»6. žtCTllh. I Linlllai!, f Mltrt, Zi. ]m!]fl 1917. [. lelo. .Slovenski Narod* Telia po poitt: za AvstroOgrsko: ćelo Icto skupaj naprcj . K 28*— I pol leta „ . . . 14*— čctrt leta m «... 7— I na mesec m m • . • 2*5C | za Nemčijo: I cclo Icto naprej . . . . K 33*— za Amerlko in vsc druge dežele: ćelo Icto naprej . . . . K 33.— VpraŠanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica alt znamka. OpraTniitvo (spodaj, dvoriš!e levo). Kn ali ova ulica si. 5f telefcn st 85. Uhaja vsak dan vftmr Isvtaartl aatelfa la praznike. Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer: 1 rani visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., dvakrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) lt> vin., parte in zahvale (<»nait prostor) 10 vin. Pri večjih inserejih po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatv* naročnlne se ne ozira. „Narodna tlakaraa" talalo« «t 85. Upravništvu naj se pašiljajo ujroj liiie, reiilun »dje, tiuorati Lt d, to je administrativne stvari .Slovenski Narod* velja ▼ L!ubl|aoJ dostavljen na dom ali če se hodi pon] : ćelo leto naprej . . . • K 2640 I pol leta....... 13*20 | I četrt leta „ . . • • t 6*60 I na mesec „ . . . . , 2*20 Fosamezna atavllka velfa 10 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopls! se ne vraČajo. Uredništvo: ^aaHava ulica at S (v prltlićju levo), talefoa st 34. Političan moratorij. (Od našega posebnega poročevalca.) D u n a j, 26. junija. Novo ministrstvo se je danes predstavilo parlamentu. Ministrski predsednik dr. S e i d I e r je podal kratko izjavo, ki poudana provi-zorični in ncvtralni značaj kabineta. Provizoriji iiabent s^a iata v Avstriji in svojo nevtralnost bo morala nova vlada še le dokazati, iz njene sestave ta nevtralnost ni razvidna. Ministrski pretisednik je Ne-mec. vsi resorti so, izvzeniški naučno ministrstvo, v nemških rokah . . . Ako je bil novi kabinet navziic temu sprejet brez vidnega odpora in je min. predsedniku po njegovem govoru podal roko tuđi eden in drugi slo-vanski poslanec je bilo to pač v prvi vrsti izraz zadoščenja. da na fotelju ministrskega predsednika ne sedi več groi Clam nesre,:ne£a spomina, ki pojde sedaj uveljavijati svoje držav-niške talente v — Crno goro. V ostalem sledi iz Seiđlerjevih besed, da se nova vlada brani pre-vzeti Clamov inventar; min. predsednik zatrjuje, da njegovo uradova-nje v nobenem oziru ne bo prejudiciralo nadaljevanje one akcije, ki na} ustvari predpc^oje za dalekosežnejše delovanje ljudskega zastopstva. Nova vlada hoće še prihodnje dni pokazati, da res spaštuje ustavo. Oficijozno se zatrjuje, da bo predložila zbornici zakon, ki naj odpravi vojaško jurisdikcijo za civilne osebe v zaledju — v vejnem ozemiju se haje to ne da izvršiti ali, bolje rečeno, doseči. Videti je. da imata ustavnost in zakon še vedno svoje meje. V ostalem ni prav razvidno, zakaj je potreba za odpravo vojaške jurisdikcije, ki je bila uvedena s § 14. posebnega zakona. Zadostuje vendar, da parlament dotične naredbe, ki je uvedi a vojaško jurisdikcijo za civilne osebe kratkomalo ne odobri! Seveda pa bi v tem slučaju bila vejaška jurisdikcija p o v s o d i odpravljena, torej n. pr. tuđi v Ljubljani. Za tem grmom je zajec. V kratkih izjavah so tekom debate naznačile posamezne stranke svoje stališče napram budgetnemu provizoriju. Slovanske stranke so se pri tem razšle. Merodajno je b:lo na-ziranje; Poliaki in Jugoslovani so ak-ceptirali nazor, da napram sedajner^u kabinetu vprašanje zaupanja ne pri-haja v postev, temveč da je nastal sedaj nekak političen m oratorij; Čehi in Rusini so tuđi napram prehodni vladi uveljavili politično merilo. Kakor je napačno govoriti o trdnem bloku slovanskih strank in si predstavljati, da je obstojala v parlamentu že nekaka slovanska koalicija, tako bi bilo na drugi strani napačno sklepati iz današnje taktične diverzije, da pomenja morda ločitev zlasti Ceškega Svaza in Jugoslovanskega kluba. Češko stališče Je označil v kratki izjavil načelnik C. S. posl. Siančk, poudarjajoč, da se je češka delegacija principijelno borila proti Clamovi vladi, ki je temeljila na nemški nad-vladi. Novi kabinet ima še bolj izrazito nemški značaj: v njem ni nobene-ga Čeha. Češki Svaz ne bo podpiral nobene vlade, ki nima namena delati za demokratizacijo in samodoločbo narodov. V imenu Ukrajinske zveze je na-glašal posl. Levickij zlasti vzhodno-gališko vprašanje ter je poudarjal, da kaže novra vlada svoje nasprotstvo Ukrajincem že s tem, da se nahaja v njej zopet poljski minister. Poljska izjava je poudarjal a potrebo ornogočUi funkcioniranje dr-žavnegr. stroja ter se ni dotaknila vprašania zaupanja. Prav srečno je ozr.ačil stališče Jugoslovanov načelnik J. k. dr. Ko-rošec. Poudarjal je: Po obžalova-n;a vrednih poskusih omajati pravice avstrijskih narodov, Je stopila da-nes pred nas vlada, ki pravi, da je njena edina naloga pripraviti tla spo-razumljenju narodov in ki trdi, da je nevtralna. Mi srratramo, da je pravilno, ako glasujemo za proračunski provizorij. S tem priznavamo monarhijo v trdnem zaupanju, da bo ona tuđi nas priznala. Le ker še upamo v bodoenost, se postavljamo na to sta-lisče. Morje solza in krvi se pretaka po jugoslovanski domovini, iz Bosne in Hercegovine slišimo vedno obup-nejše klice obupa nad pre^anjaniem, ti dve krasni deželi sta skoraj depo-pularizirani, grozi jima strašna bo-dočnost: zapostavljena in razžalje-na toži Hrvatska. Dalmacija kliče na pomoč. prosi za rešitev iz lakote in bede, v Istri razj-aja Iakota in smrt, v slovenskih deželah nain odrekajo najprimitivnejše pravice, žalijo naše najplemenitejša narodna čustva. Ako bi tu v obupu kričali, bi s tem le dali izraza temu, kar čuti naš narod. To-da pokazati hočemo svojemu ljudstvu, da še upamo; upati hočemo, dokler je še mogoče. Trdno snio prepričani, da se nam bliža svoboda, da se bl«žamo zedinjeni svobodni domovini. Vlada nam pravi, da je nevtralna, da hoče odstraniti vse ovire, ki se stavijo demokratičnemu razvoju nasproti. Bil bi zločin zadržavati re-stitucijo in zlasii nadaljevati politične persekucije na jugu. Nedolžnim žrtvam teh persekucij se mora dati popolnoma zadoščenje. Vse to so predpogoji, da se približamo notra-njemu narodnemu miru, od katerega je odvisen zunanji mir. Na vsem svetu zopet vstaja člo-večanski idejal, obsoja se zatiranje narodov, ne odklanja se več samo-odločbe narodov. Zcli se, da se bliža-jo oznanjevalci miru. Monarhija se mirovnemu stremljenju ne srne postaviti nasproti. Zaupamo v vladar-ja, ki je pripravljen vse storiti, da čim preje dosežemo mir. Glasujemo sklenjeno za proračunski provizorij; pristavljamo pa, da so ravnatako sklenjene in ne-omajne naše vrste v boju za svobo-do. samostojnost " sarnodoločbo na še jugoslovanske domovine. Izjavo svojega načelnika so spremljali jugoslovanski poslanci z opetovano burno pohvalo. Oficijelnim govornikom so sledili na desni in levi zastopniki raznih strank. Med vsemi je vzbudil največ pozornosti bivši minister Prašek, i Na koncu svojega govora je dal čustva bratski solidarnosti češke-ga naroda s stremljenji ostalih slovanskih narodov, zlasti jugoslovanskega, po narodnem osvobojenju in ujedinjenju. S pozivom, da naj v teh velikih resnih časih ne govori le dr-žavniški razum, temveč da naj se oglasa tuđi naše slovansko srce. naša slovanska duša, je zaključil posl. Prašek svoj burno odobravani govor. _________ Poslgoec Marckh? hote svojo dsnus-cijanistvo zakfifi i sm afero". (Od našega posebnega porečevalca.) D u n a j, 26. junija. Kakor smo svoj Čas konstatirali si je izbral znani celjski poslanec Marckhl posebno polemično metodo proti jugoslovanski deklaraciji. Stvarnega ni vedel povećati ničesar, zato je — denuncira!. Primerjal je namreč jugoslovansko deklaracijo z dne 30. maja z izjavami londonskega jugoslovanskega odbora in neko re-solucijo ehikaških Jugoslovanov ter trdil, da je jedro vseh teh izjav eno in isto. Lojalni plašČ, v katerega so zavili jugoslovanski poslanci svojo deklaracijo pa da nikogar ne prepriča. Drugi dan — 14. junija — je go-voril v zbornici posl. dr. Ravni-h a r , ki je v slovenskem delu svojega govora na kratko odbil prozoren poskus spodnještajerskega hujskača s konstatacijo, da se je »g. višjesedni svetnik ponižal do nizkctne denuncijacije.« Po preteku 14 dni (!) se je posl ancu M a r c k h 1 u naenkrat za-zdelo, d? je bil s to Ravniharjevc izjavo globoko razžaljen. Poslal je da-nes drju. Pavniharju priče! Ta posel sta prevzela poslanca grof Barbo in pa Neunteufel. Dr. Ravnihar je imenoval kot svoji priči posl. drja. R y b a f a in drja. Č i n g r i j o. Kako se bo ta »častna zadeva« razvila, pač ne moremo vedeti. To je zadeva prič in neposrednih udeležen-cev, ki seveda strogo molčijo. V kro-gi!i jugoslovanskih rx)slancev pa gre le en glas ogorčenja nad drznim po-skusom posl. Marckhla terorizirati resnico. Ta poskus se bo seveda klavrno ponesrečil. ftM\ si službo tom, hier si dolsil rane". Posl. dr. Ravnihar in tov. so interpelirali glede postopanja ravnatelja erar. rudnika v Idriji dvornega svetnika Billeka, ki ne vzprejema v službo v boju za domovino ranjenih, za lajša dela sposobnih rudarjev, češ v n a j si dobe službo tam, kjer so dobili svoje rane«. Deželnega poslanca Gangla, ki je in-terveniral v tej zadevi, je šel dvorni svetnik zatožit k realčnemu ravnatelju, češ, da mora učitelju Ganglju prepovedati sestavljati take prošnje, Dotičnega delavca je pa ukoril, češ, da hodi h »takemu človeku« (dež. po-slancu Ganglu) prosit posredovanja. V svoji oštri interpelaciji vprašajo poslanci, je li rninistrstvo pripravljeno podučiti ga. dvornega svetnika o pravicah in dolžnostih ljudskega za-stopnika in poslanca in je li pripravljeno, rudniškega ravnatelja klicatr na odgovor zastran njegovega postopanja in njegovih izjav napram erar. delavcu, ki je v boju za cesarja in domovino krvavel in postai nezmo-žen za težko delo. Iz državnega zbora. V včerajšnji seji je predlagal po^ slanec Singalovič, naj se otvori raz-prava o pismenem odgovoru bivšega domobranskega ministra G e o r g i j a na Langenhanovo inter^ pelacijo glede zadržanja čeških voja« kov v vojni. Predlog je bil o d k 1 o -< njen s 189 proti 135 klasom. Zbornica je nato sprejela b u d * getni provizorij v tretjernf branju in nato razpravljala o po-dal j sanju poslanskih man-i d a t o v. Po daljši razpravi, v kater| je govoril tuđi dr. Stransky, je bilo podaljšanje mandatov sklenjeno sko-* ro soglasno. Na razpravo je potem prise! predlog: poslancev Daszvnske-ga, dr. Stojana in dr. Hrubana glede priprav za morebitna mirovna pogajanja. Poslanec D a s z y n s k i je izja-« vil: Zahtevati moramo oifcijelno be-sedo o vojnih ciljih Avstro - Ogrske in njenih zaveznic. Zadnji čas je, da napove avstrijska vlada dogovorno z vodstvom zunanjega ministrstva, katere vojne cilje, katere mirovne zahteve in mirovne pogoje stavlja ta država v svetovnt vojni. Če se nam reče, da se samo branimo, ne sogla-ša to z ozirom na vojni zemljevid. AH