Poštnina plačana v gotovini.
Letnik VIL
64.
V Ljubljani, dne 9. julija 1925.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vsebina.:
211.	Odločba, s katero se ukinjata odločba o oprostitvi nekaterih predmetov od uvozne carine in odločba o uvozu drobnega materiala za montiranje tračnic.
212.	Odločba, s katero se prepoveduje izvoz zlata, platine in srebra, izdelkov iz zlata in srebra in starinskih predmetov umetniško-zgodovinske vrednosti.
213.	Pravilnik (naredba) za izvrševanje zakona o stanovanjih. Razglasi velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Uredbe osrednje vlade.
211.
Odločba, s katero se ukinjata odločba o oprostitvi nekaterih predmetov od uvozne carine in odločba o uvozu drobnega materiala za montiranje tračnic.*
Ministrski svet je odredil v seji z dne 19. junija 1925. na podstavi člena 72. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925. z odločbo C br. 29.292:
1.	) Ukinjata se: odločba gospodarsko-finančnega komiteta ministrov C br. 55.590 z dne 22. septembra
1920.,	ki je bila razglašena in uzakonjena pod C br. 61.602 z dne 23. septembra 1920.,** in odločba istega komiteta C br. 73.689 z dne 10. decembra 1920.***
2.	) Ta odločba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
.	Predsednik ministrskega sveta:
Nik. P. PaŠić s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
212.
Odločba, s katero se prepoveduje izvoz zlata, platine in srebra, izdelkov iz zlata in srebra in starinskih predmetov umet-niško-zgodovinske vrednosti.*
Ministrski svet je odredil v seji z dne 19. junija 1925. na podstavi člena 13. predloga zakona o obči carinski tarifi z odločbo C br. 29.293:
l.
Prepoveduje se izvoz:
1.	) zlata, platine in srebra, neobdelanega ali ulitega v masi, palicah, ploščah, zrnju ali pesku, šibi-cah. ceveh, v pločevini, žici, listkih in v odpadkih od polomljenih predmetov;
2.	) izdelkov iz zlata in srebra; in
3.	) starinskih predmetov, ki imajo umetniško-zgodovinsko vrednost (slik, skulptur itd.).
n.
Izvozna prepoved iz točke I. 2.) se ne nanaša na nakit, ki ga nosijo poedinci na sebi, ko potujejo v inozemstvo, kakor na prstane, zapestnice, ure in verižice, igle, naočnike itd.
m.
Minister za finance se pooblašča, da sme dajati dovolitve za izvoz filigranskih izdelkov iz zlata in
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 20. junija 1925., št. 136. (XXVIH. — 1925.)
** Uradni list z dne 12. oktobra 1920., št. 367/117.
*** Uradni list z dne 8. januarja 1921., št. 6/2.
srebra domačega proizvajanja kakor tudi za izvoz izdelkov iz zlata, platine in srebra za razstave, ob izseljevanju in v temu podobnih primerih ob pogojih. ki jih predpiše za to.
IV.
Ta odločba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Predsednik ministrskega sveta:
Nik. P. Pašić s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
213.
Na podstavi člena 83. zakona o stanovanjih z dne 15. maja 1925.. natisnjenega v št. 106 «Službenih Novin»,* predpisujem nastopni
Pravilnik
(naredbo)
za izvrševanje zakona o stanovanjih/*
K členu 1.
Drugi odstavek: «Kolikor ni v tem zakonu posebnih omejitev, veljajo odredbe državljanskega zakonika» — je treba razumeti tako, da se morajo uporabljati za Srbijo in Črno goro veljavni predpisi §§ 677. do 705. državljanskega zakona, za ostale pokrajine pa predpisi tamošnjih zakonov, ki se uporabljajo.
K členu 2.
Točka 1.). Prejšnji lokal, ki je služil, ker so okolnosti tako nanesle, za stanovanje, a tudi dandanes ni izpremenil značaja lokala, se smatra tudi sedaj za lokal.
Če je stanovanje v organski zvezi z lokalom ali poslovnim prostorom, ima pretežnejši značaj lokal, ki se smatra za glavno stvar, in potemtakem mora tudi stanovanje, spadajoče k lokalu kot postranska stvar, deliti usodo glavne stvari, torej se tudi takšno stanovanje izvzema od omejitve — ne spada pod zakon o stanovanjih, nego nanje se uporablja načelo prostega pogajanja.
Če je lokal v prizemlju, stanovanje pa na dvorišču ali v nadstropju in ne v tolikanj tesni in ne-posrednji zvezi in občevanju z lokalom, je takšno stanovanje ločena stanovanska edinica ter ne*** spada pod zakon o stanovanjih.
Točka 2.). Če služi državna ali samoupravna zgradba kot prostor za prebivanje, a nastane potreba. da se razširi za uradne potrebe, se smejo vršiti odpovedi, in sicer za osebe, zaščitene s členom 12., po členu 10. zakona o stanovanjih, za ostale osebe pa po občih predpisih državljanskega zakona, ki že veljajo in se uporabljajo.
Točka 6.). Izpraznjena stanovanja v zgradbi milo-darnih ustanov se morajo dodeliti osebam, naštetim
* Uradni list z dne 23. maja 1925., št. 161/46.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 26. junija 1925., št. 141. (XXIX. — 1925.)
*** Nikalnica je po vsem zmislu zakona pogrešek.
Op. ur.
v členu 12. zakona o stanovanjih, kolikor jih ne potrebuje milodarna ustanova za lastno uporabo.
Točka 7.). Umeva se samo ena zgradba invalidov, vdov itd., razen zgradbe, v kateri stanujejo, ne pa tudi vse zgradbe, in sicer ona, ki jo odredi pristojno sodišče prve stopnje.
Točka 9.). Katero stanovanje v hiši malega lastnika, v kateri sta razen lastnikovega stanovanja še dve stanovanji, naj se oprosti zakonske omejitve in odstopi lastniku na prosto razpolaganje, ocenja in odloča pristojno stanovansko sodišče prve stopnje.
Tako se mora postopati tudi z malim lastnikom, ki ima vsega skupaj dve stanovanji ali v eni ali v dveh hišicah na istem posestvu, razen hiše, v kateri stanuje sam osebno, ki pa ima vsega skupaj eno stanovanje.
Odpovedi se morajo vršiti prvenstveno onim. ki imajo glede stanovanja najmanjšo rodbinsko potrebo, kakor tudi ekonomski močnejšim.
Rok za izselitev takih najemnikov, ki jih ščiti člen 12., znaša šest mesecev, analogno členu 82. zakona o stanovanjih, od dne, ko je postala odločba stanovanskega sodišča prve stopnje o odstopu na prosto razpolaganje izvršna in se je priobčila, to tem bolj, ker je določen ta rok tudi neprivilegiranim najemnikom.
K členu 3.
Zgradbe, sezidane na novo brez odobritve pristojne gradbene sekcije, kakor tudi zgradbe, ki so sezidane izvini odobrenih načrtov, spadajo glede dodeljevanja pod zakon o stanovanjih.
K členu 4.
Lastniki, ki jim je dovoljeno, izpremeniti stanovanje, v katerem osebno stanujejo, v poslovne prostore, se ne morejo koristiti s pravico odpovedi, določeno v členu 10. pod a) in c).
K členu 5.
Poletni dvorci in vile v najbližji okolici mesta, v katerih lastniki ne stanujejo stalno, nego jih rabijo samo poleti, se glede lastnikov ne smatrajo za stalno stanovanje ter ne morejo služiti za podstavo odpovedi, če stanuje tak lastnik v stari zgradbi v mestu samem.
K členu 8.
Najemnik mora odstotek podnajemnine, ki pripada lastniku, a ga ta neče sprejeti, položiti pri pristojnem občinskem uradu (opštinskem sudu).
K členu 10.
*
Točka a). Za sinove in hčere je treba imeti tudi one otroke, ki jih je lastnik vzel za svoje samo po redni sodni poti.
Ce lastnikovi sinovi niso oženjeni ali njegove hčere niso omožene, nego šele bodo, nastopi podstava za odpoved šele, ko se oženijo ali omože.
Točka b), Ce ne postopa lastnik, ki je dobil pravico, podreti staro in sezidati novo zgradbo, po odobrenem načrtu, s katerim je tudi dovoljeno, podreti staro zgradbo, nego sezida novo zgradbo, toda po drugem načrtu, izgubi pravico do prostega razpolaganja in njegova novosezidana zgradba spada pod zakon o stanovanjih.
Nadstropje, na novo sezidano lirez odobritve gradbene sekcije, se smatra za staro nadstropje ter podleži dodeljevanju. Prav tako je postopati z onim nadstropjem, ki se je sezidalo izvun odobrenega načrta.
Točka č). Odredba pod č) v členu 10. zakona o stanovanjih se tiče tudi oseb, zaščitenih s členom 82. zakona o stanovanjih, in sicer za čas od dne 1. maja do dne 1. novembra 1925.
Točka f). Rok za izselitev najemnikov, naštetih pod a), b) in c), je mesec dni, če je najemnik že preskrbljen z drugim stanovanjem, drugače pa, dokler se mu stanovanje ne dodeli, a najdalje šest mesecev.
Rok, določen v osmem odstavku «Od dne 20. decembra do dne 20. januarja» se nanaša na leto 1925./ /1926.
K členu 11.
K najemnini ne spadajo: taksa za vodo, smetišče, čiščenje ulice, čiščenje pomivalnice in čiščenje dimnika. Te se plačujejo posebe, razen če ni z lastnikom izrečno urejeno drugače.
Taksa za čiščenje klosetov obremenja lastnika.
Če lastnik vobče neče sprejeti najemnine, jo je treba položiti pri pristojnem občinskem uradu (opštinskem sudu) v roku, odrejenem za najemnino.
Vsote, deponirane pri pristojnem sodišču prve stopnje do dne, ko stopi ta pravilnik v veljavo, se smatrajo za pravilno položene.
K členu 12.
Stanovanje z največ štirimi sobami se umeva brez kuhinje, prednje sobe in sobe za posle kakor tudi brez ostalih stranskih prostorov.
Točka 7.). K vajencem se štejejo otroci malega obrtnika in trgovca, če so kot taki stalno v obratovalnici.
Točka 8.). Če nimajo podjetja zadostnega števila prostorov, sezidanih za prebivanje svojih uradnikov in uslužbencev, uživa njih osebje, ako nima takih stanovanj, zaščito, določeno s tem členom, dokler podjetja tudi zanje ne sezidajo stanovanj.
