojila z dobro vračanja do 6 let. Izhodiščna obrestna mera je R + 13 % letno. Banka odobrava svojim komitentom tudi plačilna in storitvena jamstva. Podrobnejše informacije dobite: LB SPLOŠNA BANKA VELENJE d.d., Sektor naložb v tekoče poslovanje, telefon: 063/854-251. Sedmi Jožefov sejem Petrovče - Sedmi Jožefov sejem bosta tudi letos pripravila v Petrovčah na sam praznik Sv. Jožefa, to je 19. marca, Hmezad Kmetijska zadruga Petrovče ter Kmetijska svetovalna služba Žalec, ki tudi sicer že vsa leta skrbi za ohranjanje sejma kot sestavino naše kulturne dediščine in posebno obliko ljudske trgovine. Na prireditvenem prostoru se bodo tudi letos predstavili razstavl-jalci in prodajalci s svojimi mesarskimi in pekovskimi dobrot- ami, medičarji, zeliščarji, pa številni rokodelci, kolarji, mizarji, pletarji in lončarji, kovači ter drugi. Podobno kot prejšnja leta bo tudi tokrat organizirana licitacija kmetijskih strojev. Sedmi Jožefov sejem bodo pričeli v Petrovčah s sveto mašo v petrovški baziliki, sejem bo odprt od 9. do 19 ure, popoldne pa bodo podelili še nagrade in priznanje za najboljše kmečke salame, kmečki kruh ter najboljše vino savinjskih vinogradnikov. ■ -er Program in zadolžitve GORNJI GRAD - Jutri se bodo na 3.redni seji sestali člani gornje] jskega občinskega sveta. Največ časa bodo namenili prvi obravni občinskega statuta in obenem razpravljali o delovnem programu s prvo letošnje polletje. Člani sveta bodo prejeli tudi zadolžitve za posai področja, kar bo gotovo olajšalo zahtevno delo, seveda bodo obrav vse nujne sprotne zadeve, sejo pa bodo pričeli ob 18.uri. Uničujoč "umirjen" plaz MATKOV KOT - Po obsežnih delih, s katerimi so želeli preusni iti velike količine vode s področja trenutno največjega plaza v Sto eniji, so geologi zatrdili, da se plaz že umirja. Verjetno se res, vends I ne povsem v svojem spodnjem in najbolj nevarnem delu. Plaz namrečl še vedno odnaša cesto, ki je za domačine življenskega pomena. Zan-1 di obilice padavin in odjug je cesta že nekaj časa spet neprevozna, spre ni ukrepi za prevoznost apa so časovno vse bolj kratkega veka. Prejšnj: | četrtek so si plaz med drugimi ogledali predstavniki ljubljanskega Pa jetja ua urejanje hudorunikov in geologi in znova določili I kratkoročne ukrepe, saj dolgoročni do resnične umiritve drsenja ogreti-1 nih količin zemlje niso možni. Proračun, usmili se nas! LJUBNO OB SAVINJI - Splošno znano je, da cesta od Ljubnega I do Luč ni več cesta, daje prometna varnost več kot kritična in da bodo I prebivalci gornjega dela Zgornje Savinjske doline kaj kmalu odreza-1 ni od sveta. Ob številnih obiskih izrečene obljube najvišjih predstavni-1 kov slovenske države so (večinoma) ostale samo obljube, pri tem f seveda ne kaže spregledati obvoznice na Ljubnem in krajši odsek ceste I naprej proti Lučam. Projekti in vsa dokumentcaija za nadaljevanje grad-1 nje treh kilometrov ceste so pripravljeni, žal pa je spet vse odvisnood državnega proračuna. Izkušnje prejšnjih let posebnega optimizma ne vlivajo. Bo to res konec sanacije? LUČE OB SAVINJI - Leta (pre)hitro tečejo in ob vseh neizpoln-1 jenih obljubah in obveznostih je tudi čas razlog, da sanacija po ] vah še ni sklenjena. Glede na (od prej) zagotovljena sredstva se odpravljanje posledic, žal, bliža koncu. Tako bodo v Podvolovljeku ob prvih primernih vremenskih razmerah pričeli graditi še zadnji most preko potoka Lučnica. Denar je zagotovljen in pogodba podpisana, zadnja dela pa izvajalci opravljajo tudi na sotočju Savinje in Ljubnice na Ljubnem ob Savinji. Zbor in strokovni posvet NAZARJE - Jutri, v petek, se bodo v nazarskem delavskem domu na rednem občnem zboru sestali člani Savinjskega gozdarskega društva Nazarje. Uvodni del bodo pričeli ob lO.uri, namenjen bo strokovnemu posvetovanju, po odmoru pa bodo ob 12.uri nadaljevali z rednim delom občnega zbora. ■iP Prva obravnava statuta NAZARJE - Za jutri, v petek, je sklicana redna seja nazarskega občinskega sveta. Med pomembnejšimi točkami bo gotovo prva obravnava občinskega statuta, na vrsti pa bo še nekaj zahtevnih točk. Med drugim sklepanje o določitvi višine letnih povračil za uporabo cesi v občini Nazarje, predlog odloka o objektih, napravah in drugih posegih v prostor, za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje in odlok o zaščiti geografskega porekla zgornjesavinjskega želodca in imenovanje odbora za ta namen. Tu so še vprašanja in pobude svetnikov, sejo pa naj bi v sejni sobi nazarske krajevne skupnosti pričeli ob 17.uri. Občinska uprava v novih prostorih Mislinja -V novi občini Mislinje so si prostore za občinsko upravo uredili v nekdanjih prostorih krajevne skupnosti. Ne le, da so jih renovirali, tudi razširili so jih. Uredili so štiri pisarne in skladišče, selitvijo pa so pričeli v petek. V občinski upravi bodo zaposlili 4 delavce, ki jih v teh dneh po opravljenem razpisu še izbirajo, župan Mirko Grešovnik pa bo svoje delo opravljal nepoklicno. mm Več kot mej je različnih pregrad Le kdo bi si mislil, da bo tudi na področjih, kjer naj bi komaj čakali novo drobitev Slovenije, ko naj bi končno vendarle postali svoji na svojem, nastalo toliko težav. Eni se ne strinjajo z mejami, drugi si očitajo razne zadeve zaradi pristojnosti, tretji zaradi lastništva. S tem pa spisek še zdaleč ni izčrpan. Očitno bomo pri nas potrebovali še veliko časa, da bo razcepljena država zacelila svoje rane. Z utrditvijo stanja, kakršno je sedaj, ali s kakšno novo porazdelitvijo. Na našem ožjem območju v večini primerov meje med novimi občinami niso problematične. Razen izjem. O tem, ali je na nekaj kilometrih sporna tudi meja med novima občinama Velenje in Šoštanj, je več razlag. Če kdo malo kritičneje o tem napiše na račun Šoštanjčanov, ti porečejo, da stvari na- pihujemo, saj da ni nič resnejšega. Toda v velenjskem vodstvu vendarle dokaj resno jemljejo njihove pripombe, kar le pomeni, da vse ni tako nedolžno. Predvsem pa ni rešeno. Kot ni rešeno, vsaj mnogim ne, kako je z območjem Rogle. Lastita si jo dve občini, Vitanje in Zreče. Vitanjčani pravijo, da sodi k njim, saj je bila vedno v njihovi krajevni skupnosti, kar je bilo v krajevni skupnosti pa je zdaj v občini, Zrečani se zgo-varjajo na sklep državnega zbora, ki je Roglo, kjer so oni razvijali turizem, prisodil njim. Zdaj si celo sklep ustavnega sodišča razlagajo vsak po svoje. Pa tako niti vodstvoma, kaj šele navadnim ljudem, ni jasno, v katero občino Rogla dejansko sodi. Pa ne gre le za odnose med občinami. Marsikje je veliko sporov med krajevnimi skupnostmi in novimi občinami. Ponekod pač menijo, da ob novih občinah, ki so manjše, ni več potrebno, da bi imela krajevne skupnosti toliko samostojnosti, kot soje imele doslej. Za nekatere je to nevarno, ker nova občinska oblast stvari ne bo mogla urejati tako, kot si je zamislila. Prevelika moč krajevnih skupnosti bi lahko bila močno oma-jujoč dejavnik. Za zdaj o zapletih med krajevnimi skupnostmi in občinami slišimo največ iz šoštanjske občine. Pa ne gre le za osrednjo krajevno skupnost, tudi na Ravnah jim še zdaleč ni vse ravno, kako bo v bodoče. Iz več občin v soseščini in širše slišimo veliko pripomb na račun premoženja. Težave niso le pri delitvi občinskega premoženja med nove občine, sporna naj bi bila tudi lastnina po krajevnih skupnostih. Tiste KS, ki želijo večjo samostojnost, želijo tudi, da bi imele svojo lastnino, ne pa da bi vse prešlo na občino. V nekaterih občinah zagovarjajo nasprotno teorijo. Če je bila ta lastnina ustvarjena z rokami in prispevki občanov, je seveda njihova last. Last občanov - torej občinska! Zadeve v razburkanem morju razdrobljene dežele se verjetno še ne bodo kmalu umirile. Posebno tam ne, kjer svoje vrtincu dodajajo še strankarska hotenja. Politične stranke so seveda lahko dobra začimba v kolaču večje demokracije, so pa lahko tudi kaj neprijeten dodatek, če ga ne damo v ustrezni količini. To se je pri nas že večkrat izkazalo in še se izkazuje. Ampak hudo je, da so vse take jedi, ki se - tako ali drugače začinjene - kuhajo v naši politični kuhinji, zakuhane v imenu ljudstva. Ko dodajajo to ali ono "začimbo", naj bi jo dodajali zato, ker ljudje tako želijo. Pa čeprav ima dodatek še tako grenak okus. m (K) Predstavniki državnega sveta v Velenju Nove občine ne morejo zaživeti (Nadaljevanje s 1. strani) Pohvalil je delo velejskega svetnika dr. Jožeta Zupančiča. Njegovo delo je dobro ocenil tudi velenjski župan Srečko Meh. Dobro je tudi sodelovanje lokalne skupnosti z njim. V mestni občini skrbi za to Vlado Verdnik, ki zbira vse pripombe in sugestije občanov in mu jih posreduje. Srečko Meh je opozoril na mnoge probleme, ki tarejo novo oblikovane občine. Država jim je pobrala večino ljudi in pretežni del denarja, veliko poslov pa jim je pustila. Tako nimajo niti ljudi, da bi pregledali in pripravili stališča do množice materialov, ki prihajajo v občine in o njih razpravljajo državni organi. Enakega mnenja je bil tudi moziski župan Jakob Presečnik. "Že vi tarnate," je dejal župan Luč Mirko Zamernik, "mi ki smo na novo oblikovani pa smo pov- sem brez denarja, celo za štam- vsem na kmetijska zemljišča in pilke zbiramo prostovoljne prispevke, da o vsem ostalem sploh ne govorim." Na nedodelano zakonodajo je opozoril tudi predsednik sveta občine Šoštanj Franc Pečovnik, ki je menil, da se marsikaterih aktivnosti v tem času lotevajo povsem na pamet. Oblikovati morajo na primer proračun, pa nimajo za to nobenih osnov. Sekretar mestnega sveta občine Velenje Franc Ojsteršek je opozoril na najosnovnejše, kar bi občine potrebovale za svoje delo, to so statuti, pa jih ne morejo oblikovati, saj še vedno nimajo čistopisov sprememb, ki so seveda osnova zanje. Nov zakon o lokalni samoupravi je država v mnogih primerih izkoristila tudi za podržavljanje lokalnega premoženja, je menil Srečko Meh, tu pa mislil pred- blagovne rezerve, dr. Ivan Kristan pa je ob tem menil, da bi se morali v občinah temu bolj odločno upreti, če ne drugače s sprožitvijo državnih sporov. Kar vsi župani so izpostavili tudi problematiko gozdnih cest, večino jih naj bi sprejele v upravljanje lokalne skupnosti, kar pa je ob zmanjšanju sredstev, ki jim bodo na voljo, nemogoče. Samo na področju Gornjesavinjske doline je od 600 do 700 kilometrov gozdnih cest, kar 400 pa naj bi jih prevzeli občinski proračuni. Srečanje je sklenil gostitelj, velenjski župan Srečko Meh, ki je ob koncu izpostavil še mnoge težave, kijih ima Velenje pri uveljavljanju statusa mestne občine Velenje. Četudi je tu kar 21 tisoč delovnih mest, naj bi mnoge življenjsko pomembne funkcije opravljali v drugih okoljih. ■ Mira Zakošek Svet mestne občine Velenje Seja bo v torek, 21. marca Predsednik Sveta mestne občine Velenje Dragan Martinšek je sklical konec prejšnjega tedna predstavnike list, ki imajo svetnike v Svetu mestne občine Velenje. Dogovorili so se, da skličejo sejo za torek, 21. marca in obravnavajo mnoge tekoče zadeve, ponovno pa naj bi se dobili tudi teden dni kasneje, saj računajo, da bo do takrat za prvo obravnavo že pripravljen statut mestne občine Velenje. Na mizi sekretarja občinskega sveta Franca Ojsterška se je za obravnavo na svetu že nabralo cel kup gradiva. Na omenjenem us-klajevalnem sestanku so se dogovorili, da na dnevni red uvrtijo med drugim: Predlog sklepa o pristopu stalni konferenci lokalnih skupnosti Slovenije, Predlog povprečne gradbene cene (ta je osnova cen- ivcem), Predlog imenovanja dveh predstavnikov v svet Kulturnega centra, Predlog odloka o organizaciji uprave mestne občine Velenje, Soglasje o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti Zdravstvenega centra Velenje, Imenovanje komisije za pripravo predloga praznika občine Velenje in občinskih priznanj, Predlog odloka o spremembi prostorskih ureditvenih pogojev centralnih predelov mesta Velenje za področje južno od Šaleške ceste, Odlok o zaključnem računu proračuna, Odlok o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje, Odlok o financiranju političnih strank, Predlog odloka o spremembi prostorskih aktov za Staro Velenje, Poročilo o realizaciji sklada stavbnih zemljišč... Iz razprave sodeč lahko pričakujemo dokaj burno razpravo pri soglasju o ureditvi medsebojnih obveznosti na področju zdravstva, odloku o zaključnem računu občine in pri skladu stavbnih zemljišč. Predstavniki list so na tokratnem srečanju tudi poudarili, da je treba doseči, da bo sodila uprava za urejanje prostora in varstva okolja pod mestno občino Velenje (zdaj je v upravni enoti državne uprave), kar najhitreje pa je po njihovo tudi potrebno imenovati nove odbore skladov. Menili so tudi, da se morajo vključiti v problematiko krajanov Gorice, ki so proti predvideni ureditvi disko kluba in v razreševanje problemov, ki so nastali v javnem komunalnem podjetju, s tem ko upravni odbor ni potrdil zaključnega računa. ■ M. Zakošek V torek je zasedal Svet občine Šoštanj 'Položnic" za nadomestilo stavbnih zemljišč še ne bo V torek, 7. marca dopoldne, je bila v Šoštanju seja Sveta občine. Na dnevnem redu je bilo več pomembnih točk, osrednejši pa sta bili gotovo odločanje o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in usmeritve pri medobčinskem dogovarjanju v zvezi z delovanjem skladov: stanovanjskega, stavbnih zemljišč in za okolje ter v zvezi z delovanjem komunalnih sistemov. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča so najprej dopolnili s tem, da javni zavodi, katerih ustanoviteljske pravice ima občina Šoštanj in druge neprofitne pravne osebe, ki se financirajo ali pa sofinancirajo iz proračuna občine, ne bodo plačevale nadmestila za uporabo stavbnih zemljišč. O vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Šoštanj niso sklepali. Stvar so odložili za tako dolgo, dokler ne bodo pripravljene popolne evidence zavezancev za to plačilo, s posebnim poudarkom na Rudniku lignita Velenje in do takrat, dokler ne bo upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč "revidiral" program nalog, ki se financirajo iz tega denarja v letu 1995. V programu, ki je bil izvršnemu svetu Skupščine občine Velenje posredovan konec oktobra preteklega leta, so namreč zaman iskali Šoštanj. Obenem so se odločili, da velenjsko izpostavo Republiške uprave za javne prihodke seznanijo z željo, da do takrat, da stvari ne dobijo jasnejše podobe, v Šoštanj za plačilo nadomestila za stavbna zemljišča, ne pošiljajo položnic. Zanimiva so bila stališča šošta-njskega občinskega sveta do delovanja skladov in komunalnega sistema prejšnje občine Velenje v prehodnem obdobju. Če smo čisto natančni, šlo je za oblikovanje smernic za medobčinsko dogovarjanje na tem področju. Skladi, ki so bili oblikovani v preteklosti (Stanovanjski sklad, Sklad stavbnih zemljišč in Sklad za okolje) so pravne osebe. Njihova dosedanja organiziranost pa po uvedbi lokalne samouprave ne Občinski svet Mozirje Pet ur učinkovitega dela Prejšnji četrtek je osemnajst točk dnevnega reda pomenilo dobrih pet ur seje mozir-skega občinskega sveta. Ob stoodstotni udeležbi, prisotnih je bilo vseh 19 svetnikov, so delo opravili dobro, vseeno pa so se dogovorili, da sia tako obsežnih dnevnih redov z zelo pomembnimi točkami v bodoče ne bodo več "privoščili". Poldrugo uro so uvodoma namenili prvi obravnavi občinskega statuta, pri čemer ni bila odveč pripomba enega od svetnikov, da sožitje med krajevnima skupnostima Rečica ob Savinji in Mozirje, ki tvorita občino, ni na najbolj primerni ravni in daje treba kakršnakoli nasprotja v kali zatreti. Ob številnih pripombah so na koncu sklenili, da je treba pripombe posredovati najkasneje v štirinajstih dneh, pripombe na tako dopolnjeno besedilo pa najmanj tri dni pred drugo obrav-navao, da se razprava na naslednji seji ne bi spet zavlačevala. Veliko časa so svetniki namenili tudi odloku o pomožnih objektih in drugih posegih v prostor v občini Mozirje, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. S tem so dopolnili še veljavni odlok iz leta 1985, usklajen predlog pa naj bi veljal tudi za ostale štiri občine. Za vseh pet novih občin bo veljal cenik storitev Zavoda za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje. Zelo nasprotujoča so bila mnenja glede "sklepa o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki za traktorje in njihova priklopna vozila ter za specialna vozila komunalnih organaizacij." Sredstva za vzdrževanje lokalnih cest so seveda nujna, res pa je, daje bila večina cest zgrajena s samoprispevkom, da so krajani ob tem sami vložili veliko dela in sredstev, da jih sami vzdržujejo, da je veliko lastnikov traktorjev tudi lastnikov gozdov, ki za gozdne ceste (koristimo jih vsi) plačujejo dodatno pristojbino, da je registriranih le desetina vseh traktorjev (povračilo naj bi plačevali le "registrirani") in podobno, zato so se svetniki v Mozirju odločili, da problematiko do naslednje seje temeljito proučijo in jo obravnavajo še enkrat. Občinski svet seje seznanil z vsemi dosežki in težavami pri delu krajevnih skupnosti Rečica ob Savinji in Mozirje v lanskem letu ter o najpomembnejših nalogah v letošnjem. Člani so sprejeli tudi sklep, da ob soglasju vseh ostalih občin na podlagi prodaje terenskega in osebnega vozila in s sredstvi bivše občine Mozirje, kupijo pet novih osebnih vozil znamke Škoda. V nadaljevanju so svetniki obravnavali še odlok o oddaji prostorov v najem, s katerim želijo nadomestiti "sumljiv pravilnik" prejšnje občine, imenovali pa so tudi gradbena odbora za izgradnjo osnovne šole na Rečici ter telovadnice pri mozirski osemletki. Mjp Kam se bo selil T.T.E. še ni znano Pod drobnogledom je več možnosti ustreza več, zato jih je treba preobraziti ali pa razmisliti o smiselnosti njihovega obstoja. Ker je problematika skladov v medobčinskem dogovarjanju precej zahtevana, je Svet oblikoval nekaj temeljnih usmeritev, ki bodo podlaga pri dogovarjanju. Menili so, da bi bilo v primeru, če bodo skladi opravljali naloge za vse tri nove občine, potrebno na novo imenovati upravne odbore. V njih bi morale imeti predstavnike vse tri občine, nobena pa večine. Če sporazuma med občinami o načinu delovanja skladov ne bo možno doseči, pa naj si vsaka občina sama organizira sistem ali samostojen sklad. Osnova vsega dogovarjanja, tudi na področju komunalnih sistemov (tu so zadeve zaradi razvejanosti in razsejanosti po prostoru še posebno zapletene), kjer gre za oskrbo z vodo, topoloto, odlaganje odpadkov, čiščenje odpadnih voda in podobno, naj bo v ospredju enakopravnost partnerjev, ne glede na številčnost občin, ki bodo v teh dogovorih sodelovale. ■ Milena Krstič - Planine Tovarna tehničnih elementov, krajše T.T.E., je v letošnje leto stopila z obilico dela, saj so morali zato, da zadostijo naročilom, število zaposlenih začasno povečati. 200 redno zaposlenim delavcem se je pridružilo 10 začasno zaposlenih v proizvodnji. To kaže, da je bil začetek novega poslovnega obdobja za to tovarno, obetaven. Z njim je zadovoljno tudi vodstvo podjetja, ki pa se ob zagotavljanju nemotene proizvodnje ta hip ukvarja tudi s prostorskimi vprašanji, predvsem z vprašanjem, kje bodo novi proizvodni prostori te tovarne. Dejstvo je, da bodo te, v katerih so zdaj, morali kmalu menjati. EKO p.o., ki je bil lastnik prostorov v katerih se odvija proizvodnja podjetja T.T.E, je prostore namreč prenesel na Sklad Republike Slovenije za razvoj. Kje vidi možnosti za rešitev prostorskih težav direktor podjetja T.T.E. Bojan Penšek? NAŠ CAS: Kje iščete nove prostore in ali ste pri tem iskanju tudi v stiku s Skladom za razvoj? Bojan Penšek: "S Skladom smo se dogovorili, da zadeve sporazumno rešimo. Mi že iščemo nadomestne prostore za naše delovanje v prihodnje in to tako zunaj industrijskega območja Gorenja kot tudi znotraj. Dokončnih rešitev še ni, mislim pa, da bodo vse možnosti obdelane še v tem mesecu in, da bomo že v marcu lahko v ustreznih organih sprejeli odločitev o tem, kje in kako naprej." NAS CAS: V zvezi z vašimi novimi proizvodnimi prostori se omenja hala Sipaka. Kako ocenjujete to možnost in ali je ta hala primerna za vašo dejavnost? Bojan Penšek: "Proizvodna hala bivšega Sipaka je zgolj ena od možnosti, ki jih proučujemo. Bila nam je ponujena kot nadomestna rešitev. Gre za površino, ki približno ustreza našim potrebam, ima pa nekaj drugih infras-trukturnih pomanjkljivosti. Kot že rečeno pa proučujemo tudi to možnost." NAŠ ČAS: Kaj pa predlog, ki ga je pred časom omenjal magis- Bojan Penšek: "Pričakujemo čimprejšnjo rešitev prostorskih zagat". ter Drago Šulek, direktor Elektronike: menjava med Elektroniko in T.T.E.? Koliko vam je sprejemljiva ta rešitev? Bojan Penšek: "Vsakomur, ki pozna proizvodni proces postane hitro jasno, da ni mogoče enostavno zamenjati prostorov med seboj. Za vsako selitev proizvodnje je potreben določen čas, potrebna je priprava prostorov. Nekdo mora obvezno prostore izprazniti prej, da jih lahko drugi uredi za svoje potrebe in se preseli na to mesto. Taka menjava ni mogoče v roku nekaj dni, niti v roku enega meseca, za tako menjavo je potrebno najmanj dva do tri mesece. V tem času pa niti mi, verjetno pa niti Elektronika ne more pristati na izpad proizvodnje. Že zaradi tega ta menjava ni mogoča." NAŠ ČAS: Kdaj bi se lahko prostorske zadeve razpletle? Bojan Penšek: "Želimo si, da čim prej. Reševali jih bomo v okviru možnih terminov. S svojimi proizvodi smo dolžni polno oskrbovati našega glavnega kupca in pri tem si ne moremo dovoliti nikakršnih zastojev v dobavah." ■ Milena Krstič - Planine Upravni odbor Čeprav so rezultati poslovanja Gorenja v lanskem letu zadovoljivi, pa je upravni odbor tega poslovnega sistema ob obravnavi poslovnega poročila za leto 1994 sklenil, da bo pisal dr. Janezu Drnovšku. S pismom želi predsednika vlade opozoriti na vse težavnejši položaj izvoznikov zaradi razkoraka med stopnjo rasti domače inflacije in tečajem DEM. Če se bo ta razkorak še večal, je vprašanje, koliko časa lahko izvozniki še zdržijo, saj istočasno naraščajo cene reprodukcijskega materiala in sestavnih delov, cene končnih izdelkov pa ostajajo praktično nespremenjene. ,G.