velja obramba ali velja vojni zemljevid? Geslo: brez dobitve zemlja in brez odškodnine, ne pove niČ. Kako; pa naj se s tem geslom resi poljsko vprašanje? Ali je pridruženje Galici^ je Poljski aneksija, ali naj ostanejo iz-ropane zavezniške dežele brez cd-< škodnine? Kdo bo poravnal žrtve te LSSTEK. IntErnirana v Rumuniji. Minka P. lDal]e.) — Ali že dolgo potujete? — Danes je drugi dan. Sedaj 'smo, hvala Bogu, v Bukarešti. Vse gre nad kralja, on je kriv vojne! — Oče, kralja ni v Bukarešti! — Ne govori iega, Bog ti odpu-sti greh! Oglasi se buč preko ravani.Star-ček se strese, skobaca se na noge ter oprt na palico počasi odide. Zeblo nas je v začetku dni decembra. Niti enkrat ni posijalo soln-ce izza sivega svoda. Lilo in iilo je neprestana Postajali smo pred ogra-jo, izprasevali mimoidoče, a jasnejših podatkov nismo dobili. Le grom se je čul vedno bližje in bližje. Stavba se je jela stresati nalahko in zagledali smo v daljavi dim. Zdaj ali nikoli! Če gredo nas! zdaj nazaj. umre nam up in izgubljeni smo. Tolažili smo drug drugega, čul se je en sam vzdih: Da se jim ne ponesreči! . Pozno smo legali spat in zgodaj vstajali. Vsak živec je bil napet in srce nam je nemirno utripalo. Grm_e- nje se je ojačevalo in buč ni ponchal | zadnji dve noći. Dan 6. decembra starega Štetja! Na vse zgodaj se oglase topovi. Bu-ćalo je neznansko; vrala in okna so šklepctala. Tam na planjavi je vsta-jal dim ter se valil proti nebu. Stiskali smo si roke, trepetali in v nadi pričakovali prostost. Kako moreče je čakati, kadar ne ve?. se ti li posreči. doseči to, kar z ' vsakim živcem napeto pričakuješ. Grmenje je trajalo ves dan, tam v daljavi pa so se širili požari in ljudstvo ie begaio kakor brez uma po ce-stah z jokajočimi in kričečimi otro-čiči. Na naših ustnih pa je igral smehljaj. — Ne radujte se! Pognali smo jih 40 kilometrov nazaj! — zakriči nadzornik jetnišnice za nami. Tišina. — Je li mogoče? Zopet se nas poloti strah — zopet nam je upadlo srce. V resnici je potihnilo grmenje in nehote smo verovali ravnatelju. Ta večer pa smo morali kma-lu v ceiice. — Ne slečem se, — pravi gospa — nekaj še pričakuiem, nadzornik nas je nalagal, menda zadnjikrat. Prišla je že enajsta ura. Kar se začnjejo konjska kopita. So li begun-ci? Ali so vojaki, in kateri vojaki?! — Gospa, sedaj splezam na okno! — Varujte se, da Vas kio ne | vidi! Splezam na okno, stisnem glavo v kot in zrem po cesti. — Armada, romunska! — zašepnem. — Ali vidite dobro? — Saj je nekdo zaklel prav po romunsko! — Potem se umikajo nazaj! Tiho in mirno se premika tropa za tropo. Ne čuje se drugecra. nego peket konj. hreščanje vozov in nc-redno korakanje pešcev. Prihajajo pa tam iz daijave, kjer je danes tako grmelo. $e in šc. vrsta za vrsto — pridejo in izginjajo za taborom. Nato nastane tišina. — Zakaj jih neki preganjajo? Preje bi bili tukaj! — Ne vem! Ne spiva. mogoče pridejo še to noč. Splezam zoiDet doli ter prisluškujoč zadremljem. Bilo je še temno, ko me pokliče gospa iz rahlega spanja. Hkraii se predramim, meneč, da se je pripetilo kaj novega. Spnem se zopet na okno ter zrem po planoti. Nič! Vse je mirno. Na lahko se je jelo svetliti, zda-nilo se je. Jele sva se napravljati, za vsak slučaj, kakor smo rekli po navadi. — Danes pridejo. Romuni so se umakniH in čudno, strela ne slišim niti enega, vse je, kakor izumrlo. — Kaj pa, ako se naši priprav-Ijajo na bombardiranje Bukarešte in mi smo tu pred trdnjavo. Poginili | borno! — Mogoče se mesto vda brez boja! — Ne vem, težko, da bi trdnjava padla brez odpora! — Mogoče, da nam ta dan prinese rešitev in smrt. — Tako ali tako! Morda se resimo tuđi iz krogelj. — V slučaju, da zaslišimo strel, je najbolje, da hitimo ven s cunjami ali rjuhami, mahamo na vse kriplje ter na ta način ustavimo ogenj. Menda naši tOvariši še spe. Dramit jih grem! Tiho odprem vrata ter oprezno pridem na vogal hodnika. Straže ni. Zdelo se mi je malo sumljivo, a dalje nisem mislila na to. Potrkam na sosednja vrata. — Ali bdite? — Pripravljamo se na rešitev ali smrt. Pokličite vse, danes pridejo naši! Povsod so bdeli. Gledat grem po straži, toda zaman. Vrag romunski, bodi kjer hočeš, danes ti itak odklen-ka zadnja ura! Glavna vrata so bila le priprta. Pogledam po cesti. Nič! Seveda, begunci so že zdavno odšli. Nato se vrnem ter pozovem vse na ledinico, kajti od tam nam je bil pogled odprt po ravnini. In šli smo. Kar pridrdra po cesti avto, ovit v stra-šen prašni dim ter bliskoma smukne. mimo hiše. Bil je zaprt, razločili nismo ene osebe. (Pozneje smo izve-* deli, da se je tedaj vozil nemški par-lamenter v mesto.) Prek šeste ure se vrne ravno isJ avto, vozeč z vso silo proti zahodu. Ni še pretekla dobra ura, ko zaslišimo posamezno pokanje pušk. — Tu so! — zaviknemo — toda kje, ko ne vidimo nikogar! — Po cunje in rjuhe! StreljaU bodo na nas, ko ne vedo, da so inter-niranci pred utrdbo! — Na cesto vsi, drugače Je po nas! Pok — pok, pok — pok! Iiii —-in zarila se je kroglja v zemljo. Hitimo na cesto. Za nami prituli avto. Avto z belo zastavo. Čigav neki? — Ne vprašaj, mahaj, za Boga, Če si človek! — Pokanje nastaja huj^ še in ne vidne mušice cvilijo po zraku, kakor sitni komarji. — Naprej, čujte, mahajte! Mahali smo, da so nam odreve^ nele roke, vpili, da nas je bolelo grlo, dirjali naprej in naprej — v ogenj. Naenkrat vse vtihne. Obstanemo tuđi mi! Srce nam vtriplje, noge se nam tresejo in hrepeneče se oziramo po planjavi. Kako dolgo — ne vem. — Glejte tam piko, premika se — in tam druga — tretja — več w vec . . . ^- Tukaj so! {DalJ* prihoda*«.} Stran 2. .SLOVENSKI NAROD", dne 28 jimija 1917. 146. štev. vojne? Na vse to hoćemo imeti odgovor. Posl. dr. S t o j a n je rekel, da žele vsi narodi monarhije miru. Te želje so opravičenc vsled velikih žr-tev na krvi in na imetju. Mnenja smo, da se ne more vse odlociti s krvjo in z mečem, nego da so se druga sredstva. Ministrski predsednik dr. S e i d-1 e r je zavrnil nekatere, pri včeraj-šnji razpravi izrečene opombe, ki jih je s stališča naše zveze z Nemčijo smatrati za hudo žaljenje. Ravnotako je obsojati, da so razni govorniki de-janja podrcjenih vojaskih organov pospiošili in iz njih izvedli napake na ćelo armado. Vlada bo poskrbela, da se bodo navedeni slučaji preiskali. Na vprašanje Daszynskega in tovar, je ministrski predsednik dogovorno z ministrom zimanjih del izjavil; Do-m n e v a, da je c. k r. v 1 a d a priznala pravico samodo-ločbe vsakega naroda za podlago trajnega miru, je napačna. Vlada stoji na stališču člena 5. drž. osnovnega zakona iz 1. 1867., daje pridržano cesarju, skleniti mir in mu torej v tistem ođ-ločilnem trenotku varovati interese in potrebe avstrijskih naradov. Varu-j£ izrečno cesarjeve pravice, je vlada vsak Čas pripravljena, stopiti dogovorno z zavezniki na podlagi častnega miruv mirovna pogajanja. odklanja pa vsako drugo podlago mirovnih p o g a j a n j. Vložena vprašanja so dokaz, da se s politiko centralnih držav vjerna zbornica in volja avstrijskih narodov. Razvila se je živahna in dolga raz prava. Soc. demokrat S e i t z ie oštro prijel ministra zimanjih del grofa Czernina, ker se odlocno brani, naj bi bila pravica samodoločbe narodov odločilen faktor. S tako izjavo nape-ljava grof Czernin vodo na mlin na-sprotnikov. Izkušeni demagog LIovd Oeorge mora, če je pameten, javno liabiti prvi stavek vladne avstrijske izjave proti samodoločbi narodov. Czerninova izjava je taka, da more podaljšati vojno in novič" podžgati so-vrainike. Ćeški socijal. demokrat dr. S o u-kup je tuđi oštro prijel grofa Czer-nina zaradi omenjene izjave in se za-vze! za avtonomijo Slovanov v Av-striji. Nemški posl. dr. S t o 1 z I se je odlocno uprl žeijam Slovanov, a se navduševal za avtonomijo Ircev, In-dov in južnoafriških prehivalcev. Razprava o mirovnih predlogih se bo jutri nadaljevala. Vzbudilo je slasti pozornost, s kako vnemo se je nemški socijalni demokrat Seitz za-vzemal za pravico narodov do samodoločbe. Vojni nadzorovalni urad. V včerajšnji konferenci načerni-kov strank, je poslanec Stanek pred-lagal, naj vse stranke sprožijo pred-log na ustanovitev vojnega nad-zorovalnega urad a, a ker se nemški »Nationalverband - tej akciji ni hotel pridružiti, so Čehi, Jugoslo-vani, Malorusi in Unio latina vložili interpelacijo glede ustanovitve vojnega nadzorovalnega urada. Interpelacija je jako obširna. Vojaška in porotna sodišča. Vlada predloži prihodnje dni po-slanski zbornici dva zakonska nacrta: enega o obnovitvi porotnih so-dišČ, drugega o omejitvi vojaških so-dišč. Za dežele, ki jih štejejo za vojno ozemlje, naj ostane po teh načrtih vse pri sedanjih izjemnih razmerah. V ustavnem odseku je poslanec Pernerstorfer predlagal, naj se razveljavi na podlagi § 14 izdana naredba o odpravi poratnih sodišč; posl. H u m m e r pa je predlagal, naj vlada predloži zakonski nacrt, po ka-terem se bo izžrebanje porotnikov vršilo na širši podlagi. Pcmestorfcr-iev predlog je bil sprejet s 30 proti 5 glasom. Interpelacijski odgovor odslovlje-nega domobranskega ministra. Bivši domobranski minister je poslal poslanski zbornici pismen »odgovor na interpelacije«. Ta odgovor je datiran z dne 23. j u n i j a, torej z dnem, ko gospod Georgi s p 1 o h ni bil več domobranski minister in je torej uganka, kako je gospod Georgi to sploh mogel pisati. Ta odgovor je tuđi zato čuđen. ker sploh ni odgovor na kako interpelacijo, nego govor, ki ga je namera-val imeti bivši domobranski minister v poslanski zbornici, pa ga ni imel. Dunajska *Arbeiter Zeitung« je posvetila temu spisu claljši članek, iz katerega so najbolj zanimive sledeče opombe: »Z »različnimi juridičnimi kapa-citetami«. meni gospod pl. Georgi pač gospoda Marckhla, ki je fun-giral na Dunaju pri nekem domo-branskem divizijskem sodišču kot voditelj razprav. Borno že še svetu povedali, kako se je tam obnaial gospod JVUrkhJ. O iz,yajaniih tf^^c^ Korošca neče gospod domobranski minister pobližje razpravljati. Za-kaj pa neče gospod domobranski minister o tem razpravljati? Izgovor, da je bil poslanec zaradi tega že od predsednika poklican k redu, vendar ni vzrok za to, recimo vzdržnost gospoda domobranskega ministra. Žal, da se s to stvarjo ne moremo natanč-nejše pečati, ker je bila cenzura tako previdna, da je zaplenila izvajanja poslanca Korošca.« Novi minister notranjfh del. Novi minister je groi Toggen-burg. Svoj čas je bil okrajni glavar v Tridentu. Zaradi živčne bolezni je šel jako mlad v pokoj in je živel več let na svojem posestvu v Bolcanu. Njegovo imenovanje za namestnika je bilo za Inomost tako presenečenje, kakor je sedaj za vse njegovo imenovanje za notranjega ministra. Sodba listov, ki poznajo novega ministra, je, da je grof Toggenburg jako počasen delavec, ki je glede nemško - češke-ga, poljsko - maloruskega in jugoslo-vanskega vpraSanja popolnoma ne-orijemiran. Ti listi tuđi pravijo, da je bil grof Toc'erry an Bac ,?e ostalo bojno delovanie v sploš-nem v zmernih mejah. Armadna fronta general- feldmaršala vojvode Al- brehta VVrurtemberškega. Nobenib bistvenih dogodkov. VZKODNO BO.IIŠCE. Južno od železnice Lvov - Tar-nopc! in ob Narajovki je ostal ogenj artiHerije in meta! min živahen. Ob Zloti Lipi smo pripeliaH s posrcČene-sa šunka naza] ruske vjetnike. MAKEDONSKO BO.llSCE. V foku Crne in vzhodno od tam je slrelianje včasih oživeio. Prvi generalni kvartirni mofster v. Ludendorff. Vojna z ItaSijo. Nove angleške baterije za soško fronto. Listi poro-čajo, da so pred nekai dnevi dospele v tarentsko luko številne težke an-grleskc baterije z moštvom, dolocene za soško fronto. Naši cesarski lovci. -Osterr. - ungar. Kriegskorresp.