Točka 9.). Od oseb, ki se šele sedaj legitimirajo kot fizični delavci in ki so šele sedaj vpisane kot take, je treba zahtevati dokaze, potrdila ali listine, kaj in kje so bile prej.
Točka 11.). K dohodkom, določenim s 40.000 in *60.000 dinarji, se ne računijo plača, pokojnina, invalidnina, dnevnica in honorarji.
K členu 15.
V tem primeru odredi, da se znižaj najemnina, pristojno stanovansko sodišče prve stopnje, na katero se mora najemnik obrniti; sam pa je ne sme znižati, ker ga sicer zadenejo posledice, določene v členu 10., točki č), zakona o stanovanjih.
K členu 17.
Stanovanje premeščenega uradnika se ne smatra za izpraznjeno, če dokaže premeščeni uradnik v dveh mesecih s potrdilom pristojnega stanovanskega sodišča prve stopnje onega kraja, kjer službuje, da mu drugo stanovanje ni moglo biti dodeljeno.
Če so dotedanji rodbinski člani, ki so živeli z njim stalno v tem stanovanju, vezani s službo in šolanjem na ta kraj, obdrže stanovanje, ako jim je potrebno, kar oceni v vsakem primeru stanovansko sodišče prve stopnje po prostem prepričanju.
K členu 24.	^
Vse kazni, izrečene »v korist fonda za zidanje malih stanovanj, se morajo pošiljati v obrestovanje državni hipotekarni banki v Beogradu.
K členu 26.
Stanovanska sodišča prve stopnje ne morejo izdajati nikakršnih odločb, če se davek, dolžen za minulo leto, ni poravnal; če pa se plača tudi redna taksa za odločbo, izda sodišče odločbo o odklonitvi takoj izpočetka.
Za dokaz o plačanem davku služi davčha knjižica ali potrdilo pristojnega davčnega oblastva,
K členu 28.
Predsedniki sodišč prve stopnjo pod B., zlasti'v sreskih krajih, so zvanja, ki so vezana na položaje šefov upravnih oblastev; če se premesti predsednik sodišča prve stopnje ali njegov namestnik, ni treba pošiljati vprašanja niti predloga na kraj že novo postavljenega; predsednik je novopostavljeni poglavar, namestnik pa novopostavljeni pisar, če je najvišji
Sodniki, ki niso aktivni uradniki, se zaprisezajo po členu 88., drugem odstavku, zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
K členu 29.
K členu 82.
Zapisnikarsko službo pri sodiščih prve stopnje pod A. smejo opravljati tudi dobro izurjeni dnevni-čarji.
K členu 34.
Nagrada predsednikom in sodnikom sodišč prve stopnje v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu znaša po 100 dinarjev, a v ostalih krajih, naštetih pod A. in B. člena-28. zakona o stanovanjih, če so predsedniki stanovanskih sodišč prve stopnje veliki župani, po 80, drugače pa po 60 kakor tudi sodnikom po 50 dinarjev; računiti in izplačevati se mora za vsak delovni dan, če se vrši narok — sojenje.
Nagrada predsednikom sodišč prve stopnje pod B. člena 28. zgoraj omenjenega zakona v večjih mestih — prej okrožnih — znaša po 50 in sodnikom po 40 dinarjev, predsednikom po sreskih krajih pa po 40 in sodnikom po 30 dinarjev.
Te nagrade se morajo računiti in izplačevati tako, kakor je določeno za predsednike in sodnike sodišč prve stopnje pod A. Po poteku vsakega meseca morajo poslati stanovanska sodišča prve stopnje ministrstvu za socialno politiko redoma mesečno poročilo z označbo, komu se je izplačala nagrada, zvanje, za koliko delovnih dni — izvršenih sojenj in narokov, koliko predmetov je bilo rešenih in naposled, koliko je preostalo od pobranih taks v gotovini in koliko se je poslalo državni hipotekarni banki.
K členu 35.
Nagrada za predsednike in sodnike višjih stanovanskih sodišč v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu znaša 100 dinarjev; računiti se mora za vsak delovni dan ali za izvršene seje, na katerih se sklepajo odločbe o poedinih predmetih.
K členu 39.
Pri solastnikih ali sonajemnikih (smesničarjih) predstavlja eden vse ostale solastnike ali sonajem-nike (smesničarje).
K členu 45.
Če se namerja z nepopolno prijavo zavlačevati spor, odloči sodišče o glavni stvari tudi brez dopolnitev.
K členu 47.
Poziv, izročen najmanj tri dni pred narokom, se smatra za pravočasno izročenega. V nespornem primeru se izda odločba o dodelitvi stanovanja tudi brez naroka.
K členu 48.
Pravdna stranka privaja priče, imenovane v tožbi, sama k sodišču.
K členu 49.
Na pozivu ali odločbi, ki se nabije na domu stranke, se označi dan nabitka.
Pozivarji (vročevalci) morajo biti na svojo službo zapriseženi.
K členu 62.
Ogled se sme opraviti po potrebi tudi brez pravdnih strank, zlasti če te ne pridejo, če se ne morejo najti ali če same zavlačujejo stvar.
K členu 67.
če vloži stranka zoper .odločbo sodišča prve stopnje, s katero se je odklonila prva pritožba kot nepravočasna, zopejt nepravočasno pritožbo in s tem meri na to, da ne bi postala odločba o glavni stvari izvršna, pošlje sodišče prve stopnje po tej drugi pritožbi predmet v rešitev višjemu stanovanskemu sodišču.
K členu 70.
Ce ni treba na novo zaslišati pravdnih strank ali prič ali izvedencev, reši sodišče prve stopnje stvar tudi brez naroka in ne da bi vročilo pripombe pravdnim strankam.
K členu 76.
Polovica prebitka od pobranih taks, ki ostane po izvršenem izplačilu sodnega osebja, se pošlje po poteku vsakega meseca v obrestovanje državni hipotekarni banki v Beogradu za fond za zidanje malih stanovanj.	,
K členu 78.
Dnevnica se mora izplačevati izvedencem glede na razdalje kraja in prevozna sredstva, kjer naj se izvrši ogled, bodisi da se izvrši v kraju samem, kjer je sedež sodišča, bodisi zunaj njega.
O tem odloči stanovansko sodišče prve stopnje, ko naprej pobere dnevnico od pravdnih strank.
Ce je treba prevoznih sredstev tudi v kraju sodišča, pripadajo tudi sodnikom.
Če je predmet rešen in je postala odločba izvršna v času prejšnjega zakona o stanovanjih, se mora izvršiti tako in v onem roku, kakor je bilo predpisano s to odločbo.
če je treba ustanoviti razsodišče, ki naj določa višino najemnine od dne 1. maja t. 1. do dne 1. novembra t. L, se mora ustanoviti tako-le:
Enega razsodnika izvoli najemodajnik, drugega pa najemnik, in oba imenujeta obenem tudi njiju namestnika, kar se mora označiti v aktu, s katerim se zahteva začasna ureditev najemnine. Predsednik tega razsodišča je predsednik pristojnega stanovanskega sodišča prve stopnje.
Zoper odločbo razsodišč je dopustna pritožba po členu 68. zakona o stanovanjih.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 23. junija 1925.; št. 7430.
Minister za socialno politiko:
M. S. Gjuričič s. r.
--- ■ - --------------
Razglasi velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti.
Razglas.
Velika župana ljubljanske in mariborske oblasti vabita veroučitelje, dušne pastirje, učitelje na eks-kurendnih šolah in oddelkih za oddaljene otroke in nestalno nameščene učiteljice ženskih ročnih del, naj predlože vsaj do dne 2 0. julija 1 925. prijave za nagrade in potnine (.vsako na posebni poli) v zmislu razglasa bivšega višjega šolskega sveta v Uradnem listu 8 z dne 22. januarja 1923. s to razliko, da navedejo samo eno razdobje, in sicer čas od dne 1. aprila do dne 30. junija 1925.
Vsi prizadeti naj pošljejo prijave po sreskih šolskih referentih, odnosno poglavarjih, na velikega župana ljubljanske, oziroma mariborske oblasti; le prijave veroučitcljev naj pošljejo sreski šolski referenti po odobritvi naravnost računovodstvu dele! gacije ministrstva financ, odseku za ljubljansko in mariborsko oblast v Ljubljani (Marijanišče).
V Ljubljani,	V Mariboru,
dne 27. junija 1925.;	dne 29. junija 1925.;
P br. 7887.	P br. 6004/1.
Za velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Pestotnik s. r.
Za velikega župana mariborske oblasti:
dr. Poljanec s. r.
Razglasi velikega župana ljubljanske ublasti.
L. br. 759.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 15. do dne 21. junija 1925.
Srez	Ostalih	Na novo j obolelih j	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Ošpice. —		Morbilli.			
Kranj		43	21	28		36
Krško		13				13 I
Kočevje ....	85	115	40		160
Laško . . .		4	4		
Litija		8		2		6
Ljubljana (okolica).	42	42	57		27
Ljubljana (mesto) .		1			1
Logatec		16	3	1Ö		9
Novo mesto . . .	40	9	21		28
Radovljica ....	12	6	10	•	8
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
Črnomelj		3	7	10		,
Kastav			2	,	.	2
Krško		8	,	.		8
Laško 		1	2		.	3
Ljubljana (okolica).	7	8	5		10
Ljubljana (mesto) .	7	,	4	,	3
Novo mesto . . ,	16	3		•	19
Davica.	— Diphteria		st Group.		
Kranj			1		,	1
Krško		i	.	1	.	,
Ljubljana (mesto) .	2	.	2	.	•
Srez	Ostalih	Na novo | obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skupina tifumih boleini.					
Brežice	2	1	1	2	
Kranj .		1			1
Krško .	i				1
Novo mesto . . .	2	2	i		3
Radovljica ....	1	5	•	i	5
Steklina. — Lyssa (rabies).					
Novo mesto . . .	#	4	.	•	4
Šen. — Erysipelas.					
Litija			1			1
Novo mesto . . .	•	2		•	2
Griža. — Dysenteria.					
Ljubljana (mesto) .	2		2		
Novo mesto . . .		ii		•	11
Škrlatinka. -		- Scarlatina.			
Brežice		3				3
Kranj		5		i	i	3
Krško		3	6			9
Kočevje		1				1
Ljubljana (mesto) .	•	i		,	1
V Ljubljani, dne 25.junija 1925.