°.re.nJe. Pismo dr. Janezu Drnovšku V drugem polletju 1994 so gospodarsko oživitev in povečano povpraševanje po izdelkih bele tehnike občutili tudi v Gorenju. Naročil je bilo vse več, zlasti za hladilno-zamrzovalne aparate, vseh pa, kljub novim zaposlitvam, niso uspeli izpolniti. Naraščala so naročila tudi za sestavne dele, zadovoljiva je bila zasedba zmogljivosti v strojegradnji in orodjarstvu, dobre rezultate pa je dosegel tudi storitveni del Gorenja. Zal pa kljub zviševanju cen reprodukcijskega materiala in sestavnih delov niso mogli zvišati cen velikim gospodinjskim aparatom. Na poslovanje pa je pomembno vplival tudi uvodoma omenjeni razkorak med stopnjo rasti domače inflacije in tečajem DEM. Vpliva teh negativnih tokov so skušali v Gorenju zmanjšati z nadaljevanjem uresničevanja programa racionalizacije in s sprotno finančno politiko. Podjetja, vključena v poslovni sistem Gorenja, so lani dosegla nekaj nad 1 milijardo 358 milijonov DEM čistih prihodkov od prodaje in nekaj več kot 3,5 milijona DEM celotnega dobička pred davki. V podjetjih, ki so lanskoletno poslovanje zaključila z izgubo, pripravljajo analizo vzrokov izgub in sanacijskega programa. V nekaj podjetjih bodo potrebni, kot kažejo dosedanje ugotovitve, koreniti posegi- Leto 1994 je bilo v Gorenju v znamenju priprav na lastninsko preoblikovanje. Nadaljevali so z uresničevanjem projekta optimiranja stroškov, izdelani oziroma v pripravi pa so projekti o povečanju prodaje v Nemčiji, povečanju produktivnosti v programu Hladil-no-zamrzovalni aparati in strateški projekt "Gorenje 2000". V letošnjem letu bodo namenili vso pozornost nadaljnjemu razvoju Gorenja in oblikovanju razvojne strategije tega poslovnega sistema. U(ek) m F %M ■I as E ■ Združenje podjetnikov Slovenije in Gea College vabita v VEČERNO ŠOLO PODJETNIŠTVA v Velenju. Cilj programa je usposobiti podjetnike, managerje za organiziranje in vodenje podjetij ali delov večjih podjetij. Sola je sestavljena iz petih vsebinskih modulov (podjetniška vizija, marketing, management, fi-nance-ekonomika-računovodstvo in kadri). Potekala bo 4 mesece, in sicer ob torkih in četrtkih. Pričetek bo 16. marca. Osnovna cena je 144.000 SIT za udeleženca. Ceno sofinancira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Gospodarska zbornica Slovenije, tako da je cena za podjetnike, ki poravnavajo članarijo GZS, le 85.200 SIT, plačljivo v dveh obrokih. Število udeležencev je omejeno na 25 slušateljev. Prijave sprejemamo do 14. 3. ■ Center za tehnološko usposabljanje pri Gospodarski zbornici Slovenije prireja dvodnevni seminar INTEGRALNI KADROVSKI MANAGEMENT, ki bo od 22. do 24. marca v poslovnih prostorih Koncema Gorenje Velenje in seminar POT DO ODLIČNOSTI STORITEV V TURIZMU IN TRGOVINI, ki bo v Portorožu od 6. do 7. aprila in v Termah Zreče od 19. do 20. aprila. ■ Opozarjamo na naslednje razpise: sofinanciranje razvojnih projektov gospodarskih družb, energetskih pregledov podjetij in ustanov, obnovljivih virov energije in prestrukturiranje in ohranjanje delovnih mest. ■ 6. in 7. aprila bo v Mariboru potekal seminar BONITETA PODJETJA IN NJENO OCENJEVANJE. ■ Prejeli smo ponudbe in povpraševanja iz BCC centra v Bruslju. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, telefon: 063/856-920. Komunalno podjetje Velenje in njegov upravni odbor Po čem diši? Že v prejšnji številki našega tednika smo pisali o seji upravnega odbora velenjskega javnega Komunalnega podjetja, bila je prejšnji ponedeljek, na kateri so člani odbora obravnavali, niso pa sprejeli poslovnega poročila in zaključnega računa za leto 1994. S tem so direktorju podjetja Jožetu Meianšku že drugič izrekli nezaupnico. Milica Kovač, predsednica upravnega odbora pravi, da to ni prvo in edino nesoglasje, ampak je do njih prihajalo že prej. "Naloga upravnega odbora Komunalnega podjetja, kije sestavljen tripartitno - 3 predstavniki krajevnih skupnosti (sedaj vseh treh novih občin), 2 člana odbora sta iz vrst izvajalcev, 3 je imenoval Izvršni svet bivše občine Velenje), je varovati interese lastnika - to je občine. In nič nenavadnega ni, če si ob temtakem želimo gospodarnega ravnanja s komunalno nadgradnjo, da bi uporabnikom zagotovili kakovostne komunalne dobrine s primernimi stroški. Naša opažanja v zadnjem letu in poslovni rezultati, ki jih je upravni odbor dobival med letom in ob koncu leta, pa gredo v drugo smer. Ni cilj Komunalnega podjetja ustvariti dobiček, ker je to javno podjetje." Po besedah Milice Kovač so se prva nesoglasja med upravnim odborom in vodstvom Komunalnega podjetja začela pred slabima dvema letoma. Pri sprejemanju zaključnega računa za leto 1993 je namreč upravni odbor zadolžil direktorja oziroma strokovne službe za pripravo temeljite analize stroškov po posameznih enotah. To nalogo je menda opravila le ena enota in še ta zgolj s tehnične plati. Tudi ob obravnavi lanskega polletnega poslovanja naj bi člani odbora opozorili na negativne točke (pri razmeroma ugodnem likvidnostnem stanju več zamudnih obresti pri znanih dobaviteljih kot izterjanih od kupcev, povečanje terjatev, delež porabljene energije v stroških je bil povečan). Skupni rezultat je bil sicer pozitiven, vendar pri neobračunanih stroških. Takrat naj bi službe dobile tudi nalogo, da ob koncu leta pripravijo izračun glede na dosežene zunanje temperature. Tega - po besedah sogovornice - niso storile. Tudi reorganizacija oziroma izločitev PUP-a je bila formalno opravljena 1. julija lani, dejansko pa naj bi stvari še vedno tekle po starem. Do naslednjih zapletov med upravnim odborom in direktorjem Komunalnega podjetja naj bi prišlo v lanskih jesenskih mesecih, in sicer pri sprejemanju sistematizacije in pri pripravi ter sprejemanju plana za leto 1995. Kljub dogovorjenim izhodiščem naj ne bil nobeden od dokumentov ustrezno pripravljen. Po tretji obravnavi plana za leto 95 naj bi tega sicer člani upravnega odbora sprejeli, vendar s precejšnjimi pripombami. Sistematizacija pa menda še do danes bi bila sprejeta. "Kljub kratkemu roku za pripravo zaključnega računa in ustreznega poslovnega poročila smo želeli pred zakonskim rokom opravi- ti tudi to delo. Vendar žal, nihče od predlaganih dokumentov ni omogočil, da bi lahko člani upravnega odbora podjetja lahko ocenili poslovanje. Še toliko manj je bilo mogoče oceniti poslovanje po posameznih enotah (vodovod, energetika, kanalizacija). Zaradi slabih izkušenj iz preteklosti (če smo sprejeli nekaj pogojno, zahteve kasneje niso bile uresničene) smo pač oba dokumenta zvrnili. Komunalno podjetje je sicer vsemu navkljub lahko predložilo v roku zaključni račun Agenciji za plačilni promet, ker gre pri tem pač za obračun z državo. Upravni odbor pa zanimajo notranji odnosi in rezultati poslovanja - torej bolj vsebinski del. Prepričana sem, da je usmeritev upravnega odbora prava, in da delujemo kot dobri gospodarji." In kot take jih skrbijo tudi notranji odnosi. Zaradi slabe informiranosti naj bi prihajalo do medsebojnih napetosti. Na nesoglasja naj bi delavci podjetja opozorili v pismih, ki so prispela na naslov Milice Kovač (največkrat so omenjene neizpolnjene obljube za prostore vodovoda, izplačana stimulacija le eni enoti). V njih menda grozijo celo s štrajkom. "Zavrnitev poslovnega poročila in zaključnega računa za leto 94 dejansko pomeni že drugič izražena nezaupnica direktorju. Moram poudariti, da dela upravni odbor v okrnjeni sestavi. En član je odpovedal sodelovanje v drugi polovici leta 94 zaradi tega, ker izvršni svet bivše občine Velenje ni reagiral na pobudo o razrešitvi direktorja, drugi član pa je odstopil na zadnji seji." Zaradi trenutno pravne praznine pri oblikovanju novih občin, "smo dobili občutek, da upravni odbor tako ni nič, ker nas niso imenovale nove občine. Te pa tega ne morejo storiti pred sprejetjem statuta. Da bi vendarle člani upravnega odbora, lastniki in uporabniki komunalnih sistemov vedeli, pri čem smo, bomo poskušali v pogovorih z vodji poslovnih enot in sektorjev v naslednjih dneh oceniti, ali je prisotna v kolektivu namera o enotnem delu in ciljih dobrega gospodarja. Prav tako želimo pridobiti soglasja vseh treh občin za delo v upravnem odboru še za naslednje mesece oziroma do pravne ureditve delovanja novih občin. Če iz vsega tega ne bo nič, če ne bomo dobili podpore za usmeritve upravnega odbora pri delavcih, niti soglasja pri novih lastnikih novih občin, nam ostane samo še kolektivni odstop članov upravnega odbora, ki še vztrajamo," je še poudarila Milica Kovač. Jože Melanšek, direktor omenjenega podjetja o sklepih zadnje seje pravi: "Posebnega komentarja na vsebino zaključkov ne bom dajal zaradi tega, ker je upravni odbor naložil strokovnim službam podjetja, da ponovno preverijo celoten zaključni račun in tudi poslovno poročilo, ki ju bo ponovno obravnaval. Ne trdim, da je vse prav, ampak bolj to, da ni vse narobe. Pri določanju ciljev nekih težav ni. Tudi pri sprejemanju dokumentov ne, ampak v izvajanju, ko prihaja do določenih variacij." Jože Melanšek se sprašuje, če je v tem primeru mogoče govoriti o nesoglasjih. "Na te zadeve gledam takole: če dva človeka različno gledata, še to ne pomeni nesoglasja za družbo. Bolj nevarno je, če se te stvari prenašajo navzdol v kolektiv in javnost. Moja naloga je, da delujem v skladu z zakoni. Konkretno v skladu z Aktom o ustanovitvi javnega podjetja, ki ga je po pooblastilu bivše velenjske občinske skupščine sprejel njen Izvršni svet ter Statuta podjetja. Slednjega je sprejel upravni odbor podjetja. Mislim, da prihaja tu noter do nekega razkoraka." Na vprašanje, na kaj pri tem misl^ je Jože Melanšek odgovoril: "Če odgovarjava za javnost predsednica upravnega odbora in jaz, menim, da bi moral dati svoj odgovor tudi župan mestne občine Velenje, ki je trenutno predstavnik ustanovitelja. Vedeti je treba, da je Komunalno podjetje Velenje podjetje skupnega pomena za vse tri nastale občine. V tem trenutku je ustanovitelj podjetja mestna občina Velenje, ki je tudi 100-odstoten lastnik komunalne infrastrukture. Te deleže bo potrebno razdeliti med tri občine, kar bo prinesla delitvena bilanca. Naloga upravnega odbora je upravljanje, moja pa vodenje, skrb za obratovanje in delovanje sistemov. V fazi, ko še ni dokončno oblikovana lokalna samouprava, prihaja nekje do sistemskih razhajanj, ko se med seboj prepletajo dejstva: vsi bi bili radi ustanovitelji, vsi bi radi upravljali in vsi bi radi vodili." Jože Melanšek vidi rešitev nesoglasja le v legalnih, zakonitih poteh oziroma v delovanju skladu z Aktom o ustanovitvi in Statutom podjetja. Očitke o zavajanju, netočnih podatkih, slabi informiranosti m želel komentirati, ker namerava o tem pismeno obvestiti vse tiste, katerim je omenjena poročila potrebno dati. "Kapric in pasti je povsod dovolj, če jih hoče kdo iskati." In zakaj niste naredili tistega, kar so vam naložili člani upravnega odbora do predvidenega roka? "Ne gre za to, da mi nismo naredili vsega do predvidenega roka. Izhodišče upravnega odbora je bilo tako, kot da se ničemur ni verjelo in se pravzaprav tudi ni po bistvenih stvareh spraševalo." Z nesprejetjem zaključnega računa in poslovnega poročila so vam člani upravnega odbora že drugič izrekli nezaupnico? "Ne gre za to, da niso sprejeli," odgovarja Jože Melanšek in nadaljuje: "Upravni odbor je odložil zadevo, saj moramo potrebne analize še dodelati. Odstopa jaz ne morem sprejeti na osnovi posplošenih ugotovitev. Naj se mi dokaže, da sem delal narobe in se me odstavi. Postopek je tak: upravni odbor lahko tovrstno pobudo predloži županu ali županom, ti pa so tisti, ki bodo o tem odločali." U(tp) * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * Izračunajte si: ste dolžni vi državi ali dolguje država vam? V marcu smo, v mesecu, ko se mnogi pogovori vrtijo okoli dohodnine. Kako izpolniti napoved, do kdaj je je treba oddati, kaj vse se šteje za olajšavo in seveda tisto najzanimivejše: bo treba na podlagi podatkov državi potem še kaj doplačati ali pa bo država morala vrniti. Mimogrede: veliko o tem je bilo doslej na straneh Našega časa že povedanega v posebni rubriki DOHODNINA, kjer nam pomaga vodja velenjske enote Republiške uprave za javne prihodke Velenje Darinka Mravljak. Ta rubrika (v takšni obliki kot doslej) bo v četrtek spet v Našem času, zato vprašanja lahko še posredujete na že znani naslov (uredništvo Našega časa, Foito-va 10, 63320 Velenje, s pripisom: dohodnina). Mi smo tokrat z Darinko Mravljak pregledali vse tisto, kar preprosto morate poznati in pripravili tudi izračun, na podlagi katerega si boste lahko sami izračunali, če in koliko ste dolžni oziroma, če in koliko vam je dolžna država. Ne pozabite na 31. marec! 31. marec je zadnji dan, do katerega je treba oddati napoved dohodnine za leto 1994. Nanj nikar ne pozabite! Ni pa vam treba z oddajo čakati do zadnjega dne. Če boste svojo napoved oddali prej, boste prihranili na času. Zadnje dni že po tradiciji vlada pri tem precejšnja gneča. Poleg tega pa boste na boljšem še zaradi nečesa: če boste po odaji napovedi ugotovili, da kakšna stvar ni bila izpolnjena pravilno, boste do konca marca stvar še lahko popravili, potem pa ne več. Zamuda pri odaji napovedi vas lahko stane tudi 50.000 tolarjev. Tolikšna kazen je namreč predvidena za malomarnost in za tiste, ki napovedi sploh ne bodo oddali. Račune, s katerimi boste uveljavljali olajšave, morate hraniti še dve leti od dneva pravnomočnosti odločbe o odmeri davka. Ni jih treba dodati napovedi, imeti pa jih morate, če vas davčni organ povabi, da jih pokažete. Kje oddati napoved? Izpolnjen obrazec za odmero dohodnine za leto 1994 lahko pošljete po pošti. V Velenju na naslov: Republiška uprava za javne prihodke, izpostava Velenje, 63320 Velenje, Titov trgi. Lahko pa napoved prinesete tudi osebno. Do 13.marca (v rednem delovnem času od 7. do 15. ure, ob sredah do 17., ob petkih do 13. ure) na sedež izpostave (v Velenju drugo nadstropje občinske stavbe), po 13. marcu pa bodo napovedi sprejemali v občinski dvorani. Občani Šoštanja in Šmartnega ob Paki bodo lahko napoved oddali tudi na sedežih v kraju, kjer živijo in sicer v ponedeljek 20., in 27. marca od 8. do 15. ure, ob sredah 22. in 29. marca pa od 8. do 17. ure. Komu napovedi ni treba oddati? Napovedi za dohodnino ni potrebno oddati: * zavezancu, katerega osnova za dohodnino ne presega 11 odstotkov poprečne bruto plače zaposlenih v Sloveniji v letu 1994 (124.896,00 tolarjev); * učencem in študentom, katerih edini vir dohodnine so prejemki iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljeno delo preko študentskih ali mladinskih organizacij, katerih osnova za dohodnino ne presega 51 odstotkov poprečne letne bruto plače zaposlenih v Sloveniji v lanskem letu; * zavezancu, kateremu je edini vir za dohodnino pokojnina, če med letom 1994 ni plačeval akontacije dohodnine. Olajšave * 7. člen zakona o dohodnini: 11 odstotkov poprečne letne plače (124.896 tolarjev); * 8. člen zakona o dohodnini: invalidom s 100 odstotno telesno okvaro v višini 100 odstotkov poprečne plače (1.135.416 tolarjev); učencem in študentom za prejemke dosežene z opravljanjem del preko študentskega ali mladinskega servisa v višini 40 odstotkov poprečne plače (454.166 tolarjev) in starejšim od 65 let v višini 8 odstotkov poprečne plače (90.833 tolarjev) * 9. člen zakona o dohodnini: olajšave do višine 3 odstotkov od osnove (z računi) * 10. člen zakona o dohodnini: priznava posebne olajšave za vzdrževane družinske člane in znaša za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana 10 odstotkov poprečne plače v državi, za vsakega nadaljnega otroka pa se olajšava poveča za 5 odstotkov navedene plače: - za enega otroka in vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana v višini 10 odstotkov (113.542 tolarjev), za dva otroka v višini 25 odstotkov poprečne plače (283.854), za tri otroke v višini 45 odstotkov (510.937 tolarjev), za štiri otroke v višini 70 odstotkov (794.791 tolarjev), za pet otrok v višini 100 odstotkov poprečne plače (1.135.416 tolarjev) ..., za motenega otroka v višini 50 odstotkov poprečne plače (567.708 tolarjev). Mimogrede: na velenjski izpostavi Republiške uprave za javne prihodke svetujejo, da olajšavo za otroke in vzdrževane družinske člane uvaljavlja tisti, ki jih je uveljavljal že med letom. Kaj ne znižuje olajšave za vzdrževane člane? Kateri prejemki so tisti, ki ne znižujejo olajšave za vzdrževane družinske člane? V zakonu so našteti: preživ- nine, otroški dodatek, nagrade za prakso, štipendije, zaslužki preko študentskega in mladinskega servisa, družinske pokojnine otrokom, varstveni dodatek in denarna pomoč za brezposelnost. Primer izračuna Zato, da si boste lahko sami izračunali, ali dobite ali boste vračali, si bomo pomagali s primerom. Občan XY je imel v letu 1994 bruto prejemkov (plača in regres) skupaj 1.454.337 tolarjev. Za socialno varnost je plačal 314.523 tolarjev. Ko od bruto prejemkov odšteje prispevke za socialno varnost dobi davčno osnovo, ki znaša 1.139.810 tolarjev. Zavezanec XY ima za 3 odstotke računov, s katerimi bo uveljavljal olajšavo in to od njegove osnove (1.139.810 tolarjev) znaša 34.194 tolarjev, k temu doda splošno olajšavo v višini 11 odstotkov poprečne letne plače, ki za vse zavezance v Sloveniji znaša 124.896 tolarjev in ker ima XY enega otroka, bo zanj uveljavljal 10 odstotno olajšavo, ki znaša 113.542 tolarjev. Ko vse te olajšave odšteje od davčne osnove dobi znesek 867.170 tolarjev. Potem pogleda v lestvico za odmero dohodnine in ta znesek najde v drugi vrstici (od 564.300 do 1.128.600). Potem računa po isti vrstici in drugi koloni naprej: znesku 95.931 prišteje 35 odstotkov od razlike nad 564.300 (867.170 -564.300 = 302.870 in 35% od 320.870 = 106.004) in dobi (95.931 + 106.004) 201.938 tolarjev. Potem pogleda, koliko akontacije je plačal med letom in ugotovi, da ta znesek znaša 203.437 tolarjev, kar pomeni, da jo je plačal 1.499 tolatjev več kot je bilo potrebno, zato bo XY dobil od države vrnjenih 1.499 tolaijev. Če občan XY ne bi imel računov, s katerimi bi koristil olajšavo v višini 3 odstotkov, bi mu izračun pokazal, da bo treba državi doplačati 10.469 tolarjev. Svinčnik in papir v roke in začnite računati. Vsem privoščimo, da bo račun pokazal vrnitev! ■ Milena Krstič - Planine Lestvica za odmero dohodnine za leto 1994 če znaša letna osnova SIT znaša davek nad do SIT SIT 564.300 17% 564.300 1.128.600 95.931 + 35% nad 564.300 1.128.600 1.692.900 293.436 + 37% nad 1.128.600 1.692.900 2.257.200 502.227 + 40% nad 1.692.900 2.257.200 3.385.800 727.947 + 45% nad 2.257.200 3.385.800 1.235.817 + 50% nad 3.385.800 9,ma NAŠI KRAJI IN LJUDJE Mirko Lebar o iskanju smisla svojega življenja 'Invalid ni tisti brez nog, ampak tisti, ki mu manjka pameti!" Je bila na delu spet znamenita slovenska zavist? Mnenje, da si njihove pozornosti ne zasluži? Ali pa je bil čas, ki je vlil spoznanje, daje življenje še kaj drugega kot le pehanje za denarjem, preveč dragocen, dejstvo preveč resnično? To so bila le nekatera vprašanja, ki smo sijih zastavljali ob pogledu na le preveč skromno obiskano prireditev (bila je prejšnji torek) v dvorani Doma II. slovenskega tabora.v Žalcu. Pripravil jo je žalski Zavod za kulturo, njen gost pa je bil domačin iz Ložnice pri Žalcu in Slovenec leta 94 Mirko Lebar. Tisti Mirko, ki je julija lani brez nog priplezal na vrh najvišje evropske gore - Mont Blanc. Naj razmišlja človek še tako in drugače, si po ogledu filma s preprostim, a globokim sporočilom "Brez" mora priznati, da njegova volja, vztrajnost vzbujata spoštovanje v pravem pomenu besede. Pri marsikom tudi zavist. Kajti, osvojiti vrh Mont Blanca po štiridnevni hoji po rokah, po ledeni in zasneženi strmini, s štrcljema tik pod životom je izjemen dogodek. Ne glede na to, da te spremljajo dobri prijatelji, vrli fantje, ki znajo pozabiti nase, ki so veseli, če lahko komu pomagajo. Mirko Lebar - alpinist brez nog, človek, ki pleza z rokami, invalid, ki ne mara pomilovanja, ki ga hrepenenje žene višje; človek, ki nas s svojimi dosežki prepričuje, da si ovire postavljamo sami, in da "invalid ni človek brez nog, ampak tisti, ki mu manjka pameti," kot rad sam pove. Tako je gosta večera predstavila predstavnica organizatorja prireditve. Kaj pa je povedal zbranim Mirko o sebi? To, da ko je ravno začel živeti, je bil po nesreči spet povsem na tleh ali še nižje. 