« poroča: Zima 1916/17 ie provzročila vrlim cesarskim lovcem na Pasubiju mnogo trpljenja ali ni jim vzela na-padalnega veselja. Za noč 23. marca že je bii določen napad na ita!ijanske pozicije v Cosmagonu, ali padel je velik sneg in podjetje se je moralo opustiti. V maju pa se je moglo izvršiti. Dne 17 .maja je začela obdelo-vati naša artiljerija one sovražne baterije, ki so mogle biti nam posebno neprijetne pri podjetju na kotanjo Cosmagonsko. Dne 18. maja je že bilo pet sovražnih topovskih kavern razbitih. Dru<2Ti dan je padal artiljerijski ogenj na sovražne pozicije, tabo-rišče rezerv in sosedne prostore. Ognjeni napad se je ponovil trikrat, ob 11. zvečer je začelo jurišati komaj 200 mož, ali sami cesarski lovci. Artiljerijski ogenj se je sipal na sovraŽ-nikove rezerve in artiljerijo in jih zadržaval — deset minut pozneje so bili cesarski lovci že na vsej crti v sovražnih pozicijah. Posadka v Jarkih je bila premagana z ročnimi gra-natami. strojne puške ustavljenc. Treba je bilo, zasedeno pozicijo držati toliko časa, da so bili vjetniki ođ-peljani, jarki izprazrncni in so saper-ji razstrelili sovražnikove naprave. To se je zgodilo s pomočjo artiljerije in sovražnik niti ni umel situacije, ko PA se je obrnil na zavojevauo oooti« i šče, so bile napadalne čete že ne-opaženo odšle. ltalijani so imeli veliko krvave izgube in naši so vjeli 4 oiicirje in 189 mož, vplenili 5 strojnih pušk. Cesarski lovci so imeli 4 mrtve in nekaj ranjenih. Kranjski lovski bata-ljon š t. 7. Kranjski lovski bataljon št. 7 vrši na Tirolskem v posnemanja vredni zvestobi in z junaštvom svojo dolžnost. Sovražnik je hotel predreti na vsak način čez visoko planoto Sette Communi, zato so se tam pri-čeli dne 10. junija veliki boji. Jarke so obstreljevali s kalibri vseh vrst in z najtežjimi rninami. ltalijani so se hoteli polnstiti postojanke na južnem de!u bataljonove fronte, napad pa je bil odbit z ročnimi granatami. Temu šunku je sledil drugi in nato je iz-bruhnil napad na ćeli fronti. Obramb-ni ogenj pa je bil tako močan in učinkovit, da so ltalijani svoj napad kar najhitreje ustavili. Potem je bil mir. Dne 1S. junjja je zopet pričel sovražnik bobnati in trajalo je to 24 ur. Pa tuđi ta živčna preizkušnja ni omajala vrlih kranjskih lovcev in ko so ltalijani začeli napadati, so morali kmahi spoznati, da odporna sila lovcev ni bila zlomljena. Pomorska letala v deseti s o Š k i bitki. Iz »Osterr.-un^ar. Kriegskorresp.«: Blizina mor-ja je igrala v bojih desete soške bitke važno vlogo in odkrito priznano, za nas neugodno. Lugansko ozemlje od Gradeža do Tržiča nudi veliko ugodnost tam se nahajajočim sovražnim napadalnim sredstvom. Številni topovski materijal je bilo mogoče postavki tam, tuđi težke angleške mor-nariške topove, ne da bi potrebovali varstva proti morju, ker plitva voda ob bregu zabranjuje močnejše armiranim in globlje segajočim ladjam približati se na uspesno strelno distanco. Vojna mornarica pa ni hotela zaostati v bojih za varstvo našega prvega morskega empoirja. Kar se ni dalo storiti na vodi, je bilo preloženo v zrak in pomorska letala so delo-vala neutrudljivo. Bile so to epizode v velikem okvirju bojnih dogodkov, ki so pomagale pri marsikaki odlo-čitvi. Že tekom pripravljalnih bojev so pomorski letalci neprestano motili nabirališče italiianskih čet in njihova skladišča, zlasti so bile z morske strani sicer nepristopne sovražne ba-terijske pozicije pri Zdobi (izliv Soče) cilj neprestanih izvidnih napadov. Ko so dosegli sovražni napadi dne 24. in 25. maja svoj višek, so nastopili za porabo v plitvi vodi ploščasti angle-ški monitorji kot skrajno krilo itali-janske napadalne fronte v lagunah; njihovi težki. dalekosežni topovi so sodelovali v bojih na naše pozicije. Izvršil se je letalski napad na te mo-nitorje, dva sta bila zadeta in te bojne enote so se nato umaknile. Prc-dorne ceste pri Medjivasi. Flondarju, ?tivonu. Devinu in Tržiču so obstre-Ijevala pomorska letala z bombami in strojnim* puskami in razkroplje-vala so korakajoče sovražne kolone. Ko je ofenziva ponehala. so obiskala romnrska letala ozemlje za »talijansko bojno fronto in obložila z boin-hami učinkovito barake. garniture železniške in izlož-šča v Zagraju. Generalni polkovnik Boroević* je poslal morn. pove^istvu tako-le brzojavko: > Za uspesno in inicijativno sopomoč hrabrih pomorskih letalcev kakor tuđi za razumno in tovariško skupno delovanje z letalci na kopnem, ki ie bilo posebno draizoceno na včerajšnji vroči bojni dan, prosim, da se sporoči tem vrlim letalcem zahvalo in moj pozdrav.« Nova {talijanska ofenziva? Curili, 27. junija. Iz Milana poro-čajo, da naznanjajo italijanski listi skorajšnji pričetek nove italijanske ofenzive na vsej fronti, dostavljajo pa. da ni računati na nikako resno sopomoč z ruske strani. Sicer ne dvomijo na dobri volji Kerenjskega, ki hoče rusko armado zopet pognati v boj, so-dijo pa, da tega ni pričakovati vzpri-čo traiajočih zapletljaiev v notranjo-sti države. Listi poročaio dalje, da se I vrše v Ttalifi priprave za novo zimsko vojno in vlada bo zahtevalr -^vc kredite za L 1917. in 191& Cesor no tirolski fronti. Trident, 26. junija. (Kor. ur.) talijanska armada, ki je poskušala pred kratkim breiuspešne napade na Boroevićeve bataljone, je hotela zadnje dni i uspehom v tirolskih gorah poravnati poraz, ki ga je doživela ob Soči. Sovražniku se je bilo posrećilo, da je dose^el na hribu Ortigara prostorno omejen uspeh. Tuđi tega je mora! drago plaćati, kajti na?e čete so zajele iz njegovih ravnokar tiobljenih jarkov zjutraj 25. t. ni. nić manj nego 1800 mož. Kjer so ltalijani sicer na-padli v ozemlju Sette Communi ali v Suganski dolini, so jih naši žilavi branitelji zavrnili do zadnjega. Junaske čete so videle danes cesarja v svoji sredi, ki je še vedno pohite! na fronto, kjerkoli je trpela pod sovražnikovim junšem. Vladar se je odpeljal 25. t. m. ob V2I2. z Dunaja. Poleg običajnega spremstva so bili ž njim: general in-fanterije baron Arz, nemški vojaški pooblaščenec generalmajor Cramon in krilni pobočnik nemškega cesarja major grof Moltke. Cesar jih je po-vabil na Tirolsko, da spoznajo to posebno bojišče. Vladar je dospel 26. t. m. ob 6. zjutraj v Trident in sta ga sprejela na kolodvoru poveljnik armadnih sku-pin feldmaršal baron Conrad von Hotzendorf in armadni poveljnik fcm. von Scheuchenstuel. Cesar se je odpeljal takoj na planoto, pozorišče tako ljutih bojev zadnje dni. Bivajoč pri junaških Četah je poslal cesar povelj-niku jugozapadne fronte feldmaršalu nadvojvodi Evgenu nastopno brzojavko : „Ko sem dospel zopet kdelu Tvojih zmagovitih čet, se zahvaljujem iz srca Tebi, visoko preizkušenemu vodji vseh teh junakov, ki vztrajajo trdno na jugozapadni fronti in z Božjo pomočjo izbojujejo zmago in pošiljam ti znak mojega ponovnega pohvalnega priznanja z meci. Karei*. Nadvojvoda Evgen je dobil tako prvo srebrno vojaškozaslužno svetinjo, ki kaže glavo cesarja Karla. Isto odlikovanje sta dobila tuđi fm. baron Konrad von Hotzendorf in fcm. von Scheuchenstuel. — Bogato je popi ačal cesar oficirje in moštvo, ki so se odlikovali v najnovejših bojih. Vladar je izrekel svoje globoko priznanje vsem četam, pri katerih se je vstavil. Med njimi je bil tuđi polk, ki se je bil posebno obnesel že tekom ofenzive proti Italiji pod vodstvom cesarja kot prestolonaslednika. Svidenje s temi odličnimi četami je pokazalo z nova, kako zvest spomin ima najvišii gospodar do vseh svojih vrlih in kako so mu udani. Nadaljevaje svojo pot, je dospel vladar do čet, ki so se odlikovale v bojih vzhodno AstiŠke glo-beli. Pot tja je vodila po krajih slave in zmage tirolske deželne brambe. Videli so vtrdbe, ki kljubujejo že leto dni ognju najtežje artiljerije, oštro se izločuje iz pokrajine Basson, kateremu je veljal jeden prvih napadov po vojni napovedi, pot je Šla mimo Costesina; krizi, grobovi junakov. V nekem gozdu so nagovorili cesarja odposlanci raznih čet. Vladar se je odpeljal popoldne v Sugansko dolino in si ogledal čete in neko letališče. Med letalci je bil tuđi narednik Julij Kiss, ki je sestrelil že dva sovražna Capronija. Kiss ima bronasto malo srebrno, dva-krat veliko srebrno in dvakrat zlato hrabrostno svetinjo. Na to se je odpeljal cesar v Adižko dolino, ob 3/<6 je dospel v Trident in se vrnil na Dunaj 27. t. m. ob 1 pop. Bitka na zapadu. POSVETOVAIMJA ENTENTE. | SPLOŠNA EN0TNA OFENZIVA Pariz. 27. junija. (Kor. urad.) „Agence Havas." V Saint Jeanu de Maurienne se je vršilo vojaško po-svetovanje, katerega se je udeležil vrhovni poveljnik Cadorna, angleški general Radcliff in generala Foch in Perrin. Dasiravno je na mestu naj-večja rezerva glede vprašanj, ki so se obravnavala, je vendar toliko gotovo, da sta se Cadorna in Foch sporazu-mela o načinu sodelovanja franeoskih in italijanskih Čet pri započetih ope-racijah v Mal; Aziji in pri svetih krajih. Posvetovait so se tuđi o položaju, ki se je razvil na Balkanu vsled zadnjih dogodkov na GrŠkem ter so kon-čno studirali nacrte splošne ofenzive, ki jo morajo zavezniki sedaj istočasno izvršiti, ter je gotovo, da bo tuđi Rusija v kratkem mogla pričeti z ofenzivo. Francoski vojni kredit za leto 1917, Ženeva, 25. junija. »Petit Journal« poroča: V finančnem odseku je zahtevala vlada 15.000 milijonov za nadaljevanje vojne do 31. decembra 1917. Nepriljublieni Poincare. Amsterdam, 26. junija. Clernen-eeau r»?e v svojem I.Mu. Onarnc proti predsedniku Poincareju je postalo zadnje £a*e tako oilna ria mo- ra franeoska vlada vse storiti, da to gibanje omeji. Neznani ljadje so poslali na bojišče na stotisoče Poinca-rejevih karikatur. Poincarć je danes najbolj priljubljen mož v Fran-ciji. Upori na Francoskem. Stockholm, 26. junija. Na zahod-ni bojni Crti sta baje dve in pol diviziji portugalskih vojakov odpo-vedali pokorščino. Basel, 26. junija. »Baseler Nach-richten« javljajo iz Pariza: Ruske čete na francoski brojni fronti so zapustile svoje postojanke. Nahajajo se v taborih Lacourtine in Neuscha-teau. Francozi se branijo ruskih č&t. Stockholm, 27. junija. (Kor. ur.) *Birževija Vjedomosti« in »Djen« po-ročata iz avtentičnega vira, da je Franeoska odklonila ponudbo Rusov, poslati nadalnje pomožne čete, ker vplivajo te vsled svoje nevolje de-moralizujoce. Francosko vrhovno po-veljnistvo je sklenilo poslati domov ob belgijski in makedonski fronti sto-ječe ruske čete. Položaj