L. br. 752.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Baltič s. r.
Izkaz za leto 1924. o zdravstveno-statističnih razmerah v ljubljanski oblasti.
Število	prebivalcev....................... 555.852
Število	porok................................4.281
Število	rojencev............................17.441
Nezakonski rojenih.........................1.470
Mrtvorojenih............................... 380
Število	umrlih...............................9.663
Umrli so po starosti:
do 5 let.................................
od 5 do 15 let........................• .
od	15	do	30	let.....................
od	30	do	50	let.....................
od	50	do	70	let.....................
nad 70 let...............................
2791
279
884
1059
2065
2585
Vzroki smrti:
prirojena življenska slabost......................657
tuberkuloza......................................1353
pljučnica.........................................659
difterija......................................... 42
dučljivl kašelj....................................53
Skrlatinka.........................................74
ošpice........................................ .	24
trebušni tifuz.....................................28
griža .............................................84
kolera infantum....................................39
kolera nostras..................................... 1
otročniška vročica.................................21
bolezni na ranah.................................. 68
druge infekcijske bolezni..........................54
kaP...............................................449
Srisna napaka.............................'. . 421
nove tvorbe zlega značaja (Carcinom, Sarcom) 308 ostali naravni vzroki smrti......................4910
Slučajne smrtne nezgode.
Umrlo je 296 oseb, in sicer:
zmrznilo jih je.............................
nagrobni kamen je ubil......................
konj je ubil................................
ubila se je v epileptičnem napadu ....
padla je s strehe.........................
padli sta s poda............................
Padli sta na ledu...........................
Poškodovalo se jih je po nesrečnem padcu .
utonilo jih je..............................
vlak je povozil.............................
druga različna vozila so povozila ....
opeklo se jih je............................
požgane sta si pretresli....................
Pn ekspJoziji v rudniku so bile ubite . . . adusi a se je 8 plinom......................
zadušilo se jih je v dimu...................
mod je ubil
drevo je ubilo '. ' ' '.	‘ '. ' ’
hrbtenico, odnosno tilnik si jih je zlomilo . strela je ubila .	.......
ustreljenih je bilo po nesreči..................
v rudniku je bilo zasutih.......................
Po nesreči se je obesilo........................
e'ektrični tok je ubil..........................
umrlo jih je zaradi preveč zaužitega alkohola .
10
1
2
1
1
2
2
44
66
11
14
33
2
3 1 7 6
10
6
4
10
9
7
8 12
zastrupila se je z živim srebrom................
zastrupila se je z gobami.......................
zastrupila se je iz neprevidnosti...............
izkrvavelo jih je...............................
ubita je bila pri streljanju z možnarji . . . .
voz je zmečkal..................................
v tvornici se je ponesrečila....................
nagnita je bila najdena.........................
ponesrečile so se na Triglavu...................
iz neznanega vzroka je umrla....................
Samomor je izvršilo 77 oseb, in sicer:
obesilo se jih je........................ . . .
ustrelilo se je.................................
utopilo se je...................................
prerezala si je trebuh..........................
skočila je iz vlaka.............................
skočili sta pod vlak............................
skočili sta s prvega nadstropja.................
skočila je v prepad.............................
skočila je z zvonika............................
zastrupilo se jih je............................
zaklala se je...................................
1
1
1
18
1
1
1
1
3
1
30
20
11
1
1
2
0
1 1 7 1
Umorjenih in ubitih je bilo 45 oseb, in sicer:
zabodenih z nožem je bilo.................. 8
zadavljena in obešena je bila.............. 1
ubita in zadavljena je bila................ 1
ubitih s topim predmetom je bilo...........15
ustreljenih je bilo...........................14
lobanja je bila zdrobljena.................... 1
žila odvodnica je bila prerezana.............. 1
razbojniki so ubili........................... 1
udarjena po glavi je bila..................... 1
dete je umorila..............................  1
neznano kako je bila umorjena................. 1
V Ljubljani, dne 25. junija 1925.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Baltič s. r.
Vet. br. 525.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti z dne 3. julija 1925.
Opazka: Imena sreskih poglavare te v (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Kastav: Kastav (Jurčiči 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Vrbljenje (Strahomer 1 dvorec).
Mehurčasti izpuščaj na spolovilih konj.
Radovljica: Gorje (Spodnje Gorje 1 dvorec).
Garje konj.
Laško: Marija Gradec (Lažiše 1 dvorec). Litija: Litija (Breg 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Kočevje: Banjaloka (Banjaloka 7 dvorcev), Stara cerkev (Slovenska vas 1 dvorec). Litija: Dedni dol (Stari trg 1 dvorec), Krka (Gmajna 1 dvorec), Polica (Bleč vrh 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Do-brunje (Dobrunje 1 dvorec, Mali Lipoglav 1 dvorec), Dobrova (Šujica 1 dvorec), Grosuplje (Grosuplje 3 dvorci), Log ( Dragomer 2 dvorca, Moli 1 dvorec). Novo mesto; Novo mesto (Novo mesto 1 dvorec), Št. Peter (Mačkovec 1 dvorec, Selno 2 dvorca), Prečna (Bršljin 6 dvorcev, Dalnji vrh 2 dvorca, Hudo 3 dvorci, Gornje Kamenice 1 dvorec, Muhaber 1 dvorec), Žužemberk (Građene 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Kastav: (Kastav (Blažiči 1 dvorec). Kranj: Selca (Selca in Studeno po 1 dvorec). Krško: Skocijan (Zalog 1 dvorec). Laško: Trbovlje (Dobrna 11 dvorcev). Litija: Hudo (Hudo 1 dvorec), Litija (Litija 1 dvorec), Polšnik (Gornji Mamol 2 dvorca), Šmartno (Črni potok 2 dvorca, Mala Kostrevnica 1 dvorec, Vintar-jevec 3 dvorci), Št. Vid pri Stični (št. Vid 2 dvorca). Ljubljana, okolica: Devica Marija v Polju (Sela 1 dvorec, Zgornji Kašelj 1 dvorec), Dobrova (Šujica 1 dvorec), Dobrunje (Mali Lipoglav 1 dvorec), Medvode (Seničica 1 dvorec), Moste (Moste 1 dvorec, Zelena jama 1 dvorec), Vif: (Glince 1 dvorec, Vič 1 dvorec). Novo mesto: Dobrniče (Gornji vrh 1 dvorec). Radovljica: Predtrg (Predtrg 1 dvorec). Ljubljana, mesto: 1 dvorec.
V L j u b 1 j a n i, dne 3. julija 1925.
Za velikega župana ljubljanske oblasti:
Kremenšek s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
S. br. 748/1.
Razpis.
Razpisujem mesto okrožnega zdravnika v Ribnici naPohorju za zdravstveno okrožje Ribnico na Pohorju z letno plačo 2000 Din in pripadajočimi draginjskimi dokladami.
Prošnje, opremljene po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se vlože do dne
15. avgusta 1925. pri velikem županu mariborske oblasti.
V Mariboru, dne 1. julija 1925.
Veliki župan mariborske oblasti: dr. Pirkmaier s. r.
L. št. 1/23.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 15. do dne 21. junija 1925.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	«3 p- •5 = N O O >	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skupina tifnenih boleini.					
Celje		9	4	1		12
j Celje (mesto). . .		2	.		2
j Maribor, desni breg	i	1			2
Prevalje		i	.	,		1
Ptuj		3	.	.		3
Slovenjgradec. . .	1	1	1		1
Skupaj .	15	8	2 1 .		21
Skrlatinka. -		- Scarlatina.			
Celje		15	3			18
Celje (mesto). . .	3	.			3
Dolnja Lendava. .	1		i		
Konjice		3				3
I Maribor, levi breg.	3	,			3
Maribor (mesto). .	16	1	3		14
i Ptuj		10	,	3	1	.		7
1 Ptuj (mesto) . . .	1		•		1
Skupaj .	52	4	7	.	1 49	
Ošpice. —		Morbilli.			
Celje			1	4	• 1 1	
Maribor (mesto) . .	3	1	1	.	1	3	
Skupaj .	3	2	1	•	1	4	
Davita.	— Dipbteria et Croup.				
Ljutomer		1	,	,	. I 1	
Maribor, desni breg	1	•	1	•	
Skupaj .	2		1	• 1 1	
Dremavica.	— Encephalitis letbargica.				
Maribor, levi breg.	1	•	•	• 1 1	
Skupaj .	1	.	•	1 • 1 1	
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
Celje		3		1		2
Gornji grad. . . .	4				4
Konjice		4				4
Ljutomer		4		4		.
Maribor, levi breg.	2		.		2
Skupaj .	17		5		12
V Mariboru, dne 25.junija 1925.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
P. br. 4444/3.
Razpis.
Na državnih srednjih šolah in učiteljiščih mariborske oblasti se razpisujejo za šolsko leto 1925./ /1926. nastopna stalna učna mesta:
I.	Na državni realni gimnaziji v Celju:
a)	eno učno mesto za francoščino;
b)	eno učno mesto za ' matematiko in fiziko s prednostjo za prosilca, ki bi bil usposobljen tudi za opisno geometrijo ali kemijo;
c)	eno učno mesto za zgodovino in zemljepis.
II.	Na državni gimnaziji v Mariboru:
a)	eno učno mesto za katoliški verouk;
b)	eno učno mesto za prostoročno risanje.
III.	Na državni realki v Mariboru:
a)	eno učno mesto za srbohrvaščino v zvezi z modernim jezikom;
b)	eno učno mesto za opisno geometrijo in matematiko;	. , ,
c)	eno učno mesto za kemijo v zvezi z drugimi sorodnimi predmeti.
IV.	Na državni realni gimnaziji v Murski Soboti:
a)	eno učno mesto za katoliški verouk;
b)	eno učno mesto za slovenščino v zvezi s srbohrvaščino ali z drugim jezikom;
c)	eno učno mesto za francoščino;
č) eno učno mesto za latinščino v zvezi z drugim jezikom;
d)	eno učno mesto za zemljepis in zgodovino;
o) eno učno mesto za matematiko in fiziko;
f) eno učno mesto za prostoročno risanje v zvezi z opisno geometrijo.
V.	Na državni realni gimnaziji v Ptuju:
a)	eno učno mesto za francoščino;
• b) eno učno mesto za zemljepis in zgodovino;
c)	eno učno mesto za matematiko in fiziko s prednostjo za prosilca, ki bi bil usposobljen tudi za opisno geometrijo ali kemijo;
č) eno učno mesto za prostoročno risanje v zvezi z opisno geometrijo;
d)	eno učno mesto za telovadbo.
