POŠTNINA PLAČANA V OOTOVINI VEČERNIK Leto XIII. I 'ELEFON. UREDNIŠTVA 23-67 « __ I UPRAVE 28-67 Štev. 48 I POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, torek 28. februarja 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 10.— din. ! 'dostavljen na dom 12.— din. tujina 25. — din Cena din 1 Položaj Ukrajincev na Poljskem Ostri govori ukraiinskih poslancev v poljskem se mu — Politični proces v Voliniii znašajo 52 odstotkov vseh političnih procesov na Pol skem -Zakonski osnutek, po katerem bo moralo vsako podjetje zaposliti 90 odstotkov nameščencev in delavcev poljske narodnosti VARŠAVA, 28. febrnarja. Razmerje med Poljaki in Ukrajinci na Poljskem je postalo v zadnjem času zopet napeto, kar se kaže zlasti tudi pri proračunskih debatah v sejmu. Zlasti močno je stopilo v ospredje ukrajinsko vprašanje pri debati o proračunu iinančnega ministra. Ukrajinski poslanec Stripnlk iz Vollnije, ld ie pripadal doslej vladni večini, je imel ob tej priliki senzacionalen govor, ki je napravil celo na Poljake globok vtis in odkril kaj malo bratsko postopanje Poljakov z Ukrajinci. STRIPNIKOV GOVOR. Stripnlk ie ugotovil na podlagi uradnih podatkov, da je bilo v letu 1938. nad 52 odstotkov vseh poljskih političnih procesov v vojvodini Volinlji, čeprav predstavlja prebivalstvo te vojvodine samo 6 odstotkov prebivalstva republike. Polovica teh procesov je bila inscenlrana pod Hrmo komunizma, tako da bi se utegnilo zdeti, da je prebivalstvo Volinije posebno naklonjeno komunizmu. To pa absolutno ni res. Šele nezaslišano poljsko postopanje z Ukrajinci v VoHnlji širi komunizem in ga celo naravnost pospešuje. V Volinlji so prepovedane vse ukrajinske organizacije, prav tako vsa društva, vse zadruge in vsi listi. S tem je šele odprta komunistični propagandi prosta pot. Komunistični agitatorji so v Volinlji že davno zavrgli komunistične parole, ker z njimi pri Ukrajincih ne bi dosegli nobenega uspeha. Namesto teh se poslužujejo Drotipoljske agitacije, ki najde zaradi sovražnega postopanja poljskih oblastev proti prebivalstvu čisto naravno ugodna tla. Zato so ukrajinske nacionalistične parole tiste, ki v Volinlji pripravljajo pot komunizmu. GOVOR POSLANCA MUDREGA. Vtis, ki ga je napravil govor poslanca Stripnika, je bil tako globok, da so tokrat izostali celo sramotilni protiukra-Jtaski klici s strani poljskih poslancev. Nasprotno ie pa vzbudil nov vihar in ce- lo grožnje Poljakov na račun Ukrajincev govor ukrajinskega voditelja, poslanca Mudrega. Mudrlj je naglasil v svojem govoru, da so ukrajinski poslanci od leta 1935. že dvakrat glasovali za poljski državni proračun, in to obakrat v upanju, da se bo položaj Ukrajincev na Poljskem končno Ie Izboljšal. Medtem se je pa ta položaj tako katastrofalno poslabšal in pereče ukrajinske zahteve so se s strani Poljakov tako malo upoštevale, da morejo ukrajinski poslanci glasovati sedaj samo z odločnim In jasnim: »Nel« Ta Izjava Mudrega je povzročila viharen protest pri poljskih poslancih, ki so pričeli kričati: »To je bojna napovedi« NENAVADEN ZAKONSKI PREDLOG. Še večje razburjenje je pa povzročil, in to ne samo pri Ukrajincih, ampak tudi pri zastopnikih ostalih narodnih manjšin, zakonski predlog, po katerem skuša vlada zmanlšatl brezposelnost Poljakov na račun ostalih državljanov. Osnutek določa, da morajo vsa podjetja zaposlovati predvsem potiske nameščence in delavce, katerih pripadnost k poljskemu