Anglije. Haag, 26. junija. Bivši angleški kontrolor prehrane Bathurst je imet govor, v katerem je izjavil, da Angli-ja Nemčije ne more izstradati, kljub temu pa grozi Angliji nevarnost stradanja- Število sovražnih podmorskih čolnov se trajno množi. Junija je bilo potopljenih mnogo več ladij, kakor v maju. 2e več tednov uporabljamo, je rekel Bathurst, vsako razpoložljivo Iadjo, ćelo tište, ki so dolocene za transport mesa, da vozimo ž njimi žito. Industrija zato trpi; tvoraicam, ki izdeljujejo streljivo, primanjkuje surovin. Ta položaj je nevzdržljiv. Vsak vojni mesec nas vedno bolj sili, da se zanašamo na svojo lastno. do-mačo produkcijo in na svoja sredstva. Namesto krompirjeve moke borno vmešavali ovseno moko v nas kruh, ker drugega nadomestila v naši deželi več ne proizvajamo. Nemiri na Irskem. Cork, 25. junjia. (Kor. ur.) Reu-ter. Sinnfeineri so priredili včeraj iz-prevod in napadli naborni urad. Izgredi so bili resni. Policija je večkrat nastopila. Tuđi vojaki so nastopili s strojnimi puškami. En mož je bil ustreljen, 12 oseb je bilo ranjenih z bajoneti. Opolnoči so potlačlli nemire. Ženeva, 26. juniia. ^>Havas« brzo-javlja iz Londona: Sinnfeinerji v Dublinu se pripravljajo tako, kakor lani. Zaprtih je že več oseb. Nemiri v Corku so bili zelo resni. Sinnfeinerji so bili v soboito zjutraj popolnoma gospodarji mesta. Množica ie pričela podirati poslopja, ko je prikorakala policija z nasajeni-mi bajoneti. Ta se je morala umak-nfri, ker so streljali na njo. KonČno so pozvali vojake na pomoč. Gr!Ka - zaveznlca entente. Prvi korak Venlzelosa. Hamburg, 27. junija. V pariški zbornici je poroČil Ribot, da smatra ententa GrŠko sedaj za zavez-nico. Berolin, 27. junija. Reuter poroča iz Aten: Ministrski predsednik Venizelos bo predložil zbornici zakonski nacrt, v katerem zahteva pridru-žitev Grške ententi. Nova grška vlada namerava v kratkem vpoklicati več divizij. Razpoloženje grškega naroda glede pristopa ententi je razdvojeno. Do sedaj je priseglo novi vladi zvestobo samo prebivalstvo Epira, Konec grške samostojnosti. Bern, 27. junija. Iz Londona po-ročajo: V poslanski zbornici je izjavil Balfour, da bo dosedanji atenski poslanik Eliot odpoklican, ker se zdi nemogoče, da bi ostal na svojem mestu poleg franeoskega vrhovnega poveljnika. S tem izraza Anglija, da je prenehala Grška kot samostojna država in da velja samo še za upravljano provincijo. Atentat v Janini. Ženeva, 25. junija. Vsi pariški listi prinašajo protest solunske vlade proti akciji Italijanov v Epiru. Veni-zelisti pravijo, da so italijanska po-ročila o miru v Janini neresnična. Nasprotno je prebivalstvo silno raz-burjeno ter je izvršilo atentat na ita-Iijanskega konzula v Janini, ko je hotel razobesiti italijansko zastavo. Konzul je moral zbežati in Ijudje so mu demolirali urad. ltalijani so pod strogo kaznijo prepovedali vsako zbiranje po cestah. Pe'oponez. Amsterdam, 26. junija. (Kor. urad.) „Times* poročajo iz Aten, da presoja Jonnart razmere na Pelopo-nezu za grožeče ter da misli na blokado polotoka. Venizelcs je baje skle-ntl z vso strogostjo nastopiti proti krivcem. Generale bo poklical v Atene in če se ne bodo mogli opravičiti, bo H6. štev. »SLOVENSKI NAROD*, dne 28. junija 1917. Stran 3. nastopil proti njim kot proti opor-nikom. Italijani v Albaniji. Mi lan, 27. junija. (Kor. urad.) „Secolo- poroča iz Soluna, da je po-slal Esad paša kot predsednik albanske vlade zunanjim ministrom entent-nih držav protest proti protektoratu, s katenm grozi italijanska proklamacija Albaniji. Lugano, 27. junija. „Secolo" poroča iz Soluna, da še vedno grško časopisje hujska proti Italiji in itali-janskim četam, ki so Epir zasedle. htientt rnsks noliie. Delavski in vojaški sov et za red. Petrograd, 27. junija. (Kor. ur.) V svoji seji dne 25. t. m. je kongres delavskih in vojaških delegatov vse Rusije sprejel z veliko većino resolu-cijo, ki se bari z nemiri 22. in 23. 1 m. V prvem delu trdi resolucija, da so bili ti dogodki provzročeni od go-spodarskega položaja, vsled narašća-jočega odpora protirevolucijonarnih clementov in imovitih slojev, vsled razdrapanosti in živilske krize. Ljudski sloji, ki si nišo na jasnem, da krize ni mogoče niti z najbolj energičnimi koraki takoj resiti, kažejo svojo topo nezadovoljnost, ki jo izrabljajo reak-djonarni delavci, vsled Česar je neiz-ogibno potreben enoten nastop posa-meznih elementov revolucijonarne demokracije. Drugi del graja poskus vprizoriti v Petrogradu brez vednosti delavskega in vojaškega sovjeta demonstracijo, ne da bi se storili koraki, da demonstranti nišo oboroženi in tako prepreci krvoprelitje v slučaju spo-padov, kar je lahko usodepolno za revolucijo. Končno pravi resolucija: 1. Strankarske skupine, ki tvorijo delavske in vojaške sovjete, nišo upra-vičene proti formalno izraženi volji teh sovjetov vprizarjati demonstracije. 2. Mirne manifestacije, pri katerih manifestanti ne nosijo orožja, se smejo od teh skupin in strank z vednostjo sovjetov uprizarjati. 3. Vse demonstracije, pri katerih nosijo demonstranti orožje, tuđi take, katerih se udeležujejo pripadniki obo-rožene sile, se smejo vprizoriti le po i sklepu sovjetov, ki so edtni organi, ki izražajo voljo revolucijonarne de-mokradje. Pozivljajo se delavd, vojaki in poljedelci, da se podvržejo tem do-ločbam in da se ne odzovejo svojevoljnim oklicom, s katere koli strani naj ti prihajajo. Vsako kršenje teh določb grozi razvneti državljansko vojno. SOCIJALISTIČfslO ZBOROVANJE V RUSIJI. — CILJI RUSKE DE- MOKRACIJE. Petrograd, 27. junija. (Kor. u.) Kongres delavskih in vojaških sovjetov vse Rusije je sprejel sklep, predlagan od revoludjonarnih soćjalistov in mi-nimalističnih socijalnih demokratov glede vojne, ki označuje boj v smislu čim hitrejšega končanja vojne za najvažnejši problem revolu-rijonarne demokracije, pri tem pa od-klanja vsako politiko, ki meri na separatni mirali predčasno premirje, ker bi prvič končanje vojne vsled poraza enega izmed voj-skujočih se delov tvorilo izhodišče no-vih vojen, drugič pa, ker bi separatni mir ojačil eno izmed vojskujočih se Strank, pospešil uzurpatorična stremljenja vladajočih slojev ter končno preprečil mednarodno zedinjenje de-Lavcev. Kongres smatra za potrebno, da apelira ruska revolucijonarna demokracija na demokracije vseh držav, da delujejo na to, da sprejmejo te geslo miru brez aneksij in brez kon-tribucij na podlagi samood-ločbe narodov, da se revolucijonarna internadjonala obnovi in da se skliče internadjonalni sodjalistični kongres, ki naj zopet uveljavi mednarodno solidarnost delavcev in izdela definitivne mirovne pogoje. V to svrho je poslati takoj od-poslanstva v zavezniške in nevtralne države ter povabiti taka odposlanstva I vseh sodjalističnih strank vseh dežel I v Rusijo, pri čemer kongres odločno ugovarja proti težkočam, ki jih stavijo imperialistične vlade takim odposlan-stvom. Kongres pozivlja provizorično vlado, da naj pospeši revizijo pogodb z zavezniškimi vladami v smislu od-ločnega odklanjanja vsaka uzurpato-rične politike. Da se uspešno izvede zunanja politika po označenih princi-pih, zahteva kongres čim hitrejše demokratiziranje zunanjega mi-nistrstva in diplomatičnega zbora. Končno izjavlja kongres, da bo, dokler ne bo vojna končana vsled pri-zadevanja me,dnarodne demokracije, ruska revolucijonarna demokradja na vsak način delovala za ojačenje bojazmožnosti ruske armade ter pripomogla, da bo sil? vojske kos defenzivi in ofenzivi, ker bi bilo vpog-s^enje ruske fronte poraz ruske revo- J lacije in usoden udarec za stvar ce- lotne mednarodne demokradje. Vpra- i sanje ofenzive se mora resiti z vidika čisto vojaških in stra-tegičnih razlogov. Vandervelde. Petrograd. 24. junija. (Kor. ur.) Na splošnem kongresu ruskih delavskih in vojaških sovjetov je govoril pri posvetovanju o vojnih ciljih tuđi Vandervelde ter izjavil: Popolnoma se strinjamo z vami glede vojnih smotrov. Vsako vojno odklanjamo, izvzemši osvobodilno vojno in vojno pravične obrambe. O sredstvih in na-činih se cepijo nazori. Vi ste uničili despotizem, sedaj ste v srečnem stanju svohode, da vam ćelo prekipeva. Pred vojno smo bih svobodni, zdaj pa so naši bratje. belgijski ćelavci, sužnji Viljeinovi. Ce bi trpe'i Vi, ka-kor trpe Belgijci, bi čutili enako, ka-kor oni. Nadaljeval fe: Med veselje, katero je občutil \Vilsou nad rusko revolucijo, se je vmešala skrb, ali bo ruska revolucija kos, da reŠi važna vprašanja. Po tem, kar sem videl in opazoval, sem dobil u&oden ntis. Pozdravljamo delavski in vojaški sovjet, ter trdno upanio na rusko revolucijo, ker smo prepričani, da bo oprostila ćeli svet. Predseduik kongresa je izjavil v svojem odgovoru, da se ruska demokracija popolnoma zaveda trpljenja Be!lja na prijaznem griču, z razgl.^ i oreti ljubljeni domaći zemlji. Bodi mu prijazen spomin; ža-lujoci rodbin' naše srčno sožnlje! — Domoljubno-dobrodelni koncert: Tukajšnje etapno štacijsko po-veljništvo namerava prirediti vrsto vo-jaških koncertov na korist Soškemu zakladu. Z ozirom na poletni čas pri-hajajo za te družabne prireditve v domoljubno-dobrodelne namene pred vsem takšne večje gostilnice v poštev, ki razpolagajo z dovolj prostornim vrtom in tik zraven ležečimi gostilni-škimi prostori, tako da je za goste preskrbijeno, tuđi če se vreme nenadno izprevrže. Za enkrat se nameravajo takšni koncerti, ki bodo seveda zvečer, prirediti v hotelu Bellevue, v restavra-ciji Friedl. v kazmskem restavrantu, v hotelu Llovd, Pod Rožnikom, ter v hotelih Tivoli in Union. Večje ^ostil-nice v mestu ali njegovi najbližnji okolici, ki odgovarjajo zgoraj označenim pogojem in ki razpolagajo z za-dostno razsvetljavo ter bi rade tuđi priredile takšne koncerte, naj se bla-govolijo prijaviti etapnemu štacijskemu poveljništvu. Koncertno glasbo bo oskrbovala zaradi svoje urnetniške zmožnosti tuđi v Ljubljani slovita So-ška godba iz stana poveljništva Soške armade. V očigled dejstvu, da v po-letnem času ob sedanjih razmerah v našem mestu skoro da ni prav nobe-nega razvedrila niti ne prilik za oddih v prijetni družabnosti, ne more biti dvomno, da bo obdnstvo to namero vojaškega poveljništva pozdravilo z radostnim zadovoljstvom in koncerte tem raiši pohajalo, ker priđe ves njihov čisti donos v prid tištim juna-škim vrlakom, ki ščitijo našo zemljo in naše mesto, da ju noga južnoza-padnega sovražnika ne prestopi. — V petek 29., v soboto 30. junija in v nedeljo 1. julija t. 1. bo Soška godba na korist Soškemu zakladu koncerti-rala na kazinskem vrtu. ZaČetek vsaki-krat ob 7. uri zvečer, vstopnina 1 K za osebo. Preplačila se bodo preje-mala z zahvalo. Ob slabem vremenu se koncert izvrši v kazinski verandi. — !z justične službe. Avskukan-ta Kajetan vitez Pr em r I p 1. Premerstein v Ljubljani in dr. Erncst K o b e v Škofji Loki sta imenovana za sodnika v območju graške višje deže^ie sodnije. — Iz gozdarske službe. Gozdar-ski nadzorstveni komisar I. razreda Karei Tavčar v Ljubljani je imenovan za višjega gozdarskega