VI.	Na državnem ženskem učiteljišču v Mariboru:
a)	eno učno mesto za katoliški verouk;
b)	eno učno mesto za glasbo in petje.
Za vsa razpisana mesta je potreben izkaz o usposobljenosti za slovenski učni jezik, izvzemši mesta za srbohrvaščino, in o predpisani službeni dobi treh let.
Prošnje, in sicer za vsako mesto posebe, ki jim je treba priložiti zrelostno izpričevalo, izpričevalo učne usposobljenosti in dokazila o dosedanjem službovanju, naj se vlože, naslovljene na ministrstvo za prosveto, po službeni poti pri velikem županu mariborske oblasti najkesnejc do dne 3 0. julija 1 925.
V Mariboru, dne 27. junija lOSS.
Za velikega župana mariborske oblasti: dr. Poljanec s. r.
Vet. br. 564/26.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 4. julija 1925.
Opazka: Imena sreskih poglavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem pa število zakuženih dvorcev.
Vranični prisad.
Čakovec: Belica 1:1, Podturen 1:1.
S u s t a v © c.
Ljutomer: Sv. Jurij ob Ščavnici 1:1. Mehurčasti izpuščaj konj.
Maribor, desni breg: Cigonca 1:1, Črešnjevec 1:1, Spodnja Polskava 1:1, Šentovec 1:1. Šmarje pri Jelšah: Sv. Peter pod Svetimi gorami 2:2.
Svinjska kuga.
Celje: Braslovče 5:12, Vransko 2:2. Dolnja Lendava: Dolnja Lendava 1:20. Gornji grad: Kokarje 2: 9. Konjice: Bezina 1:3. Maribor, levi breg: Jarenina 1:1, Plavč 1:1, Sv. Ilj v Slovenskih goricah 2:2, Vosek 1:1. Murska Sobota: Brezovci 1:2, Krajna 1:1, Pertoča 1: 5, Polana 1:1, Strukovci 1: 2 Prevalje: Črna 1:1. Ptuj: Hajdin 1:1, Pobrežje 1:5, Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah 1:2, Št. Janž na Dravskem polju 1:1. Slovenjgradec: Mislinje 1:5. Šmarje pri Jelšah: Kostrivnica 1:1. Maribor, mesto;
Svinjska rdečica.
Celje: Celjska okolica 1:1, Škofja vas 1:1, Teharje 2:2, Velika Pirešica 1:1. Čakovec: Podturen 1:1. Dolnja Lendava: Dolnja Lendava 1:3, Melinci 1:3. Ljutomer: Plitvica 1:11. Maribor, desni breg: (Slovenska Bistrica 1:2, Vrhloga 1:1. Ptuj: Cvet-kovci 1:2, Obrež 1:1, Sv. Lenart pri Veliki Nedelji 1:1, Sv. Marko 1:1, Sv. Miklavž 1:1, Vodranci 1:1. Slovenjgradec: Mislinje 1:3, Razbor 1:1, Stari trg 1:1. Šmarje pri Jelšah: Podsreda 1:1.
Perutninska kolera.
Dolnja Lendava: Beltinci 1:1.
Maribor, dne 4. julija 1925.
Za velikega župana mariborske oblasti:
dr. Rajar s. r.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Št. 2386/V. ex 1925.
Razglas.
Po naredbi ministrstva za finance, generalne direkcije državnega računovodstva, z dne 27. junija 1925., D R br. 74.009, veljajo za vsa državna izplačila v tuji valuti v mesecu juliju 1925. ti-le obra-
čunjevalni tečaji:
1 napoleondor................Din 225—
100 francoskih frankov ...» 27P— 100 belgijskih frankov ...» 268‘—
100 grških drahem................»	96*—
100 italijanskih lir.............»	216*—
100 švicarskih frankov ...» 1118—
100 španskih pezet...............»	840—
100 nizozemskih goldinarjev . » 2390—■
100 danskih kron.................»	1100—
100 švedskih kron................»	1540—
100 finskih mark.................»	142—
1 angleški funt................»	280-—
1 ameriški dolar...............»	57-50
100 romunskih lejev	.	.	.	.	»	26-50
100 bolgarskih levov	.	.	.	.	»	41-50
1 papirnata turška lira . . »	31—
100 papirnatih turških piastrov »	31-—-
100 češkoslovaških kron ...»	171—
1 avstrijski šiling	.	.	.	.	»	8-10
1,000.000 madžarskih kron	.	.	.	.	»	810—-
1 poljski zlat.................»	9-70
1 zlata nemška marka ...»	13-70
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 2. julija 1925.
Za delegata: dr. Rant s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Št. 270/33.	1217
Razpis.
Tobačna tvornica v Ljubljani razpisuje na dan 2 7. julija 192 5. po odloku uprave državnih monopolov M. br. 8810 z dne 1. junija 1925. tretjo ponovno ofertno licitacijo:
A.	) za prodajo nastopnih stvari, ki so v njeni zalogi:
1.	) 250 majhnih zabojev od pločevinastih spojk,
2.	) 160 velikih zabojev od cigaretnega papirja,
3.	)	50 starih sodov za olje,
4.	) 3000 kg odpadkov od jutnih niti,
5.	) 500 kg odpadkov od pletenine iz kozje dlake,
6.	) 600 kg odpadkov od črnorumenih konopcev;
B.	) za oddajo v enoletni zakup:
1.	) odpadkov od jutnih niti (okoli 500 kg),
2.	) koruzne slame od ambalaže (okoli 2500 kg).
Interesenti-tuzemci morajo položiti do 10. ure na dan dražbe kot kavcijo 5 %, inozemci pa 10 % ponujene vsote pri blagajni tobačne tvornice v Ljubljani.
Razpisani material in dražbeni pogoji so na vpogled v ekonomatu tobačne tvornice v Ljubljani, kjer se dobivajo tudi vsa pojasnila.
Iz pisarne tobačne tvornice v Ljubljani,
dne 26. junija 1925.
S 22/25—3.	1237
Sklep.
Konkurzna zadeva Josipa Plankarja, trgovca z lesom in drvmi v Ljubljani, Dolenjska cesta št. 5.
a)	Sprejela se je na znanje, kot podprta s tehtnimi razlogi (§ 80., odst. L, k. r.), izjava upravnika konkurzne mase, drja. Alojzija Kokalja,* odvetnika v Ljubljani, da odklanja posel upravnika mase.
b)	Predlogu upravnika mase, da bi se odpravil konkurz, ker ni imovine za kritje stroškov konkurza, odnosno da bi se naložila strankam, prizadetim s konkurzom, založitev primerne vsote za kritje stroškov konkurznega postopanja, se ni ugodilo, ker na noben način ni izkazano v poteku konkurza, da ni imovine za kritje stroškov (§ 166., odstavek 2., k. r.).
* V konkurznem oklicu S 22/25—2 (Uradni list 62 z dne 2. julija 1925.) je bil pomotoma naveden kot upravnik mase dr. Alojzij Kobal.
c)	Za upravnika konkurzne mase je imenovan dr. Milan Korun, odvetnik v Ljubljani.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 1. julija 1925.
Sa 10/24—72.	1241
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje Vekoslava Postržina, trgovca v Stari vasi pri Vidmu, je končano, ker se je prezadolženec s upniki poravnal.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju,
dne 16. junija 1925.
S 9/25—12.	1235
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Ludovik Šef, trgovec s papirjem v Mariboru, Prešernova ulica št. 1.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 9/25—1 o prezadolženčevi imovini, je po § 166., odst. 2., k. r. odpravljen, ker ni kritja za stroške postopanja.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 14. maja 1925.
Sa 13/25—7.	'	1234
Potrditev poravnave.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenila pri naroku z dne 9. maja 1925. zadolženka Marija Slan a, gospodinja v Strnišču, s svojimi upniki za 15 % njih terjatev, plačljivih v petih dvomesečnih obrokih, pričenši s potekom enega meseca po pravnomočni odobritvi.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 26. junija 1925.
C III 87/25—1.	1231
Oklic.
Zoper Rozalijo Miculiničevo, bivšo konsor-ciantko g-raščine Blagovne, katere bivališče je neznano, sta podala pri okrajnem sodišču v Celju Dragutin Stjepan Schulhof, ravnatelj, in Ivan Filjur, trgovec, oba v Zagrebu, tožbo, da bi se opravičila predznamba lastninske pravice.
Na podstavi tožbe se določa narok za ustno sporno razpravo na dan
15. julija 1 925. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 6.
V	obrambo pravic Rozalije MiculiniČeve se postavlja za skrbnika Josip Pogačar, višji pisarniški oficial v p. v Celju.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III..
dne 2. junija 1925.
C II 836/25—3.	1204
Oklic.
Josip Strmšek, policijski pristav v Celju, je vložil zoper Andreja M i 1 e v s k e g a, trgovca v Celju, Prešernova ulica št. 6, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 3000 Din s pripadki.
Narok za ustno sporno razpravo o tej tožbi se je določil na dan
2 5. avgusta 192 5. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 6.
V	obrambo pravic Andreja Milevskega sc postavlja za skrbnika Josip Pogačar, višji sodni oficial v p. v Celju.
Okrajno sodišč© v Celju, oddelek II.,
dne 26. junija 1925.
A 109/25—6.	1221 3—2
Poklic neznanih dedičev.
Matija Rom, posestnik v Črnomlju št. 202, je dne 1. junija 1925. umrl, ne da bi bil zapustil naredbo poslednje volje.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščine se postavlja Albert Koscher, trgovec v Črnomlju.
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to v enem letu od današnjega dne naznaniti sodišču ter izkazati svojo dedinsko pravico. Po preteku tega roka se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripada zapuščina državi.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek L,
dne 23. junija 1925.
Nc I 548/25/1—V.	1225 3—1
Amortizacija.
Na predlog Mihe T o ra e a, posestnika v Jerneji vasi št. 1, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih vložnih knjižic, ki so bile predlagatelju baje ukradene: 1.) hranilna knjižica Posojilnice v Črnomlju št. 5461 v vrednosti 3935 Din 15 p, glaseča se na ime: Miha Tomc v Jerneji vasi št. 1; 2.) hranilna knjižica Posojilnice v Črnomlju št. 5524 v vrednosti 83 Din 40 p, glaseča se na ime: Marija Tomc v Jerneji vasi št. 1; 3.) hranilna knjižica Mestne hranilnice v Črnomlju št. 4415 za 1754 Din 61 p. glaseča se na ime: Ana Tomc v Jerneji vasi št. 1.