17 let je bil star, ko mu je pri padcu z vlaka na ptujski železniški postaji zmečkalo obe nogi. V hipu se je življenje zanj sesulo kot hišica iz kart. Obdajala gaje tesnoba, zavita v črn pajčolan. Po prvem šoku in trpkem spoznanju, da odpade vse tisto, kar Mirko Lebar pravi, da zanj velja eno samo načelo: ne pustite se. Kot Slovenec leta se ne počuti nič drugače kot prej. Raje bi plezal na Ojstrico kot pa šel na razglasitev v Litijo. Za ta izjemen podvig je njemu in njegovim prijateljem v ekipi ob prihodu z Mont Blanca družba gorskih vodnikov iz Chamonixa podelila posebno priznanje. Če bi imel noge, bi mu zagotovo klecnile ob tem, kar je doživel na razglasitvi v Litiji. Podjetje Avto Impeks mu je namreč podarilo avtomobil škoda. Z njim sedaj potuje po Sloveniji In pripoveduje zgodbo o moči hrepenenja in volje. je osvojila Mont Blanc. Spodaj, v dolini, sta čakali na Mirka in njegove prijatelje tudi Sandra in Renee. Ne le hrepenenje, želja po uspehu, tudi to je Mira gnalo naprej. Že na začetku poti si je namreč rekel: punci moji, plezam tudi za vaju. Ni bilo enostavno, kljub izdelanim pripomočkom in izbrani najprimernejši, južni smeri. "Strah me ni bilo. Pravzaprav je bilo bolj hudo takrat, ko sem v Korošici plezal Lukmanovo smer ali pa Iglo v Logarski. Tam sem po dvometrskem padcu obvisel na vrvi in se s čelado zataknil za skalo." Želel je in zmogel je: Mont Blanc je osvojen, naj živi Kilimandžaro. Naj živi spoznanje, da je življenje trpljenje, sestavljenka vzponov in padcev. Preživeti je prej tako rad počel (plesal, igral nogomet, rokomet, bil zagrizen telovadec,...), je doživel nov šok - proteza, nekaj grozno brezosebnega, lesenega, čudno jer-menje, bolečine,... Pa ta ni najhujša. Hujše je spoznanje, da bi moral ta les in jermenje sprejeti zato, da bi bil podoben drugim, da bi bil drugim všeč. Tega ni hotel, odvrgel je in sklenil: fant, začel boš živeti na tleh. 20 let so ta tla tudi invalidski voziček. V zavodu za rehabilitacijo v Ljubljani je spoznal, da je lahko življenje tudi zanj mnogo bolj prijazno. Simpatija med njim in učiteljico Aleksandro, ki je bila v zavodu zaradi bolezni hrbtenice, se je razvila v srečen zakon, katerega sadje njuna hči Renee. Družina je bila in je še njegova sreča. Stoji mu ob strani, ga podpira, mu vliva moči za tisto, kar želi doseči. Med temi cilji je bil Mont Blanc, naslednji so Ande, Kilimandžaro -vse menda še letos. "Zakaj ne višje, ko pa zmoreš več,"so mu rekli prijatelji. Kaj ga žene v višine? Lepote, nekaj skritega, nekaj težkega, dokazovanje, pravzaprav premagovanje samega sebe. Že kot Predstavitve filma z naslovom "Brez" se je udeležil tudi I režiser, scenarist in snemalec Matjaž Fistravec. Mirkovi I | prijatelji so ga povabili, zgodba mu je bila všeč in odločil se | i je za sodelovanje. Eno leto je delal z Mirkom in posnel, kar | pač je. "Alpinistu je smer novo doživetje, za avtorja za I kamero pa je to nova zgodba. Nisem pomemben jaz, ampak | slika, ki nekaj pokaže. Mirko je prvi, ki je brez nog priplezal i na vrh Mont Blanca in tega dejstva mu ne more nihče vzeti. . Mislim, da mora zaradi tega film med ljudi - bodisi s I predstavitvami ali preko TV" je povedal. Film je prejel | nagrado na festivalu v Portorožu, zanj pa se zanimajo tudi i že Japonci. Sicer pa to ni njegov prvenec, ampak je posnel I še film o Tomu Česnu,... otrok jih je ljubil, po naključju se je po preselitvi iz Ljubljane srečal z Mirom Cesarjem in z njegovo pomočjo že drugič spoznal: "sanje niso ostale le sanje." Triglav, letni in zimski vzpon na Ojstrico, Škr-latica, Glossglockner, ure treninga v kajaku na vodah Savice, dvigovanje uteži,... "Prelil sem veliko znoja, toda nikoli nisem obupal. Nikoli ne smeš dvomiti v sebe, obupati, dokler živiš, treba je naprej. Biti moraš kot ptica, ki leti visoko, še višje. Tega svojega življenjskega načela se trdo oklepam. Doslej se mi je to vedno obrestovalo." Devet jih je bilo v skupini, ki pomeni najti smisel tega trpljenja. Vsak ga mora odkriti sam zase, prevzeti nase odgovornost, ki jo tak smisel prinaša. Če v tem uspeš, boš rasel kljub vsem težavam. Mirko je. Upa, da bodo od tega imeli kaj tudi ostali invalidi. Če jih je že življenje, zakaj jih mora še družba. Vse nas, ki smo zdravi, pa je lahko ob tem sram. Pehamo, žremo, grizemo se, izgubljamo voljo in pogum zaradi toliko nepomembnih stvari in živimo v prepričanju, da nas je usoda opeharila. Mirkova zgodba o hrepenenju in volji govori drugače. »(tp) KS Pesje -Podgorje Ponoči je Pesje zavito v temo Tudi v Pesju in Podgoiju so že pregledali lanskoletno delo in ugotovili, kaj vse si želijo v obeh krajih urediti letos. To seveda ni bil najtežji del, težje bo, ko bodo morali zagotoviti finančna sredstva za vse tisto, kar bi radi postorili. Ker se iz leta v leto prenašajo stari projekti, ki jim vsako leto dodajo še kaj novega, se je sedaj nabralo za preko 300 tisoč DEM predračunskih vrednosti vsega, kar si v obeh krajih želijo, da bo življenje tamkajšnjim krajanom prijaznejše. Pa tu sploh ni prišteto delo, ki so ga krajani pripravljeni opraviti sami. Predsednik sveta KS Tone Košir nam je uvodoma povedal, da vedo, da denaija za vse ne bo, da pa se bodo potrudili po svojih močeh, da postorijo vsaj najnujnejše. "V letošnjem letu nameravamo obnoviti cesto v Podgorju proti Postrpineku. V Pesju nas že nekaj časa teži podaljšek ceste Janka Ulriha od Milharja do Vrabiča. Tu je treba rešiti kanalizacijo in spodnji ustroj, potem pa še asfaltno prevleko, s tem, da se zapre priključek na Predsednik sveta KS Tone Košir: "Volja je, želje tudi, le denarja ni dovolj." Partizansko cesto, ki je terjal že marsikakšno prometno nesrečo." Ta dva projekta bosta vsekakor imela prednost, potreb in želja pa je še veliko. "Še vedno ostaja v Pesju nerešeno vprašanje javne razsvetljava, ki je bila že v lanskem planu. Projekt je pripravljen, razsvetljava pa bi bila nujno potrebna, saj Pesje spada pod velenjsko mestno občino in edini smo še, ki je še nimamo. Upam, da bo posluh pri novi oblasti in da nam bodo namenili finančna sredstva, ki so obljubljena že dve do tri leta." Želje s tem še niso končane. Mladi si želijo urejeno športno igrišče, ki še nima asfaltne preobleke. Igrišče je namreč v takem stanju, da ga ne morejo uporabljati. Krajani so pripravljeni sami poprijeti za delo, vendar brez finančnih sredstev ne bo šlo. "Videli bomo, če bo mogoče kje dobiti kakšen tolar, seveda pa bodo krajani sami prispevali velik delež s svojim udarniškim delom in eno tretjino finančne udeležbe." je k temu dodal Tone Košir. Pesje je tudi precej ekološko ogrožen kraj. Zanimalo nas je, kakšno je stanje danes. "Teži nas pepel iz TEŠ, deponija premoga in klasirnica. Tu je ropot, prah in takorekoč so ljudje tega že naveličani. Vendar, skuša se. Z Rudnikom smo našli skupen jezik, sanacija poškodovanih objektov poteka po programu. Povedati moram, da je v kraju (Ne)predviden molk V zakonodaji o lokalni samoupravi je tudi nekaj novega, to je molk upravnih organov (ob pridobivanju lokacijske dokumentacije denimo). Kar seveda ne pomeni, da je ob molku upravnega organa po določenem času vse dovoljeno. Postopek je zakonsko določen in molk predviden, občani seveda lahko tulijo. (Bistvena novost torej; nekdaj so nekateri organi bivših občin mesece in leta molčali - kar tako). (Dve)stokratna pristojbina Mozirski občinski svetniki so veliko časa namenili "sklepu o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za traktorje in njihova priklopna vozila ter za specialna vozila komunalnih organizacij." Ceste je seveda treba vzdrževati, razprava pa je bila kruta in polna nasprotij. 1.primer: v sedanji občini Mozirje je registriranih točno 100 (sto) traktorjev, v resnici jih je preko 1.000 (tisoč), plačilo velja le za registrirane (torej jih ne bo nihče več registriral); 2.primer: ljudje v okolici Mozirja (večina je lastnikov traktorjev) so za posodobitev ceste pripravljeni plačati po 400.000 tolarjev in po tem cesto še vzdrževati. Če se suče letno povračilo za traktor okrog 4.000 tolarjev, bodo torej plačali za sto let naprej in še vsako leto posebej. (Novih davkov ne bo). Škoda, da ne bo Občinski sveti petih zgornjesavinjskih občin se na zadnjih sejah odločajo tudi o nakupu osebnih vozil znamke škoda za občinske potrebe. Denar zanje bi zagotovili s prodajo dveh vozil bivše občine Mozirje in s sredstvi njene zapuščine, denar pa je treba porabiti, da ne bi bilo škode. Na mozirski seji je eden izmed svetnikov izustil, da ne bi bila škoda, če bi bil avto boljši, da pa je še vedno boljša škoda, kot škoda. (Na Ljubnem so se škodi že odrekli in bi raje denar na roko, da res ne bi bilo škode). Pa kar po gasilsko Gasilci iz Šmartnega ob Paki so se med drugim na nedavnem občnem zboru pohvalili, da so močno pomladili svoje vrste in tudi o izobraževanju so rekli nekaj besed. Vse pa kaže, da niso vešči v znanju slovenščine, sicer bi vedeli, da morajo na svoj avtomobil napisati pravo ime svojega kraja, ne pa upoštevati (zapisati) gasilsko varianto. 98 objektov poškodovanih na kakršenkoli način, največkrat se pojavljajo razpoke. Objekti, ki so potrebni sanacije se sanirajo, ostali se beležijo, vsako leto se izvrši kontrola. Za letošnje leto še nimamo poročilo o stanju, vendar bomo to v kratkem dobili. Potem bo pripravljena nova klasifikacija, Rudnik bo poskrbel za sanacijo najnujneših in uredilo se bo tako, da bo v zadovoljstvo vsem." Utrip kraja je žalosten Res, da v Pesju in podgoiju živi nekaj več kot 1200 ljudi, res, da imajo lepo urejen dom krajanov, vendar kraj spi. Kako ga vidi Tone Košir? "Utrip v kraju je žalosten. Ljudje, čeprav jih vabiš, ne pridejo. Le na kakšni proslavi ob prazniku se še dobimo. Sicer pa samo še takrat, ko se kje pokažejo težave. Sicer pa je to naše druženje, po pravici povedano, zamrlo. Morda tudi zato, ker je večina problemov v kraju vseeno rešenih." ■ Bojana Špegel Radioklub Mozirje Ba»acB*B««aH)»a Novo vodstvo, načrti in ime Pred nedavnim so se na redni letni in tokrat tudi volilni skupščini sestali člani Radiokluba Moziije. Dosedanji predsednik Ivo Žvipelj je v poročilu o preteklem delu posebej poudaril, daje (žal) tudi v tem klubu v zadnjem času prisotno pomanjkanje volje in novih idej. Takšna in ne preveč optimistična ugotovitev je morda bolj spodbuda za še boljše delo, saj predsednikovo poročilo vendarle razkriva pestro klubsko dejavnost. Zgornjesavinjski radioamateiji so sodelovali na številnih tekmovanjih in dosegali lepe uspehe, izvedli so tečaj za nove člane, prikazali svojo dejavnost na osnovnih šolah, lepi pa so tudi obeti glede zagotavljanje novih in primernejših prostorov. Ta dolgoletni problem bodo rešili z razumevanjem Trgovskega podjetja Savinja. Oživiti bo treba tudi sekcijo v Lučah ob Savinji, ki ima sodobno opremo, darilo avstrijskih kolegov, preprečili pa bi radi tudi "nered" pri plačevanju članarine, kije tudi kazalec pripadnosti klubu. Operativni delovni načrt bo pripravil novi upravni odbor, ki mu poslej predseduje Zlatko Šmarčan, klub pa se bo preimenoval v Zgornjesavinjski radioklub, saj bo z novo lokalno samoupravo s svojim delovanjem pokrival pet novih občin. ■JP s Odprto pismo krajanov Gorice pravemu naslovniku Krajani Gorice v Velenju že skoraj dvajset let živimo na področju, ki je bilo zgrajeno po zazidalnem načrtu, ki ga nismo potrdili krajani KS Gorica, ker smo se naselili kasneje. Zato pričakujemo, da nas bo kdo pred posegi v to prenatrpano okolje kaj vprašal. Za Gorico že vseskozi velja, da je to spalno naselje, ker nima prave duše. To se je v interesu nekaj krajanov potrdilo tudi ob zaprtju ceste proti Celju. Nobeni protesti niso zalegli. Pa bi radi zgodbo ponovili ?! Ker smo spalno nasleje, nam želijo zgraditi kulturno ustanovo na visokem nivoju, diskoteko! Zanjo so se dogovorili predsednik KS -g.Vičar, njegov pomočnik, ki že nekaj let živi v Šaleku - g. Naraks, direktor trgovine Gorica- g. Pokle-ka in seveda (ne vemo kateri) občinarji. Lokacijsko dovoljenje so na podlagi zazidalnega načrta iz leta 1974, ko so se tu pasle le krave in je bil leta 1977 preklican, izdali ljudje, za katere je odgovoren g. Rezman. Sos- edov, ki živimo v teh soseskah leta 1995, za soglasje nihče ni povprašal. Vedeli so, da gre za disko v kletnih prostorih trgovine Gorica, v katerega bi avstrijska državljanka velenjskega rodu s svojo firmo, Wiegele, d.o.o., Šercerjeva 13, Velenje, vložila 500.000 DEM. Direktor trgovine je na lastno pest začel z izrezom vrat v zaklonišče v kleti trgovine preden je imel za to dovoljenje. Krajani, ki smo za to izvedeli okrog 1. novembra lani, smo se o zadevi pozanimali na občini. G. Edi Vučina nas je arogantno odpravil, češ da disko bo in da za to ne potrebuje nobenega soglasja sosedov ali KS. Zato smo se krajani želeli pritožiti. Formalna pot pritožbe preko organov Krajevne skupnosti ni bila možna, ker g. Vičar in g. Naraks to idejo osebno še vedno podpirata. Tako smo se bližnji sosedje iz sosesk B, C, D (ulice Koželjskega, Goriška), Lipa in OŠ Gorica pritožili kot soseske, najprej predsedniku Izvršnega sveta. Proti dejavnosti disko kluba, ki bi poleg naših lastnih problemov prenagnetenosti prinesel še nočni nemir, droge in še kaj in seveda tudi proti temu, da lahko nekdo nekaznovano uniči naše skupno zaklonišče. Pa so nas zavrnili, ker nismo "stranka v postopku" in ker IS s tem nima nič, ampak le Sekretariat za okolje in prostor, kije pod državnim okriljem. Nato smo pritožbo zaradi napačnih postopkov pri izdaji lokacijskega dovoljenja naslovili na takratni Sekretariat za okolje in urejanje prostora Velenje, g. Rezmanu. Odgovor je bil podoben prejšnjemu. Nismo "stranka v postopku", ki bi se imela pravico pritožiti. V tem dopisu navajajo, da je to lahko le trgovina Gorica, ki je zaprosila za lokacijsko dovoljenje. S tem dopisom to ni bila več niti Krajevna skupnost, s katero so prej taktno manipulirali. Zakaj in kako? Sekretariat za okolje ni poiskal ustrezna soglasja in opredelil "stranke v postopku". Delali so po domače. Na Svetu KS je direktor trgovine Gorica, G. Pokleka, predstavil idejni načrt "diskoteke na visokem nivoju" tako, da so člani sveta ob določenih pogojih, ki so pomenili zagotovitev miru ponoči, dali načelno soglasje idejni zasnovi. V tej fazi seveda nihče za mnenje ni vprašal prizadetih sosedov. V času, ko smo se krajani organizirali proti nameravanim delom, je predsednik KS "pozabil", daje podpisal soglasje za preureditev kletne etaže trgovine Gorica brez vsakih pogojev in nam celo rekel, da je brezpredmetno pisati pritožbe, ker iz projekta ne bo nič. Pa smo se pritožili, ker smo se bali, da za firmo Wiegele kot investitorjem, stoji človek, ki ima z diskotekami bogate izkušnje, a smo ga iz Velenja enkrat že pregnali. V teku tega dopisovanja so trije od petih prisotnih članov Sveta KS - s strani g. Vičarja izdano soglasje KS preklicali, ker ni bilo v skladu z dogovorjenim, zlasti pa zato, ker za svoje načelno soglasje niso iskali potrditve krajanov, ki jih zastopajo. Tako za preureditev kletne etaže trgovine Gorica ni soglasja sosedov, soglasje KS pa je preklicano s stra- ni večine prisotnih članov Sveta KS. Zato smo se na zadnjo odločbo, da ne moremo biti stranka v postopku, pritožili na Ministrstvo za okolje še enkrat. Čakamo na odgovor. Ker pa imamo igric z nami dovolj, ker pač krajani sosek B,C,D, Lipa in OS Gorica nismo niti pravna niti fizična oseba, torej se pritožujemo "protizakonito", smo proti izgradnji diska v naši sredini zbrali cca 700 podpisov. Fizičnih oseb, neposrednih sosedov. Predložili smo jih Upravni enoti za okolje in prostor v Velenju. Zato zahtevamo, da nam pristojna - načelnica Upravne enote državne uprave Velenje in župan odgovorita, kaj je s to zadevo - kljub temu, da smo za. njihove pojme neformalna skupina, za katero pa je celo naselje sosedov, ki preposto iščejo svoj mir. Pričakujemo, da pokličeta naše predstavnike in de-mantirata izjave Pecija, za katerega se je na koncu pokazalo, da je le v igri, da bo v začetku marca pričel z gradnjo diska v kleti naše trgovine. Vemo, da mu je g. Pokleka, ker sam ne zna biti direktor dobre trgovine, del svojega neizkoriščenega lokala že dal v najem za poceni kramo. Od tu dalje je še en sam samcat korak. Tega pa ne želimo in nočemo! Želimo le prenehati s to neumnostjo, ki nam po nepotrebnem jemlje čas in dobro voljo. ■ Velenje, 24.02.1995 Predstavniki krajanov Gorice Santa Barbara -četrti del Pismo Kluba svetnikov socialne, krščanske in ljudske demokracije glede lokacije nove cerkve v zadnjem Našem času me je prav prijetno presenetilo, saj se zdi, da (tudi moje) "nerganje" počasi le rojeva prve pozitivne sadove. Pretežni del pisma (ki so ga seveda svetniki samo podpisali, napisal pa ga je arhitekt) je namreč po mojem mnenju strokoven in kvaliteten, in se z njim strinjam. Proti koncu pisma pa se stroki pridružuje že politika, saj se skuša na hitro obračunati s tako-imenovanimi zaščitniki "javnih interesov". A o argumentih morda kdaj drugič... Tisto, kar je v pismu najpomembnejše in tudi zasluži največ pozornosti, ter tudi največje priznanje, pa je vsekakor spoznanje svetnikov združenih v prej omenjenem klubu, da Cerkev s postavljanjem občine in občanov pred dejstvo ('Tukaj, prav na tem mestu bo stala nova cerkev!") ni ravnala prav! Zato bodo dali pobudo mestnemu svetu, da sprejme sklep za začetek postopka za spremembo občinskega prostorskega načrta. To je prava, demokratična pot! Pot na katero sem vedno opozarjal,ko sem pisal, da je gradnja nove cerkve na tako kvalitetnem delu mestne površine stvar vseh občanov, ne le volja Cerkve. In svet kot predstavnik občanov bo pač demokratično odločal o tej pobudi. In jo sprejel, ali pa tudi ne. In to je demokracija skozi katero imamo vsi občani - vsaj posredno) vpliv na pomembne odločitve. Z odločitvami se morda ne bomo vsi strinjali, a spoštovati jih bo potrebno! ■ v.vrbič V vasi Gorenje že pohiteli Da, v vasi Gorenje smo res pohiteli, toda ne tako, kakor je razvidno iz člančiča v 8. številki Našega časa z dne 2. 3. V njem je navedeno, da "njihov iniciativni odbor do sprejetja statuta občine nima nikakršne veljave". Na tem sestanku, ki gaje sklical samoiniciativni odbor za pripravo volitev Vaškega odbora Gorenje, sta razložila občinska predstavnika g. župan Ivo Rakun in predsednik sveta občine g. Bojan Kladnik, da se sicer malo prehiteva, ker občina še nima svojega statuta, vedar se Vaški I odbor lahko izvoli IN IMA VELJA- 1 VO, vendar zaradi zakonov, ki jih ] vsebuje statut, ne moremo opravljati dela z občino in smo v mirovanju do meseca aprila. Lahko pa v okviru ] krajevne skupnosti raziščemo marsikaj, kar je potrebno za nadaljnje delovanje. Torej - Vaški odbor je izvoljen, in sicer je v njem sedem članov, na prvi seji pa smo že izvolili predsednika in namestnika predsednika, kar bo razvidno iz zapisnikov. Tudi glede lastništva Doma krajanov se ne strinjamo, da je last Kmetijske zadruge Šoštanj, kajti ta dom ni bil nacionaliziran, ampak grajen po vojni s pričetkom gradnje leta 1947. Gradili smo ga sami krajani udarniško, les je iz okoliških gozdov podarjen in denar je kapljal tudi tako, da smo že v napol zgrajeni dvorani igrali igre in imeli druge kulturne prireditve, ob vsaki pa še veselico, ki je prinesla skromen prispevek. Zato problema o lastništvu doma nismo načeli na sestanku, predstavnika občine sta nam to posredovala in nastala je burna debata. Če je zemlja, ki je bila pred vojno cerkvena last (mislim, da je tudi sedaj), prepisana na Kmetijsko zadrugo, dom pa stoji na njej, to še ne pomeni, da je zadruga lastnik doma, saj ni niti z mezincem mignila za njegovo gradnjo. Kaj ko bi rekli, daje nek stanovanjski blok last tistega, čigar zemlja je pod njim, ker tudi tista zemlja je bila nacionalizirana, a stanovanjski blok je gradil stanovanjski sklad. Mi želimo samo preprečiti nadaljnje uničevanje prostorov ter vzpostavitev takega stanja, kakršnega je sedanja garnitura krajevne skupnosti dobila v svoje upravljanje, to je ureditev dvorane, ki je bila obnovljena že leta 1977 s samoprispevkom ter ključe, ki jih mi nismo že leta nazaj nikoli posedovali. ■ Za Vaško skupnost Gorenje, Marinka Obu NAGRADNA KRIŽANKA KIDRIČEVA 7, VELENJE TEL.: 856 - 952 Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo. GESLO OPREMUENO Z VAŠIM NASLOVOM, POŠUITE NA NAŠ ČAS, D.O.O., FOITOVA 10, VELENJE S PRIPISOM, NAGRADNA KRIŽANKA URARSTVA, ZLATARSTVA TAMŠE NAJKASNEJE DO 27. MARCA 1995 ! 1. NAGRADA: URA CASIO Z ELIMINATORJEM 2. NAGRADA: URA CASIO 3. NAGRADA: URA CASIO RIBIŠKA EN0JADR-NICASTO-KOTfllM JADROM (NASRE-D0ZEM-M0RJU) DOLGO-REPA TROPSKA PAPIGA KNJIŽNI JUNAK BULJBA STARO-JUDOVSKI KRALJ REKAV ANGLIJI VRANIČNI PRISAD ameriški macesen ROBERT TRATNIK NAJSVET ZVEZDA V ŠKORPIJONU telesna POŠKODBA SP0D.DEL HRBTENICE marjian tavčar SREDISCE GR.EPIRA URS RAEBER žarnica ig samo vijak pri stiskalnici OBLAK STANE MADZ.K0M-P0NIST POČASNA SKLADBA gnetui VAMASA ZA0BU-K0VANJE krilo zgradbe LARS 0NSAGER RUS. REKA, PRITOK BALHAŠK. JEZERA določila 0tem kakšno sme, mora biti kako ravnanje, vedenje, mišljenje POPOLNA ZMAGA PRI TAROKU amfim. igralka hayw0rth SESTAVINA SVET. PUNA rus.skla-dateu uad0v STOJ, PRIPRAVA žica za,, l0tanje VRSTA lignita GLAV. ŽILA ODVODNICA SV1CARSK1 TEOLOG (J0HANN KASPAR) VOTLA PALICA ZA PRETOK TEKOČIN SEMIT-SK0 LJUDSTVO V JORDANIJI POPULARNA POPEVKA ENA OD EVER-'GREENOV' LETOPIS, KRONIKA PROSTOR V CERKVI ZA PEVCE RIMSKI BOG LJUBEZNI 5TRČS PESNIK BENEŠKE SLOVENIJE (IVAN) KANADSKI POPEVKAR FRANC. PISATELJ (CLAUDE, 'AR1ANA*) T0MAZ ŠALAMUN ZVEZDA VORIONU MARIBOR. TOVARNA TIS0C Kl-■OGRAMOV ALBERT EINSTEIN MESTO V MAKED0NIJ NASILJE MOZpjJ, IZPUŠČAJ KAL POGANJEK ZDRAV. RASTLINA OPRIJETO OBLAČILO DRŽAVA V IND0K1NI N0BEL0VEC ZA MIR-49 [ (JOHN B0YD) PLATINA ZAREZAV D0GAH SODA PRI DNU ZEMEIJ-SM TEČAJ STOJA ST.SL0V. IGRALKA 0S0JNIK GREGOR LAVRAČ ZELEZN. PROGA IZSTOP ORGANA BALERINA PAVLOVA ESTONEC PLOD, SADEŽ KRATICA ZA TOLAR IGRALKA MAGNANI bogo verec branko anžlovar VRHVKA-RAVANKAH SL0V.TISK AGENCIJA leon engelman LADO TR0HA ALOJZ GRADNIK PRAOČE GRKOV, PR0METE JEVSIN ODLIČNA SLOV. SLIKARKA spodnji del posode ANTON DOLENC , PRI ČLOVEKU t" L_ KULTURA,ŠOLSTVO Hermanov brlog -prvi otroški muzej Celje - V torek so v odprli prvi slovenski otroški muzej z imenom Hermanov brlog. Deloval bo v sklopu Muzeja novejše zgodovine Celje, namenjen pa je otrokom do vključno 4. razreda osnovne šole. Svojo vsebino bo črpal tako iz preteklosti, kot tudi iz sedanjosti, iz vsakdanjosti in prazničnosti. Zbiral, hranil, raziskoval in razstavljal bo slovensko kulturno dediščino. Ima svoje prostore, zbirke in maskoto z imenom Herman Lisjak, ki jo je ustvarila ga. Jelka Reichman. Prvo občasno razstavo so pripravili v sodelovanju z Numizmatičnim kabinetom Narodnega muzeja v Ljubljani in Banko Celje. Obsega predsta- vitev različnih denarnih valut s posebnim poudarkom na slovenskem denarju in njegovi zgodovini. V inprovizirani muzejski banki se otroci lahko igrajo bančne uslužbence in varčevalce... V muzejski delavnici in igralnici pripravljajo še likovne delavnice, vsebinsko vezane na denar; v muzejskem gledališču pa predstave za otroke. Delavnice bodo potekale do konca leta, z različnimi tehnikami; do konca leta 1995 bo odprta tudi prva občasna razstava otroškega muzeja, ki vas vabi od torka do petka od 10. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih pa bo zaprt. (mbš) Galerija KC Ivana Napotnika Velenje IIIII9lilt province nimajo v šolstvu nikakršnih pristojnosti. Zasebno šolstvo zajema vse vrste šol, njihove ustanoviteljice pa so verske ali laične ustanove ali starši. Sedemdeset odstotkov vseh osnovnih in osemdeset odstotkov drugostopenjskih šol je zasebnih. Razlika med javnim in zasebnim šolstvom se torej nanaša na ustanoviteljstvo in v tej zvezi na sestavo Ustavo iz leta 1917, je dorekel zasebno šolstvo. Če se določeno število staršev organizira v formalno nepridobitno organizacijo in zahteva ustanovitev osnovne šole, ki bi temeljila na določeni verski ali pedagoški filozofiji, je občina po zakonu dolžna priskrbeti stavbo, centralna vlada pa denar za učiteljske plače. Potrebno število staršev se razlikuje glede na velikost občine (od 50 v občinah pod 50.000 prebivalcev do 125 staršev v tistih nad 100.000 prebivalcev). FINANCIRANJE JAVNIH IN ZASEBNIH ŠOL a) Na Nizozemskem je enakovredna denarna pomoč javnim in zasebnim šolam zagotovljena z obdavčenjem. Vsaka družina prejme bon v vrednosti stroškov, ki jih ima javna šola z učencem. Ta bon morajo starši porabiti le za šolanje svojega otroka. Leta 1982 je vrednost bona znašala 5400 guldnov (približno 1800 USD) za drugostopenjske in 3600 guldnov (približno 1200 USD) za osnovne šole. Šola, ki prejme od staršev takšen bon, ima pravico pridobiti državna sredstva za pokrivanje učiteljskih plač in ostalih stroškov. Zasebne šole lahko dopolnijo vrednost bona z dodatno, minimalno šolnino. Tudi občinske javne šole sprejemajo od staršev bone, vendar za obvezno šolanje ne smejo uvajati šolnine. Šolnina predstavlja manjši del pridobivanja denarnih sredstev. Po zakonu je obvezno šolanje brezplačno (učenci dobijo v šoli vse potrebščine - od radirke do učbenika), le drugostopenjskim šolam in univerzam je dovoljeno pobiranje majših šolnin. Šole na vseh nivojih smejo pobirati sredstva za dodatne aktivnosti (obiski bazenov, knjižnica, predstave...). Podatkov o višini teh sredstev šole ne posredujejo vladi. Leta 1980 so se številke gibale od 100 do 200 USD v večini osnovnih šol, na drugostopenjskih šolah je bila ta številka nekoliko višja. Zakon, ki je v veljavi od začetka 80. let, onemogoča izključitev otroka iz šole, če starši ne zmorejo plačevanja sredstev za dodatne aktivnosti ali šolnine. b) Centralna vlada pokriva stroške učiteljskih plač v javnem in zasebnem šolstvu. Plače so vre-dnotene z lestvico glede na stopnjo izobrazbe in delovnih izkušenj učitelja. Šolam ni dovoljeno, da bi z višjimi plačami privabljale učitelje. Število učiteljev v neki šoli je odvisno od števila učencev, ki je v razmerju 31:1. Občina zagotavlja javnim in zasebnim šolam poslopje, centralna vlada povrne stroške amortizacije in najemnine. Šole so dolžne pokrivati manjši del sredstev za tekoče stroške vzdrževanja, čiščenja, gretja, za knjižnico in učila. Občine same odrejajo višino prispevkov, ki pa morajo biti enakovredni za javne in zasebne šole. Leta 1980 je bila višina teh sredstev približno 200 USD na učenca. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI SISTEM Javno in zasebno šolstvo je centralizirano. Zelo malo zasebnih šol je neodvisnih od državnega nadzora in sredstev. Večina zasebnih šol se je odločila za večjo denarno pomoč države, da so lahko obdržale svojo posebno konfe-sionalno (versko) ali pedagoško identiteto. Čeprav morajo vse šole upoštevati predpisani program, ker morajo vsi učenci opravljati državni izpit ob koncu osnovnošolskega šolanja, pa je šolam vendarle dana svoboda poučevanja. Vodstvo šol lahko samo izbira tekste in učitelje po kriterijih delovanja šole. Učitelji lahko sami odločajo o načinu poučevanja. Določeni predmeti - npr. zgodovina, se v različnih konfesionalnih šolah poučujejo različno. Razlike med teksti različnih šol so velike (reformacija, vojna za neodvisnost izpod Španije...). Poleg konfesionalnih šol (katoliških, protestantskih, kalvinističnih) deluje na Nizozemskem tudi več zasebnih šol z lastno pedagoško identiteto: Jena Plan, Dalton Plan, Montessori sistem itd. Za zasebne šole je poleg verske in pedagoške identitete značilno tudi, da se bolj posvečajo posamezniku in najbrž je tudi to eden glavnih vzrokov, da se starši odločajo za šolanje otrok na teh šolah. ŠOLSKI SISTEM PREDŠOLSKA STOPNJA Do leta 1985 se je predšolska stopnja pričela z dopolnjenim otrokovim 4. letom starosti in je trajala dve leti. V predšolske ustanove je bila vključena velika večina otrok (od 97 do 99%). Leta 1985 se je dvoletna predšolska ustanova priključila osnovni šoli kot njen integralni del. Nizozemska je tako prva evropska dežela (po podatkih UNESCA iz leta 1988), ki ne pozna predšolskih ustanov in je poleg Gibraltarja edina evropska država, ki vključuje otroke v osnovno šolo že z dopolnjenimi štirimi leti starosti. Otroci do štirih let so v otroških vrtcih ali igralnih skupinah. Zanje skrbijo zasebne ustanove ali lokalne oblasti, za njihovo dejavnost pa je odgovorno Ministrstvo za socialno skrbstvo in zdravstvo. OSNOVNO ŠOLANJE Posebnost nizozemskega izobraževalnega sistema je dvanajstletna šolska obveznost, ki se začne s petim letom starosti. PRIMARNO, to je osnovno šolanje, obsega osem let, od četrtega (obvezno od petega) do dvanajstega leta starosti. To pomeni, da je prvo leto šolanja v primarni šoli v resnici predšolsko in le formalno obvezno. Ta predšolski razred obiskujejo vsi otroci med četrtim in petim letom starosti. Mladina izpolni svojo šolsko obveznost v osemletni primarni osnovni šoli in v štiriletnem sekundarnem izobraževanju, oziroma ob koncu šolskega leta, v katerem je učenec dopolnil šestnajst let. Primarno, osnovnošolsko izobraževanje, traja torej od 4. do 12. leta starosti. Ocenjevanje v osnovni šoli je opisno, ponavljanj razredov ni. Ko učenec osvoji program, napreduje v višjo skupino. Pouk je individualiziran in notranje diferenciran. Ob koncu osnovnega šolanja učenci pokažejo nadaljevanje na naslednji strani v Literarno-esejistična priloga Šaleškega literarnega društva Hotenja 9. marca 1995/ številka 5 nadaljevanje s prejšnje strani znanje z reševanjem testov znanj, ki jih oblikuje Inštitut za razvoj šolstva. Ti rezultati, mnenje učitelja, staršev, otrokove želje in odločitev ravnatelja so pogoj za izbiro drugostopenjskega izobraževanja. Spričeval ne poznajo. NADALJEVANJE OBVEZNEGA ŠOLANJA Učenci morajo nadaljevati šolanje v eni od oblik sekundarnega (drugostopenjskega) izobraževanja, od dvanajstega do šestnajstega leta. Sekundarna stopnja (nižja in višja srednja stopnja) obsega tri temeljne smeri izobraževanja, in sicer: - preduniverzitetno izobraževanje - v. w. o. - splošno izobraževanje - a. v. o. - strokovno izobraževanje - b. o. Nizozemska je temeljito reformirala svoj šolski sistem na drugi stopnji leta 1968 v šolski reformi, imenovani Mammoth Law. Glavni namen te reforme je bil izoblikovati bolj integriran sistem srednjega izobraževanja, ki bo v ospredje postavil meritokratski princip selekcije in napredovanja ter zmanjšal vpliv socialne pripadnosti na uspešnost učencev. Cilji reforme so bili: - bolj ali manj skupno prehodno leto srednjega izobraževanja, - obvezno testiranje in mnenje učitelja ob zaključku osnovnega šolanja za nadaljevanje šolanja na drugi stopnji, - združevanje različnih tipov srednjih šol v tako imenovane "šolske skupnosti" ali velike šolske centre. Tako je nastal sistem, ki je dosegel svojo koherentnost, vendar je od osnovnega izobraževanja naprej diferenciran na različne tipe šol, ki omogočajo prehodnost le po prvem letu, sicer pa je hierarhija med temi tipi šol ohranjena. VLOGA STARŠEV Starši imajo v nizozemskem šolskem sistemu pomembno vlogo. Ta se začne že pri pobudi v ustanavljanju šol, udeleženi so v šolskih svetih in odborih, aktivno sodelujejo tudi v vzgojno-izobraževalnem procesu - vodijo razne aktivnosti, pomagajo pri branju učencev v šoli, včasih celo nadomeščajo učitelja po učiteljevih navodilih itd.. SKLEPNE MISLI Za nizozemski šolski sistem je značilno svobodno šolstvo, kar pomeni tudi izredno visoka stopnja spoštovanja individualnosti učenca ter učitelja.V šolah posvečajo veliko časa razvoju otrokovih individualnih sposobnosti. Delo poteka v sproščenem vzdušju, učitelj je organizator dela. Njegovo delo je znatno olajšano tudi zato, ker ima šola možnost nakupa vseh učbenikov, učnih pripomočkov, izdelanih učnih listov, didaktičnih iger ter drugih pomagal. Država v celoti izpolnjuje svoje obveznosti financiranja. Kako bomo znali mi izkoristiti možnosti nove šolske zakonodaje, kije pred vrati, je odvisno od nas samih. Tudi naši starši bodo imeli možnost ustanavljanja zasebnih šol in sodelovanja pri delu šole. Viri: Boris Lipužič: Izobraževalni trendi v Zahodni Evropi; Educa, Nova Gorica 1994 Geoffrey Walford: Privatne škole, iskustva u deset zemalja; Educa, Zagreb 1992 Janko Muršak: Šolski sistem, ekspanzija izobraževanja ter socialna pogojenost izobrazbenih dosežkov učencev na nizozemskem; Sodobna pedagogika 1990, št. 7-8 Zdenka Kodrič, učiteljica, študentka ob delu 4. letnika pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ivan Jovan KROG Skozi večna vrata vstopi otroški jok rosa pomladnih cvetlic umije njegovo bit žarki poletnega sonca razvijejo bitje v telo piš jesenskega vetra oklesti mladostni izraz nalet zimske beline pokrije spokojni pogled drugi božji prihod spet postavi mu vrata da stopil bo skoznje v večno svetlobo ali večno temo ffiF' " *' ""v., pf J* MOST Človek je obesil svoj pogled visoko pod nebo in gosta nemoč mu je zalila oči. Videl je, kako se je nebo razparalo na dvoje in videl je, kako je neka zvezda izgubila ravnotežje. Človek se je ustavil na mostu in sklenil roke. Napor njegovih misli je bil tolikšen, da je most projiciral v nebo. Most - človekova projekcija je postal vez med polovicama razparane neskončnosti in bogovi so se spet lahko obiskovali. Srečevali so se na mostu in pletli debelo mrežo absolutnega prijateljstva. Sirili so most, manjšali vrzel in neskončno bogov se je spojilo v enega. Ta bog je obesil svoj pogled globoko nad Zemljo. Videl je, kako se je Zemlja razklala na dvoje in videl je, kako so človeku klecnila kolena. Človek je kričal v neskončnost in v neskončnosti je bog mislil, da bi z mislimi projiciral most na Zemljo. Most je postal vez med polovicama razklane Zemlje, človek na mostu pa je zaman čakal sočloveka. Naveličan je izgubil ravnotežje in brezno pod mostom ga je pogoltnilo. Bog pa je gledal, kako sta se na dnu utapljali polovici človekove duše. Barbara Vogrinec ROSNA POEZIJA Andrej Steničnik POTOVANJE v neskončnem teku reke privid sanjane pokrajine moj minljiv obris senca med snom skrivnostna sopotnica sonca odkrita goljavi kamna slutnja v svitu in spremenjena samota svetloba SPREHOD Sen listnate odeje po stopljenem snegu skrita sled gozdne živali in izgubljen smeh zamolklega mraka med nočnim plavanjem v reki slutnja sile med kobiljim prhanjem v zajeti vodi usmiljenja vonj telesa smreke in brezno tišine v brezdanji omotici steklastega zraka bleščečih deževnih kapelj. ZELENI ZEMLJA Praznik, je v travi sled podaljšane sence sanjan prah med prsti v zraku ples mehurčka in oblaka kaplja radosti otroka svetlobe minljiv odsev na drevesu solze smole. Andrej Steničnik, živi in dela v Žalcu PRISTRIŽENO PERO Natečaj za kratko zgodbo * kratka zgodba * poljubna tema * 60 vrstic * Nagrada: knjižno darilo knjigarne KULTURNICA V vsaki številki mesečne priloge PREZRTO bomo izbrali in nagradili najboljšo kratko zgodbo, objavili pa bomo tudi ostale prispele kratke zgodbe. Meseca julija bomo med vsemi mesečnimi nagrajenimi kratkimi zgodbami nagradili še najboljšo kratko zgodbo prvega polletja leta 1995. Kratko zgodbo označite s šifro. Z isto šifro označite zaprto kuverto, v katero priložite svoje osebne podatke (ime, priimek, naslov, EMSO, žiro račun in status (samostojni kulturni delavec, zaposlen, dijak, študent, brezposeln)). Vse skupaj pošljite najkasneje do vsakega prvega v mesecu na naslov uredništva: Šalešltž literarno društvo Hotenja, p.p. 144, Titov trg 4, 63320 Velenje, s pripisom: PREZRTO -KRATKA ZGODRA. v Literarno-esejistična priloga Šaleškega literarnega društva Hotenja 9. marca 1995/ številka 5 Na natečaj "Pristriženo pero" so prispele tri kratke zgodbe pod šiframi Noč, Tunel in Valentin. Komisija je po pregledu tekstov izbrala kratko zgodbo pod šifro Noč. Avtorica kratke zgodbe z naslovom PREKLETSTVO je Irina Kralj iz Velenja. Zgodba temelji na že velikokrat uporabljeni tematiki metafizične usode slovenskega človeka. Zanimiva je postavitev avtorice v miselni svet moške besede, čeprav so v zgodbi nedodelani preskoki. Knjižno nagrado, ki jo podeljuje Knjigarna Kulturnica, bo uredništvo priloge Prezrto podelilo nagrajenki iz prejšnjega meseca in nagrajenki s tega razpisa prihodnji teden, o čemer bosta avtorici naknadno obveščeni. PREKLETSTVO V Matjaž Salej PRELJUBEZEN Dedje so previharili viharje, oblastniki prevrednotili vrdenote. Očetje so preživeli življenje, juristi prejudicirali trpljenje. Prijatelji so premislili misli... Bila sem deček. Svoje suhe premražene roke sem potegnil k sebi in čutil strahotno težo zadušljive odeje. Imel sem strogega očeta, njegova beseda je pomenila zakon in gorje meni, če sem ga prekršil... Kazen je bila spanje na nezakurjenem, s prahom in pajki prepredenim podstrešjem, kjer so nekoč davno prenočevali hlapci in dekle ... Mogoče so si kdaj zakurili, a toplota je morala od groze pobegniti... Vzidane omare, v katerih so trohnele pozabljene fotografije, obžrte uniforme in druga plesniva navlaka, so škilili na moje ležišče. V spreminjajočih očeh goste noči sem videl lazenje ostudnih strupenjač, ki z razcepljenim jezikom vohajo za kot hudič plodnimi mišmi... A hvala bogu, bil je december in že ves popoldne je dišalo po snegu in zimo sem imel rad - spodaj na topli krušni peči. Ob toploti, po kruhu dišeče peči, sem za hip zasanjal in v svinčeni odeji so se oglasili predirni glasovi. Otrplo sem prisluhnil, skočil pokonci in se zastrmel v sovražno temoto. Neznano me je prijelo, z vso silo stisnilo in pričelo dušiti ... Vame je strmelo pokvečeno okno in šipe so šklepetale od mrzlega vetra. V prsih mi je norelo, pekoče oči so izgubljeno lovile obledeli blesk svetlobe, ki je zamrl in spet zagorel. Zdaj so se ulovili tudi zvončkljati glasovi, pridušene besede, rojene v bolečini, morda strahu? Krhko drobincljanje se je gostilo in redčilo in zgrizene pod-nice so jevknile in ječale še tudi potem, ko sem obmiroval in se zazrl tja dol. Hotel sem razločiti zmedo, kije vihrala tam spodaj, le nekaj drobnih korakov od naše hiše. Vsi so tekali kot zmedene mravlje, zasneženi hlodi so ležali vsevprek, nekje v temi je žalostno hrzal konj, nekdo je ihtel, pritajeno priganjal, prestrašeno zaklel... .s: ee Noč se ni premaknila nikamor, veter je turobno zatulil, temne snežinke so se začele gostiti, črne dolginaste sence so se molče prepletale, hlodi so izginili v temi, utihnil je skrivnostni šepet, stopinje so se utrudile in potem ni bilo ničesar več! O, pač! Medlikasta, s snežno zaveso obdana, lučka, je samotno poplesavala v gluho tišino. Strmel sem v tisti plamenček, spraševal sem se, kaj pomeni, čutil sem njeno toploto, prežemala mi je telo in žgala srce. Temna silhueta se je od nikoder priplazila, kakor da jo je oživil goreč plamen. Zlovešče je povzdignila dlani proti padajočim kosmičkom in za hip so njene oči rdečkasto zakrvavele in vedel sem, da strmijo naravnost vame! Mraz je oledenel, pasji lajež je besno šavsnil v čudno noč... "Bodi preklet, ti in tvoji potomci! Preklet, stokrat preklet!" Otožnost mu je zarisala tanko črto okoli oči. Še tako čista studenčnica je ne odstrani. Ostala bo na mestu ter nemo pričala o življenju, ki mu ga je z nevajeno kretnjo pisala USODA. Razigran nasmeh ogreje trpkost njegovega obraza. Ujel se je za vejo, ki je molela nad deročo poplavo čustev. Potegnil se bo na breg ljubezni! Bridkosti odplavlja - ostajajo spomini, ki se lovijo na nabrežja pozabe. Videl je, kako minevajo minute, slišal samospeve osamljenih ptic, spoznal žalost zavrženih metuljev... Ni se spremenil! Vzravnan pogumno koraka. Šteje utrip srca, ki se stara hitreje, kot ON. Vsak postanek mu vzame nekaj sivih las. Svetla lisa na glavi se veča. Možgani neumorno pišejo vtise, zložene po predalih minljivosti. Odisejev privid, pomešan s trdoto kamna resničnosti, ga bega. Nestrpno čaka, kdaj se bo lahko obrnil in zaplaval proti toku domnevnih laži. Melanholija blagodejno boža zasanjan pogled. Naskrivaj ga imenujejo filozof življenja! Vedno je v prihodnosti. Le redkim dovoli stopicati za njim. Težko razumljiv se prebija skozi zidove realnosti. Padci ga ne obremenjujejo. Z vso ihto hiti proti soncu, ki ga pozna le on SAM. Delci časa, raztreseni po puščavi brez oaz, ne morejo vzcveteti. Žal mi je zavrženih trenutkov, ki jih ni znal obrniti k sebi! Zelenje smrek, mehkoba stopinj po mahu, je divje zakričala in sovražno zasekala proti meni, da sem odskočil in se potuhnil v najtemnejši kot podstrešne izbe ... Zbudila sem se, ležala sem na golih tleh poleg svoje postelje. Nocoj je naša družina prvič spala v novi hiši, ki jo je moj oče postavil le malo niže od prejšnje, stare in... Zdaj so oživele moreče sanje in domislica je ihtavo pograbila moje telo in ga ponesla ven v še temačno jutro, v katerem je več kot sto let stara hiša shirano čepela in sključeno čakala. Sunila sem vrata, da so betežno zazijala in se pritipala do zglodanih stopnic in po njih na podstrešje. Okno je tako kot v sanjah bolščalo vame. Približala sem se mu, stekel ni bilo, brezzobi okvir se je razkazoval in narahlo loputal v starosti. Ob pogledu tja dol, na novo hišo, me je slutljivo spreletelo. Vogal ponosne hiše je bil vsajen točno tam, kjer sem sanjala plamenček ... In tudi zdaj je bil tam ... Kaj še vedno sanjam? sem se uščipnila in gomazeči mravljinci so me s tistim neznanim hoteli pokončati, mi upijaniti misli... Tisto, kar me je obsedlo, ni moglo biti s tega sveta in če me je svarilo, nisem vedela pred čim. Stopila sem k njej. Bila je tam, le nekaj centimetrov od zidu. Drobna, že skoraj povsem dogorela sveča! "Mama!" je z vso močjo kriknilo iz mene. "Sveča?! O, moj bog!" je kriknila še ona. V strahu sva se posedli za mizo. Imela je bledo lice, glas ji je zamiral. "Prekletstvo!" je šepetala z mrtvimi očmi. "Tvoj dedek je bil kriv, da se je sosedov Franc smrtno ponesrečil. Na drugi strani ceste je bil včasih vodnjak in napa-jališče za živino. Voda je vse zime tekla prek ceste, da se je vse ! spremenilo v ledeno ploščo ... Franc je nek večer s konji peljal hlode tod mimo in prišlo je do nesreče: hlodi so ga povsem razmesarili... Njegova vdova je preklela dedkov rod... Tvoj oče je vodnjak že pred leti zasul, ker je videl tisto nesrečo kot majhen deček... na podstrešju je bil..." Kri mi je ledenela, mladost venela, slutila sem zlo, zlobno je prhutalo nekje zunaj in se maščevalno hihitalo ... Potrkalo je in potem so vstopili. Vsi v črnem, celo njihovi obrazi so bili sivi in ustnice so se premaknile le enemu, ki je segel v mamino belo dlan: "Žal mi je, gospa, vaš mož se je na nočni izmeni smrtno ponesrečil... Zasulo gaje!" (šifra Noč, Irina Kralj) skok prestrašene srne, je zanj pojem popolne svobode. Lovski klobuk in široko razprte oči z otroško naivnostjo vpijajo lepoto ukradenega nedeljskega dopoldneva. V kot prislonjena puška, kozarec vina, klepet s 'sotrpini', zaokroži njegov dan. Kot bombon, zavit v celofan, ga skrije v najtemnejši kot svojega srca. Zvest idealom, ki so drugim tuji, potiska razočaranje v brezno navideznega miru. Nikoli ni bil oče - vedno ATI! Psihična opora v zavoženih ovinkih strahu. Njegovo videnje obstoja stvarjenja je podobno cvetočemu tulipanu sredi mogočnih vrtnic. V boju za obstanek živi po nagonu, ki ga nikoli ne prevara. Zvezda sreče se mu prikazuje v kapljah jutranje rose. Žal se osuši še pred resničnim vstajenjem dneva! Njegovo bogastvo duše je moja dediščina. Bom znala napisati vse, kar bi ON želel povedati svetu, ki ga ne mara poslušati...?! (šifra Tunel, Milojka Mohor) Le kaj sem jaz takšnega storil ? Nič, le ti si mi bila preljuba. * * * VEČER Z ... Nadčlovek ali čezčlovek, to je