komi-sarja. — Imenovanje pri Južni želez-nicf. Za višjega revidenta je imenovan g. Alojzij V e h o v e c, revident in postajenačelnik v Ilirski Bistrici, za adjunkta g. Leopold G r u d e n, asistent tuđi v Ilirski Bistrici. — Odvetniška zbornica kranjska. Na zadnjem rednem občnem zboru so bili izvoljeni: za zborničnega predsednika g. dr. M a i a r o n, za njegovega namestnika g. dr. Pa-pež; v zbornični odbor za člana g. dr. V o d u š e k, za namestnika gg:. dr. Kokalj in dr. Novak; disci-plinarnemu svetu za. predsednika g, dr. T r i 11 e r, za člane gg.: dr. Kokalj, dr. Novak in dr. Ravni-har. za namestnika dr. Župane; za zborničnega pravdnika g. dr. T e -k a v č i č in za njegovega namestnika g. dr. Pir c. — Napravimo red! Pod tem na-slovpjn Diše mariborska »StcaJa* z dne 25. junija povsem umestno: Kdor potuje po zelenem Slov. Stajerju in se poslužuje k temu proge južne že-leznice, mora — če ni domaćin — nehote misliti, da potuje po nemškem ozemlju. Vsa postajna imena in vse označbe po postajali so izključno le v blaženi nemsčini. Ali je potem čudno, da more par tisoč ponemčen-cev po naši krajini varati svet in nas slikati in naš narod kot drugim ne-enakopraven, vrhu vsega tega pa še sebi nadjati videz, kakor bi bilo pri nas nemštvo v večini. Napravimo red! S Spielfeldom — najkasneje — se prićne slovensko ozemlje, na kojem je neinški živelj v iztjinjajoči manjšini. Stvar najenostavnejše narodne enakopravnosti je, da dobe postaje po vsem Slov. Stajerju tuđi slovenska imena. Kako priđe slovenski popotnik, zlasti domaćin, do tega, da mora slišati in brati po postajali — ponemčene spakedranke? Kaj bi de-jali Neinci, če bi morali v Muriški dolini slišati ali brati — nemška po-slovenjena krajevna iinena? Ne tr-peli bi tega. Mi pa mirno gledamo se-daj že desetletja to protipostavno ravnanje. Napravimo že vendar enkrat konec!! Samonemška postajna imena na progi južne železnice po Slovenskem Stajerju so za nas štajerske Slovence narodna sramata. — Iz »Zavoda za slepe vojake« v Gradcu. Nekam oživljen je tihi dom sloveskih vojakov-slepcev »OJilien-Blindeninstitut < v Gradcu. Ce človek ponovi obisk temu zavodu, ki je bil do nedavnega časa naši javnosti neznan, tedaj dobi vtis, da se je tem junakom odprla širna domovina v lju-bezni polnem čutstvu. Srca rojakov in njih misli so Vaša. Pojenjala je pri njih in okoli njih ona svinčeno težka zavest pozabljcnosti, obiski se množe, vse, vse v tej strašni temi, jim je danes oživljena alegorija človeko-ljubja in dobrosrćnosti Slovencev v domovini. Bog plačaj. Slepi junak LjubljanČan. oče, Pavel K r i ž n a r, je prcjel »zlato«. Z njim se vesele odlikovanja še vsi njegovi neodliko-vani tovariši, ker kot n^jstareišim v njih družbi mu gre sedaj in v tem oziru prvenstvo. On je res pravi junak. Dobra volja, zdrav humor in ljubav do mile nam domovine Av-strije, mu je moralična opora za žrtev, ko jo je donesel domovini na oltar. V nedeljo. dne 10. t. m. se je zbrala na inicijativo neimenovanega slov. rodoljuba slov. družba v zavo-dn samem in popeljalo se je junake slence na kratko razvedrilo v Rag-nitzta! (Zur Taube). Veselje je bilo srlećati te junake, ki so saj za nekaj časa pozabili svojo prežalostno uso-do. Zahvala za ta velehumanitaren čin gre v prvi vrsti imennvanerr.u rodoljubu, častitim damam in g. ku-ratom ter vsem ostalim gospodom. V drugi vrsti pa slavnemu ravnateljstvu zavoda, ki je s svojim dovolje-njem za izlet pripomoglo. Na Sv. Petra in Pavla se jih bo zopet peljalo na malo razvedrilo. K sklepu se Še obračamo s prošnjo do slov. javnosti radi pisalnega stroja za Anton Ple-škota iz Dobrave pri Ljubljani, ki bi se rad priučil pisati na navadnega. na onega za slepce že zna. S tem bi mu bila zasigurana bodočnost. Darove sprejema č. sestra Klara Verhunec, Oradcc Odilien BHndeninstitut Leon-hardstrassc. — Emil Gabrič t. Umri je v Ljudskem domu v LjubTjani Emil O a b r i č, stavec naše tiskarne. Bil je star 19 let ter je bil v naši tiskarni že od leta 1912. Boiehal je vedno, ko pa je moral letos februarja k vojakom, je zbolel tako, da so £a morali poslati iz Lcbringa v Lj'ibljano, kjer mu pa ni bilo vec mogoče pomagati. Bil je zelo miren in vesten mladenič ter za. bodo obranili vsi, ki so ga poznali, v dohrem spomimi. P. v m.! — Christofov učni zavod je izda! za preteklo šolsko 1cto tiskano iz-vestje, kateremn je posneti. da je na zavodu podučevalo §ost učnih moči, gojencev in gojenk pa je bilo 100. ve-černega tečaja 26. strojepisnegn m stenografskega tečaja pa 20. Odlič-njakov i? bilo 11. — Porocem. V tmovski žnpni cerkvi sta se danes poročila g. dr, Roman Ravnihar. ođvetniški kandidat in c. in kr. nadnoročrik v voj-nem ministr^tvu, ter gca. Krna Zeschkova. — Zaroćil se Je g. Oto Rosznvai, c. kr. r. poročnik. z gospico Miči Majcnovo v Skofji Loki. Čestitamo! — Zdravstveno stanjle tnestne občine ljnblianske. V času od 17. do 23. junija se je rodilo v Ljubljani 15 otrok, umrlo pa je 35 oscb, med njimi 13 domačinov. Umrli ?o: za škrlatin-ko 1, za duŠHivim kašljem 1 oseba, za Jetiko 9 oseb, med njimi 3 tujci in vsled mrtvouda 2 osebl. Oboleli so: za škrlatico 4 domačini. za tifuzom I domaćin, 4 tnjci in 6 vojakov, za grižo 2\ vojakov in za vratico 1 do-mačin. — Stranke, ki so dale Antonu Kuštrinu mlajšemu \z Gorice denar in vreče v svrho nakupa iivil, katera pa potem nišo dobile, naj se zglase pri c kr. dežeini sodniji, oddciek NUU vrata št. 95, I. nadstropje, da dobe vreče nazaj. 2ejni tatovL V noći od sobote na nedeljo so dosedaj še neznani tatovi vlomili v klet trgovca z delikatesami na Jurčičevem trgu g. M. Ravtarja ter pokradli nekaj likerjev in šampanjca. Tuđi v trgovino so hoteli vio-miti da bi tam dobili še kaj za pri-grizek, a se jim ni posrećilo. Umrla je v Njivicah pri Radečah gospa Marija pl. M e y e r. Prizade-tim na^e sožalje! Najdeno j© bilo spričevalo ne-kega petošolca. Dobi se v našem uredništvu, Apr**"'*aciia. -1- Oćidnj pc ejih salam na rumene !2'<£-n ^* C V soboto po-poludne, dne 3.J. -unija bo mestna aprovizarija iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa odda;ala goveje salami na rumene izkaznice zaznamo-vane s črko C in sicer po 5 K kilogram. Določa se naslednji red: od !. do 2. ure št. 1—250, do 2. do 3. «t. 251—500, od 3. do 4. št. 501-750, od 4. do 5. št 751 — 1000, od 5. do 6. št. 1001—1250, od 6. do 7. št. 1250—1500, od 7. do V28. št. 1501 do konca. Vsaka stranka se mora po-leg rumene izkaznice izkazati tuđi z mesno karto. Pripraviti je drobiž. ~\- Oddata govejega mesa na Viču. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala v soboto popoludne, dne 30. junija za občane Vica cenejše meso in sicer iz domače klavnice me-sarja Skrla na Viču (onstran želez-niškega tira). Meso se bo oddajalo vsem onim strankam, ki imajo provi-zorične bele izkaznice in sicer 1 kg a 2 K. Določa se naslednji red: od 2. do 3. pridejo na vrsto vse stranke, ki imajo izkaznice s št. 1—250, od 3. do 4. št. 251—500, od 4. do 5. št. 501— 750, od 5. do 6. št. 751 do konca. Stranke se imajo strogo ravnati po navedenem razporedu, ker bi sicer ne dobile mesa. -f- Novi priglasi k ubožnlm akciam mestne aprovizacije. Zadnje dni se je zopet priglasilo ogromno število strank, ki hočejo biti udeležene pri oddaji raznih živil in posebno mesa po znižani ceni. Aprovizačni urad je vsled tega primoran, da do preklica ne sprejema nobenih novih priglasov k ubožni prehrani več, ker se mora:o preje resiti stare prošnje. Za to se stranke nujno opozarjajo, da ne hodijo v aprovizačni urad se na novo priglasovat za ubožno akcijo, ker se sprejema do preklica le Še one stranke, ki so že vložile prošnje za cenejša živila. — Prodaja sladkorja po okrajih, Vsled vednih pritožb, da stranke ne dobe sladkorja na izkaznice. uvede se tuđi za sladkor prodaja na numerirane izkaznice kakor pri kruhu in moki. Vsled ta uvedbe bode morala dobiti vsaka stranka sladkor v oni trgovini, na katero bode odkazana po številki na sladkorni izkaznici. Prisilna prodaja sladkorja po okrajih se vsled pritrdila c. kr. deželne vlade uvede tuđi za Zgornjo Šiško, Vic, Glince, Rožno dolino, znnanjt Udmat, Moste in Selo. Prodajalci sladkorja iz teh vaši se opozarjajo, da bodo dobivali v naprej sladkome prejemnice na mestnem magistratu. Dan izdaje sladkornih prejemnic se bode pravočasno objavil. — S 1 a d -korne karte se strankam vsled rajoniranja prodaje sladkorja n e bodo izdajale v soboto 30. junija. Dan izdate se bode pravočasno objavil v tukaišnjih dnevnikih. Stranke se opozarjajo na tozadevni razglas, ki se objavi v par dneh. -£- Preskrba s premogom. Mestni magistrat ljubljanski razpošilja te dni naznantlnice glede prerkrbe s premogom. Ako bi kateri hišni gospodar ali stranka iz katerega koli vzroka ne dobila naznanilnice naj se zglasi vsaj do 1. julija 1917 v mestni policijski stražnici (Mestni trg 1/p-levo) kjer se dobi tozadevna pojasnila. — Uradne ure od 8.—1. in od 3.—6. — Prijave za petrole ?a raesecs avg^ist. Stranke iz Crne vaši, 11 a u p t m a n c e, 11 0 v i c e in Karolinške zemlje dobe tiskovine od ponedcljka 9. julija do srede 11. julija. — Ostali mestni prebiva 1 c i se vrste po abecednem redu in sicer dobe tiskovine: v ponedeljek 9. julija, stranke od A do H; v torek, 10. julija, stranke od I do P; v sredo, 11. julija. stranke od R do 2. — Prošnje je vlagati do četrtka, 12. julija. Z a m u d n i k i dobe tiskovine v retek, 13. julija. ter morajo vložiti * prošnje do sobote 14. julija, *— Stranke se opozarjajo, da se strogo drže oznacenesra reda. Starim prejemni-kom prošnje ni potreba kolekovati, nove pa morajo biti kolekovane s kolkom za 2 K. Tiskovine se dobe uradnih urah tam kakor dosedaj, bivša Galletova hiša, I. nadstropje, soba št. 5 (nasproti mestne posveto-valnice). -f K »Pojasnilu-t ljubljanske mesarske zadruge. Kačelstvo Ljubijan-.; site zadruge je poslalo slav, ured^ riištvu »Slov. Naroda« pojasnilo, ki je bilo objavljeno dne 27. junija 1917. V tem *Pojasnilu« navaja naielsivo zadruge, da smo mi pokupili na Kranjskem 15 vagonov masti, oziroma masti od 60.000 prašičev. Te na-vedbe načelstva zadruge ne odgovarjajo resnici. Mi smo dobavili vse na Kranjskem prevzete prašiče na-ravnost mesarjem, občinskim aprovi-zacijam. armadi in vojaškim bolniš-nicam. V svoji režiji smo zaklali na-taučno 132 prašičev, med :emi tuđi precej pršutnikov. Vso mast smo od-drJi raznim javnim zavodom. Za mesto Ljubljana smo dobavili raznim mesarjem od jeseni do konca iebru-arja t. 1. 