Imetniki teh vložnih knjižic se pozivljejo, naj uveljavijo svoje pravice v šestih mesecih, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da so vložne knjižice brez moči.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek I.,
dne 20. junija 1925.
E 187/25—9.	1229
Ustavitev dražbenega postopanja in izbris knjižnih zaznamb.
Zahtevajoča stranka: Mestnoobčinska hranilnica v Brežicah, ki jo zastopa dr. Ljudevit Stiker, odvetnik v Brežicah.
Zavezana stranka: Jože in Neža Bobek, posestnika v Blatnem št. 17, ki ju zastopa dr. Anton Bartol, notar v Brežicah, zaradi 10.000 Din s pri-padki.
Izvršba z dražbo nepremičnin: zemljiška knjiga za Blatno, vi. št .43, in zemljiška knjiga za Bukošek, vi. št. 34, ki jo je dovolilo to sodišče s sklepom opr. št. E 187/25—2, je po § 200., št. 3 i. r. ustavljena. Pred pretekom pol leta po ustavitvi se zaradi te terjatve ne sme predlagati novo dražbeno postopanje.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II.,
dne 26. junija 1925.
E 138/25—11.	1141
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. julija 1 925. ob desetih bo na licu mesta v Pangeršici dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Babin vrt, vi. št. 230.
Cenilna vrednost: 44.458 Din 50 p; najmanjši po-nudek: 29.639 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodio zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit ma uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju, oddelek III.,
dne 16. junija 1925.
E 211/25—9.	1142
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. julija 1 925. ob desetih bo na licu mesta v Pangeršici dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Babin vrt, vi. št. 176.
Cenilna vrednost: 50.379 Din; najmanjši ponu-dek: 33.586 Din.
'Pravice, ki m© bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju, oddelek HI.,
dne 16. junija 1925.
E 21/25—12.	’	1035
Dražbeni oklic.
Dne 21. julija 1 925. ob desetih bo pri pod-Pisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ukrog, vi. št. 55, in zemljiška knjiga V odiee, vi. št. 342.
rv^na vre(lnost: za Prvo 62.699 Din, za drugo —oODin; vrednost pritekline pri vi. št. 55: 4100 Din; najmanjši ponudek: za prvo 44.532 Din 66 p, za drugo 1500 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri ^odišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji,
dne 25. maja 1925.
E121/25—8.	1061
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. julija 1925. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Volavlje, vi. št. 820 (posekan bukov gozd).
Cenilna vrednost: 3250 Din; najmanjši ponudek: 2167 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji,
dne 28. maja 1925.	4
V
E 4344/24—8.	1236
Dražbeni oklic.
Dne 31. julija 1925. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Žlebe, vi. št. 89.
Cenilna vrednost 25.000 Din; najmanjši ponudek: 17.000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je
nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 12. junija 1925.
E 365/25.	1242
Dražbeni oklic.
Dne 11. julija 1 925. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 30 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Družinska vas, vi. št. 207, 431 in 468.
Cenilna vrednost: 11.051 Din; najmanjši ponudek: 7368 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu,
dne 23. junija 1925.
E 245/25—6.	1084
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. julija 1925. ob devetih se bo vršila pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 prisilna prodaja ideolne polovice nepremičnino: vi. št. 65, katastralna občina Guštanj, t. j. enonadstropne hiše št. 64 na trgu v Guštanju, svinjskega hleva, svinjske kuhinje, pralnice in zemljišč (vrta, travnikov, njiv in gozda) v izmeri 5 ha 29 a 22 m2.
Cenilna vrednost: 83.629 Din; najmanjši ponudek: 44.919-33 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe; sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede te nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Okrajno sodišče na Prevaljah, oddelek II.,
dne 28. maja 1925.
E 73/25—7.	1232
Sklep.
Zahtevajoča stranka: Prane Gerden, posestnik v Št. Pavlu št. 6, po'drju. Josipu Globevniku, odvetniku v Novem mestu.
Zavezana stranka: Franc in Ana Praznik, oba posestnika v Cerovcu št. 16, zaradi 18.375 Din s pri-padki.	•
Na prisilni dražbi dne 4. junija 1925. se najmanjši ponudek ni dosegel. Zato je izvršba po prisilni prodaji zemljišča vi. št. 19 in 164, katastralna občina Bukovica, dovoljena s sklepom podpisanega sodišča E 73/25—5, po § 151. i. r. ustavljena.
Pred pretekom pol leta od naroka prisilne dražbe se ne more predlagati vnovična uvedba dražbenega postopanja.
Okrajno sodišče v Višnji gori,
dne 8. junija 1925.
E 93/25—4, 135/25—3 in 159/25—3.	1250
Dražbeni oklic.
Pri podpisanem sodišču bo v sobi št. 3 dražba nastopnih nepremičnin:
1.	) dne 13. julija 1 925. ob devetih: vi št. 135, katastralna občina Metnaj (hiša in hlev z vrtom), cena 3000 Din, najmanjši ponudek 1366 Din 67 p;
2.	) dne 2 5. julija 1925. ob desetih: vi. št. 132, katastralna občina Višnja gora (hiša z drvarnico in dvoriščem, gredico in njivo, trgovsko opremo in električno jiapoljavo), cena 80.500 Din, najmanjši ponudek 41.166 Din 67 p;
3.	) dne 4. septembra 192 5. ob desetih: vi. št. 137, katastralna občina Višnja gora (dve hiši v Višnji gori, s kovačnico, vrtom in gozdom, opremo kovačnice, železno pečjo in električno napeljavo), cena 33.875 Din, najmanjši ponudek 18.000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbo, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Okrajno sodišče v Višnji gori,
dne 25. junija 1925.
2101 A. Vpisi v trgovinski register.
I. Vpisali «ta se nastopni firmi:
417.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Narodna knjigarna, družba z o. z.
Obratni predmet: trgovanje s knjigami, papirjem, muzikalijami, z vsemi šolskimi in pisarniškimi potrebščinami, slikami in s pravico založništva. — Družba ima pravico, se udeleževati pri enakih podjetjih ter ustanavljati podružnice v tuzemstvu in v inozemstvu..
Družba temelji na notarski družbeni pogodbi z dne 19. maja 1925., posl. št. 3987.
Osnovna glavnica, ki sestoji iz stvarne vloge, cenjene na 5000 Din, in iz vlog v skupni gotovini 55.000 Din, skupaj torej iz 60.000 Din, je v družbo prinesena, odnosno vplačana.
Poslovodstvo družbe sestoji iz enega ali več poslovodij, ki zastopajo družbo vsak samostojno in podpisujejo njeno firmo, ki je lahko po komerkoli napisana, natisnjena ali s štampilijo odtisnjena, tako, da postavlja vsak poslovodja svoje ime pod besedilo firme.
V družbeni pogodbi se imenuje družbenica Antonija Koželj, trgovka v Ljubljani, za poslovodkinjo.
Ljubljana, dne 9. junija 1925.
418.	iStedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Zacharlin», družba z o. z., fa-brikacija in razpečavanje mrČesnega praška.
Predmet podjetja: fabrikacija in razpečavanje mrčesnega praška in prodaja razpršilnikov.
Družbena pogodba z dne 13. maja 1925.
Osnovna glavnica znaša 6000 Din; plačilo za njo 6000 Din.
Poslovodji: Milivoj Leustek, lekarnar v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1, in dr. Vane Radej, trgovec v Ljubljani, Groharjeva cesta št. 21.
Družbo zastopata kolektivno dva poslovodji ali en poslovodja in en prokurist.
Firma se podpisuje tako, da postavljata pod njeno napisano, natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno besedilo svoja podpisa po dva poslovodji ali en poslovodja in en prokurist, le-ta s pristavkom «pp» (per procura).
L j u b 1 j a n a, dne 28. maja 1925.
H. Vpisale so se izpremembe in do datki pri nastopnih firmah:
419.	Sedež: Lesce.
Besedilo firme: Tovarna verig, d. d. v Lescah pri Bledu:
S prokuro je poverjen ing. Herman Hieng, družbeni ravnatelj v Lescah.
Ljubljana, dne 26. maja 1925.
420.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: M. Gregović & Co.:	>
Izstopil je družbenik Josip PaSkulin; vstopila pa je kot javna družbenica Vukosava Gregović, trgovčeva soproga v Spodnji Žički, Slovenska cesta.
Družbo zastopata odslej oba družbenika, vsak samostojno.
Firma se podpisuje tako, da postavlja eden izmed družbenikov pod njeno besedilo svojeročno svoj podpis.
Ljubljana, dne 26. maja 1925.
421.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: M. Novak Comp.:
Izstopil je družbenik Artur Jakše.
Družbo zastopa in firmo podpisuje odslej samo družbenik dr. Dimitrij Košiša.
Ljubljana, dne 26. maja 1925.
422.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Saturnus», d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov:
Vpisala se je izprememba §§ 23. in 26. pravil, ker jo je odobrilo ministrstvo za trgovino in industrijo z odlokom z dne 7. maja 1925., VI št. 2502.
Ljubljana, dne 9. junija 1925.
423.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme:	Trboveljska premogokopna
družba, d. d.:
Izbrisal se je član upravnega sveta Josip (pravilno Izidor) Mauthner; vpisali pa so se člani upravnega sveta Ivan Karlon, rudarski svetnik v Sarajevu; Maurice Trčmeau, honorarni generalni ravnatelj francoskega finančnega ministra v Neuillyju, in dr. Viktor Wutte, veleindustrijec v Gradcu.
Ljubljana, dne 26. maja 1925.
424.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: «Danica», družba z o. z., razpečavanje mineralnooljenih in kemikalnih izdelkov;
Izbrisala se je prokura Avgusta Žlahtiča.
Uradoma se popravlja pomota v vpisu o družbeni pogodbi. Družbena pogodba je z dne 3. januarja
1921.,	posl. št. 159. in ne z dne 29. decembra 1920.
Maribor, dne 8. junija 1925.
* * *
Uradni popravek:
Sklep okrožnega kot trgovinskega sodišča v Celju z dne 12. novembra 1924. glede vpisa firme: Gorenc in drug v Hrastniku v trgovinski register, priobčen v Uradnem listu 110 z dne 29. novembra 1924. pod št. 932, se popravlja tako, da sta:
Družbenika: Josip Zupan in Marija Gorenc, oba trgovca v Hrastniku.