sedaj nietzschejevsko vprašanje. Uvertura ali predigra (wagnerjanska), s telesom, kajti s tvojo redkobesednostjo ni mogoča. Zvoki godal ob Tristanu in Izoldi in že v uvodu tristanov akord ter pavza. Tista dolga, celinska, zaradi katere postaneš za eno dobo starejši. * * * SUBKULTURA Če tako imenovana subkultura goji le kulturo konoplje, ne moremo govoriti o subkidturi, ampak le o kulturi konoplje. In potem je človek primoran, da v kulturnem okolju napiše vsaj kakšno subkulturno pesem, na primer o kulturi konoplje. * * * TRINITETA Tridelna omara, tri peresna detelja, sveta trojica, tridelna ideologija (indoevropejcev), triola, trije prašički, TNT, Alfa Romeo tri in trideset, troglavi zmaj, Radenska tri srca, triumvirat, trias, jura, kreda, trofazni tok, trigonometrijska funkcija, Oj Triglav moj dom, sex & drugs & ročk & roll... Delo, Barcaffe in Boss! * * * Matjaž Šalej; abs. geografije in sociologije kulture; živi in ustvarja v Velenju; urednik Literarnega almanaha Hotenja 11, zbirka Šaleški razgledi 9, 1992; urednik Almanaha občine Velenje 1994 in Almanaha občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 1995; urednik Racionalno izbranih tem (RIT), glasilo Šaleškega študentskega kluba, 1988-1990. Leta 1991 je bil za svojo poezijo nagrajen na Republiškem srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov v Ljubljani, ki ga prireja Zveza kulturnih organizacij Slovenije. PREZRTO Literarno-esejistična priloga Šaleškega literarnega društva Hotenja, Titov trg 4, p.p. 144, 63320 Velenje. Urednika priloge Goran Milovanovič in Marjan Kukovec, lektorica Alenka Salej. Prispevki, poslani na naslov uredništva, naj bodo označeni s pripisom PREZRTO, čitljivo izpisani, z imenom in priimkom ter točnim naslovom. Oblikovanje/prelom STUDIO MREŽA/Peter Rihtarič ATI ZANIMIVO 1 \18 rOven od 21. marca do 20. aprila Sploh vam ni treba razlagati, da je previdnost mati modrosti, saj to že dobro veste. Zato se raje držite že znane in uhojene poti in se ne spuščajte v rizične situacije. Čas namreč sploh ni primeren. Tudi družinskim prepirom se poskušajte izogniti. Veliko naporov bo pred vami, zato uživajte vsaj vitamine. Bik od 21. aprila do 20. maja Slišali boste za skrivnost, ki vam kar nekaj dni ne bo dala spati. Sicer se boste težko premagovali, vendar bo kljub vsemu boljše, če jo boste obdržali zase. Vse muke bodo bogato poplačane že ob koncu tega tedna, ko vas bo nekdo povabil tja, kamor si res že dolgo želite. Dvojčka od 21. maja do 21. junija Največ težav si boste v naslednjih dneh naredili s svojo pričesko. Najprej bo ta delala težave vam, potem pa še vašim. Modro boste ravnali, če boste molčali in od časa do časa malo pokimali, še naprej pa delali po lastni glavi. Nekdo, o katerem nimate ravno najboljšega mnenja, se bo izkazal za izvrstnega prijatelja. Rak od 22.junija do 22.julija Tako rekoč z neba vam bo padel v roke čeden kupček denarja, tako da se boste morali kar nekaj časa trapiti z mučnim vprašanjem, za kaj bi ga porabili, da bo pametno naložen. Če boste dovolj odločni, bo končno sprejet vaš načrt, to pa pomeni, da je pred vami nekaj lepih dni in nepozabnih trenutkov. Lev od 23. julija do 23. avgusta Neki namig vam bo segel v srce in vas tako zmedel, da boste ves teden medleli od skorajda bolečega hrepenenja. To sicer utegne biti - tako kot za take stvari nasploh velja - varljivo, mamljivi predmet hrepenenja pa nedosegljiv. Lahko, da bo tudi bolelo, vendar je že samo upanje lepo. W Devica od 24. avgusta do 23. septembra Nekam vas bodo povabili, a boste dolgo premišljali, ali bi šli ali ne. Pojdite, morda je prav vedra družba tisto, kar najbolj pogrešate. V službi boste deležni graje in očitkov, doma pa mirnega zadovoljstva, ki ga tako zelo cenite. Prijatelj vas bo nekaj prosil; nikar ga ne pustite na cedilu. ^m/V Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Ves teden se boste potili, pa ne samo od vročine. Stisnite zobe, pa bo že šlo, saj veste, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Partnerju boste odprli srce, kar utegne biti dobro za oba. Prisrčna zaupnost pač močno blaži težave, ki jih prinaša življenje. v Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Spet je pred vami ugoden teden, saj vam bo šlo od rok prav vse, česar se boste lotili. Doma bo vladala harmonija, tudi v službi bo šlo vse dobro, privoščili si boste celo kratek dopust. Sreča je na vaši strani in če boste pametni, bo tako še naprej. Izvedeli boste nekaj tako neverjetnega, da boste povedali tudi drugim. Ne bo škodilo. ^r Strelec od 23. novembra do 21. decembra ^T Kratka avantura, od katere bi človek pričakoval vse prej kot neprijetnosti, vam bo zagrenila kar precej naslednjih dni in ur. Prav zato boste bežali od doma, poskušali vse, da bi se zadeva pozabila. Precej vas bo grizla vest, vendar kaj veliko ne boste znali pomagati. Le z zdravjem ne boste imeli nobenih težav. ^gm Kozorog od 22. decembra do 20. januarja /Sil Spotaknili se boste ob neznaten kamenček, ampak na srečo vas bodo prestregle krepke roke razumevajočega znanca, ki utegne tudi zaradi tega kmalu postati še kaj več. Zaradi malenkosti boste obupovali, vendar težave niso takšne, da bi bile tega vredne. Tisto, kar težko čakate, bo prišlo v ponedeljek. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja Pred vami je neverjetno prijeten konec tedna, ki nikakor ne bo nedelaven, bo pa zapolnjen z obilico prijetnih in kratkočasnih opravil. V ponedeljek boste zapravljali, tokrat za spremembo čisto brez slabe vesti, saj vam sedaj to vaše finančne zmožnosti dopuščajo. Pomenek s partnerjem morda ne bo najbolj vzpodbuden, vendar boste pojasnili mnoge nejasnosti. Ribi od 21. februarja do 20. marca Na videz nepomemben dogodek bo v vas spet vzbudil skrbno prikrito upanje, da človeku, ki vam je tako zelo všeč, morda vendarle pomenite kaj več, kot je videti na prvi pogled. Zdaj ste vi na potezi, zato bo kar prav, da poiščete najboljšo taktiko, prodorno, a ne vsiljivo. Uspeh utegne biti presenetljiv. pete na pohodu - Krompirjevi zrezki z zelenjavo Nastrgamo krompir, mu primešamo različno nastrgano zelenjavo, zmes pikantno začinimo, nato pa spečemo iz nje hrustljave zrezke. Ponudimo jih s solato kot glavno jed. Za 4 osebe potrebujemo: 1,25 kg krompirja, 2 srednje veliki čebuli, 250 g korenja, 150 g zeleninega gomolja, 1 por, 2 srednje veliki jabolki, šopek peteršilja, 75 g mesnate prekajene slanine, 3 jajca, sol, 50g moke, 1/8 litra olja za c vrenje. Krompir olupimo in umijemo. Korenje in zeleno olupimo in umijemo. Por očistimo, operemo in narežemo na tanka kolesca. Jabolka olupimo in narežemo na četrtine, peš-čišča izrežemo. Peteršilj sesekljamo. Slanino narežemo na tanke pramene. Krompir in čebulo grobo nastrgamo. Primešamo jajca, moko in sol. Kro- mpirjevo zmes razdelimo v tri sklede. V eno damo nastrgano korenje in sesekljan peteršilj. V drugo skledo nastrgamo jabolka in zeleno. V tretjo damo slanino in por. Zmešamo krompir s temi sestavinami, dobimo tri različne mešanice. Maščobo segrejemo. Z žlico zajamemo krompirjevo zmes in jo damo na vročo maščobo, potlačimo jo, da dobi obliko zrezka, in zlato zapečemo z obeh strani. Zrezke odcedimo in še vroče ponudimo s solato. Ta vražji znojr Vsak četrti odrasel človek ima težave zaradi močnega znojenja. Znojenje je sicer življenjskega pomena, saj uravnava telesno temperaturo in hladi telo. V človekovi koži je na milijone por, ki izločajo znoj. Znoj je tekočina brez vonja, neprijeten pa postane zaradi bakterij, ki ga razkrajajo. Neprijeten telesni vonj preprečujemo s temeljitim in rednim umivanjem, posebno pod pazduhami. Kožo do suhega obrišemo, z deodorantom pa poskrbimo, da nekaj ur ne bomo zaudarjali. Kdor se zelo znoji, naj uporablja posebne deodorante, saj začasno zožijo pore in zavirajo delo bakterij, ki razkrajajo znoj. Za prijetnejši telesni vonj pa lahko poskrbimo tudi s prehrano. Odreči se je treba uživanju čaja, kave in ostrih začimb, pa tudi kajenju! Če ste se v preteklih modnih sezonah že navadili na čevlje z debelimi podplati in širokimi petami, ki menda tudi niso preveč zdravi za naše hrbtenice, se jih boste morali, če boste hoteli slediti modnim tokovom, v letošnjem poletju odvaditi. Modni oblikovalci so jih izbrisali in na površje spet potegnili ozke in zelo visoke pete, prav vrtoglavo visoke, v katerih se je treba naučiti hoditi. Še vedno pa bodo modne tudi visoke polne pete, vendar se bodo višale iz zelo nizkega podplata pri prstih. Prevladoval bo lak in metalni sijaj, čevlje naj krasi čim več trakov, sponk, konice bodo zelo ostro špičaste. Barve? V prav vseh živo živih barvah letošnjega poletja, ki bo priznavalo vse živahne odtenke roza, zelene, rumene, rdeče...In seveda črna. Še bolje bo, če bodo čevlji večbarvni, tudi pete so lahko v barvi... STE VEDELI? BARVE VAS IZDAJAJO II. V prejšnji številki NC smo vam že razkrili nekaj pomenov barv, ki jih imate radi (+) ali pa jih ne marate (-). Če med njimi še niste našli "svojih" barv, preglejte še današnje. Škrlatna (+) Upate, da vas imajo ljudje radi, čeprav se vam za to ni treba prizadevati. Kar naprej potrebujete nove spodbude, sicer se začnete dolgočasiti. (-) Razodevate se kot osebnost, nagnjena k stvarnosti, v bistvu pa ste prej negotovi. Še sami ne verjamete, da bi lahko bili samozavestni. Ciklamna (+) Mrzko vam je vse, kar je glasno in neposredno. Karte neradi položite na mizo. Zatekate se v sanjarjenja. (-) Težko se sprijaznite z neuspehi, ker ste prepričani, da na vse v življenju lahko vplivate v dobrem smislu. Vijoličasta (+) Zelo ste obrnjeni vase. Pogosto menite, da živite težje kakor drugi ljudje. Nagnjeni ste k depresijam. (-) Zelo vitalni ste in zlasti s praktičnimi stranmi življenja ste si navzkriž. Vrtanje po sebi ne sodi med vaše lastnosti. Modra (+) Čakate, da se bodo dogodki razvijali, kakor se pač bodo, namesto da bi aktivno posegli vanje. Potreba po sprostitvi je pri vas nenavadno velika. (-) Tresete se pred tem, da bi preveč razmišljali o sebi. Notranji nemir vas žene, da ste nenehno s čim zaposleni. Majsko zelena (+) Za vas je umirjeno življenje, radi imate pregled nad vsem. Tudi drobnih stvari se znate veseliti. Želite si ohran-imi neodvisnost. (-) Radi se ločite od množice. Pogosto imate težave z ljudmi, ki prihajajo iz drugačnega družbenega okolja. Rjava (+) Notranje ste zelo trdni. Ljudje zato mislijo, da ste togi in trmoglavi. Toda prej ste melanholični. (-) Razmere, v katerih živite, vas utesnjujejo. Čutne potrebe si želite bolj izživeti. Črna (+) Sodite med ostre ljudi, ki ne marajo sklepati kompromisov. Še sami s sabo se težko sporazumevate. (-) Bojite se podzavestnega v sebi, temnih sil, ki so v vsakem človeku. Poleg tega vas muči strah, da vam bo kaj skalilo mirno življenje. ** *** =1 #**: * * *: * z »****. VEZ >** D N * K A Z 1 P * *#* # O T » ****** *#* # * © © © dobro srednje slabo Oven H Dvojčka lit Lev Deviea Tehtnica Skonip Strelec Kozorog Mar Ribi delo © © © © © © © © © © © © ljubezen © © © © © © © © © © © © denar © © © © © © © © © © © © zdravje © © © © © © © © © © © © ČETRTEK, 9. MARCA PETEK, 10. MARCA SOBOTA, 11. MARCA NEDELJA, 12. MARCA PONEDELJEK, 13. MARCA TOREK, 14. MARCA SREDA, 15. MARCA SLOVENIJA 1 10.20 1/6 10.35 10.45 11.15 13.00 13.05 15.50 16.45 17.00 17.10 18.00 bor 18.45 19.13 19.30 20.05 3/6 21.00 22.00 22.20 22.40 22.55 sledi 23.20 18/21 Medvedov godrnjavček, Čebelica leti z neba Arhiv zemlje, 5/14 Po domače Poročila Oči kritike Žigolo, danska drama PODARIM-DOBIM TV dnevnik 1 ŽIV ŽAV Regionalni studio Mart- Štiri v vrsto -TV igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme Izziv Niagarskih slapov, Tednik TV dnevnik 3 Žarišče Poslovna borza SOVA: Večen sanjač, 10/27 Umor, je napisala, SLOVENIJA 2 15.00 Zvezda varieteja, amer. film 16.30 V vrtincu 17.20 SOVA,ponovitev sledi Eno leto v Provansi, 8/12 17.50 Umor, je napisala, 17/21 18.45 Že veste 19.10 PODARIM-DOBIM 19.20 TOK TOK 20.05 Moški, ženske 21.05 Umetniški večer sledi Faca za film, portret Lojzeta Rozmana 22.10 Mahabharata, 3/6 23.05 Akcent vrv 09.00 Testni signal 09.30 NAJ SPOT-oddaja o pop glasbi 10.30 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 BRLOG - humoristična nanizanka 20.35 Celovečerni film: VESNA 22.10 HOROSKOP 22.15 TV PRODAJA 22.20 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 10.35 Snoopy, 6/13 11.00 Ročka ročka 11.50 Osupljivi svet Nicolasa Hulota, 2/3 12.40 Že veste 13.00 Poročila 14.10 Kam vodijo naše stezice 14.55 Belle van Zuylen, nizo-zem. film 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 17.25 Pasje mesto, 6/23 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Hugo-tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.45 SOVA: sledi Davov svet, 19/24 sledi Umor, je napisala, 19/21 00.00 Footloose, amer. film SLOVENIJA 2 08.25 SP v nordijskih discipli-nah, 30 km (M) 09.25 SP v umet. drsanju, moški 11.00 Moj dobri prijatelj, 3/7 11.25 Penn & Teller, 2/6 13.50 Omizje 13.50 Osmi dan 14.45 SOVA, ponovitev sledi Večen sanjač, 10/27 15.15 Umor, je napisala, 18/21 16.05 Znanje za znanje, učite se z nami 16.30 Poglej me! 17.15 Barcelona: SP v atletiki v dvorani, prenos 20.55 Alpe Adria- svoboda gibanja 21.00 Pri koreninah oblasti, 1/4 21.50 Azijska magistrala, 5/5 22.40 (Ne)znani oder 23.40 SP v umet. drsanju - plesni pari vrv_ 09.00 Testni signal 09.30 BRLOG - humoristična nanizanka 10.00 Film: VESNA 12.00 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ kontaktna oddaja zanimivimi gosti, igranje video igrice, video spoti, itd. 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 GREMO V KINO 20.35 BRATJE KARAMAZO- VI; žanr: drama 21.35 HOROSKOP 21.45 TV PRODAJA 21.50 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 08.35 Radovedni Taček 08.45 Medvedkove dogodivščine, 1/8 09.05 Moj prijatelj Piki Jakob, 1/7 09.15 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 09.30 Pod klobukom 10.20 TOK TOK 11.05 Zgodbe Iz školjke 11.35 Mladi Tom Edison, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Moški, ženske 14.20 Tednik 15.15 Poglej In zadenr 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Osupljivi svet Nicolasa Hulota, 3/3 18.00 RPL - studio Luwigana 18.45 Hugo-tv igrica 19.05 Risanka 19.18 3x3 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 Križkraž 21.10 Za tv kamero 21.25 Na štirih kolesih, 9/12 21.50 Ozare 22.00 TV dnevnik 3 22.30 SOVA: sledi Umor, je napisala, 20/21 23.20 Na varnem, ang. film SLOVENIJA 2 09.25 Orgle na slovenskem 09.50 Ognji strasti, 3/6 10.40 Turistična oddaja 10.55 SOVA, ponovitev sledi Davov svet, 19/23 11.25 Umor, je napisala, 19/21 12.15 Slovenski magazin 12.45 Karaoke 13.45 Športna sobota sledi SP v alp.smuč., smuk (M) 14.00 SP v nordijskih disciplinah, 15 km (Ž) 15.00 Birmingham: SPv umet. drsanju, ženske 18.15 Barcelona: SP v atletiki vmes PODARIM-DOBIM 20.30 Alpe Adria - svoboda gibanja 20.35 Princ mesta, amer. film 23.15 Sobotna noč: slediNovi-ce iz sveta razvedrila; sledi Britts; slediGlasbena lestvica vtv 09.00 Testni signal 09.30 Otroški Miš Maš - ponovitev 10.30 GREMO V KINO 11.00 BRATJE KARAMAZO- VI; žanr: drama 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 355. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 20.35 MEDNARODNA TV PARADA HUMORJA '95 22.10 HOROSKOP 22.15 TV PRODAJA 22.20 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 08.45 ŽIV ŽAV 09.35 Žepni nož, 3/7 10.00 Vrtiljak, 22/28 10.20 Domače obrti na slovenskem 10.45 Za TV kamero 11.30 Obzorja duha 12.00 Biblija, 9. del 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Pri koreninah oblasti, 1/4 14.35 Četrta faza, amer. film 15.55 V objemu gora 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.55 Hugo - tv Igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 PODARIM-DOBIM 21.15 Kamniti svet, 4/4 21.50 Ščepec širnega sveta, 13/13 22.15 TV dnevnik 3 22.35 SOVA: sledi Poirot Agathe Christie, 4/4 SLOVENIJA 2 08.45 SOVA, ponovitev 09.40 SP v alp.smuč. SL (Ž) 11.00 Križkraž 13.30 SPv nordijskih discip., tek 10 km (M) 14.30 Barcelona: SP v atletiki 19.50 SP v nord. disciplinah, skoki 90 m 22.10 Biblija 22.40 Skoraj popolno razmerje, amer. film 00.15 Športni pregled VTV 08.00 Videostrani 08.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda: Risanke; OTROŠKI MIŠ MAŠ ; 354. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program; ŠPORTNI TOREK; EPP; 355. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program; ALBUM SH0W - zabavno glasbena oddaja; NAJ SPOT - zabavno galsbena oddaja o pop glasbi; GREMO V KINO; MEDNARODNA TV PARADA HUMORJA '95; TV PRODAJA; HOROSKOP SLOVENIJA Videostrani do 24.00 09.30 Poletje s Selikom, 2/3 09.55 Princ mesta, amer. film 12.35 Znanje za znanje 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 13.50 Faca za film - portret Lojzeta Rozmana 14.55 Mahabharata, 3/6 15.50 Obzorja duha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Očividec, 7/14 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Most, 8/8 20.55 Pravičnost na preizkušnji 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.45 SOVA sledi Murphy Brown, 12. del sledi Umor, je napisala, 21/21 SLOVENIJA 2 14.50 SPvnord.disc. tek 5 km (Ž) 15.20 Utrip 16.15 Poglej me! 17.00 SOVA, ponovitev sledi Poirot Agathe Christie, 4/4 18.45 Izziv, poslovni utrip 19.10 PODARIM-DOBIM 19.15 Sedma steza 20.05 10.000 obratov 21.10 Doktor Rnlay, 4/6 22.05 Studio city 23.00 Brane Rončel izza odra VTV 09.00 Testni signal 09.30 355. VTV MAGAZIN-informativni regionalni program 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 BOROVO GOSTOVANJE - prekmurski narodni običaj 21.15 ALBUM SH0W-zabavno glasbena oddaja 22.20 HOROSKOP 22.25 TV PRODAJA 22.30 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 _ 10.20 Zverinice iz Rezije 10.40 Nasmehni se mi, EBU drama 11.05 An almost perfect af-fair, amer. film 12.35 Izziv, poslovna oddaja 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 13.50 Sobotna noč 16.15 Mostovi 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Žepni nož, 4/7 17.30 Medvedkove dogodivščine, 2/8 17.40 Moj prijatelj Piki Jakob, 2/7 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Moj dobri prijatelj, 4/7 20.30 Penn & Teller, 3/6 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.40 Poslovna borza 22.55 SOVA: sledi Naravnost fantastično, 2/12 sledi Derrick, 1/12 SLOVENIJA 2 14.25 Kamniti svet, 4/4 15.00 Karaoke 16.00 SOVA, ponovitev sledi Murphy Brovvn, 12/23 16.25 Umor, je napisala, 21/21 18.45 Iz življenja za življenje 19.10 Podarim - dobim 19.15 Videošpon 20.05 Znanstveni program 21.00 Roka ročka 21.55 Spor v Valladolidu, franc. drama 23.15 Svet poroča VTV 09.00 Testni signal 09.30 BOROVO GOSTUVAN- JE - prekmurski narodni običaj 10.40 ALBUM SH0W-zabavno glasbena oddaja 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: Risanke 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 356. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 20.25 ŠPORTNI TOREK 20.45 HOROSKOP 20.50 TV PRODAJA 20.55 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 09.50 Zimska tekmovanja, 22/26 10.15 Azijska magistrala, 5/5 11.15 Iz življenja za življenje II.30 Ščepec širnega sveta 13/13 12.05 Na štirih kolesih, 9/12 12.30 Slovenski magazin 13.00 Poročila 15.20 Doktor Finlay, 4/6 16.15 Slovenci v zamejstvu 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Male sive celice, kvb 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Forum 20.25 Film tedna: Jesenski mesec, kongkonški film 22.20 TV dnevnik 3 22.40 Žarišče 23.05 SOVA: sledi Eno leto v Provansi, 9/12 sledi Derrick, 2/12 SLOVENIJA 2 09.25 SPv alp.smuč., smuk, (Ž)+(M) 15.05 Zgodbe iz školjke 15.40 Most, 8/8 16.25 Videošpon 17.10 SOVA, ponovitev sledi Naravnost fantastično, 2/12 17.45 Derrick, 1/12 18.45 Arhiv zemlje, 6/14 19.10 PODARIM-DOBIM 19.20 V vrtincu 20.05 Športna sreda sledi Pokal lige šampionov v nogometu; AJAX:HAJDUK sledi 1/2 F slov.pokal v nogometu; BELTINCI-.MURA; BIO-STRAT PUBLIKUM:MARIBOR BRANIK 22.30 Omizje VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 356. VTV magazin - informativni regionalni program 09.50 ŠPORTNI TOREK 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program; Risana serija: ZELENA DETEKTIVA 19.30 TV PRODAJA 19.35 Videostrani 20.00 EPP 20.05 VIDEO TOP-kontaktna oddaja o ročk glasbi 21.10 TROPSKA VROČICA III. - ameriška detektivska nanizanka 22.00 HOROSKOP 22.05 TV PRODAJA 22.10 Videostrani do 24.00 Četrtek, 9. marca ga osumili... TVS2 15.00 ZVEZDA VARIETEJA, amer. film, 1943 Igrajo: Barbara Stanwyck, Michael0'Shea, Iris Adrian Režija: VVilliamA. Vellman Je precej nenavaden - na prvi, površen pogled, celo neprivlačen film o življenju igral-sko-plesne skupine, ki nastopa z neuglednim varie-tejskim sporedom v stari operni hiši. Ena glavnih zvezd je plesalka in zelo pogojno zapisano "striptizeta" Dixie Daisy. V dolgi ekspozi-ciji spoznamo življenje igralcev, plesalcev, menažerjev, njihove medsebojne intrige, ljubezni, ljubosumnosti, skratka vsakdanjost vse prej kot nadpovprečnih ljudi. V tem okolju pa se zgodi umor, pa drugi, nato samomor enega od njih, kije mislil, da so Petek, 10. marca TVSl 22.45 FOOTLOOSE, amer. film, 1984 Režija: Herbert Ross Igrajo: Kevin Bacon, Lori Singer, John Lithgovv V ospredju zgodbe je mladenič, ki pride iz Čikaga v zatohlo provincialno mestece, kjer duhovnik in občinski svet krojita obliko zabave. Ko hočejo mladi pod vodstvom prišleka iz Čikaga organizirati ples, pride med konservativnimi meščani z duhovnikom na čelu do zgražanja in nerazumevanja. Na poti do srečnega konca je kar precej zapletov, nenazadnje tudi ljubezenskih, ki jih povezuje odlična glasba Milesa Goodmana, nomini-rana za Oscarja. Sobota, 11. marca TVSl (PO SOVI) NA VARNEM, ang. film, 1993 Režija: Antonia Bird Igrajo: Aidan Gillen, Kate Hardie, Neil Smals Kaz in Gypo sta brezdomca, najstnika, ki si bolj kot vse na svetu želita občutek varnosti. Gypo je za sabo že zdavnaj zažgal vse mostove, njegov dom so ulice. Tudi ona, Kaz, se na ulicah odlično znajde, še zlasti, če mora prevarati kakšnega pohotnega moškega, ki bi za njeno mlado telo odštel nekaj deset funtov in to s stisnjenimi zobmi. Kaz in Gypo sta par, se imata rada, toda njuna ljubezen je stvar trenutka, drobnih radosti. Prihodnost jima ni naklonjena. Družba jim je, mladim brezdomcem, zagotovila zgolj prenočišče za eno noč, to pa je tudi vse. Nevarnosti je neprimerno več. Pa nja bodo to nasilni mladostniki, neprizadeti meščani, ali pa smou-ničevalna energija... Nedelja, 12. marca TVSl 14.35_ ČETRTA FAZA, amer. film, 1976 Režija: Saul Bass Igrajo: Nigel Davenport, Michael Murphy, Lynne Fede-rick Vsa zgodba se razvija v štirih fazah. Začenja se neke pomladi, ko so oči znanstvenikov uprte v kozmično dogajanje. Na znanstveni postaji sredi pustinje - blizu je Se samotna kmetija - se začno dogajati nenavadne stvari. Angleški biolog postaja vse bolj nervozen in začne raziskovati čudne pojave. Tudi družino z bližnje kmetije nameravajo preseliti. Sprva nenavadni pojavi postajajo vse bolj grozljivi in nenadoma so človeška življenja na poti pogube. S pomočjo zapletenih aparatur biolog s pomočjo svojega asistenta odkrije mravlje, ki postajajo vse večje in zrastejo v ogromna bitja, znajo pa tudi govoriti, komunicirati in vladati! TVS2 22.10_ SKORAJ POPOLNO RAZMERJE, amer. film, 1979 Baroni je pripotoval v filmsko Meko s svojo družino. Atraktivna soproga Maria, bivša filmska igralka, naj bi mu stala ob strani v dneh polnih napetega pričakovanja in nervoze. Toda Maria se zaplete v ljubezensko avanturo z mladim ameriškim režiserjem Halom Raymondom, ki mu cariniki na letališču za- plenijo film, ker ga ni prej pregledala cenzura. Za Hala, ki je vložil v film dve leti dela in vse svoje prihranke, je to prava tragedija. Kljub temu, da ni prišel v Cannes zato, da bi svoj prvenec pokazal v okviru rednega festivalskega programa, se je nadejal, da se bo morda v množici filmskih ustvarjalcev in gorečnežev našel kdo, ki mu bo pomagal naprej. Maria, ki mu jo prepelje na pot naključje, razume njegovo stisko in mu zato poskuša pomagati s pomočjo dobrih zvez svojega moža... Sreda, 16. marca TVSl 20.25_ JESENSKI MESEC, hon-gkoški film, 1992 Režija: Clara Law Igrajo: Masatoshi Nagase, LiPuiVVai Tokyjoje na počitnicah vHon-gkongu, utrujen in naveličan je od svojega dela in Hon-gkong se mu zdi kar pravo mesto, kjer bo našel zabavo, dobro hrano in še kaj. V ospredju je njegovo srečanje s 15-letno Wai, njeni starši so emigrirali v Kanado in se daj živi Wai pri svoji stari materi. Preko sračanja z Wai, njenih strahov, spoštovanja tradicije, nam Clara Law predstavlja utrip in miselnost sodobnega Hongkonga, mesta, ki bo postalo leta 1997 del Kitajske in to predstavlja za vse traumatično pričakovanje in negotovost, kakšno utegne biti njihovo življenje po tem usodnem dnevu... 9. marca 1995 mmm KRor m Vlom v bife Kino V noči iz 3. na 4. marec je neznanec vlomil v bife Kino na Koroški cesti v Velenju. Iz lokala je odnesel okoli 57.000 tolarjev, cigarete in žgane pijače. Z dejanjem je oškodoval Franca J. iz Velenja za okoli 90.000 tolaijev. Vlom v osebni avlo V nedeljo, 5. marca, med 21.45 in 00.30je neznanec vlomil v osebni avto jugo, kije bil parkiran pri Beli dvorani na Koroški cesti v Velenju. Iz vozila je odnesel avtoradio in z dejanjem oškodoval lastnika Zlatka R. iz Velenja za okoli 15.000 tolarjev. Dva pridržana Iz enega od stanovanj na Stantetovi 6 v Velenju so policisti na prenočevanje vposebne prostore odpeljali dve osebi. Bogdana B., kije 2. marca razgrajal in vinjen razbijal v stanovanju in ni bilo pričakovati, da bo s tem prenehal, če bo v stanovanju ostal. Naslednjo noč so iz istega stanovanja v posebne prostore odpeljali 28-letnega Remza N., državljana BiH, ko je motil preiskavo velenjskih policistov v tem stanovanju, ki so jo izvajali na podlagi odredbe. Naslednji dan so ga privedli k sodniku za prekrške. POLICIJSKA POSTAJA ŽALI ' /v-a. f' i'« - ' -> EC Stanovanjski sklad občine Velenje Titov trg 1, Velenje Na podlagi Zakona 0 poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list RS, št. 18/74 in 34/88) ter sklepa Upravnega odbora iz 4. redne seje z dne 27.2.1995, objavljamo JAVNI RAZPIS za oddajo poslovnih prostorov v najem v pritličju objekta Koroška 2, Šoštanj Lokal zajema dva prostora: ' -prodajalna 4,30x3,40m2 - = 14,62m2 - priročno skladišče 1,84x2,65+1,60x0,80 m2 = 6,15 m2 SKUPAJ: 20,77 m2 Izhodiščna najemnina za poslovni prostor znaša 8,00 DEWm2. Obračunava se mesečno po srednjem tečaju Banke Slovenije. Poslovni prostor je namenjen za mimo dejavnost. Interesenti naj dostavijo pisne vloge v roku 8 dni od objave javnega razpisa na Stanovanjski sklad občine Velenje, Titov trg 1, Velenje. Vloga naj vsebuje dejavnost najemnika s pisnim dokazilom ter ponujena cena najemnine na m2. Morebitna vlaganja v poslovni prostor se ne vrnejo in se pri najemnini ne preračunavajo. Poslovni prostor se oddaja za nedoločen čas. 0 izboru najemnika bo sklepal Upravni odbor stanovanjskega sklada in pri tem upošteval stališče občine Šoštanj. Vsi, ki bodo v roku oddali vloge, bodo o izbiri pisno obveščeni. Lažje poškodoval gosta Ker je v petek, 3. marca, okoli 23.30 31-letni Milan A. v gostinskem lokalu Šport center v Juvanju kršil javni red in mir, ga čaka sodnik za prekrške. Temu bo razložil, zakaj je pri tem lažje telesno poškodoval enega od gostov. POLICIJSKA POSTAJA Ml DZIRJE IIIH - „ i 1 Hi 1 ,t'"'t-1, /-,,-*•, i Hudo poškodovan voznik kolesa z motorjem V soboto, 4. marca, ob 15.40 seje na lokalni cesti izven naselja Gotovlje pri Žalcu zgodila prometna nezgoda, v kateri se je hudo poškodoval voznik kolesa z motorjem Anton R., na vozilih pa je nastalo za blizu 100.000 tolarjev gmotne škode. Iz Gotovelj proti Sv. Jedrtu je vozil kolo z motorjem 34-letni Anton R. iz Velike Pirešice. Ko je pripeljal v desni ostri nepregledni ovinek, mu je nasproti pripeljal voznik tovornega vozila 36-letni Bojan G. iz Petrovč. Vozili sta trčili in pri tem se je voznik kolesa z motorjem hudo poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v bolnišnico v Celje, od tam pa še istega dne v Klinični center v Ljubljano. Požar na gospodarskem poslopju V torek, 28. februaija, okoli 16.15 je prišlo do požara na gospodarskem poslopju v kraju Železno. V požaru je zgorelo celotno gospodarsko poslopje, veliko 10x6 metrov, v katerem je bilo seno in listje. Nastalo je za okoli 4.000.000 tolaijev materialne škode, za kolikor je oškodovan Stanislav P. iz Železnega. Vzrok požara je bila otroška igra. PRIPOROČAMO nakup vozil RENAULT v Levcu pestra izbira in takojšnja dobava ugodno posojilo brez depozita: - obrestna mera R + 13 % - odplačilo do 4 leta zamenjava staro za novo kartica ugodnosti RSL tasu RENAULT SERVIS LEVEČ d.o.o. Leveč 54,63301 Petrovče tel. 063 452-515 RENAULT priporoča elf RENAULT ., AVTO_ ŽIVLJENJA Kdor s časom in denarjem varčuje v Košarici kupuje! TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA v Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici), 63320 Žalec Telefon/fax:: 063/728-080 Točno 20. februarja pred petimi leti je pričela vabiti z ugodnimi pogoji in še bolj ugodno ponudbo. V zasebni hiši na Pernovem 17a pri Veliki Pirešici sta zakonca Grobelnik odprla najprej samopostrežno trgovino Košarica, že čez leto dni sta ponudbo popestrila z bistrojem, potrebe in vse večji razcvet dejavnosti pa so narekovali še formiranje lastnega prevozništva. Danes je v tem za-, sebenem podjetju zaposlenih že • 15 ljudi, dobro pa jih poznajo v J vsej Šaleški in velikem delu Savin- • jske doline ter Koroške regije. Nič • čudnega, saj je njihov glavni moto t že vse od začetka in vseh teh pet • uspešnih let, maksimalna skrb za J vsakega kupca, ki ga prijazno • sprejmejo, mu predstavijo široko in pestro ponudbo, po želji mu izbrano blago tudi dostavijo na dom... Veliko razlogov, da Košarici vsak dan zaupa več ljudi, ki so že spoznali, da z nakupom v njej tudi varčujejo. S časom in denarjem. Željeno vam pripeljejo na dom Ne le, da se v Košarici trudijo, da vam pestro in široko paleto izdelkov pripeljejo tudi na dom, željeno lahko naročite kar po telefonu. Vzamejo prav vsako naročilo, vendar boste pri zneskih, manjših od 7 tisoč tolarjev, na dostavo morda počakali kakšen dan več. Ko namreč zberejo dovolj naročil za neko območje, naložijo tovornjak, doma vam izbrano blago razložijo, izstavijo račun in se vam zahvalijo za nakup. Na dostavo je praviloma treba počakati do dva dni. Če njihove široke ponudbe ne poznate dovolj, vam jo bodo predstavili, vi boste izbrali in vaše skrbi bodo s tem končane. Le telefonsko številko Košarice si morate zapomniti: 063/ 728 - 080. "V imenu kolektiva se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so v teh petih letih postali naši kupci in nam ostali zvesti. To nama daje moč, da se še bolj trudiva, da bi bili v Košarici vsi zadovoljni." pravita zakonca Grobelnik. samopostrežni dobite vse za dom in gospodinjstvo V Košaricini samopostrežni trgovini vam ponujajo prav vse, kar potrebujete v vsakodnevnem življenju; pestra je izbira živil, kvalitetnega sadja, delikates...Velik poudarek dajejo izbiri čistil in pralnih praškov, tudi pijač, kjer boste našli veliko artiklov iz uvoza po neverjetnih cenah. Ob tem je pomembno tudi to, da imajo lastno hladilnico, zato lahko pri njih poleti kupite že ohlajeno pijačo, ki jo pripeljejo tudi na različne prireditve, veselice...Cene so tako ugodne tudi zato, ker poslujejo direktno z uvozniki, kar močno zniža ceno izdelkom. Tudi izbira igrač, stekla, porcelana in nekaterih tekstilnih izdelkov ni skromna. Brez težav boste v Košarici izbrali darilo, ki vam ga bodo skrbno aranžirali, ob večjih praznikih pa vedno poskrbijo še za majhne dodatke in presenečenja,, tudi sveže rože. Spet boste z obiskom pri njih prihranili čas in denar, saj v Košarici dobite vse na Vabita vas Trgovina in bistro Košarica, če ne utegnete vi do njih, jih pokličite, izberite željeno blago in najpozneje v dveh dneh vam ga bodo pripeljali na dom! enem mestu! Ob prvem obisku boste morda presenečeni, saj vas bodo že pred trgovino pozdravile bogato založene stojnice, na njih pa boste našli sezonsko blago in še marsikaj zanimivega, saj se v Košarici trudijo, da so cene pri njih kar najnižje. V teh prvih po pomladi dišečih dneh so se še posebej potrudili in pripravili pestro izbiro vsega, kar potrebujejo vrtičkarji in kmetje za prva pomladanska opravila. Ponujajo vam zemljo za lončnice, go-moljnice, čebuljnice, tudi lončke za rože po lanskih cenah, vsa vrtna semena... Tudi orodje, ki ga potrebujete za delo na vrtu, imajo vsa! Velik poudarek kmetijskemu programu V Košarici bodo vsi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, zadovoljni s ponudbo, saj prav kmetijstvu posvečajo veliko pozornosti. Pri njih boste dobili živinsko krmo, vsa umetna gnojila, semenski krompir in koruzo, travne mešanice... Veliko tega uvozijo, ne zanemarjajo pa tudi domačih proizvajalcev. Ne po- zabite, da vam vse izbrano pripeljejo na dom! V posebni trgovinici boste lahko izbrali tudi orodja. Iz programa orodij Jonsered naj poudarimo le motorne žage, vrtne kosilnice, kosilnice na laks...Tudi ves Iskrin program orodij lahko izberete, pa hobi program, vrtne žične mreže po ugodni ceni...V Košarici dobite tudi gospodinjski plin, gume za traktorje, žičnike, akumulatorje, olja za avtomobile, Beltop premaze za les in kovine in še nešteto drugih artiklov. Med ali po nakupih vabljeni v Bistro! Trgovino Košarica lahko obiščete vsak delovni dan od 7.30 do 19.00, ob sobotah 7.30 do 15.00 in ob nedeljah od 7.30 do 11.30. V Bistroju pa se lahko okrepčate, poklepetate s prijatelji, do 22.00 ure. Pri vsakem nakupu nad 4 tisoč tolarjev in takojšnjem plačilu, boste dobili brezplačno kavico v Bistroju, pri večjih nakupih pa vas bodo še bolj nagradili. Pri nakupu nad 7 tisoč tolarjev dobite zavitek kave, nad 10 tisoč tolarjev pa buteljko. Lahko pa se odločite za brezplačno dostavo na dom. Seveda lahko kupljeno plačate tudi na več čekov; pri nakupu nad 7 tisoč tolarjev na dva, tehnično blago na tri, tekstil in porcelan pa celo na štiri obroke. Polfinale pokala EHF Bimaiiiii Tekmovalna mrzlica se med rokometaši velenjskega Gorenja te dni vse bolj dviguje, vrhunec pa bo nedvomno dosegla v torek, ko bo v Rdeči dvorani prva pol-finalna tekma za pokal Evropske rokometne zveze. Velenjčani so dobili za nasprotnika rusko ekipo Polyot iz Čeljabinska, ki leži na robu zahodne Sibirije. To rusko ekipo so si najmanj želeli, tudi zaradi velike oddaljenosti, vse pa kaže, da je nasprotnik enako nevaren kot bi bili Španci ali Nemci. riavanje Gorenje v torek z Rusi; Medalje po 5 letih Po besedah trenerja Velenjčanov Bojana Požuna, izrečenih na torkovi novinarski konferenci, se od drugih razlikuje v tem, da ima precej mlajše igralce, ki so tudi sicer manj izkušeni in ne tako znani. "Odlika Rusov je njihova velikost. Glede na to, da je njihova povprečna višina celo večja od 190 cm, se zdi, da nam prihajajo v goste košarkarji, ne pa rokometaši. Tako visoke rokometne ekipe v Velenju še ni bilo, menda tudi v Sloveniji ne." Nosilca igre sta izvrstna ruska reprezentanta, organizator igre Kuličenko in krožni napadalec Muškalenko; ta dva rokometaša sta na dosedanjih tekmah bila tudi njihova najboljša strelca. Zelo nevaren je tudi 208 cm visoki levi zunanji igralec Francuzov. Torej bomo v torek priča igri "košarkarjev" in precej nižjih domačih igralcev, katerih odlika je hitrost, poleg tega pa bo o uspehu gotovo odločala še taktika. In prav v tem jih bodo po besedah Bojana Požuna skušali domači presenetiti. "Pripravili jim bomo takšno obrambno različico, s katero se doslej še niso srečali," je bil malce optimističen velenjski trener. Kot so dejali na novinarski konferenci drugi predstavniki RK Gorenje, pričakujejo v torek pravi rokometni spektakl, za katerega naj bi dodatno poskrbeli še združeni navijači - Orli iz Slovenj Gradca, Hmelj Boysi s Polzele, Florjani iz Celja in seveda domači Šaleški graščaki, veliko podporo pa v klubu pričakujejo tudi od drugih ljubiteljev rokometa, saj so prepričani, da bo v torek Rdeča dvorana nabito polna. Začetek srečanja bo ob 17.20. Povratna tekma bo v sredo, 22.marca, v Čeljabin-sku. ■ vos Rudar.Vevče Donit Filter 3:1 (1:1) Drava:ERA Šmartno 3:1 (1:1) H8»SS*S!88»i$8BtSSIiS8SB«18S8SI«!B Elitna deseterica se nasmiha Neučinkovita premoč Po dveh pomembnih zmagah v uvodnih krogi pomladanskega dela prvenstva so se nogometaši velenjskega Rudarja utrdili na osmem mestu prvenstvene lestvice. Zadovoljstvo med igralci, trenerjem in seveda gledalci je vsekakor veliko, saj ekipa prvemu zasledovalcu Novi opremi KS beži že za tri točke, ostalim pa še za več. Nedeljskega nasprotnika so se domači celo bolj bali kot vijoličastih v prvem spomladanskem krogu, ko so jih premagali z 1:0 in s tem položili prvi kamenček k temeljitim spremembam v mariborskem klubu. Igralci Rudarja so vedeli, da bodo gledalci od njih v tekmi z Vevčani terjali zmago za vsako ceno, glede na to, daje pred tem padel že kandidat (po porazu doma z SCT Olimpijo res še samo kandidat) za državnega prvaka. V nedeljo so nogometaši Rudarja začeli silovito in že v tretji minuti je Žurman z lepim udarcem z glavo premagal gostujočega vratarja. Navijači so se na to hitro "ohladili" in bili vse do 67.minute v skrbeh za zmago. Gostje, ki so v Velenje prišli po točko, niso imeli več kaj izgubiti, zaigrali so v "četrti prestavi" in v 19.minuti izenačili. Dolgo so na to domači mučili sebe in gledalce s svojo r (ne)igro, končno pa je prišel trenutek, ko so lahko ublažili svojo napetost. Sprostil jo je najboljši igralec tekme Žurman, ki se je po Pranjičevem strelu s kota najbolje znašel pred nasprotnikovimi vrati. Upanje Vevčanov na morebitno točko pa je dodatno splavalo, tokrat po suhem igrišču, v 79.minuti, ko je znova Pranjič izvajal prosti strel (tudi prvi zadetek je padel po njegovem prostem strelu). Močno je udaril po žogi, le za nekaj centimetrov je bil nenatančen, žoga je zadela levo vratnico, od tam se je odbila nazaj do Ratkoviča, ki je te centimetre "odstranil" in še tretjič se je znašla v gostujoči mreži. Za "rudarji" je tako idealen začetek in v nedeljo bodo proti odlični SCT Olimpiji v Ljubljani zaigrali lahko po načelu -nimamo kaj izgubiti, lahko pa... ■ vos ---1 i NAPOVEDUJEM IZID I Kaj morate storiti? Pravilno morate napovedati končni izid | posamezne prvenstvene tekme med nogometaši Rudarja in i njihovim nasprotnikom. Danes vpišite v spodnji kupon izid tekme .18. prvenstvena kroga SCT 01impija:Rudar. I Izrezane kupone iz Našega časa bomo dali v poseben bobenček in | vsak teden izžrebali tri srečneže, ki boste pravilno napovedali izid. | Imena srečnežev bomo sproti objavljali v Našem času. I Nagrada | Vstopnica za brezplačen ogled katerekoli Rudarjeve prvenstvene ■ tekme na domačem igrišču. Vse pravilne odgovore bomo hranili do ' konca nagradne igre, ko bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo dobili: 1. nagrada: BARVNI TV SPREJEMNIK 2. nagrada: TEDEN DNI LETOVANJA ZA DVE OSEBI V TUJINI 3. nagrada: PET TON PREMOGA I Tisti ljubitelj nogometa, ki bo največkrat napovedal točen izid, bo | za nagrado prejel sezonsko Rudarjevo vstonico za naslednje i tekmovalno obdobje. Rezultat tekme SCT 01impija:Rudar vpišite v kupon in ga na do-I pisnici ali v pismu pošljite do vključno sobote (sobotni žig!) na naš | naslov: Naš čas, Foitova 10,63320 Velenje s pripisom "napove-I dujem izid". Kupončke lahko prinesete osebno na uredništvo ali jih spustite v poštni predalček pred vhodom - zadnji dan je sobota! Štirje točni odgovori Med mnogimi odgovori vas je največ napovedalo minimalno zmago Rudarja - 1:0, 2:0, nekaj vas je bilo takšnih, ki ste menili, da bodo domači zmagali z dvema zadetkoma razlika, dva sta napovedala zmago celo s 4:0 in 5:1, dva pa sta stavila tudi na goste, češ da bodo iztržili točko. Točen izid srečanja Rudar - Vevče DF 3:1 so napovedali Ivan Hojan, Tavčarjeva 28, Matjaž Vrhovnik, Koroška 8/a, Drago Gostečnik, Šalek 98 (vsi Velenje) in Jure Kovač, Škale 160. Prvi trije ste bili izžrebani in lahko v uredništvu dvignete vstopnico za ogled Rudarjeve prvenstvene tekme, vsi štiri kupone pa bomo shranili v poseben bobenček zakočno žrebanje. I * t za. Ročne Nagradni kupon SCT Olimpija - Rudar □ = □ Ime in priimek:_ Moj naslov: _ V uvodnem krogu pomladanskega prvenstva šmarski nogometaši niso bili uspešni in so vodilno mesto po jesenskem delu prepustili Zagotju, ki jih je z zmago proti Beltransu prehitelo zaradi boljše razlike v zadetkih. Začetek tekme na Ptuju je bil izredno razburljiv. Domači so z zelo napadalno igro želeli dokazati, da niso zreli za izpad iz lige, gostje pa so zaigrali nekoliko slabše, vendar prvi povedli. V 19.minuti je z izrednim strelom zadel Mešanovič, domači so izenačili v 30.minuti z enajstmetrovko, bilo do polčasa boljši, vendar premoči nivo vnovčili. V drugem polčasu so igralci ERE Šmartno prevzeli pobudo, prevladovali so na igrišču, pri tem nespretno zapravili nekaj lepih priložnosti in bili kaznovani. V 80.minuti se je Mašič znašel sam pred domačim vratarjem, sodnik je akcijo zaradi domnevnega nedovoljenega položaja prekinil, v nasprotnem napadu pa so domači povedli. Šmarčani so želeli na vsak način vsaj izenačiti, močno so napadali, vendar so gostitelji dve minuti s hitrim nasprotnim napadom dosegli še tretji zadetek. V nedeljo se v Šmartnem ob Paki obeta zanimiva tekma, saj prihaja v goste četrtouvrščena Nafta, ki se boja za vrh še ni odrekla. ■ Janko Goričnik Elektra-.Comet 82:68 (64:35) ttlllllilSIIIIIIIISIIIRI V razigravanju jim gre dobro Košarkarji šoštanjske Elektre so bili tudi v drugem krogu razigravanja za obstanek v A-2 ligi boljši od svojega nasprotnika. Sredi muinulega tedna so premegali Konjičane. Hitro so povedli s 7:0, v lO.minuti imeli že deset točk prednosti, nato pa zaigrali lagodno, kar je nasprotnik izkoristil in v 14.minuti je bil rezultat izenačen. V nadaljevanju je bilo spet vse v znamenju domačih. V 26.minuti so si priigrali najvišje vodstvo 57:40 in na koncu zanesljivo zmagali. Koše so dosegli: Rizman 36, Mrzel 24, Lipnik 9, Bogataj 7 in Tajnik 6. ■ vos Olimpija II Brezovica-.Topolšica 3:0 • •••■••■■»•H«« Naš Čas, Foitova 10, 63320 Velenje i Sedaj v kvalifikacijah V slovenskih državnih ligah so sklenili redni del prvenstva. Odboj-karji Topolšice so gostovali na Brezovici in izgubili z 0:3 (-12,-11,-13). i Tekma ni odločala o ničemer, saj so si Topolčani že prej zagotovili prvo mesto. Ekipi sta se menjavali v vodstvu, v končnicah so bili uspešnejši I domačini, gostujoči trener pa je dal možnost igranja vsem igralcem. Po zmagi v 1-B ligi čaka Topolčane težje delo, saj že v soboto začnejo kvalifikacije za 1 -A ligo. V skupini so zadnja štiri moštva 1-A lige in druga ekipa 1-B lige. Igrali bodo po dvokrožnem sistemu, prvo tekmo z ekipo I FIPROM iz Žirovnice pa bodo Topolčani igrali že v soboto, v dvorani | OŠ Šalek pa jo bodo pričeli ob 17.uri. ■ m.b. I