7679 živih in zaklanih prašičev, mestni aprovizaciji sami pa 13S, vrhtega so prejeli privamiki 419 prašičev. Marca meseca se le sezija za prašiče končala. Resnica je tedaj, da so dobili ljubljanski mesarji nad OJ'.'o vseh prašičev, ki smo jih dobavili za Ljubljano. Nadalje ni res. da bi mi rrevzeli na Krar.jskem 60.000 prašičev, marveč smo jih v celoti dobavili armadi in civilnemu prebival-stvu iz vsega Kranjskega 21.910 prašičev. Iz »Pojasni!a<: je posneti, da mesarski zadrugi gre pred vsem za to, da bi vso pozornost glede masti obrnila na nas, po kaki pravici, pa lahko razvidi iz zgorajšnjih statistič-nih podatkov vsakdo. — Kranjsko deželnomesto zavnov-čenje živine v Ljubljani. -f Cene sadja. C. kr. deželna vlada je izvedela, da zahtevajo polje-delci uradno določene maksimalne cene za sveže črešnje in jagode ne samo v nadrobni prodaji, ko se blago odda neposredno porabniku. am-pak tuđi takrat, če se blago odda trgovcem, ki obrtoma kupčujejo s sad-jem. V svrho razbistritve pojmov se splošno naznanja, da se za nadrobno prodajo določene maksimalne cene smejo le takrat zahtevati, Če se blago res v obliki nadrobne prodaje odda-ja, to je v množinah pod 10 kg, in sicer naravnost stranki za porabo. V vseh drugih slučajih, v katerih se ne prodaja nadrobno, torej če se sadje ne oddaja neposredno konsumentu, ali pa če se prodaja v množinah nad 10 kg, se ne srne zahtevati cen, ki so določene za nadrobno prodajo. V slučajih, da se blago prodaja v kraju pridelave, se smejo zahtevati le p r i-d e 1 o valne cene, ki so določe-* ne v § 1. naredbe z dne 31. maja 1917, drž. zak. št. 247 in 24S; če pa se blago prodaja na trgu ali pa predelovalcera ozir. malim prodajalcem tuđi izven trga, pridejo v poštev samo cene, ki so v § 2. gori navedene naredbe določene za prodajo na debe-1 o. Pridelovalne cene so: a) za višnje in slične črešnje za vkuhavanje s peclji 85 K, brez pecljev 75 K; b) za mehke sladke črešnje do 30. junija 1917. 70 K, od 1. julija 1917 dalje 60 kron; c) za trde sladke črešnje (hra-stavke) 85 K. Za sadje z vrtnega gr-mičevja: a) za jagode prvovrstne 170 K ,za jagode druge vrste 85 K; b) za ribizelj, bel. rdeč ali črn 75 K; c) za bodeče grozdičje (agras) 65 K, č) za maline 140 K. Za sadje gozdne-ga grmićevja: a) za jagode 170 K, b) za maline 140 K, c) za brusnice 90 K, č) za borovnice 65 K, d) za robidnice 90 K. Navedene maksimalne cene se razumejo za 100 kg zdravega, za trg sposobnega blaga na kraju pridelave brez omota. Cene na debelo so: a) za višnje in slične črešnje za vkuhavanje s peclji 115 K, brez pecljev 100 kron, b) za mehke sladke črešnje do 30. junija 1917 95 K, od 1. julija 1917 dalje pa 80 K. za trde sladke črešnje (hrastavke) 115 K. Za sadje z vrtne-ga grmičevja: a) jagode, prvovrstne, namizno blago 229 K, drugovrstne 114 K; b) ribizelj, bei, rdeč ali črn 100 kron, c) bodeče grozdičje (agras) 87 kron, Č) maline 189 K. Za sadje goz-dnega grmičevja: a) jagode 229 K, b) maline 189 K, c) brusnice 121 K, č) borovnice 87 K in d) robidnice 121 K. To so cene za 100 kg lepega, za trg sposobnega blaga z vsemi prevozni-mi in drugimi stroški vred. lun&nun 146. Stev. .SLOVENSKI NAROD«, dne 28. junija I9i7. Stran o. Književnost. Časopis za slovenski .ezik, književnost in zgodovino. (Dalje.) 2e po navedenem je popomoma umljiva želja in namera slovenskih filologov, literarnih zgodovinarjev in historikov, osvoboditi se nedostojne-ga položaja odvisnosti od gostoljubja ter si ustvariti svoje ognjišoe, kjer bcdo v domaći hiši lastni gospodarji in kjer ne bodo odločevali nikakršni drugi oziri, nego le strogoznanstve-rri. Vsakemu strankarstvu, pa tuđi kompilacijam so tu zaprta vrata. 5 tem upamo prestopiti v slovenski literarni javnosti vsako provincijalno omejitev ter osrcdotočiti tuđi z znanstvene strani delo za napredek in vi-Šek pravega znanstvenega spoznanja bistva našega naroda, kakor se je storilo in je poskrbljeno z leposlovne strani za stremljenje po višku uraet-nosti v slovenski besedl. Je pa še drug velevažen povod, ki dokazuje neobhodno potrebnost iz-dajanja takega znanstvenega časo-pisja, t. j. skrb za kvalitativno izbolj-sanje, razširjenje in poglobljenje pouka materinega slovenskega jezika od ljudske sole do višjih razredov srednje sole. Samo ob sebi se razume, da je vsak pouk tem boljsi, čim širje in globlje je znanstveno spozna-nje predmeta. Kje imamo dosedaj še znanstveno zgodovinsko s!o\Tiico slovenskega jezika sploh ali le res-irićni opis sedanjega književnegra jezika po delih naših najboljŠih pišate-Ijev. Prim. k temu besede znanega slavista V. Vondraka, profesorja za slovansko filologijo na dunajskem vseučilišču, v njega »Vergleichende slavische Grammatik (Gottingen 1906, str. 6): »Das Zustandekommen einer entsprechenden historischen Grammcitik solite man sich (scil. bei den Siovenen) zu einer nationalen Auigabe machen.« V slovarnem pogledu nam je vkljub prezaslužnemu Pieteršnikovemu delu še vedno tuj jezik naše zacetne protestantovske književnosti, da o neizčrpanem bo-gast\Ti sedanjega živega jezika niti ne govorimo. Zlasti zahtevajo višji razredi srednjih sol že vsled jedna-Jcornernrsti z drugimi srečnejšinii je-ziki odgovora na polno vprašanj znanstvenega značaja, ki ga doseda-nja slovenistika ni mogia dati. ker se i ni nikjer sistematično gojila, oziroma ' bpirala na lastno le sebi namenjeno j glasilo. Pouk slovenskega jezika mo- ' re le pridobiti, ako bo učenec bral : kulturno zgodovino svojega naroda j iz zgodovine svojega jezika, ako bo i videl in razumel postanek in razvi- j tek književnega jezika, ki ga igno- j ranti ali brezvestni na^protniki ćelo zanikavajo, v luči naših narečij in i plemen, katerih jednemu sam pripa- i da, ali ako bo iz pravilne analize gla- j so\ne in oblikovne strukture svojega j materinega jezika dobil pravo pod- • lago in zmisel za razumevanie bistva ! in rasti človeškega jezika sploh, a po- j sebej tuđi elementov tujih jezikov, ki 1 se jih ima učiti iz prosvetnih ali praktičnih vzrokov. V vsem tem pa slove- j nistika še do dancs ni prišla preko j nafglavnejših rezultatov in radi tega ; tuđi le bolj površnega preerleda. Tuđi zgodovina slovenskega slovstva, pi- i sanega in ustmenega, nudi še vse i polno nerešenih problemov in vpra- ! šanj, ki bi tvorili bistven del njenega : pravega spoznanja na potu k resnici in samozavesti. Saj se gibljemo še j danes po većini le v zbiranju gradiva za bio- in bibliografijo. Pri takih nalogah novega časopisa bi se izgladila in utrdila tuđi potrebna novejša terminologija ter se uveljavil zopet marsikak star, ali do- ber, toda pozabljeni izraz naše sta-rejše književnosti XV.—XVI. sto- letja. (Dalje prih.) Suzne stvari * Podrazenje dunajskih 6asopl-sov. Vsi večji dunajski listi so skle-nili, da zvišajo s 1. julijem vse cene za naročbo, za oglase in za razpro-dajo na drobno. * Papir za časopise. V Nemčiji namerava v!ada zopet zmanjšati množino papirja, ki ga smejo časopisi porabiti. dočiin je skoro istočasno angleška vlada časopisom povećala odkaiano jim množino papirja za ćelo tretjino. Nemško časopisje. ki se mu že dve leti zaradi papirja jako slabo godi, se ustavlja z vsemi si-lami. * V veliki zađregL Neki aristokrat se je dne 24. junija peljal iz Bu-dimpeštj na Dunaj. Vzel je spalni kupe, a ko se je zjutraj prebudil, je vide!, da nm je neznan tat ukradel hlače in telovnik in ž njima 700 kron de-narja in nekaj drugih stvari. Aristokrat je bil v največjr zadregi, ker m imel nlć obleke pri sebi. Pomagali so mu na Dunaju. * PoskuŠen umor na čast1. Včeraj so je na Dunaju pri belem dnevu zgodil na javni cesti umor. Trije delavci tovarne lokomotiv južne in vzhodne železnice so tožili podjetje pri obnnem sodišču. Pri razpravi, sta tovarniško vodstvo zastopala mženir Pro?sy in uradnik Kodl. Tožba de-lavca je bila odbita. Odhajaje s sodi-šća se je deiavec Alojzij Tauzer na cesti zaletel cd zadaj na inženirja Pro>syja in mu zasađil nož v vrat. Težko ranjen esra inženirja so od pravili v bolnišnico: Tauzer se je sam oglasil policiji. v Krvava drama na Pejačičevem trgu v Zagrebu. Za^rebšKi listi po-rocajo da je čakala zjutraj v nedcljo velika množica na prodajo graha na Pejači-fevem trgu. Nekateri ljudje so prišli čakat že ob 2. ponoči. Redar Domiirović je delii nekunne listke ne od početka, kakor so Ijudje prihajali, ampak narobe, tako da so najzadnje došli bili prvi in oni, ki so čakali že cd 2. ure ponoći, zadnji. Redarja No-vosela je prosila neka starka Veronika Golubić za listek. ta pa jo je su-nil v stran. Njen sin Leonard, vojak, je na to protestira! proti tavernu ravnanju z materjo in udaril Novosela z bajonetom. Golubić pa je bil ranjen s sabljo. Redarju sta nriskoČIJa na po-moč dva tovarila. Množica je bila na tr> tnko razkncena, da je hotela re-darje linčati. Stanje redana in vojaka je nevamo. Spomuilaife se „Rdečeffa križa". Dariia. nIa slepe voiake". V ta namen je pre-jcl dcžeini odbor po upravniitvu .Laib. Ztg." znesek 40 K od g Radolfa Conte Vischovicha linijske ladije poročnike, mesto venca za domovino padletn nadporočniku Ivanu Zwenkel; 10 K od Raf. Oionti:ii mesto venca puk, trg. S\at. Snpan. Bog plaćaj! 9ar21a za hegnnce. Neimenovana gospodična iz Ljubljane je darovala .Posredoval-mci za goričke tu^ance* zabnj obleke, za kar se blagi darovalki tem potom najtopleje za-hvaljujerr.o. Umrli so v Ljubljani: Dne 24. junija: Da.id Zalancji, poroč'nik v rez. v rezcmi! vojaški bolnici v Marijanišču Dne 26. junija: Anton Bolna, skladišni mojster, 49 let. Radcckcga cesta 9. — Ana Skob«, hči jetniškega paznika, 1 leto, Poljan-ski nasip 48. — Mons. Janez Filipič, dekan, kanonik, 73 let, Kopališka ulica 10. — - Oton Drclse. c;ojenec trgovske Sole, 16 let, Sv. Flor-jana ulica f>. Dne 27. junija: Katarina Kosir, vrtnarica, hiralka, 71 let Radcckega cesta 9. Izdaja te!] in odgovorni urednik: Valentin KopHtr. Lastnlna in tisk »Narodne tlskarne«- Stanovanfe in obleka so omeh- f kužili naša telo, da živimo v vednem j strahu pred prehlajenjem. Pred mno- ' gimi tisoči let so hodili prebivalci na- j ših dežel lc malo oblečeni, a nišo poznali strahu pred mrazom. Ko je postalo mrzlejše, krožila jim je kri ži-vahnejše in ogrelo se je telo. Kašclj in influenco dobirao le, ker ni naša kri navajena se hitro prilagoditi zu-nanjim vremenskim spremembam. Ce ■ pa vsak dan izplakujomo grlo in usta s Fellerjevim poživljajočirn rastlinskim esenčnim fluidom z znamko Elsailuid, navadi se naša kri in vrat je vedno topel, kar nas obvaruje prehlajenja. Elsatlmd je sredstvo, za občutljivega človeka nepogrešljivo. 12 steklenic franko za 7 K 32 v posije lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg 238, Hrvatsko. Nad 100.000 nezahtevanih, j prostovoljnih priznalnih pišem in mno- J go odlikovanj. Naročite obenem Fel-lerjeve milo odvajajoče rabarberske krogljice z znamko Elsakrogljice franko \ 6 škatljic 5 K 57 v. So prijetne za vporabo in zanesljivo učinkujejo. Kdor toži radi kurjih oces, naj se posluži Felierje\ega turistovskega obliza po 1 in 2 K. (ve) ^r Zlata swct:nja y^Bcro!inf Pariz, Rim ild.^^ KajbtljSe kozm. ^r g*. fttili za ASFs Dr. J. Z., xobozđravcikf Moravska Oštroga. Natančno in temeljito sem preiz-ku?i! Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tuđi moji bolnikf, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo Boiniki naj se torei poslužujejo le onejra sredstva, o katerem je pre:zkusnio in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro* n ta je: Se^rdUn1*. Kuverte s firmo prtporoća „Narodna tiskarna". Mmit wši peii za citre in petie". Prir^dil in izdal podplsani. Ilftel J0 VIIL X¥eS6k« Sedmi m osmi zvezek vsebujeta narodne ljubavne pesmi. Vsled zelo podraženega papirja stane vsak! zvezek 2 K 50 v. PrejSnji zvečki vsebuiejo narodne domoljubne tsesmi in so po 2 K 40 v. fZvezek III. in IV. sta pošla in izideta v drugi izdaji, kadar bo mo^-Je ) Povzetje je drago. Pošljite denar naprej, zapišite pod svoj razločni naslov Stevilko zvezka, pa dobite zvezke poStnine prosto. Prporcčam sp lv Rlferle V Lfob- l]anif Krcfaška ulica štev. 8 II, (gostilna Macek). 2055 I Proda se |i|«g ▼ Rožni dolini pri Ljubljani, s štinmi stanovaoji, ter velikim zeienjad-nirn vrtom in sadnim drevjem. 1886 Naslov pove upravn. »SIov. Naroda« koja je dobra Kuharica, zrnožna za vsakc deSo v gospedinjstvu, pridna, varčna in vestna vajena na snago in red, ter malo besedna «e tak oj sprsjme. — Plača po dogovoru. Pismene ponudbe pod „ SlntklBja / 2091¥ na upravništvo »Slovenskega Naroda«. S 1. avffissiom se odda v najam «^ m* I. ^aai s pro&z zlno in sfanovan^em, na I£arls*7sti cesti št. 30. 2083 Več se poizve v uprav. »Slov. Nar«. JW8P Sprcjme ss tako] ""%■ krofašKi pomoćnik za velillO delo (civilno in uniforme). Vaclav P!ahota9 Ljubljana, Vegova u!Ua Stev. 2. 2027 _ izpušćaie, grinte, srbećlco in druge kožne boleini odpravi hitro In sigurno Pa atol, domaće mazilo. Ne umaže, je brez vonja, zato uporabna tuđi čez dan. Velski lonček K 3—, dvojnati K 5.50. Dalje Paratol tresni prašek za varstvo občutljive kože, Skatljica K 2.50. Oboje se d^ri proti vposlatvi zneska v Leksrnaria M Klein Paratol tvornici ▼ Budimpešti, VI-24. E6rv6s-n 28. Preiv C Daf|£|| Preiv Gorici. F« OdljCl Gorici. Ljubljana, Stari trg št 28. ffložka in žeaska dvokolesa s staro pnevmatfko, Sivatni ftroji, gramofoni, električne i ep ne svetllke ž# kompletne od 2 L Najbolje baterije. Poiabno niska etna xa preproda jate« jfiehanična dclavnica no Starem trsu St. u v j?hačičevi hiši poleg gortske kletu Podpisana naznani v svojem in imenu sorodnikov tužno vest, da je nje predobra teta, gospa 2095 posestnica na Njivicah pri Radeiah v svoji vili po dolgi in mučni bolezni, previđena s svetotajstvi, dne 25. junija 1917 ob 6. uri mirno v Gospodu zaspala. Zemski ostanki preminule se boco dne 27. junija 1917 popoldne ob 5. uri prenesli iz niše žalosti na domaće poko-pališče k večnemu počitku. Maše zadušnice se bodo opravile v fami cerkvi v Radečah. RADEČE, 25. junija 1917. Margareta Klum. ! Potrti globoke žalosti r.aznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da I je naš iskreno ljubljeni sin in brat, gospod I ANTON MAVER voiafc In uradnlfc pivovaru* mm Vrtm4kl I po đoSem poročilu, dne 13. junija t. 1. v izvrševanju domovinske dolžnosti, v starosti I 21 let preminul. I Posmrtne maše se bodo brale v frančiškanski cerkvi v Ljubljani ter v farni cerkvi I na Mirni, Dolenjsko. I Naj mn bode prijazen spominf I UUBUANA-SPODNJA ŠIŠKA, 28. jnnija 1917. I 2087 Anton in Marifa Maver9 sUriši. — Amallia in Aatealia, sestri. I aa^aaaai^p aa^B\aKaa^aaaat^ft^i^M ^^a^^^^M^Ha4M^K I ciisuf jUjKu milio. se vidi v Ljubljani! Samo pet dni v lEiito Central v deželnem gledališta. Petck 29., soboto 30. junija, nedeljo 1, ponedeljek 2., torek 3. juliia r Najzanimivejši vseh vojnih filmovi Deseta soška bitka. Originalni posnetki ene najvefjih bitk svetovne vojske v treh oddelkih. Največjl svetovBOzgodovinsbl dogodek v Himni PftortMl« toga Miiaklutai«|i«ga filma Iraja nad rao aro. Samo pet dni v Ljubljani! Polet tesa se drugi sijajni filmi! Vsicd silao drage nabave tega filma 10 vinarjev zvišana vstopnina. Pri pMii?a>aiija tega velikega filma pri zadnji večerni predstavi ni ztiiiane Stran 6. »SLOVENSKI NAROD*, dne 28. junija 1917. 146. Štev. Ponudbe pod „Dr. A, Ž086" na upravniŠtvo »Slovenskega Naroda«. i __________________20£fi_________________ Mi ikir.111 za viivanje po na'višli ceni kupi v v&aki množim S. Piilk. obcSi. kem. a Jedu. Praga, Podskalska 49. Ifže se — ' sa takoj ali pozneje, iz 2 do 3 sob 50 kron nagrade. 2093 Naslov pove uprav. »S!ov. Naroda* A JL i SS SL ▼ Lipb!7ani ali b!!žs|i okolici, se kupi« — Pi?:vf". • crudbe z naredbo i cene pod ,, H!5a 10© / 2064 " na j opravništvo » S!oven?ke^a Naroda «. j Rlfip Kupi ss dcbro chraafen B «J a »; •£ £ t* 6 >8Jr • i Ponudbe pod „Planino 2034" na ! upravništvo »Slosrenskega Naroda«. ' •đpu^čen od vojašdne, trgovsko izobraien, zmožen slovenske^a, nerr.škega, ital-janskega in hr'ibkega jezika, Išće p'carnlsko slat-to ali kej prfas«rneffa. — Ponudte rod ,:la?.}iiđ 81/2095*« na upravništvo »Slo-venskega Naioda. 209? Pnlaii motia. Dt« kaMtki kleM b apapetfa*-»fci-Bl poslopfl, v zeio lepi legi. tik ob go-renjskem mestu in y blizini železniške postaje, pripravni tuđi za izvrtevanje obrti ali trgovine, se prostovol|ao prodtsta s pri-^adajočimi tarcel3mi ali brez njih. Parcele so gozdne (smreka, bukovje, hrasti) in en travnik. Preeej lesa se lahko takoj poseka. Kdor se za stvar zanima, naj čim preje naznani svoj naslov upravnt5tvu »Slov. Naroda«, ki iz prijaznosti naznani tuđi ime prodajalca. Priložiti je znamkj za odgovor. Kupi ali v večleini nsjero se vzame Pncoctlf n UilCilIVU s srednje velikim ze^nllttčeni, travniki In ffozdooi i vpel|ene trgovine) Mošanava fclaaja ia go-stllno ali samo trgovino ali fO-stilno na Eranisken ali 8p. 4u- ierskom v vrednosn od 30—40.000 kroQ v blizini kake železniške postaje. Ponudbe na UDravn. »Slov. Na roda« pod „posestro 2090". 2090 lm. Seta prittktine, == poprave, === emajHranje in poniklanje 5zvršc|e točno in ceno lil1 A- Weissberg, Dunaj II, Catero Dsnatistrasse 23/5. PF* Cenik odri. 1 zastonj. Slo-benega zobobola ve?, nobenih no*i brez spsnja. „Tides4 pomiri bole^ine v otlih zobeh, pri trdovratnlh revmatičnih zobnih bolečinah, ko so vsa sredstva že odpovedala. Pri neuspehu denar nazai. Cena 2— K, 3 zavitki 5 K, 6 zavitkov fr— K. Ncbeneea zobne^a kamena več, snežnobele z~be dobite po uoorab; „Zifis- ------ zobne voćz. TskoiŠnji učinek Cena 2 K 3 stek'en.ce 5 K. KeicaDy. Sošice (Rascban) L Požtjii pređml 12 Z 23, Ogrsko. 3659 Majve?|2 sonzacija! Jiainovr. Flescha originalno rujavo I I mazilo". Mali lonček K 160. veliki K 3—, dmžinska 1853 I I p rcija K 9*—. Dobiva se I v lekami ,^»ri z^sten* »elan«", Ksrijin trg, Ljubljena. ŠOLNB zgornji del dobro gcvele u^nje, z lesenimi podplaii, z varovalci usnia. Velikosti 26—28 . a 5 K 20 v Velikosti 36—38 . a 7 , 30 v 30—34 . » 5 . 90 . . 40—42 . „ 8 . — „ dobavlja franko po povzetju, v zavojih na poskušnjo a 5 kg. Tuđi tantal* s flibljivinil Iznen'ml poplat! zelo poooni. Adolf Bchrn, Gradec, Fonerbach§M«o 10. I Tovarna pohištva J. J. Nag as Ljubljana, Kongresni trg št. 12. I26 sa ipalne la leđUna sotM, «*!•■• la fospMka sobe. Preprog«, lattorp, m*drod aa vsaitt . | Umoatt modroel, otr*iU vedčld IM. an__C-a) 2f ^^ * l *S % > ^ : I ja § 21 g . 2 t • Gonoktein. 3 ! Najnovejše izkuseno sredstvo proti 1 akutnemu kroničnemu kapavcu (triperju,) belemu toku, cvstitidi, črevesnemu in mehurnemu katarju i. t. d. Brez vbrizgavanja. O Gonokteinu pi§e: »Časopis čeških zdravnikov ! leta 1912. štev. 14.* Eno izmed mnogih sredstev, ld ga lahko toplo prinoročamo v resnični praksi : je takozvani Gonoktein. Spaja v sebi vsa dobra svojstva in prekaša vsa druga sredstva. 2130 GonoTctein ovira s svojim bakcerid-i nlm delovanjem nadaljevanje vnetnega procesa v zadnjem delu sečne cevi, i kakor tud! pojave komplikacij. V slučajih, \ ki smo jih mi imeli, preiskušali smo tuđi vodo, ter nismo opaziii niti najman-j ših sledov dražen ja ledvic, a bolniki se nikoli nišo pritoževali, da jih boli na I lumbalni strani. Dobro spričevalo temu anti^onoro-; iku daje tuđi okolnost, da so bolniki, I opazivši. kako je sobolnkom odleglo, I sami zahtevali, da dobe ta preparat. Zahtevajte literaturo in prospekt. Dobi se v vseh večjlh lekamah. Skatliica K 6'-. ' Ljubljana: Leltnraa „TrakozCT* I Zagreb : Lek rna „SaUatcr1' 8. Mit-telt^cn, J«lai?ćev trg. Proizvaja: Farmakološko -kemični laboratorij .RERA" Pra-rt-Vršovicc 552. atotavatelf TOfaega otlalstrstva In Vo|«o-xdraTstTenega sdrmiottfa. i KRAPINA Toplice (Hrraiko). ^•jasiiil« hi pr»-sptkti ustoaj. iđrafijo giht pevmo ischias. KaUai >a alAhPA a^PaUllAalal BMaUia I ^^■^■JP* a^F^P la^nBW ^P^Haa ^aVaV^^PalBal^BV aaa»WalMi ^bb | zlata ura S dvoinlm pokrovom. Ponudbe na Prančlika SaMatalk« LJubliana, Kafiiteljska ulica št Uli. nad str. ! __._______________^______ I Cbristofov »(ni zavod. =— w Ljubljani ===== i i vpisuje 2047 za šotsko leto 1917 1918 v Sodni ulici Jtev. 1 Te« meaeo Juli] 1917 vaak dan od 2. do 8. UTO ZVOĆer. Najbolje obi-ko- vano zasebno učilišče. Absolventi isteka pridejo najhitreje h dobremu kruhu. | Ponudite kostaijev les v hlodih ali polenju edino I tvrdki Vinko VabiS, Žalec, inftnoitaierska. j I TakojŠnjc plačilo proti dupli- I I katu izvoznega lista ! Kulantoo I I poslovanje! Navesti je ceno, I I množino v vaj^. in rok oddaje. I IV Kupi se ~W hiJica u Ljubljani ali njeni okolici z vrtom in nekoliko zemlji§ča. — Ponudbe pod „hiSica 1917/1985" na upravn. »Slov. Nar.c Ke nosite cevliev brez usnjenih nabitkov. Iste dobite ¥ veliki lzberl pri M. TREBAR. Ljubljana, Sv. PeSra cesta štv. 6. 1065 BA aPa^tf fflJaf ^ kakor tud! 2(96 bezgove Jagode (nasmukane, za kuhanje žganja), kupi vsako množino po najvišjl oeni Franc Logar9 posestnik, Studence, poita Hrastnlk, (Jul. feU), sa gnojenje v jeseni naročite takoj 40 % kalijevo sol! — Cena K 22.80 za 100 kg iz postaje Žalec. Z naro- čilom je treba poslati vreče ! Razpošilja se po povzetju, najmanj 100 kg. 196t Vinko Vabi*, vetetržec, Žalecf Jufnoitajersko. Za ođstotke garancija! Postrežba solidna ! gmr Nad 50 let obstoječa *^| parna barvarijainkemicno snaženje oblek trOaT* 124 ^^= apretura sukna =^= Lfnbljana, ■-* ft|| Rftr Glince, Solenbnrgova uL 6. H111UII DUV Barska ulica 40. Peatreiba vestoa in točna. Najnitle oene. Kajveija slovenska hranilnica! !tta Ulica WWi LJUBLJANA Prešernova ulica štev. 3 je imela koncem leta 1916 v!og . . . . K 55,000.000-— hipotečnih in občinskih posojil.....K 30,600.000*— rezervnega zaklada........„ 1,500.000-— Sprejema vloge vsak deiavnik in jih obrestuje najvišje po 47. večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pnpilarno vama in stoji pod kontrolo Cm kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domaće hranilnike. / Poso]a aa zemljlida in poslopfa aa Braalskeni proti 5% izTren Branfske pa proti S 'U % obresttm In proti najmanj ----------- 1 % oziroma 8A % ođplačeTaaJii na dolg. . k ¥ podpiraale trgovcev In obrtnlkov Imautanovljono n ir Kreditno društvo, ^m DelaiiU kapital K M.200.00«'—. tfDIft Stanje den. vio? na hran. knjižice 31. okt 1916: Rezerve m I7,000.»00'-. *^« ****• ^^ IJM^T« « |( 143,241.140'—. SS Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer CeatralanatmJL — UstaniJoJUM. WIHIlB-ft.WJtBB(IHi JtakRM(UHlBl Ksbnmljan»». - 33»olrožiiic. j I Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, a. pr.: Prevzemaoje aieaaVBaal vlef na hranilne knjižice brez rentnega davka, k on tovne knjige ter na konto-korent z vsakodnemim vedno ogodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodaianje vrtmmikmOk papirjev strogo v okviru uradnih kurznih po roči L — Shranjevanje in uprarlianje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. 