1202 B. Vpisi v zadružni register.
I. Vpisali sta se nastopni zadrugi:
425.	Sedež: Murska Sobota.
Besedilo firme: Kmečka posojilnica v Murski Soboti, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen:
1.	) sprejemati in obrestovati denar (kot hranilne vloge in na tekoči račun);
2.	) dobivati denarna sredstva s svojim zadružnim kreditom;
3.	) dajati članom posojila.
Zadružna pogodba (Statut) z dne 23. maja 1925.
Opravilni delež znaša 5 Din ter se mora plačati takoj ob pristopu.
Oznanila se izvršujejo z nabitkom v uradni sobi.
Načelništvo sestoji iz devetih zadružnikov; člani načelništva so: Viktor Bauko, posestnik v Noršincih št. 12; Jožef Vaš, posestnik v Martjancih št. 47; Andrej Forjan, posestnik v Rakičanu št. 15; Jožef Vogler, posestnik v Murskih Črncih št. 1; Matija Žerec, kolar v Murski Soboti št. 310; Jožef Nemec, posestnik v Kupšincih št. 25; Jožef Horvat, tajnik v Murski Soboti št. 123; Jožef Cor, posestnik v Noršincih št. 9, in Stefan Slavič, posestnik v Martjancih št. 18.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta po dva člana načelništva skupno.
Maribor, dne 8. junija 1925.
426.	Sedež: Solčava.
Besedilo firme: Druga pašniška zadruga za vas Solčavo in okolico, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga a) nakupuje in jemlje v najem planinske in druge
pašnike v gornjegrajskem okraju ter sprejema
od zadružnikov živino na pašo proti pašnini. vendar pa ne jamči za poškodovanje ali za izgubo živine;
b)	izboljšuje pašnike, vzete v najem, s poprej po gospodarskih oblastvih dovoljenim trebljenjem nepotrebnih gozdov in logov borovja (Timus Scop), grmovja, robidovja, resja, trnja, ruševja in planinskega plevela, nadalje z odstranjanjem kamenja in pečevja;
c)	ograja s ploti nevarna mesta za živino ob prepadih, zijalkah. razpokah, vdrtinah, jamah >n sploh nevarnih krajih ter napravlja in vzdržuje vse potrebne plohe in ograje;
č) napravlja studence in vodovode zaradi dobave vode za živino na paši, skrbi za namakanje ali osuševanje pašnikov;
d)	vzdržuje vremenska drevesa, pod katerimi dobiva živina na paši zavetje ob vremenskih nezgodah;
e)	napravlja potrebna pota in potrebne steze na planinske pašnike in po planinskih pašnikih ter jih označuje z barvo in napisi na kolih, če je treba;
f)	postavlja pastirske koče in staje za živino ali v ograji pod drevesi ali brez dreves, nadalje hleve za živino, korita za vodo ali solisča;
g)	gnoji pašnike, vzete v najem, z raztresanjem živalskih odpadkov med pašo, pred njo ali za njo in z umetnimi gnojili;
h)	najema potrebno število pastirjev in drugega osebja za različno živino na paši ob plači, določeni po sklepih načelništva;
i)	zavaruje živino zoper strelo in razne nezgode, ki se lahko primerijo na pašnikih ali pri gonji na pašnike ali s pašnikov;
j)	zavaruje pastirske hleve zoper ogenj;
k)	popravlja pašne ograje, ki bi bile zasute s peskom in gramozom po hudournikih, nalivih in drugih vremenskih nezgodah;
l)	izpreminja s primernim obdelovanjem in sejanjem planinskih travnih semen slabe, nerodovitne ali preveč gnojene pašnike v dobre pašnike;
m)	daje strokovne izjave o planšarstvu zaradi za-konodajstva;
n)	vlaga prošnje in pritožbe na vsa odločilna ob-lastva glede paše, da bi se spravile koristi zadružnikov v sklad z gospodarskimi ali drugimi zakoni, uradnimi ukazi in predpisi;
o)	posreduje pri nakupovanju in prodajanju živine, pri določanju pasme, ki naj se redi v okrožju pašne zadruge, ter vzdržuje bike plemenjake določene pasme;
p)	zastopa svoje koristi po pooblaščencih ob pre-movanju živine po oblastvu.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 5. aprila 1925. Zadružni delež znaša 25 Din ter se mora plačati v gotovini ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega dvajsetk ratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z razglasom v občini Solčavi, pred cerkvijo in z nabitkom na uradni tabli.
Načelništvo sestoji iz petih zadružnikov; člani načelništva so: Rok Plesnik, posestnik v Solčavi št. 16; Anton Prelesnik, posestnik v Solčavi št. 15; Franc Štiftar, posestnik v Solčavi št. 27; Ignacij Poličnik, posestnik v Solčavi št. 13; Boštjan Štebe, posestnik v Solčavi št. 8.
Pravico, zastopati zadrugo, imata in besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelništva tako, da postavljata svoje ime pod napisano ali s pečatom odtisnjeno firmo.
Celje, dne 10. junija 1925.
H. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
427.	Gospodarska zadruga na Češnjici pri Železnikih, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izstopil je iz načelništva Jožef Šmid; vstopil pa je v načelništvo Miha Sturm, posestnik v Podlonku št. 8.
L j u b 1 j a n a, dne 26. maja 1925.
428.	Hranilnica in posojilnica v Dobovi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Janez Kežman, posestnik v Ločah št. 26; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Jožef Kežman, posestnik v Ločah št. 26.
Celje dne 17.junija 1925.
429.	Kmečka hranilnica in posojilnica v Frankolovem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Dominik Bezenšek, posestnik in trgovec na Stražici št. 24; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Filip Schnabl, posestnik na Stražici kot načelnik.
Celje, dne 3. junija 1925.
430.	Konzumna zadruga kemičnih in staklarskih delavcev, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Hrastniku:
Izbrisala sta se člana načelništva Franc Brnjas in Rudolf Splihal, oba steklarja v Hrastniku; vpisala pa sta se novoizvoljena člana načelništva Ivan Perci, steklar pri Sv. Lenartu pri Hrastniku, in Franc Volf. delavec v kemijski tvornici, stanujoč na Brnici št. 36 (pošta Hrastnik).
C e 1 j e, dne 13. junija 1925.
431.	Kmečka hranilnica in posojilnica v Kamnici pri Mariboru, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Vpisala se je izprememba § 10. zadružnih pravil. Maribor, dne 8. junija 1925.
432.	Kmečka posojilnica Za krajni občini Kapele in Bojsno, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Kapelah:
Izbrisali so se člani načelništva Mihael Šmalčič, Vincenc Sorčič, Mihael Sevnik, Mihael Radanovič in Mihael Stergar — vsi posestniki v Kapelah; vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Josip Pre-melč. posestnik v župelevcih št. 14 (načelnik); Ivan Smrekar, posestnik v Vrhju št. 10 (načelnikov namestnik); Franc Strgar, posestnik na Slogonskem št. 7; Ivan Sevnik, posestnik v Župelevcih št. 4, in Anton Francekovič, posestnik v Župelevcih št. 16. Celje, dne 10. junija 1925.
433.	Posojilnica v Kranjski gori, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izstopil je iz načelništva Janez Hlebanja; vstopil pa je v načelništvo Jožef Robič, posestnik v Gozdu št. 26.
Ljubljana, dne 26. maja 1925.
434.	«Dom», registrovana delavska stavbena zadruga z omejeno zavezo v Mariboru:
Izbrisala sta se člana načelništva dr. Fran Rosina in profesor Stanko Marin; vpisala pa sta se novoizvoljena člana načelništva dr. Leopold Boštjančič, odvetnik v Mariboru, in Ivan Živic, posestnik in stavbni mojster v Mariboru.
Maribor, dne 8. junija 1925.
435.	Agrarna zajednica v Petišovcih, registrovana
zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisali so se dosedanji člani načelništva Jožef Pavlinek, Janez Veren in Jožef Pahor; vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Štefan Ptičko, Anton Balog in Mihael Grebenjak — vsi posestniki v Petišovcih.
Maribor, dne 8. junija 1925.
436.	Živinorejska zadruga v Predosljih, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izstopili so iz načelništva Franc Rozman, Franc Naglič in Janez Škofič; vstopili pa so v načelništvo Ivan Ovsenik, posestnikov sin v Predosljah, Josip Umnik, posestnik na Loki, in Franc Kern, posestnik v Orehovljah.
Član načelništva Jernej Pilar je bil izvoljen za načelnika.
Ljubljana, dne 26. maja 1925.
437.	Kmečka hranilnica in posojilnica v Radovljici,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Izstopila sta iz načelništva Jožef Lavrič in Valentin Mulej; vstopila pa sta v načelništvo Anton Wagner, barvar v Radovljici št. 70, in Franc Dežman, posestnik v Lancovem št. 3.
Ljubljana, dne 26. maja 1925.
438.	Hranilnica in posojilnica v Ribnici na Pohorju,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Izbrisal se je član načelništva Anton Podlesnik; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Rudolf Sgerm, veleposestnik na Orlici št. 40.
Maribor, dne 17. junija 1925.
439.	Hranilnica in posojilnica v Selnici ob Dravi,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Izbrisala sta se člana načelništva Maks Glazer in Jakob Seifried; vpisala pa sta se novoizvoljena člana načelništva Ivan Urbas, veleposestnik na Sle-
menu, in Andrej Lešnik, posestnik v Selnici ob Dravi.
Maribor, dne 17. junija 1925.
440.	Posojilnica v Sv. Petru pod Svetimi gorami,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo s sedežem pri Sv. Petru pod Svetimi gorami: Pravila so se v celoti izpremenila in nadomestila z novimi pravili, sprejetimi na občnem zboru z dne 22. marca 1925.
Besedilo firme odslej: Posojilnica pri Sv. Petru pod Svetimi gorami, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen, izboljševati razmere članov v gmotnem oziru, zlasti izpod-bujati varčnost ter s svojim zadružnim kreditom preskrbovati članom denarna sredstva, potrebna v gospodarstvu. Zato
a)	sprejema in obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu;
b)	si pridobiva nadaljnja denarna sredstva, kolikor so za dosego zadružnega smotra potrebna, s svojim zadružnim kreditom v prvi vrsti pri Zadružni zvezi v Ljubljani;
c)	daje članom posojila;
č) oskrbuje članom inkaso.