narodu ie Izven vsakega dvoma. V vsakem podletju, tu^i Industrijskem, mora Pa biti najmanj 90 odstotkov vseh nameščencev ln delavcev poljske narodnosti. Le za izjemne primere velja nižji odstotek, ki pa zopet ne sme pasti pod 75 odstotkov. Ta zairski predlog sejm še ni sprejel, vendar ni skoraj nobenega dvoma, da ga bo večina odobrila in da bo v kralkem tndl realiziran Kal bo v praksi to pomenilo, je mogoče razumeti samo, ako se upošteva, da predstavljajo narodne manjšine na Poljskem nad 40 odstotkov vsega prebivalstva in da obstajajo pokrajine, zlasti na vzhodu in jugovzhodu, kjer je nepoljsko prebivalstvo popolnoma kompaktno naseljeno in kjer Poljakov, razen uradnikov, orožnikov, iinancarjev itd. sploh nL V podjetjih teh pokrajin so zaposleni sedaj večinoma iz- ključno nepoljski delavci in nameščenci, ki bi morali po tej zakonski odredbi na cesto in v brezposelnost, dočlm bi prišli na njihova mesta Poljaki, ki bi se šele morali priseliti v te kraje. Zato se pričakuje, da bo debata, kadar pride na vrsto ta amandman, izredno burna. Na to debato se pripravljajo posebno ukrajinski poslanci, ker so Ukrajinci skoraj edina velika narodna manjšina na Poljskem, ki je v sejmu kolikor toliko močneje zastopana z lastnimi poslanci. Vse to pa dokazuje, da postaja razmerje med Poljaki in Ukrajinci vedno bolj napeto. Ukrajinci groze že, da se bodo pričeli v sili posluževati tajnih terorističnih sredstev. Zaoiski Francova vlada priznana DANES BO VLADA V BURGOSU URADNO OBVEŠČENA O PRIZNANJU. — USA BODO ŠE POČAKALE. — PRED VKORAKANJEM NACIONALISTOV V MADRID. PARIZ, 28. fefor. Francoska in angleška vlada sta včeraj istočasno sprejeli sklep o priznanju vlade generala fc'ranča. Danes sta pa izdali tudi že uradni komunike o priznanju de faeto In de iure. Danes ie odšel s priznalnim dokumentom v Burgos neki visoki uradnik francoskega zunanjega ministrstva. Vprašanje osebe francoskega poslanika v Burgosu trenutno še ni rešeno, bo pa poslanik na vsak način imenovan v najkrajšem času. Senator Berard, kateremu je bilo poslani šk o mesto najprej ponudeno, je to misijo odklonil iz osebnih razlogov. Francova vlada je pred priznanjem izjavila Angliji in Franciji, da bo čuvala strogo neodvisnost in suverenost Španije in da bo uvedla kazensko postopanje tudi le proti tistim republikancem, ki so se pregrešili proti določilom kazenskega zakona, ki so torej’ zagrešili navadne zločine. LONDON, 28. febr. Po zanesljivih informacijah bo imenovan za angleškega poslanika v Burgosu sir George Mousry, ki je sedaj visok uradnik zunanjega ministrstva. \VASHINGTON, 28. febr. USA se še niso odločile za priznanje Franca, in sicer iz dveh razlogov: 1. hočejo počakati na politiko generala Franca do držav Južne Amerike. Vsaka nacionalistična propaganda iz Španije v teh državah bi zadela na odločen odpor USA. 2. USA hočejo počakati, da vidijo, kako bo Franco postopal s svojimi nasprotniki BURGOS, 28. febr. Avala. Tu se zatrjuje, da se bodo dogodki sedaj razvijali bolj naglo, kakor se je doslej mislilo. Za vkorakanje v Madrid so dovršene že vse operativne priprave, tako da sc bo lahko izvršil v najkrajšem času. Pred Madridom so tudi že pripravljena velika skladišča živil, ki bodo razdeljena sestradanemu madridskemu civilnemu prebivalstvu takoj, čim bo mesto zavzeto. Po vseh mestih nacionalistične Španije se že zbirajo prispevki za madridsko samopomoč. BARCELONA, 28. febr. Avala. Iz