34 Umtmamnm In pl«M«na ptejasallai ki nmmvmH m «•#!■ w bmnhmm mtrmkm mpmšmimMb %*mmmmbmii*b Mefcatar tinaplania — '.jejaikt: Proamatea aaaka L]«bl|ajDa. - TaUIoa Mev. 41 Najkulantnejie i 2 vrte van je bei iala nareftU na vseh tuzemskih in inozemskih mestih — ^plačevanje ku-ponov in iz2rebaaje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut m tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za osnjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l;stin. drajtotio itd. pod lastni zaklepom stranice. — Opi ■■min« a. kr. rasr. letert|a Brezplačna revizija izžre-banfb vrednostnib papirjev. — Promese za vsafrebmnia. tepleatla trn nakulU w Amerike la U Amtrika. ■ 146. štev. •SLOVENSKI NAROD-, dne 28. junija 1917, ^—'-------------------------^-----------. Stran 7 Priporočamo našim z gospodinjam s KOLINSKO CIKORIJO iz etilne slovenske 2 tovarne v Ljnbljani liMki «gfl!8. nnpeka. laspnie ta bisie. | w\i im Muii tore. olgkli io raee | ozdravi hitro in sigurno I jantarsk© mazilo. Ne un aže in ne diži. Mali lončtk 3 K, velik; lonček 5 K, druzioski looček 9Ki navodiiom. K temu spadajoče brinovo milo 4 K. | |Ger5 Sandor, lekarnar, Nagy Koros 30. /UBEROER VSALBE JL Brez konkurente I F. L Popper čevlji m fupiit m ftspe m »agma B«|boi] prftežsi, toni » n&Jtal$« kaJurostT ftaprtdaj samo pri JULIJI STOR, Ljubtjana Preiersova alki $t &. Goyssensfci ćevlji a turiste, HgOesftsi L i Vajbolj sanimiv fn nafholfil slov. tlastroraa! teđalk goi Bn p u c upi M priohčujejo vsak teden mn*tro lailmlTUi »lik x bofUČ in o drj^ih va?nfh aktua*nh domačih in tuiih dogodkih, ter obilo zanimfvega čtivt: pcsmi, povesti, fako saaimlT, top detektivski roman, poučne članke in crtice iz eospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in spioh vseh strok polmdne^a znanstva. ug „TEDEN'SKE SLIKE" so nepolitičen !n nestrankarskl ilustrovan tcdnik, k1 je posvečen le zabavi in pouku. „TEDENSKE SUKEM bf m] !me!a naročena v«ka rodbina, vsaka eostllna, kivarna, briv-nica, vsako društvo itd. Zahtevajte,, TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naro^nikov „TEDENSKE SLIKE" stanejo čeut leta K 3— pol leti K 6,— in ćelo leto K 12-— Naročnild dobe kot nagrado slike PreSerna, Jurčiča, GregorSča in Aškerca ter tuđi leoc zanimive knjige. NaroĆiie s: „TEDENSKE SLIKE" takoj! Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplafno In poštnine prosto na ogled. UpraTništvo lista „TEDENSKE SLIKE" L|ablj«aa, TruališiiauMha oliea IO L Svoje častite odjemaice vljudno prosim, da se naj pri nakupu orožja in municije vsakdo izkaže $ posebnim dovohenjem od c. kr. okrajverja tjfavarstva ah od c. Jer državne policije v Ljubfjani, da ima pravico do oroija in municije. Ne da bt se ukazat s tem tlovo/jeniem, ne smem prodati orožja ah mumaje, kakor tuđi ne popravljati orožja. Za časa vojne se ceniki ne razposiljajo. Fran Serčik puškar in trgovec z orožjem v Ljubljani. 134________________________ tmm zaloga aavađnib do mmm otroških vozičkov in navadu« do aa1»«ej4e M. Paktč ¥ Ljubljani. tanan'i aaruinikra si laki« i panitjea. fm* -*-2:« u a-ss«r Šablona » 16 monograml, primarna za namlint pt*tat senri-ete, zapne robe« In vtth vrst perile sa dobiva pri TONI JAGER £jabijana. Židovska ulica štev. 5. V^__________________________J Jos. Boji modni otelile : za gospode : Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3. Vojaške fn uradniške s uniforme: po meri , v najkrajšem času. LMIKilSCIil I Ljubljana, Mestni trg 15 I pnporoča svojo veliko izber \ I de^nikov in solnčnikov. j I Popravila se UvrSuiejo točno in solidno j kupi vsaHo množino franko vagon 255 Strojiina toyama Ssmsa & Co. v Ljubljani. VpoŠteva se le pismene ponudbe z navedbo cen. : Mesfns itranilnlca 7 Rađovljici : Kmetska nraniinica in posojilnica v Radovljlci ia : : Posojiliiiea v Ea^ovljicl : : dovclicjeio si tem potom naznanffttl, da bodo pričenšt z dnem 1. julija 1917 za stranke uradovale od 8. zjutraj do 2. popc'dne razun ob nedeljah in praznikih ter prosijo, da blagovoll p. n. oMinstvo vieti to na znanje. Ravnateljstva: Mestne hraniinice v Rado^lji:;, Kmet hrani!, in posojilnica v Radovljitf, Posojiinite v Rsdovljid. KMIMHm^wSi3EmMmBKBttmmmmmthWi i W^n7aWaanMilr ^TiilmFI*^*5^*^^ afl * 61 OSt. ^MSttM^^VS^finiflA III za 6. vojno posolilo sprejme zavarovalnica „flHKCft" do 15. julija 1917. To priloinoit naj vsak uporabi in na] se od> zove svoji dolinosti ter nai podpiše. Glavno zastopstvo za Kranjsko, Ljubljana Prisoina ulica it. 1« Okrajna boiniška blagajna v Ljubljani. 5 Razglas. "" S tftn se v zmislu pravil razgiaša, da je izredni občni zbor podpisane blagajne dne 26. maja 1917 soglasno sklenil spreraembo blagajničnih pravil v zmislu cesarske naredbe z dne 4. januarja 1917, drž. zak. št. 6, katere spremerabe stopijo provizorično v veljavo z dnem 1. julija 1917. 1.) Pnoflaševanje in od^rla^vanie zavarovancev je vršiti pismeno na tiskovinah, ki jih izda blagajna. 2.) Celokupni zavarovalni prispevek, od kate-rega plačuje delodajalec eno tretjino, zavarovanec pa dve tretjini, se določi tako, da znaša na teden štiri desetine povprečnega dnevnega delovnega zasltižka mezdne stopnje, ki so že bile sporočene p. n. interesentom s posebno okrožnico. Šesti del tedenskega prisnevka dž dnevni prispevek, 26kratni dnevni pa mesečni prispevek. Nedelje se ne upoštevajo. Plačevanje kakor do sedaj in sicer mesečno za na^aj. 3.) Uvede se izredni podporni sklad za izredne pod-pore potrebne zavarovance, jetične in škrofulozne ter v svrho podpiranja akcij zoper ljudske bolezni. Posamezni deli sklada začno poslovati dne 1. avgusta 1917, 1. septembra 1917 in 1. januarja 1918. Prispevek znaša za zavarovanca no 1 vinar, za delodajalca pa po pol vinarja na dan. 4.) Bolniška podporna doba se podaljša od 20 na 30 teđnov za vse člane, za one, ki so zavarovani vsaj eno, oziroma dve leti, pa na 40 tednov, oziroma eno leto. 5.) Bolniščina in pogrebnina se zvišata za 15 "'„ nad postavni minimum. 6.) Poleg materin-ske^a in varstva dojencev se uvede družinsko zavarovanje za članove svojce, | Podporna doba 3> tednov. I Do definitivne uredbe zavarovanja in razposlatve pravil se daje na ! željo natančnejša pojasnila v blagajni, Turjaski trg št. 4 1., od 8. dopoldne do 1. popoldne, kjer je na vpoc;leJ tuđi nekaj izvodov pravil. Sočasno se raz-pošije natančen pregled zavarovalnih prispevkov. Uvrstitev v nove mezdne i stopnje se bo izvedla takoj na poJlagi dosedanjih podatkov, tekom julija pa ! temeljem naznanil, ki jih bo treba napraviti. i Okrajna bolniška blagajna u Ljubljani, dne 25. junija 1917. Mlliael Božanec s. r., načelnik. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani! I u Pelnlžh« gl«wwlc» 1«.OOO.OOO hr—. m St^HaPJCVa U11 OS ft^Olfa 2a Re*er»nl fondl okroglo 1,500.000 kron. I Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije. ! Podružnice v Splitu, Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. I----------------------------- »pfj»iw----------------------------- I I vlO0e na knjlllc« In ttkoli ralun | I ——_—«, proti naodnaimi obrestovatifa. s^»=«==«m=» ilbw4« \» «n44i »»• vrst« «r*daostaUi papirjev, financira erarične dobava ia dovoljuje aprovi^aoiJNke kredite.- otian 8 .SLOVENSKI NAROD*, dne 28. junija m7. 146. Stev. Dečko star 17 let, steavfo« ▼ Ljubljani, 4o*f» wzgof en, TMten ia po*t«a, IM« primara« službe s hrano in stanovanjem, najraje kje na deželi, na kaki graščini kot sluga ali kaj temu crimerne^a - Pismene ponudbe pod „Daćko 1000'I0i7 " na upravmštvo »Slovenskega Narodac. 2067 Na proda] sta dre skoro popol-noma novi dvovprctni asnjatl konjski opravi prva priprostejša, druga jako fina. — 2tatančoejša pojasnila daje g. Joto Hozzaan, Orartlšće št. 13. 2053 Priporoča cenj. damam tu in na dejtii na 2>unaju osobno izbrane novosti krasnih klobufav = in čepić finega okusa sa dame m dekHce. S3F* ^opravila se sPrejema/o. I Žalni ktobuki vedno v nalogu HjftU Soitdno blago — niy%* cene. Wi-?zillii[a lioo prioternofa moste ftoz po« ćltmico, najrajo na doiolo. Pooudbe pod „vrtnarlca 2053" na upravn. »Slov. Naroda« 2053 WkW Priporoiam "mm cikorijo, milo za pranje, slivovko in tropinovec. Naročila za cikorijo in milo izvršuje tuđi od 5 kg dalje po post. povzetju tvrd ka A. Kušlan Ljubljana, Karlovska cesta št 15. Strojl za sfirlženle las ft 10 K. Britve cđ 2 10 K. Brlvski aparati, brlvske kline najboljie kakovosti p« aalnlilih caaah pri 'a. W£iSSBlRG, Dunai II, Untere Oanaustrasse 2315. Spetilalni cenik eit. IV. gratis. Za trsovce en jros cenlk. Pi KRAH IIIU OROm' parfumerija, fotografična manufaktura itd. I %Mm koraoK nradaia sinipov. Ustanovljena leta 1897. 3nton HJeine LJabllaaa, Zldonka allsa 1. Ceniki na ia2po!ago. Ceniki na razpolago. Zaupno blago! V pari prano in brezkalno _ ... posteljno perje in puh priporolm trgovina s potielJiOi« perjem In puhom C. J. HAMANN Ljubljana, Mesfvti trg Stev. 8 U-tanovMcna 1866. UstanoTl|oaa 188$. POZOR! Nereelna konkurenca primala na trg xa nlzko coso aapol ali nl6 očišćeno blago. Tega ?*rfa s« dri« »ogocto ostaakl ai««a ianes^acta, kl zvižnje teto ter butvaao iirlfpiiore, 4a mm rasvli«|e Učinke in moltL JY(estm trg št tO. h> & £• Sfaberne ■A IZBIRO poSilja tuđi na deželo- : asne ?652 III || P| m pla*i«, joplce, II I II f I noćne halje, pe- III II I I Hlo.mo4nepre* ULULb mete.lportaeklo- bnke In stezalka. >lo solidna tvrdka. M. Krištofič - Bučar LfBblSaaa, Start trg 9. Laataa btsa. Fine otroške oblekce i: in krstne oprave. 10 Usne kite ■a]Wl|io kakoToati po 8, 109 12, 14 in 16 bron; laano podlogo Kropp ali Python in lasno niro-žice ▼ vaoh barvah; „PfEail*1 barra za laao In brado od Dr. Dralloa liava, tomnorjava ali crna po 2 in 4 S ltd.« tso šo solidno? zanesljivo blago priporeča Šiefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pokop! Zarati vpokltcanfa v vofasko slnibovanfe |e lokal odprt aamo za prodafo blaga In slcer vsaki dan samo od a do »'2I In v nedeilo od 9 do 11 nro doooldan. MILO dobivate v Jpecijalni trtovlnl za milo i ■■ I Ami ■■■■ vvH avAv aavflav ^w^^ ^aW ^^IP ^Lw ^mw^L\m^L\ Ljubljana So. Petra cesta ZB. Istotam avoto, kroma za čovlfOi toaletna amlla, pralni praiU Ltd. na debelo in drobno. Siiajno lepe lice in Cllađostno SVetO polt ohranijo gospe in deklice do pozne starosti. ^^ sr poslužujejo mojega tisočkrat nreizkuŠanega recepta VSO neČlslOSti koiOI pege, zajedalci, sinje izgino)Ol Proti retur-zoamki pošljem vsako- rrur odtis svojega recepta ponolnoma zastOR] I Pišite takoj na fr. Me^sehik, Dunai 62. Predat 1, oddelek 20. Osfe RlfljlR> L164Z. Tora ofei ki ia io fula ^ i*. J«. .M. Al Telefon } fitrllka i • j - ih " "i i**ii m i"tt