Zadružni delež znaša 10 dinarjev.
Oznanila se izvršujejo z razglasom, nabitim v uradovalnici, in z razpisom v ljubljanskem «Narodnem gospodarju», glasilu Zadružne zveze.
Izbrisali so se člani načelništva Josip Černelč, Ivan Drofenik in Emerik Moric; vpisali pa sta se novoizvoljena člana načelništva Josip Kralj, gostilničar v Trebčah, in Josip Degen, trgovec pri Svetem Petru pod Svetimi gorami.
Celje, dne 3. junija 1925.
441.	Lesna zadruga v Šmartnem na Pohorju, registrovana zadruga z omejeno zavezo s sedežem v Slovenski Bistrici:
Izbrisala sta se dosedanja člana načelništva Ivan Polanec in Leopold Vorše; vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Ivan Nagu, posestnik, Anton Arsenšek, posestnik, in Boštjan Schaubach, odvetnik — vsi v Slovenski Bistrici.
Pravila so se izpremenila v §§ 10., 12., 17., 28.,
31.,	32. in 39.
Načelništvo sestoji odslej iz sedmih zadružnikov. Maribor, dne 8. junija 1925.
442.	Hranilnica in posojilnica v Trebnjem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisala sta se člana načelništva Ivan Platiša in Franc Pavlič; vpisala pa sta se novoizvoljena člana načelništva Kristjan 'Cuderman, kaplan v Trebnjem, in Janez štepič, posestnik v Dolenjem Medvedjem selu žt. 1.
Novo mesto, dne 22. junija 1925.
443.	Kmečka hranilnica in posojilnica v Vitanju,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Vsak zadružnik mora vplačati en delež v znesku 10 dinarjev in pristojbino (vpisnino), določeno po načelništvu (§ 6. pravil).
Celje, dne 10. junija 1925.
444.	Hranilnica in posojilnica v Vuzenici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Zadruga temelji na novih pravilih, sprejetih na občnem zboru z dne 8. februarja 1925.
Načelništvo sestoji iz štirih do šestih članov. Izbrisali so se člani načelništva Anton Mravljak v Vuzenici, Josip Grace v Št. Vidu in Mihael Ledinek pri Sv. Primožu; vpisala pa sta se novoizvoljena člana načelništva Alojzij Grubelnik, posestnik pri Sv. Janžu, in Anton Ladinek, posestnik pri Sv. Pri-roožu na Pohorju.
Vabilo na občni zbor se razglasi vselej osem dni Prej na občinski tabli.
Zadružni delež znaša 50 Din.
Maribor, dne 8. junija 1925.
445.	Posojilnica za krajne občine Žetale, čermožiče, Dobrina, Nadole in Kočice, registrovana za-druga z neomejeno zavezo v Žetalah:
Izbrisal se je član načelništva Martin Sotošek. Celje, dne 3. junija 1925.
Št- 27.479/1—1925.	1219 3—2
Razglas.
Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi zakopa o državnem računovodstvu javno pismeno ofertno licitacijo za izdelavo, dostavo in montažo
železne konstrukcije mostu čez reko Vojlovico v km 65.9/10 na progi od Podravske Slatine do Našic na dan 10. avgusta 192 5.
Celokupna proračunska vsota znaša 1,300.000 Din.
Ponudbe se morajo spisati na obrazcih, ki jih je nalašč za to izdelala podpisana direkcija, ter izročiti najkesneje do 11. ure na zgoraj označeni dan v oddelku za vzdrževanje proge podpisane direkcije.
Obče in posebne pogoje za izvršitev teh del in za dostavo lahko vpogledajo interesenti pri zgoraj označenem oddelku vsak delavnik med uradnimi urami, lahko jih pa tudi kupijo za 30 Din.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, se morajo izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: «Ponudba 'za izdelavo, dostavo in montažo železne konstrukcije mostu v km 65.9/10 na progi od Podravske Slatine do Našic na dan 10. avgusta 1925. ponudnika N. N.» (dražiteljevo ime in njega priimek).
Ponudbe, ki jih izroče neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci, se morajo vročiti na dan licitacije, in sicer med 10. in 11. uro v roke predsedniku družbene komisije.
Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po izvršeni licitaciji.
Licitacija se bo vršila ob 11. uri; vsak ponudnik mora položiti najkesneje do 10. ure na dan licitacije pri blagajni podpisane direkcije kot kavcijo 5 % (tuji državljani 10 %) proračunske vsote, in sicer ali v gotovini ali v vrednostnih papirjih (§ 88. zakona o državnem računovodstvu).
O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku družbene komisije.
Dražitelj mora pokazati predsedniku komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje.
Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da priznavajo pogoje, po katerih se morajo izvršiti dotična dela in dostava, in da. pristajajo, dražiti po njih.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
dne 30. junija 1925.
Št, 4827/25.	1256 3—1
Razglas pismene ofertne licitacije za zgradbo železnobetonskega mostu čez Savo pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru.
Po nalogu ministrstva za gradbe št. 14.245 z dne 24. junija 1925. razpisuje gradbena direkcija v Ljubljani na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, razglašenega v «Službenih Novinah» z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v «Službenih Novinah» z dne 25. novembra 1921., pismeno ofertno licitacijo za prevzem zgradbe železnobetonskega mostu čez Savo pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru.
Gradbena vsota je proračunjena na 365.540 Din.
Ponudbe se morajo glasiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene uradnega proračuna, odobrenega po ministru za gradbe.
Ponudbe same, opremljene s kolkom za 100 Din, 'priloge pa s kolkom za 2 Din na vsaki, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci dne 3 0. j u -lija 1925. v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: «Ponudba za prevzem zgradbe železnobetonskega mostu čez Savo pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru ponudnika I. L», in sicer neposredno v roke predsedniku licitacijske komisije med 9. in 10. uro. Licitacija se bo vršila isti dan ob 10. uri v sobi št. 17 gradbene direkcije v Ljubljani.
Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bodo vpoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti in brezpogojno pristaja na gradbene pogoje, ter mora položiti kavcijo 10 % (ali 20 %, če je tuj državljan) ponujene vsote. Kavcija se mora položiti pri blagajni delegacije ministrstva financ v Ljubljani najkesneje do dne 29. julija 1925., bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu člena 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B.».
Blagajnično položnico mora ponudnik pokazati predsedniku licitacijske komisije.
Obenem s ponudbo, toda posebe, je treba predložiti predsedniku komisije potrdilo davčnega urada,
opremljeno s kolkom za 20 Din, da so plačani vsi davki, kolkovano izpričevalo o usposobljenosti za izvrševanje ponujenih del in potrdilo ministra za gradbe o dovolitvi udeleževanja pri ofertnih licitacijah.
Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati delo ne glede na višino ponujene vsote, odnosno vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po licitaciji.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 6. julija 1925.
Opr. št, 3260/11.	1227 2—2
Razpis.
Na podstavi zakona o državnem računovodstva (člen 82.) se razpisuje na dan 11. julija 1925. ob 11. uri ofertna licitacija za dobavo
50 bal strešne lepenke št. 10 0.
Natančnejši pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 1. julija 1925.
Št. 880/25.	1226 3—2
Razglas o licitaciji.
Podpisana uprava razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu ofertno licitacijo za dobavo mlevskih izdelkov, špecerije in mesa za dobo do 31. marca 1926., in sicer:
približno 600 kg bele moke, 250 kg pšeničnega zdroba, 1200 kg koruznega zdroba, 2000 kg krušne I moke, 500 kg pšeničnih otrobov, 300 kg riža, 501 olja, 100 kg sladkorja, 120 kg masti, 50 kg mila, 1000 kg bučnih oljnih tropin, 7001 petroleja in 1200 kg govejega mesa.
Količina, vsakokrat naročena z naročilnim listom po upravi državne kmetijske šole, se prevzame na licu mesta. Od fakturne vsote se odbijejo predpisani 2y2%ni, odnosno 4y2%ni odtegljaji.
Ponudbe, opremljene s predpisanim kolkom, se morajo izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo označbo: «Dobava mlevskih izdelkov in špecerije (odnosno mesa) za državno kmetijsko šolo v Št. Juriju ob južni železnici za dan 1. avgusta 1925. ponudnika N. N.».
Ponudniki naj izroče ponudbo osebno ali pa po pooblaščencih do dne 1. avgusta 1925. ob 10. uri v roke predsedniku dražbene komisije. Licitacija se bo vršila dne 1. avgusta 192 5. ob četrt na enajst v pisarni podpisane uprave.
Vsak ponudnik mora položiti pri šolski blagajni do desetih na dan licitacije predpisano 5%no, odnosno 10%no kavcijo bodisi v gotovini, bodisi v državnih in državno garantiranih obveznicah po normalni vrednosti. Potrdilo o položeni kavciji se mora pokazati predsedniku dražbene komisije.
Ponudnik mora izročiti predsedniku komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, kakor tudi potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje.
Splošni pogoji za dobavo mlevskili izdelkov, špecerije in mesa so na razpolago pri upravi državne kmetijske šole v Št. Juriju ob južni železnici.
Uprava državne kmetijske šole v Št. Juriju ob južni železnici,
dne 1. julija 1925. '
Razne objave.
Št. 16.984—1925.	1248 3—1
Razglas o licitaciji.
V uradnih prostorih osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Preradovičeva ulica br. 44, II. nadstropje, bo dne 2 5. j u 1 i j a 1 9 2 5. ob desetih javna pismena ofertna licitacija za gradbena dela za njegovo novo zgradbo v Zagrebu v Mihano-vičevi ulici («Sklizalište»).	.
Ponudbo se morajo glasiti na celokupna dela. navedena v stroškovniku, in v stroškovnik se morajo uvrstiti poedine cene. Cone morajo biti svojeročno napisane, dotične skupne cene točno seštete, vsote za poedine skupine del kakor tudi končna vsota napisane s številkami in besedami.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 10O Din, se morajo izročiti v zapečatenem zavitku do zgoraj
označenega roka v vložnem zapisniku osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
Na zavitek je treba napisati: «Ponudba za gradbena dela po družbenem razglasu št. 16.984—1925.».
Jamčevino v znesku 5 % za domače državljane, a 10 % za inozemce, mora položiti vsak ponudnik pri .blagajni osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu ter potrdilo o tem vročiti komisiji, preden se odpro ponudbe.