Valenci je poročajo, da pišejo tamkajšnji listi, da je bilo na podlagi posebnega dekreta izdano branilcu Madrida generalu Mlaji in še osmim drugim republikanskim generalom dovoljenje, da smejo zapustiti špansko ozemlje. V Barceloni vlada splošno prepričanje, da bo popoln zlom republikanske Španije sledil sedaj z veliko naglico. PARIZ, 28. febr. Španski nacionalistični trgovci v Parizu so danes na prevraten način prišH v urad špansko-francoske trgovinske zbornice in jo prevzeli v svoje roke. Angleška opozicija proti priznanju DANES SE BO PRIČELA V ANGLEŠKI $PODNJI ZBORNICI OSTRA DEBATNA BITKA ZARADI ANGLEŠKEGA PRIZNANJA FRANCOVE VLADE LONDON, 28. februarja. Danes se bo pričela velika parlamentarna debata o priznanju vlade generala Franca po angleški vladi. Opozicija je vložila zoper vlado predlog o nezaupnic’, ki je sestavljen v zelo ostrih oblikah. Tekom včerajšnje popoldanske debate, takoj ko je Cham berlain objavi'!, da je angleška vlada že priznala vlado generala Franca, je prišlo do ostrega nastopa voditelja opozicije majorja Attleeja proti Chamberla:nu,. ki mu je očital, da zavaja parlament v zmoto. V nadaljnji debati je bilo postavljeno vprašanje, ali bo Anglija vzela iniciativo glede sklicanja nove svetovne mirovne konference. Chamberlain je odgovoril, da bo treba poprej rešiti dva važna problema, in sicer vprašanje razorožitve in ukinitve trgovskih ograj med državami, da se na ta način zgradi soliden temelj za novo stavbo miru. Angleška vlada bo vse storila, da pride do te konference. SLOVAŠKI OBISK V NEMČIJI. BRATISLAVA, 28. februarja. Te dni od pol uje slovaški državni podtajnik in vodja nemške narodne manjšine dr. Karma-sin s posebnim odposlanstvom Hlinkove gorade na obisk v Nemčijo. Maršal Rydz-Smygli Po smrti velikega poljskega maršala Pilsud-skega je postal vrhovni poveljnik poljske vojske in s tem tudi dejanski krmila r Poljske maršal Rydz-Smygli, pokojnikov veliki prijatelj in sodelavec. Dasi je Poljska formalno parlamentarna republika, je odločujoča sila v njeni notranji in zunanji politiki dejansko le vojska, in tako se brez volje maršala Rydz-Smy-glija ne more nič zgoditi. Moč in obenem razpoloženje poljske vojske smo .spozna- li tudi te dni, ob priliki velikih protinem-ških demonstracij. Demonstrirajoči viso-košolci so odkorakali v Varšavi pred maršalovo stanovanje in vzklikali: »Maršal, vodi nas v Gdansk!« Ko je politična oblast v nedeljo prepovedala visokošolsko demonstrativno zborovanje v Varšavi, je intervenirala vojska in dosegla, da je .bila prepoved preklicana. Visoko-šolci so lahko zborovali in na zborovanju so bili tudi zastopniki vojnega ministrstva. Brez volje maršala Rydz-Smyglija se to gotovo ne bi bilo moglo zgoditi. Razcep med francoskimi socialisti V francoski socialistični stranki je prišlo do težkega razcepa med pristaši strankinega predsednika Leona Bluma m glavnega tajnika Paula Faurea. Slednji je sklenil, da osnuje proti »Populai-reu«, glasilu Leona Bluma, svoje glasilo. Razlika je nastala takoj po Monakovem. Leon Blum ter večina socialistične stranke je Monakovo odklonila, ker smatra, da je treba proti totalitarnim državam nastopiti energično. Paul Faure ter manjšina stranke — manjšina, ki je le malo manjša od večine — pa smatra, da je treba Monakovo »najprisrčneje pozdraviti«, ker je bil septembra rešen mir, socialisti pa morajo biti nekompromisni pacifisti. Svet v orožju Organ nemške