Na koncu (le) četrto mesto V 1-A ženski ligi so odbojkarice Zgornje Savinjske v zadnjem krogu gostovale na Bledu, kjer so se le v prvem nizu uspešno upirale daleč naj- | boljši ekipi v ligi. Gostiteljice so v dvajsetih krogih le enkrat izgubile in so tokrat zmagale s 3:0. Zgornejesavinjčanke so v rednem delu osvojile I četrto mesto, v prvem krogu končnice pa bodo v soboto gostile ekipo | Krima iz Ljubljane. | - I Karate - Očko in Tamšetova zmagala Karate zveza Slovenije je v letošnji tekmovalni program uvedla tudi i pokalna tekmovanja. Prvo med njimi je bilo v Postojni, kije obenem pomenilo pregledno tekmo pred državnim prvenstvom. Mladi velenjski ka-rateisti so pod vodstvom Draga Cingesarja dosegli zelo lepe uvrstitve | in s sedmimi kolajnami napovedali boj za odličja tudi na državnem pr-| venstvu. Pri cicibankah je zmagala Tamšetova, pri mlajših dečkih (letnik 84,85) Očko, drugi in tretji sta bila Guberinič in Vešligaj; vsi trije so seveda premočno zmagali v ekipni konkurenci; pri mlajših dečkih (83) je bil Mazej drugi; pri starejših deklicah (81,82) je bila Cingesarjeva prav tako druga, v športnih bojih pa je Kurtovič zasedel šesto mesto. ___■ D.B. Šah - Ravenčanke spet regijske prvakinje V soboto je bilo na osnovni šoli Šmarje pri Jelšah ekipno regijsko prvenstvo osnovnošolcev v kategorijah do 12 in do 15 let. Pri deklicah do 12 let so šahistke iz Raven pri Šoštanju še tretjič zapored zmagale in si zagotovile nastop na državnem prvenstvu. Pri deklicah do 15 let so bile igralke OŠ Biba Roeck druge, prav tako drugi so bili fantje OŠ Karla Destovnika Kajuha, pri dečkih do 15 letpa je bila ekipa OŠ Livada tretja. Prvič po letu 1989, ko sta bili dobitnici medalj Renata Rednak in Katja Mijoč, so plavalci velenjskega kluba na nedavnem absolutnem prvenstvu Slovenije, na katerem so nastopili najboljši plavala iz vseh 14 klubov, spet osvojili medalje. To je uspelo Ajdi Valcl in Špeli Bukovec. Ajda je osvojila 2 srebrni medalji na 100 m in 200 m hrbtno, Špela pa bronasto medaljo na 200 m delfin. Tudi nekaj drugih uvrstitev v A in B finale je bil za plavalce velik uspeh. Rezultati: Ženske - 100 m hrbtno: 2. Valcl 1:05.09; 200 m hrbtno: 2. Valcl 2:20.45; 100 m delfin: 6. Bukovec 1:08.90; 200 m delfin: 3. Bukovec 2:26.72; 100 m prosto: 4. Valcl 1:00.75; 200 m prosto: 7. Bukovec 2:13.16; 200 m mešano: 4. Bukovec 2:29.51; 100 m prsno: 7. Udovičič 1:20.60; 200 m prsno:; 8. Udovičič 2:52.55. Moški - 100 m hrbtno: 7. Fricelj 1:02.40; 200 m hrbtno: 5. Fricelj 2:11.97; 100 m delfin: 9. Valcl 1:00.69; 200 m delfin: 7. Valcl 2:12.50; 400 m prosto: 9. Valcl 4:14.88; 1500 m prosto: 8. Primožič 17:36.09; 200 m mešano: 7. Fricelj 2:22.25; štafeta 4 x 200 m prosto: 6. Velenje 8:25.76 (Fricelj, Valcl, Primožič, Petras). Izreden uspeh Tine in Jerneja Na zimskem moštvenem prvenstvu Slovenije za mlajše dečke in mlajše deklice v Ljubljani je nastopilo 175 plavalcev iz 13 slovenskih klubov, med njimi tudi 10 plavalcev iz Velenja. Mladi velenjski plavalci so doslej v tej kategoriji dosegli največji uspeh kluba. Skupaj so osvjili 10 prvih, 7 drugih in 1 tretje mesto. Izredna sta bila Tina Pandža s 6 prvimi in 2 drugima mestoma ter Jenej Ocepek s 3 prvimi in 5 drugimi mesti. Tina Pandža je postala tako daleč najuspešnejša plavalka državnega prvenstva. Prvo mesto je osvojila tudi štafeta mlajših deklic v disciplini 4 x 50 m delfin. V njej so nastopile Maja Sovinek, Nina Sovinek, Nina Kugonič in Tina Pandža. V ekipnem vrstnem redu je ekipa Plavalnega kluba Veleneje dosegla dobro 6 mesto. Mlajše deklice pa so bile celo najboljše (8545 točk). Vrstni red so določili tako, da so upoštevali po tri najboljše plavalce posameznega kluba v vsaki disciplini. Rezultati - mlajše deklice: 50 m prosto: 1. Pandža 34.71; 100 m prosto: 1. Pandža 1:18.85,13. Kugonič 1:32.77, 15. M. Sovinek 1:33.93; 200 m prosto: 1. Pandža 2:43.28, 7. Kugonič 3:12.63, 13. M. Sovinek 3:20.54, 15. Tomažič 3:25.44; štafeta 4 x 50 m prosto: 3. Velenje 2:44.17 (Kugonič, M. Sovinek, N. Sovinek, Pandža); 50 m delfin: 1. Pandža 39.51, 15. N. Sovinek 49.63; 100 m delfin: 1. Pandža 38.50; 100 m hrbtno: 1. Pandža 1:23.03; 100 m mešano: 2. Pandža 1:28.27, 12. M. Sovinek 1:42.10; štafeta 4 x 50 m mešano: 4. Velenje 3:04.07 (N. Sovinek, M. Sovinek, Pandža, Tomažič). Mlajši dečki: 50 m prosto: 2. Ocepek 32.13; 100 m prosto: 2. Ocepek 1:11.13; 200 m prosto: 1. Ocepek 2:33.27; 50 m delfin: 1. Ocepek 36.76; 100 m delfin: 1. Ocepek 1:21.44; 50 m hrbtno: 2. Ocepek 36.96; 100 m hrbtno: 2. Ocepek 1:21.53; 100 m mešano: 2. Ocepek 1:21.08. Ekipni vrstni red: 1. Ilirija 17.688 točk, 6. Velenje 13.696 točk. ■ Marko Primožič Sabljanje aiiiiii Rok Bezlaj prvi v Avstriji Na vsakoletnem sabljaškem turnirju v avstrijskem mestu Treibach-Althofen je v treh starostnih kategorijah nastopilo preko 100 mladih sa-bljačev. Velenjski klub je pri kadetih predstavljalo pet tekmovalcev, ki so dosegli izreden uspeh. Posebej to velja za Roka Bezlaja, ki je v pred-tekmovanju premagal pet Avstrijcev in enega Slovaka, ob tako odličnem izhodišču je zablestel še v direktnih eliminacijah ter v finalu osvojil prvo mesto. Odličen je bil tudi Gregor Goijan, ki je v predtekmovanju od petih premagal štiri nasprotnike, v sklepnem delu osvojil šesto mesto, 17.je bil Jure Meh, 20.Jure Uranjek in 21.Mitja Uranjek, za njimi pa seje uvrstilo še devet Avstrijcev. Namizni tenis - lep uspeh Igralci velenjske ERE so v soboto odigrali še zadnji prvenstveni srečanji v prvem letu nastopanja v 2.državni ligi. V prvem srečanju so tesno s 3:4 izgubili s Križami in tako zapravili možnost kvalifikacij za napredovanje v 1 .ligo, v drugem pa so kar s 7:0 premagali kranjski Merkur. Vseeno je prepričljivo 4.mesto za zelo mlado ekipo in za novinca v ligi izreden uspeh. Ekipa, ki igra v ligi mladih, je gostovala na Ptuju in z domačo Petovio igrala 5:5. V nedeljo sta bila v Preserjah in v Cerknici odprta turnirja za mlajše kadete in kadetinje. Med najmlajšimi udeleženci na turnirjih sta bila Ta-mara Rampre in Andrej Grlica, oba pa sta se uvrstila med 16 najboljših. ■ A. V. Kegljanje - Zmaga v derbiju V nadaljevanju prvenstva v medregijski ligi so Šoštanjčani v 16.krogu gostili vodilno ekipo Litije. Gostje so bili prepričani v zmago, četrtouvrščeni gostitelji pa so mislili drugače in gladko zmagali s 6:2 in 5013:4969. V 17.krogu bodo kegljači Šoštanja gostovali v Radencih, kjer se bodo srečali z mariborsko ekipo Krilato kolo. Kegljali so: S.Fidej 863 (1), Kramar 833 (0), Križovnik 804 (0), L.Fidej 834 (1), Hasičič 856 (1) in Glavič 823 (1). S slabo igro in porazom so v 12.krogu razočarale šoštanjske kegljavke. Na svojem kegljišču so namreč nepričakovano in prepričljivo izgubile z ekipo GIM Miklavž z 2:6 in 2260:2313. V naslednjem krogu bodo gostovale v Krškem, kjer jih čaka Mercator Trebnje, z Miklavžem pa so kegljale: Podbrežnik 398 (0), Mihaljev 327 (0), Prelog 392 (0), Premelč 362 (0), Hojan 380 (1) in Drev 401 (1). a L.F. Jamarski klub Speleos Velenje Publikacija o Hudi luknji Člani Jamarskega kluba Speleos iz Velenja so na nedavnem občnem zboru zlasti veliko časa namenili praznovanju stote obletnice organiziranega turističnega obiskovanja Hude luknje. Ta štajerski podzemski kraški biser leži danes v občini Mislinja, zato so se jamarji o nadaljnjem delu in sodelovanju dogovaijali s predstavniki te občine. V jubilejnem letu želijo obletnico čimlepše proslaviti in jamo urediti tudi za obiskovalce. Ker bodo letos obnovili cesto skozi Hudo luknjo, bodo morali dostop do jame-urediti drugje, verjetno po nekdanji železniški progi, uredili pa naj bi tudi nove parkirne prostore. Praznovanje bo v sredini junija, do konca leta pa naj bi izdali tudi novo publikacijo o Hudi luknji ter o njenih zanimivostih in posebnostih. Izdajo publikacije jamarji pripravljajo v sodelovnaju z dr. Tonetom Novakom. Za predsednika so ponovno izvolili Jožeta Tišlerja. ■ D.K. -I - — ....... .SiRii < OBJAVE Hi UPI - LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC USPOSABLJANJE IN PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE VAS VABI V NASLEDNJE IZOBRAŽEVALNE OBLIKE PROGRAMI VIŠJEGA IN VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA: - FOV Kranj VI. stopnja - PF Maribor VI. stopnja Wzgoja predšolskih otrok novo VISOKA UPRAVNA ŠOLA LJUBLJANA VII. stopnja *javna uprava PF MARIBOR VII. stopnja ♦ razredni pouk PROGRAMI SREDNJEGA IZOBRAŽEVANJA: - strojni tehnik V. st. - strojništvo IV. st. - EKT V. st. Ekonomski tehnik Komercialni tehnik - Prodajalec IV. st. - Oblikovanje V. st. Modni oblikovalec Industrijski oblikovalec novo - Elektrotehnik V. st. - Elektrikar IV. st. - USO II. stopnja Gradbeništvo Skladiščenje - Enoletno usposabljanje po V. stopnji Računovodja Poslovni sekretar SVETOVANJE (RAZPIS VPISA...): - pridobitev poklica - dokvalifikacija - prekvalifikacija - zaposlovanje - samozaposlovanje - prezaposlitev - usposabljanje PLESNA SOLA ŽALEC novo JAZZ PROGRAM: - mlajša šolska skupina (1. - 4. raz.) - Starejša šolska skupina (5. - 8. raz.) - Valete za osmošolce i a Priprava na preizkus stroko vne usposobljenosti za; * trgovskega poslovodjo * prodajalca. Zadnja skupina: vpis in macije do 2. 3. 1995. Predvpisi, svetovanje, informacije vsak delavnik med 7. in 16. uro po telefonu na številki: 711-343 in 711-417 ali osebno v tajništvu. Naše vodilo je: hitro, točno, kvalitetno in pod ugodnimi pogojil II S presledki že 35 let, 15 let od tega pa kot samostojna ustanova skrbijo za usposabljanje in permanentno izobraževanje otrok, mladine in odraslih. Ne le v občini Žalec, ampak v širši celjski regiji. Tradicija, na kateri gradijo, jim v teh letih nenehno dokazuje, da so na pravi poti. Še bolj zadovoljstvo tistih, ki se vključujejo v izobraževalne programe UPI - Ljudske univerze iz Žalca. V tem šolskem letu je takih približno 1500. "Naše geslo je: ponuditi ganizirajo v obliki seminarjev in našemu in tudi širšemu regijskemu prostoru čim-širši izbor izobraževalnih programov, tako za mladino kot odrasle. Seveda tudi možnost nadgradnje, dopolnjevanje pridobljenega znanja. Prizadevamo si, da bi se naši "učenci" izobraževali na vseh stopnjah, od osnovnošolskega, srednješolskega do višjega in visokošolskega ter tudi usposabljali po II. in po V. stopnji." Tako pravi direktor UPI - Ljudske univerze Žalec Andrej Sotošek. Njihov "delokrog" sega nekako od Koroške do Laškega. Izbor programov, ki jih ponujajo tistim, ki znajo ceniti znanje in se zanj tudi odločijo, naslednje možnosti: - Osnovni programi: osnovna šola za otroke in odrasle šola za starše programi usposabljanja na II. zahtevnostni stopnji, smer gradbeništvo, trgovina, skladiščenje) - Hobi program, ki ga or- tečajev, namenjajo izobraževanju za prosti čas in dograjevanju oziroma izpopolnjevanju znanja s področja kuhanja, šivanja, strojepisja, računalništva, sem sodijo še likovne delavnice, glasbeni vrtec, izpiti za vaditelje čolnov. Omeniti velja še kulturo in ples, kjer organizirajo plesno šolo za otroke v obliki celoletnega izobraževanja po semestrih, za mladino in odrasle pa plesne tečaje na različnih stopnjah. V to skupino sodi tudi aerobika za ženske. - Spoznajmo se z računalnikom, delo v gafičnem okolju, grafična delavnica in programi za računovodje so teme, ki nekako zaokrožujejo računalniški program UPI - ljudske univerze Žalec. - Šola za tuje jezike je kot nalašč za vse tiste, ki želijo opraviti izpit iz nemškega, angleškega, italijanskega, francoskega in slovenskega jezika. Pa tudi za tiste, ki želijo pridobiti verifikacijo za poslovni jezik in mednarodni certifikat ICC. V polnem zamahu so tudi priprave na verifikacijo jezika za zapos- lene v gostinstvu in turizmu (za vse poklice). Omeniti pa velja še tečajne oblike poslovnega jezika, osvežitvene tečaje ter tečaje za otroke in odrasle. - Tehniški program vključuje ponudbo za pridobitev izobrazbe za srednje šole (za oblikovanje, strojno tehnično in elektro tehnično) ter poklicne (strojna in elektro šola). - Ekonomski program bodo izbrali tisti, ki se želijo izobraževati v šoli za računovodje, za poslovne tajnice, v srednji ekonomski ter poslovodski šoli. Na voljo pa je še trgovska šola. V sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije sodelujejo pri pripravi in izvedbi izpita ter seminarja za strokovno usposabljanje prodajalcev in trgovskih poslovodij. - Širok program UPI -Ljudske univerze Žalec dopolnjujejo še možnosti izobraževanja v visokih ter višjih šolah, in sicer za organizacijo dela, v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Maribor za program predšolske vzgoje ter razredni pouk in v višji ter visoki upravni šoli. Za izvajanje vseh naštetih izobraževalnih oblik imajo na voljo lastne prostore (13 učilnic), ob 10 zaposlenih (5 UPI - LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Usposabljanje in permanentno izobraževanje Ulica Ivanke Uranjekove 6 ^SlS^7 63310 Žalec Tel.: 063/711-417, 711-343, 711-385 Eax: 063/711-417 med njimi so vodje programov) pa vključujejo še 60 zunanjih predavateljev.Ob naštetem velja zapisati še svetovanje za brezposelne (svetovalna dejavnost za zaposlovanje, za pridobitev dokvalifikacije, samo- zaposlovanje, posebne delavnice za brezposelne, pomoč pri odpravi psihofizičnih težav, priprava na ponovno zaposlitev,...). O kakovosti oziroma doseda- njih uspehih, ki jih dosegajc slušatelji UPI - Ljudske univerze Žalec dovolj zgovorno govorijc naslednji podatki: po obsegu izo braževanja na področju višjeg. in visokega šolstva sodi na i mesto v sklopu Ljudskih univer v Sloveniji, glede srednjeg izobraževanja na 8 in na 10 mes to po splošno izobraževalni! temah. Ljudskih univerz v Slov eniji pa je kar 38. MALI OGLASI ZMRZOVALNO OMARO 300 I, novejšo, malo rabljeno, ugodno prodam. Telefon 856-153 zvečer. AVTO ŽAREK D.O.O.nudi najugodnejše kredite za VSE AVTOMOBILE, brez pologa, z 12 % obrestno mero, od 1 do 4 let. Telefon 856-537 ali 856-286. AVTO ŽAREK D.O.O. LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, ŽALUZIJE, ROLETE izdelujemo in montiramo. Na zalogi sestavni deli za senčila. RONO SENČILA. Telefon 061-651-247 ali 061-651-014. JUGO SKALA 55, letnik 89, 60.000 km, prodam. Telefon 895-239, popoldne. DOMAČ GNOJ, jabolka caijevič, kanada in bobovec ter žganje in borovničevec, prodam. Telefon 857-676. JUGO 45, letnik86, dobro ohranjen in sivoijavo brejo kravo ter hlevski gnoj, prodam. Telefon 850-944. PRODAM GOVEJO KRMO. Telefon 885-200. V VELENJU, ALI BLIŽNJI OKOLICI VELENJA najamem garsonjero. Telefon 702-181 popoldan ali 855-319._ ROLETE, ŽALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. Telefon 471-943 ali 0609-612-634. NADSTROPNI POSTEUIZ JOGIJI 80 X190, doma narejeni, zelo ohranjeni, prodam za 50.000 SIT. Telefon 893-734 popoldan. V VELENJU ODDAM POSLOVNI prostor s telefonom, 25 m2, primeren za pisarno in mirno obrt. Telefon 853-894. R-4 GTL, letnik 85, prodam za 1900 DEM. Telefon 850625. 400 kgTELICO, simentalko, prodam za nadaljno rejo ali za zakol. Telefon 893-251. ZAKONSKO POSTELJO in kotno sedežno prodam. Telefon 894-517. ELEKTRIČNO KROŽNO ŽAGO, univerzalno žago s kovinskim podstavkom 35 cm premera, novo žensko kolo uvoženo ter novo trej-no žarečo peč prodam. Telefon 858-288. TROSOBNO STANOVANJE na de- snem bregu, v manjšem bloku, prodam. Telefon 851-776. NOVEJŠE ŠTIRISOBNO STANOVANJE V VELENJU, prodam. Telefon 852-106 popoldne. GORENJSKI MULTIKULTIVATOR, z novim motoijem, obračalnik, greben, železna kolesa, prodam. Za polovično ceno od nove. Telefon 894-518. V NAJEM ODDAM PROSTOR, velik cca 200 m2, primeren za skladišče ali obrtno dejavnost. Prodam tudi star denar. Telefon 856-925. BLIZU VELENJA PRODAM 2,5 ha zemlje. Telefon 53-433. TRISOBNO, LEPO, KONFORTNO STANOVANJE v Velenju, 80 m2, zamenjam za hišo v okolici, s kletjo, garažo, ostalo po dogovoru. Samo pisne ponudbe na upravo tednika Naš čas, Foitova 10, z oznako šifre "Hiša". PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO EMO podarim. Telefon 854-189. PREKLICUJEM POTRDILO O OPRAVLJENI MATURI, letnik 91, tekstilno konfekcijski tehnik na ime Tanja Šinkovec, Srednja tekstilna šola Maribor, Orožnova 2, EMŠO 2506972505259. AVTO SKALA 55, letnik 89. 51.000 km,prodam. Telefon 857-722. PARCELI,KOMUNALNO UREJENI, prva za vikend, druga je zazidljiva, obe 2 km iz Velenja, na najlepši lokaciji v naravi, poljubne velikosti, prodam. Pisne ponudbe z oznako šifre "Točno opišite želje" pošljite na upravo Našega časa. REDNO ZAPOSLIM FRIZERKO, s svojimi starnakami. Nudim dober zaslužek. Telefon 894-542 po 20. uri. GRADBENI TEHNIK z opravljenim pripravništvom, išCe zaposlitev na tem ali podobnih delih. Telefon 841-191. OSEBNI AVTO R-5 CAMPUS s petimi vrati, letnik februar 1993, bele barve, registriran do februarja 1996, prodam za 12.000 DEM. Informacije po telefonu 0602-55-378, v petek popoldan, soboto in nedeljo ves dan. TELIČKO 150 kg težko, prodam. Telefon 882-710. BIKCA SIMENTALCA, prodam. Telefon 893-587. OBHAJILNO DEKLIŠKO OBLEKO ugodno prodam. Telefon 892-261. KARTO ZA PREMOG prodam ali menjam za štedilnik kiperbuš s pečico. Telefon 858-412. STARO KMEČKO KAŠČO PRODAM. Telefon 885-196 zvečer. PODJETJE Z EKSPOZITURO V CELJU, išče komercilaistko za redno delovno razmerje potnika na terenu.Pisne ponudbe pošljite na ARTEMIDA d.o.o. Bežigrad 6,61000 Ljubljana. KRMO ZA ŽIVINO, (seno in otavo) in skoraj novo gorsko kolo na 18 prestav prodam. Telefon 775-059. KUHINJO GORENJE V ORANŽNI BARVI, ugodno prodam. Telefon 858-545 po 16. uri. DOBRO OHRANJENO TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto, nosilnosti 150250 kg, prodam. Telefon 062-55-128. V VELENJU ODDAMO V NAJEM OPREMLJEN GOSTINSKI LOKAL s kuhinjo (100 m2) in več poslovnih prostorov primernih za mimo obrt, trgovino in pisarne (140,100,90,150,20 m2). Zagotovljen velik parkirni prostor in telefon. Informacije 0609-625-512. Dokumentacija urejena! IŠČEM POMOČNIKE ZA PRODAJO iskanega gospodinjskega pripomočka. Zelo lepa provizija. Samo pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas, Foitova 10, Velenje, s pripisom šifre "DELO - ZASLUŽEK". MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE, sporoča da bo v nedeljo 12.3.1995 prodajala mlade kokoši nesnice, stare 6 mesecev, cepljene proti kugi, v Šaleku pri Cerkvi, od 8. do 8. 30. Telefon 0602-61-202. V VELENJU PRODAMO Starejšo stanovanjsko hišo, ali jo zamenjamo za dvosobno stanovanje. Telefon 856-899. V VELENJU PRODAMO ZAZIDALNO PARCELO. Telefon 856-899. NOVI NEMŠKI USNJENI JAKNI št. 50 in 52 prodam. Telefon 853-08. OSEBNI AVTO R-4 TL, dobro ohranjen, prodam za 1000 dem. Telefon 855-152. DOBRO OHRANJENO SEDEŽNO GARNITURO, prodam za 50.000 SIT. Telefon 0602-53-554. NOVO ZAMRZOVALNO OMARO 311 litrsko, prodam za 65.000 sit. Telefon 857-270. ŠKODO FAVORIT letnik 91, prodam. Telefon 850-538. SAMSKI MOŠKI star 47 let, želi spoznati žensko staro od 40. do 45 let, za skupna srečanja v okolici Velenja, brez obveznosti. Moj naslov lahko dvignete v uredništvu Našega časa. ŠTEDILNIK, RABLJEN 4 elektika, pony kolo, zelo ugodno prodam. Telefon 857-894. TRAKTOR GOLDONIJ s frezo in 126 P, letnik 84, prodam. Telefon 885-620. DVOSOBNO ALI ŠTIRISOBNO STANOVANJE, v hiši z garažo, oddam. Telefon 854-977. KOSILNICO- VOOGEL-NOOT dobro ohranjeno, širina kose 140 cm, prodam. Vinko Voh, Ponikva 38,63310 Žalec. NEMŠKI AVTORADIO, z zvočniki, prodam za samo 6000 SIT. Telefon 854-720. KUPIM MOTO KULTIVATOR S KOSO in rotacijskim plugom. Telefon 885-819. VEČJO KOLIČINO TERVOLA in opeke Modul 6/1 ugodno prodam. Telefon 893-157. KONFEKCIONARSKO TEHNICO za vodenje dela v šivalnici zaposlimo. Pogoj je praksa pri vodenju podobnih del. Telefon 882-100. KUHINJSKI JEDILNI KOT + miza + trije stoli odlično ohranjeno, zelo ugodno prodam. Telefon 885-165. V VELENJU prodamo ali zamenjamo več eno, dvo in trisobnih stanovanj. Telefon 0609-624-775. POSLOVNI PROSTOR NA DOBRI LOKACIJI v Šaleku, oddam v najem. ZAPOSLIM dekle za strežbo v lokalu. Inf. v Okrepčevalnici Ob skali, Šmarška 52. TEMNO FANTOVSKO MATURANTSKO OBLEKO PRODAM. Telefon 854-147. GOZD VELIKOSTI 2HA in 24 A v okolici Velenja, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 892-117. V ŠOŠTANJU ZAPOSLIMO SAMOSTOJNO in vestno natakarico. Za dobro delo, dobro plačilo! Telefon 882-191. TEDENSKO POROČILO 0 MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 27. februarja do 5. marca 1995 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki, presegale mejno 24-urno koncentracijo 125 mikro-g S02 / m3 zraka v naslednjih dneh: 2.3. AMP Veliki vrh 130 mikro-g / m3 ■ REFERAT ZA VARSTVO OKOLJA MAKS. POLURNE KONC. S02 od 27. 2. DO 5. 3. 1995 konc. SO 2 (mg/m3) SOS TOP V.V. ZAV MERILNE POSTAJE VEL G G. wm 27.2. SI 3.3. BB 2B.2. □ 4.3. E3 1.3. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 9. marca - dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. O.Renko, nočni dr. Friškovec in dr. V.Renko Petek, 10. marca - dopoldan dr. V.Renko, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Kozorog in dr. Lazar Soboto, 11. marca - dnevni dr. Rus in dr. Friškovec, nočni dr. Grošelj in dr. Kočevar Nedeljo, 12. marca - dr. Grošelj in dr. Kočevar Ponedeljek, 13. marca - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Rus, nočni dr. Slavič in dr. Urbane Lekarna v Velenju: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 10. marca do 17. marca -Milan Matko, dr.vet.med., Topolšica 15, mobitel: 0609-618-117. Veterinarska postaja v Mozirju: Do 12. marca - Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609-616-978 ali 841-410. Od 13. marca do 19. marca-Marjan Lešnik, dr.vet.med., Lju-bija, tel.: 0609-616-978 ali 831-219. kiiiiiiiimiian^i Glasbena šola Velenje n m » * »sa m « » * # * a » s » * « m Ne 11., ampak 29. marca Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenja sporoča vsem imetnikom komornega abonmaja in izven, da iz objektivnih razlogov koncert Ljubljanskega kvinteta trobil v soboto, 11. marca odpade. Koncert bo v sredo, 29. marca. Vabimo vas na predavanje ZAŠČITA VINSKE TRTE PRED BOLEZNIMI IN ŠKODLJIVCI. Predavanje bo v sredo, 15. marca, ob 9. uri v gasilskem domu v Šentilju. Predaval bo g. Matis s Kmetijskega zavoda Maribor. Na predavanju boste dobili tudi škropilne koledarje. Prosimo, da obvestite tudi sosede in prijatelje. Vljudno vabljeni! I Kmetijska svetovalna služba Velenje Študent naj bo V dveh mesecih, ko se na teh straneh nismo nič kaj slišali, se je v klubu zgodilo veliko novega. Najpomembnejša novica pa je Akademski ples. Torej: v petek, 10. marca, se bo v Topolšici zgodil Akademski ples. Prireditev bo v hotelu Vesna s slavnostnim začetkom ob 20. uri. Tam bo tudi nova RIT in show program by Mandič. Vstopnice prodaja Studio Študent in PLAC. Vljudno vabljeni vsi, ki jim ni mar starih prijateljev, dobrih vin in ŠŠK-ja. NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE ZADRUGA MOZIRJE z.o.o. objavljene v tedniku Naš čas št. 7 PRAVILNO GESLO: VSE ZA VRT KMETIJSTVO IN SADJARSTVO Nagrajenci: 1. nagrado (TEKSTIL V VREDNOSTI 5.000,00 SIT) prejme: Peter Lau-re, Lokovica 85/a, Šoštanj; 2. nagrado (TEKSTIL V VREDNOSTI 3.000,00 SIT) prejme: Marija Bole, Šmartno ob Paki 116, Šmartno ob Paki; 3. nagrado (TEKSTIL V VREDNOSTI 2.000,00 SIT) prejme: Slavko Videmšek, Pirešica 13, Velenje. Potrdilo, s katerim boste prejeli nagrado v Zadrugi Mozirje, z.o.o., tet: 841-020 boste prejeli po pošti. ČESTITAMO! ItAIHO IELEIJE ČETRTEK, 9.marca: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 14.45 Horoskop; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, lO.marca: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih-vmes ob 8.30 in ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, ll.marca: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 12.marca: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 13.marca: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 14.marca: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.45 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 15.marca: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi (nasveti o dohodnini); 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. a KINČ kinc IKIINC DOM KULTURE VELENJE Petek, 10.3. ob 21. uri Sobota, 11.3. ob 20. uri Nedelja, 12.3. ob 18. in 20. uri MASKA (The Mask) - komedija Film, kije nasmejal ves svet z odličnim Jimom Carrejem v glavni vlogi. S sloganom Od bedaka do junaka, z izjemnimi specialini-mi efekti in preprostim, za lase privlečenim scenarijem, je postal velika uspšnica. V Sloveniji ga je videlo že čez 60000 ljudi. Dolgočasen bančni uslužbenec najde Masko, ki mu spremeni življenje. Z njo lahko počne vse kar hoče, tako kotjunaki risanih filmov, kijih tako občuduje. Tuje šelepa pevka, ki jo obožuje, toda... Sobota, 11. 3. ob 22.45 - pred-premlra! FRANKENSTEIN - grozljivka V glavnih vlogah igrajo Robert De Niro, Kenneth Brannagh, ki seje pod film podpisal tudi kot režiser ter Helen Bonham Carter. Znanstvenik Frankenstein želi premagati življenje in ustvari stvor, ki pa ga želi takoj tudi uničiti, kar mu prepreči bolezen. Stvor pobegne in kasneje poišče stvaritelja in od njega zahteva, da le-ta naredi še eno njemu podobno bitje, sopotnika, nekoga, ki ga bo ljubil... V ponedeljek, 13. 3., zaradi zasedenosti dvorane ni filmske predstave! Torek, 14.3. ob 18. uri BELI OČNJAK 2 (VVhite Fang 2) - pustolovski Prvi del filma je nastal po istoimenskem romanu Jacka Londona. Pripoveduje o borbi za življenje v neciviliziranem svetu in o brezmejnem prijateljstvu med psom in dečkom. V glavni vlogi je zaigral Scot Bair-stow, film pa je režiral Ken Olin. Torek, 14. 3. ob 20. uri PRED DEŽJEM-drama Kandidat za Oskarja v kategoriji najboljši tuji film! Lanski beneški ko-zmagovalec je omnibus in tragična zgodba o vojnem fotografu, ki se po šestnajstih letih vrne iz Lodnona v rodno Makedonijo in spozna, kako se glede na narodnost delijo tudi ljudje, nekdanji priajtelji in kako kljub vsem letom vojnega fotografiranja ne ve nič o vojni. Njegova vas je razdeljena na Makedonce in Albance... Film je režiral Milče Mančevski, glavni vlogi pa sta odigrala Rade Šerbedžija in Katrin Cartlidge. KINO ŠOŠTANJ • *«*«>*«««x«*»aai*«««* Petek, 10.3. ob 19. uri MASKA - komedija Sreda, 15.3. ob 19. uri BELI OČNJAK 2- pustolovski KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 11.3. ob 16. uri MASKA - komedija Ponedeljek, 12.3. ob 19. uri BELI OČNJAK 2 - pustolovski Prihodnji filmi: KVIZ, ROJENA MORILCA, RAZKRITJE, KRALJICA MARGOT! Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje št. 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo in da ne rezervirate vstopnic na telefonsko številko Kulturnega centra, ker to ni pravi naslov na rezervacije kino vstopnic! NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE GOSTISCE OBIRC objavljene v tedniku Naš čas št. 6 PRAVILNO GESLO: PREŽIVITE PRIJETNE TRENUTKE PRI NAS Nagrajenci: 1. nagrado (VEČERJA ZA DVE OSEBI) prejme: Kovač Katarina, Škale 94/a, 63320 Velenje; 2. nagrado (VEČERJA ZA 1 OSEBO) prejme: Vinkovič Angelina, Cesta VI/5,63320 Velenje; 3. nagrado (BUTELJKA) prejme: Horvat Peter, Cesta talcev 19,63325 Šoštanj. Potrdilo, s katerim boste prejeli nagrado v Gostišču Obirc, tel: 856-756 boste prejeli po pošti. ČESTITAMO! A AMON MARJAN, s.p. ENIKI /VV Slatina 9a 15 % /ijfv 63201 Šmartno v Rožni dolini zim ski tel.: 777-157 ust 9. marca 1995 13 ZAHVALA Dež se tiho spušča na zemljo, vse je žalosmo, vse nas v prsih stiska in boli, solza pa polzi, polzi. V srcih naših je velika praznina in ena sama bolečina, kiji nobena ni enaka, - je edina! Ob boleči izgubi naše ljube mami, tašče, orne in prababice MARIJE GRABNER 30.3.1910-28.2.1995 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatelem in znancem, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se GD Lokovica za organizacijo pogreba, lokoviškemu moškemu pevskemu zboru, govornikom gospodom Vovku, Hudalesu, Medvedu ter gospodu Rožiču za odigrano Tišino. Zahvaljujemo se bolnišnici Topolšica in gospodu duhovniku za opravljen obred. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, deda in pradeda IVANA PIRMANSKA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem ostalim, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Kralju za dolgoletno nego. Hvala gospe Kunej za pomoč, Podkrajskim fantom za lepe pesmi, govorniku Milanu Meža ter gospodu župniku za opravljen obred. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in dedka MARKA ŠNAJDERJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja stanovalcem Kardeljevega trga 5-7-9 za vsestransko pomoč,gospodu kaplanu za opravljen obred ter Primožu za zaigrano Tišino. Žalujoči: žena Milka, hčerki Branka in Ruža z družinama ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA IVANU PIRMANSKU msbr 1916-1995 Lepo je živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti. (K. D. Kajuh) Hvala Ti oče, za vse kar si nam nudil, pomagal s težkim trudom. Zahvaljujemo se dr. Kralju za dolgoletno zdravljenje, vsem sorodnikom in vaščanom za cvetje in sveče, pevcem, govornikoma Milanu in rudatjem ter gospodu župniku za poslovilne besede. Hvala vsem, ki smo ga pospremili na zadnji poti. Iva z otroci ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka EDVARDA SEKLJIČA 18.8.1914-2.3.1995 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izražena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo gospodu prim. dr. Fijavžu za dolgoletno zdravljenje in patronažni sestri gospe Lesjak. Žalujoči: žena Amalija in sinovi z družinami. Tak čudno je naše Življenje, srečno in hkrati nesrečno in kratko je naše življenje in eno samo za večno. Dokler smo tu, sta nebo in zemlja v naši oblasti, vendar mora drevo ob svojem času pasti. ZAHVALA Mnogo prehitro nas je zapustil mož, oče in dedek IVAN F LIS 15.12.1931 - 23.2.1995 Osem let je bil svoj boj z zahrbtno boleznijo, vendar je na koncu omagal. Vsa ta leta je z neveijetno disciplino in še močnejšo voljo premagoval bolezen, ki gaje razjedala in klub lastni bolečini je vedno za vsakega našel našel dobro in bodrilno besedo. Za vse, kar si nam dal, ti lahko le še zadnjič rečemo "Hvala!" Zahvaljujemo se tudi gospodu dr. Kolšku, ki nam je vseskozi stal ob strani s svojim strokovnim znanjem in dobro človeško besedo. Enako velja tudi medicinski sestri Slavici. Zahvaljujemo se tudi vsem svojcem, prijateljem, govorniku gospodu Mihi Valenciju za poslovilni govor, še posebno zakoncema Kamšak, znancem ter njegovim "Kamaratom", ki so se še zadnjič poslovili od njega s častno stražo in večnim "Srečno". Hvala vsem. Žalujoči: žena Zofka, hčerka Zdenka in sin Boris z družinama CAS "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje St. 23/26-92 je "Nas čas" uvrSCen med proizvode informativnega značaja iz 13. toCke, tarifna Številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira ZakoSek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta (grafična oblikovalca). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853^51,854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolaijev, trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: Milil ■ 1 #1 in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Psihično in fizično nasilje nad otroki in mladostniki Kose btrokii ruši svet Kako so otroci pri nas sploh zaščiteni pred fizičnim In psihičnim nasiljem in pred spolnimi zlorabami? Koliko takšnega nasilja sploh je? Kdo in kako se ukvarja s temi občutljivimi in zahtevnimi primeri? Je sploh možno odkriti vse primere takšnega nasilja? Kaj lahko pričakuje tisti, ki počne vse te grozljivosti? To so vprašanja, ki se danes v slovenski družbi pojavljajo pogosto. Tako občutljivih odnosov, kot so medčloveški, se ne da urediti z upravnimi odločbami, pravijo na Socialni zbornici Slovenije. "V socialnem deluje osnovna metoda dela svetovalni proces, ki naj bi ob podpori strokovnjaka ali skupine strokovnjakov ter ob aktivnem in ustvarjalnem sodelovanju vključenih oseb v stiski vodil v učinkovitejše in ustvarjalnejše medsebojno sožitje, v skrajnem primeru pa v trden dogovor vključenih ljudi z nasprotujočimi si pričakovanji, da stiske rešujejo na miren in civiliziran način, s poudarkom zlasti na zaščiti vključenih mladoletnih otrok. Socialne službe se vedno neposredno odzivajo na probleme ljudi v stiskah in ko gre za nujno pomoč, jo nudijo tudi izven zakonskih pristojnosti (torej tudi tujim državljanom). Socialne službe v takih primerih svetujejo in tudi posegajo v urejanje stisk, nikakor pa jih ne morejo rešiti ali preprečiti, še zlasti, če prizadete osebe ne želijo iskreno sodelovati in kršijo ustne dogovore," pravijo v Socialni zbornici Slovenije, ki kot nevladno strokovno združenje povezuje vse delavce v socialnem varstvu. Ko so v stiski otroci S kolikimi primeri trpinčenja otrok so se lani srečali na velenjskem Centru za socialno delo? Kako so v teh primerih ukrepali? Obravnavali so 31 primerov trpinčenih in zlorabljenih otrok in mladostnikov. Že ta številka je velika, če pa vemo, da se za nekatere primere ne izve nikoli, si lahko samo predstavljamo, kakšne razsežnosti ima ta problem v družbi. To so primeri, za katere vedo in za katere so na Centru izvedeli bodisi tako, da jih je o tem prizadeti mladoletnik seznanil sam (1), bodisi da so na te primere opozorili sorodniki in sosedje (8), šole in vrtci (9), zdravniki (5), policija (6) ali pa se jim je zaupal kdo od staršev (D- Iz kakšnih razlogov so te primere obravnavali, za kakšno nasilje je šlo? V 13 primerih so zanemarjali otroka, za telesno nasilje je šlo v 9 primerih, za spolno zlorabo v dveh, zaradi suma o neustreznem ravnanju z otrokom pa so obravnavali 7 primerov. V vseh teh primerih so na Centru za socialno delo v Velenju izvedli tisto, v kar je usmeijeno njihove delo: svetovalno delo s starši, v šestih primerih so otroka po sporazumu s starši namestili v rejniško družino ali v zavod. V teh šestih primerih so s pomočjo Centra za socialno delo in svetovanja, ki so ga nudili, starši sami spoznali, da je začasno za otroka to najbolje. Tako so ga lahko na nove okoliščine tudi pripravili. V enem primeru so podali prijavo kaznivega dejanja, v 1 primeru pa so se odločili za najbolj drastičen ukrep: za predlog odvzema roditeljskih pravic. Takšne odločitve so vedno težke, kajti v teh primeru je staršem odvzeta pravica do otroka, teoretično pa lahko to pomeni, da gre otrok tudi v posvojitev. Včasih ne gre drugače, kot da za dejanja, ki jih povzročajo otrokom, ljudje odgovarjajo pred sodiščem. Na velenjski enoti Temeljnega sodišča Celje, zdaj Okrajnem sodišču Velenje, so od leta 1990 do vključno leta 1994 po 96. členu bivšega KZ SRS (zanemarjanje mladoletne osebe in surovo .avnanje, zajeto v X. poglavju: kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in mladino) obravnavali skupaj 16 zadev. V 12 primerih so izrekli obsodilno sodbo, enkrat oprostilno, en postopek je bil ustavljen, 2 pa še nista končana (1 od obdolžencev je neznano kje). Največ zadev so po 96. členu KZ SRS obravnavali leta 1990 (6), lani 1. Nov Kazenski zakonik Republike Slovenije zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje opredeluje v XXI. poglavju 201. člena: "(1) Roditelj, posvojitelj, skrbnik ali druga oseba, ki zanemarja mladoletno osebo, za katero mora skrbeti, tako da hudo krši svoje dolžnosti skrbi in vzgoje, se kaznuje z zaporom do dveh let (stara zakonodaja do treh let). (2) Roditelj, posvojitelj, skrbnik ali druga oseba, ki sili mladoletno osebo k pretiranemu delu ali k delu, ki ni primerno njeni starosti ali jo iz koristoljubnosti navaja k beračenju ali k drugim dejanjem, ki so škodljiva za njen razvoj, ali z njo surovo ravna ali jo trpinči, se kaznuje z zaporom do treh let (stara zakonodaja od treh mesecev do treh let). Še citat iz odziva Socialne zbornice Slovenije na obravnavanje človeško občutljivih in tragičnih dogodkov: "Postati moramo občutljivi na stiske ljudi, odreagirati moramo na nasilja v lastni družini in družinah, s katerimi živimo v soseskah. Če bi dovoljevala etika, bi delavci socialnih služb razkrili številna ponavljajoča se nasilna dejanja v družinah - ne glede na narodnost, izobrazbo staršev ali družinski ugled, ki se veže na takšne družine. Mnogo težav se, gledano s časovnim zamikom, postopoma ureja - in v mnogih primerih ta hip obstaja nevarnost, da se bo zgodilo kaj tragičnega, kar bo ponovno načelo našo človeško občutljivost, občutke krivde in nemoči ter začudenje, kako seje to moglo zgoditi. Kmalu zatem se pozornost od neposrednega povzročitelja usmeri na posredne povzročitelje - vse pa poteka nekje izven nas in ne med nami." ■ Milena Krstič - Planine Irena Sobočan, socialna delavka "Všejemojastvar!" ■ Vsaka generacija otrok je bolj živa, bolj,... so pogoste ugo-' tovltve vzgojiteljic in pedagogov. Tudi tu je nasilje, sploh v J zadnjih letih, očitno. ■ Irena Sobočan, socialna delavka na osnovni šoli v Šmartnem 1 ob Paki, pravi, da nasilja staršev nad otroki kljub manjšemu številu , učencev toliko ni čutiti. Bolj nasilje med vrstniki. Težave se kar ■ vrstijo, ukrepov, s katerimi bi ga omejili, pa malo. "O nasilju J staršev nad otroki vemo zelo malo, saj tega vsi vztrajno skrivajo, t prikrivajo. Glede tega si starši ne pustijo blizu. Ko izvem za • kakšno nasilje, bodisi v obliki anonimnega klica po telejonu ali J kakšnega drugačnega namiga, poskušam zadevo raziskati Na ■ pogovor povabim starše učenca, iz njihovih ust pa slišim 1 najpogosteje: to je moja stvar. Doslej sem v takih primerih vedno , poslušala svojo vest in poskušala otroka zaščititi, kolikor sem ga ■ pač lahko." ' Zanimivo ob tem je, da tudi otroci sami v tovrstne primere ( nočejo vpletati staršev. V večini primerov izhajajo iz sebe, raje si • izmislijo kakšen dogodek, ki jih je še posebej razburil, kot pa da j bi vpletli starše. Strah pred očetom ali materjo je globoko zakore- \ ninjen in razloge za stisko, v kateri so, iščejo drugje. "Starši po- 1 zabijajo na otrokove pravice. Zagotavljanje varnosti je ena temelj- ( nih in o njej otroci vse premalo vedo. V šoli se pogovarjamo o i teh stvareh, jih seznanjamo, povratne informacije pa kažejo, da J o tem s starši doma ne razpravljajo." Da je nasilje nad otroki ( občutljiva tema, kaže med drugim različen odziv staršev na posamezno vprašanje. Še tam, kjer obstaja drugačna možnost za rešitev težave, izberejo v večini vse prej kot najprimernejšo. Nasilje med vrstniki je zagotovo odraz krize in stiske otrok. Med pogostimi razlogi zanj je psihično nasilje, ki pa ga ne "priznajo" ne otroci in ne starši. Raje "krivijo" slab uspeh, jezo nad sošolcem in podobno. "Bi kdo rekel, da je podeželje bolj odprto, da je vpliv i okolja drugačen kot v mestih. Pa temu ni tako. Otroci so resda i nekoliko "drugačni", ampak ne zaradi vzgoje, kajti ta ni različna, j ampak iz nekih drugih razlogov." i In kaj lahko naredijo oziroma kako lahko ukrepajo socialni de-1 lavci v primerih nasilja nad otoki? Zelo malo lahko naredijo. Irena | Sobočan se zavzema bolj za reševanje tovrstnih primerov v ožjem i krogu, kajti "vsak doživlja po svoje to, kar sliši " Razrednik, otrok 1 in šele nato starši - takšen je vrstni red preverjanja pridobljene i informacije. Po pogovoru poskuša spremljati otroka oziroma i ugotavlja, ali je kakšen napredek, ali se stvari samo še bolj [ zapletajo. Nato pa: "Koliko sem pogumna poklicati koga. Kot sem i že dejala, sem doslej vedno izbrala varnost otroka, nisem pa 1 gledala toliko na lastno zaščito. Če nobena od izbranih metod ni | učinkovita, se najpogosteje odločim za sodelovanje s Centrom za i socialno delo Velenje. V najnujnejših primerih pa tudi s policijo," 1 je še povedala socialna delavka na osnovni šoli v Šmartnem ob . Paki Irena Sobočan. ■ tp V soboto je bila v Šoštanju Kulturna akademija Dolg kulturnemu prazniku, dolg obletnici Kajuhove smrti Prikaz reza vinske trte Šentilj - V dvorani gasilskega doma v Šentilju sta se na predavanju znanega vinogradniškega strokovnjaka mag. Borisa Beloglavca iz KZ Maribor zbrala kar 102 slušatelja in vse Šaleške doline. Predavanje, ki je vključevalo tudi praktičen prikaz reza vinske trte v vinogradu Toneta Krajnca v Lazah, je potekalo pod pokroviteljstvom Kmetijske zadruge Šaleška dolina in Turistične zveze Velenje, organizirali pa so ga šentiljski vinogradniki in KS Šentilj. L. Ojsteršek V soboto, 4. marca pod večer, so se na Kulturni akademiji v šoštanjskem kulturnem domu zbrali mnogi, ki so si prišli ogledat bogat program. Pripravili so ga učenci obeh domačih osnovnih šol, glasbene šole in Mešani pevski zbor Svoboda. Župan Šoštanja dr. Bogdan Menih, ki je imel ob tej priložnosti pozdravni govor je rekel, daje bila tokratna akademija dolg kulturnemu prazniku, dolg obletnici Kajuhove smrti in dolg obljubi, da bodo Šoštanjčani občini vrnili dušo, saj ne pristajajo na prepričanje, da je majhnemu mestu usojeno kulturno mrtvilo. "Na poti v samostojno državnost je Slovenija vztrajno dokazovala prav dolgoletni obstoj bogate kulture kot odločilne prvine državotvornosti. Slovenska država je zrasla iz kulture in ne kot politična moč. Upravičeno domnevam, da bo tudi v prihodnje slovenska kultura temelj za narodovo preživetje," je med drugim, po tistem, ko je obudil spomin na vse tiste pomembne Šoštanjčane, ki so kovali in ohranjali kulturno dediščino in vse pomembne mejnike, ki so sooblikovali to kulturo, rekel župan. Ob tem pa poudaril pomen ljubiteljske kulture, ki predstavlja jedro umetniške ustvarjalnosti. mkp, Utrinek s Kulturne akademije (foto: Lojze Ojsteršek) Dela, ki jih je ustaril velik umetnik, kipar Ivan Napotnik, so vedno vredna pozornosti Območna organizacija RK Velenje Začetek v Šoštanju Po letošnjem programu naj bi Območna organizacija Rdečega križa Velenje organizirala 17 krvodajalskih akcij. Tudi tokrat za tri ustanove, in sicer za bolnišnici v Celju ter Slovenj Gradcu ter za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Prva iz tega programa bo na sporedu krvodajalska akcija v Šoštanju. Ta bo jutri (v petek) od 7. do 13. ure v prostorih gasilskega doma v Šoštanju. Odjemalec najpomembnejše življenjske tekočine pa bo Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane. (m tp) Logarska dolina - Deseti smučarski tek Podjetji Logarska dolina in Epsi iz Nazarij ter Športno društvo Solčava bodo v nedeljo, 12.marca, izvedli že lO.smučarski tek. Na 6 km bodo tekli dečki in deklice, na 22 km pa ženske do in nad 30 let, moški do in nad 40 let ter tekmovalke in tekmovalci. Prijave bodo v Logarski dolini sprejemali od 7.ure dalje, teke pa bodo pričeli ob lO.uri. ! Paški Kozjak -Pohod, tek in kolesarjenje ■ Tekaška sekcija Gorenje in oskrbniki planinskega doma bodo 1 v soboto in nedeljo izvedli že 3.vzpon na Paški Kozjak. V soboto , bodo ob 15.20 pri osnovni šoli na 6,5 km dolgo progo krenili i tekači, deset minut za njimi pa na mostu pri šoli še kolesarji. V ■ nedeljo, 12.marca, bo pohod po Šaleški planinski poti preko 1 Gonžarja, pohod ....i pa lahko na pot krenejo med 8.in 9.uro iz-1 pred gasilskega doma v Šaleku.