Za jamčevino služijo:
1.	) nevinkulirane vložne knjižice velike banke ali gotovina;
2.	) državni vrednostni papirji, račun j eni po borzni vrednosti;
3.	) vložnice državne hipotekarne banke, zastavni listi ali komunalne obveznice, ki jih je minister za finance proglasil za kavcijo ter jim priznal papilarno varnost, vse po borzni vrednosti, toda ne preko nominale;
4.	) garancijsko pismo denarnega zavoda prve vrste, registrirano pri generalnem inspektoratu za finance, samo kot začasna kavcija, ki se v osmih dneh nadomesti z eno ali drugo prej omenjeno vrsto kavcije.
Zdražitelj gradnje mora to jamčevino zvišati ob podpisu pogodbe, in sicer domač državljan na 10 % (deset odstotkov), inozemec pa na 15 % '(petnajst odstotkov) proračunjene vsote.
Na ponudbo morajo postaviti dražitelji pismeno izjavo, da so jim licitacijski pogoji znani in da pristajajo, dražiti po njih.
Vsak ponudnik mora predložiti pismeno potrdilo svoje pristojne trgovsko-obrtniške zbornice, svojega esnafa ali sindikata, da se sme udeleževati javne licitacije, kakor tudi dokument o državljanstvu.
Zaslužek se bo izplačeval na priznanice, opremljene s kolkom od 0-5 % one vsote, ki se dvigne; ob končnem obračunu pa plača podjetnik 2 % pogojene vsote kot državno pristojbino za pravni posel.
Ponudbe, ki ne bi ustrezale predpisanim pogojem. se ne bodo vpoštevale, prav tako ne naknadno in brzojavno predložene ponudbe.
Načrte, obrazec stroškovnika in statični proračun, posebne gradbene in licitacijske pogoje lahko dobe dražitelji pri upravitelju pomožnih uradov osrednjega urada za 150 Din.
Tekom razpisa lahko dobivajo interesenti tudi eventualno potrebna pojasnila načrta pri g. arhitektu Rudolfu Lubynskem v Zagrebu, Palmotičeva ulica hr. 22, II. nadstropje, vsak dan od 10. do 12. ure.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu,
dne 3. julija 1925.
1247 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 30. junija 1925.
Aktiva:	Dinarjev
Metalna podloga............... 461,716.492'28
Posojila ..................... 1.131,498.069-25
Račun za odkup kronskih nov-
čanic....................... 1.186,367.906'76
Račun začasne zamene ....	366,238.789'34
Dolg države................... 2.966,355.034' —
Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . 2.138,377.163‘ — Saldo raznih računov. . . .	695,248.653'57
Pasiva:	8.945,802.108-20
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano 27,982.900" —
Rezervni fond...................... 6,227.988	"49
Novčanice v	tečaju............ 5.644,080.210"
Državni račun začasne zamene.	366,238.789"34
Terjatve države po raznih računih	9,068.995" 75
Razne obveznosti. ......	679,483.631"62
Terjatve države za založene domene ......................... 2.138,377.163- —
Nadavek za kupovanje zlata za
glavnico in fonde............... 74,342.430"-
8.945,802.108-20
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
St. 139.
Razglas,
Gospod veliki župan ljubljanske oblasti je odobril z odlokom K. br. 1222 proračun za leto 1925., predložen po glavnem odboru za obdelovanje barja v Ljubljani, v skupnem znesku 622.567 Din 69 p, od teh 411.365 Din 58 p za glavni odbor, 211.202 Din 11 p pa za pododbore.
Dotični razdelilni izkazi so interesentom na vpogled pri načelništvu podpisanega glavnega odbora med uradnimi urami od petnajstih do sedemnajstih.
Glavni odbor za obdelovanje barja v Ljubljani
(Turjaški trg št. 3/2), dne 1. julija 1925.
Za načelnika: dr. Spiller-Muys s. r.
1233	Naznanilo.
Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani naznanja vlagateljem spodaj označenih hranilnih vlog, da jim zniža obrestno mero z dnem 1. julija 1925. pri vezanih vlogah v dogovorjenem roku, in sicer:
Za 1 % pri vložnih knjižicah št.: 5565, 5566, 5670, 5687, 5612, 5696, 5820, 5807, 5829, 5837, 4324, 5424, 5794, 5843, 5675, 5870, 5627, 5628, 4557, 5845, 5846, 5557, 5655, 4962, 5678, 5706, 5828, 5609, 5711, 5613, 5614, 5615, 5555, 5831, 5866, 2118, 4621, 5813, 5830, 2360, 5513, 2785, 5773, 5428, 3219, 5592, 5873, 1882, 5733, 5826, 5710, 5789, 5820, 5855, 3361, 1914, 5840.
Za 2 i% pri vložnih knjižicah št.: 5543, 5701, 5857, 5715, 5129, 5777, 5805, 5819, 5854, 5585, 5704, 5746, 5427, 638, 5775, 5827, 4316, 4317, 4318, 4319, 5740, 5619, 5677, 5646, 5582, 5720, 5886, 5780, 5786, 5844, 5409, 5863, 5800, 5779, 5877, 5759, 5824, 5867, 5869, 5825, 5667, 5668, 5872, 5906, 5907, 5900, 5919. 5920.
Za 3 % pri vložnih knjižicah št.; 5541, 5594, 5712, 5263, 5679, 2485, 696, 1966.
Za 4 % pri vložnih knjižicah št.: 5872, 3404, 4534.
Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani,
dne 1. julija 1925.
1238	Razid društva.
Ljubljanska podružnica «Udruženja željezničkih činovnika u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca» se je prostovoljno razšla. Vse agende so se izročile centralnemu odboru.
Franjo Sedej s. r.,	Miroslav Fettich s. r.,
bivši tajnik.	bivši predsednik.
1249 Računski zaključek «Petovije», usnjarske industrije na Bregu pri Ptuju*
Bilanca z dne 31. decembra 1924.
Aktiva: blagajna Din 107.161-30 imovina Din 10,000.000-—, debitorji Din 3,550.255-97, vrednostni papirji Din 100.000-—, izgotovljeni izdelki in sirovine Din 4,359.847-29, izguba iz leta 1923. Din 2,395.725-31, izguba iz leta 1924. Din 3,004.274—; skupaj Din 23,517.264-56.
Pasiva: delniška glavnica Din 6,000.000---, upniki Din 13,877.533-27, menice Din 3,265.981-09, pokojninski sklad Din 24.740-—, tranzitoriji Din 349.280-20, skupaj Din 23,517.264-56.
S knjigami in prilogami primerjali in v soglasju našli.
V	Ptuju, dne 31. decembra 1924.
Upravni svet.
Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1924.
Izguba: obratni stroški Din 3,454.71247, plače in dnine Din 2,306.139-60, poslovni stroški Din 1,759.846-38, dubiosa Din 1,077.854-95, donos izgube Din 2,395.725-31; skupaj Din 10,994.278-71.
Dobiček: kosmati dobiček na račun blaga Din 2,308.044-59, prenos iz računa: Ažija Din 71.066, prenos iz računa: Amortizacije Din 245.937-74, prenos iz računa: Izguba rezerve Din 25.000—> prenos iz računa: Poprava vrednosti Din 2,884.229-69, donos izgube iz leta 1923. Din 2,395.725-31, donos izgube iz leta 1924. Din 3,004.274-69: skupaj Din 10,994.278-71.
S knjigami in prilogami primerjali in v soglasju našli. '
V	Ptuju, dne 31. decembra 1924.
Upravni svet.
Računski zaključek Trboveljske premogokopne družbe za leto 1924.
Bilančni račun z dne 31. decembra 1924.	Pasiva.
Aktiva.
Montanska posest.......................
Posest zemljišč in gozdov..............
Visoke zgradbe.........................
Strojne naprave........................
Rudniške naprave.....................
Predčasno odkrivanje na dnevnih kopih v Trbovljah, Kočevju in Rajhenburgu . Industrije:
Cementarna . . . .Din 69.007-60
Steklarna............. 1.865-70
Žaga................. .______1.615'93
Inventar ..............................
Zaloge:
Premog...............Din	2,579.320- —
Izdelki cementarne . ,	738.465-48
Razni obratni material , 44,026.316-97
Efekti................................
Kurzna diferenca za izžrebna posojila
Gotovina v blagajni...................
Debitorji.............................
Din	JI
1,397.629	17
276-744	82
9,784.769	94
317.960	95
2,969.936	26
46,164.501	45
72.489	23
22.973	16
47,344.102	45
1,214.892	56
4,172.241	01
2,691.716	36
183,254.950	70
299,684.908	06
Akcijski kapital..............
4°/,no izžrebno zlato posojilo, emisija 1889 4°/0no izžrebno zlato posojilo, emisija 1893, 5°/0no izžrebno prioritetno posojilo, emisija 1907...................;
Rezervni fond...............
Glavnična rezerva.............
Posebna rezerva za obligacijsko službo
zlatih posojil............
Ažijska rezerva.............
Davčna rezerva................
Neizplačane izžrebane obligacije in kuponi Obresti posojil (pro rata do dne 31. decembra 1924.).................
Nevnovčenl dividendni kuponi Mezde za mesec december .
Kreditor]!....................
Račun dobička in izgube . .
Din
50,000.000 1,083.138 455.056 -
5,629.750 — 4,550.576 31 62,789.926 52
475.000	-I
500.000 230.369
1,470.831
98.858
1,660.391
7,185.669
125,024.548
38,530.792
299,684.908
Račun dobička in izgube z dne 31. decembra 1924.	Imeti.
Obresti in stroški prioritetnih posojil . . Obresti in bančne provizije . • • • • ■ Izdatki za socialno skrbstvo, t. j. bolniško, nezgodno in invalidsko zavarovanje in starostno zavarovanje uradnikov. . . .	Din	-P	Prenos dobička	 Kosmati dobiček	.• . . .	Din	P
	5,935.351 598.444 998.092 9,599.384 16,211.677 1,490.325 38,530.792	69 89 33 66 48 06 13		474.437 72,889.630	55 69
	73,364.068	241		1 73,364.068 |24	
			II	1		
Pregledali in našli v soglasju s knjigami:	Za knjigovodstvo:
Dr. Leopold Bleyer s. r. F. M. Günter s. r. Ing. Milan Šuklje s. r. Anton Geržinič s. r., višji knjigovodja.
1247	Objava.
Na kupon št. 12 se izplačuje izza dne 30. junija 1925. dividenda po Din 10"—za delnico. V Ljubljani, dne 3. julija 1925.	Upravni svet.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.