vojske »Die Deutsche Wchr« objavlja stanje oboroženosti za leto 1939.: Anglija 6000 letal 2,000.000 mož Francija 5000 letal 5,100.000 mož Rusija 9000 letal 11,000.000 mož U. S. A. 3700 letal 2,500.000 mož Italija 4000 letal 2,000.000 mož Japonska 2700 letal 1.500.000 mož Juan ittfarch & Co. ' »Daily Express« piše, da je znani španski milijonar Juan March ustanovil v Londonu družbo Juan March & Co., ki Ima nalogo, da kupuje britansko blago za gospodarsko preroditev panije in da pripravi britanski gospodarski trg za Španijo. Isti list tudi poroča, da je republikansko špansko poslaništvo v Londonu že v likvidaciji. Juan March je bil pred izbruhom vojn« eden izmed najbogatejših barcelonskih industrijalcev. Julija 1936. je ušel v London, od koder je sprva finansiral generala Franca. Znana je njegova anglofilska orientacija. Nemitja odklanja iid&vske filme Nemški uvozniki tujih filmov so dobili od Državne filmske zbornice namig, naj ne uvažajo filmov takih družb, v katerih prevladuje židovski kapital. S tem so prizadete zlasti velike ameriške filmske družbe. Nasprotno pa naj se poveča uvo; italij. filmov. V Italiji so bile amer. filmske družbe izključene iz dovoza že pred mesecem, ko je bil zaveden državni filmski monopol. Zaostritev razmerja med Polfsko in Nemčijo NOV NAPAD NEMŠKIH AKADEMIKOV NA POLJSKE V GDANSKU. URADNA GROŽNJA POLJSKE VLADE. ODMEV V NEMŠKEM TISKU. Maribor, 28. februarja Se vedno premišljamo o katalonski tragediji. Zdaj nam šele prihajajo poročila, ki nam dajejo točiiejšo in pravilnejšo sliko o nesorazmerju v sredstvih, s katerimi sta razpolagali Francova in republikanska armada. Poleg tega nas katalonski in španski primer učita, da ni mogoče usposobiti v dveh letih vodilnih, strokovnih moči moderne armade. In kar se tiče obrambnih črt okoli Barcelone, je eden izmed francoskih generalov dal ob njihovem neuspehu to razlago: provizorno zgrajene utrdbe so v gotovih okoliščinah, kakršne so bile v Barceloni, za obrambo bolj škodljive kol koristne. Franco je imel osemkrat močnejšo aviacijo kot republikanci. In sprašujemo se, kako so mogle velesile to dopustiti. Pač v prvi vrsti iz bojazni za mir. Kajti čim bi zapadne demokracije podprle republikance, bi odgovorili Nemčija in Italija z novimi podporami Francu. Vojna nevarnost bi se brez dvoma povečala. Poleg želje po miru j.e, vsaj do prihoda Negrinove vlade, igrala vlogo tudi druga bojazen. Bojazen, da bi se v Španiji vpostavil socialističen režim. V tem pogledu je posebno Anglija siluo občutljiva. Tako sta Anglija in Francija dopustili stanje, ki je privedlo do FrancoveI zmage. Do končne ? Francova zmaga je že definitivna. Republikanska vlada je pae pripravljena na umik pod dvema pogojema. Prvič, da Franco ne bo izvajal represalij proli republikancem, drugič, da bo Franco zajamčil nedotakljivost španskega ozemlja. Franco je vsak poskus sprave zavrnil. Zdaj se francoska in angleška diplomacija trudila, da odlivala angleške in francoske interese v Španiji. Prejšnji teden je bilo videti, da bosta takoj priznali Franca. To priznanje se je zakasnilo pač samo za leden dni — iz raznih razlogov. Na angleško javno mnenje je naredilo slab vtis bombardiranje Minorke v času, ko je Anglija vodila pogajanja za predajo otoka. Slab vtis je naredil tudi Francov zakon o .,politični odgovornosti” republikanskih’ državnih uradnikov in drugih funkcionarjev. In na zakasnitev priznanja je baje vplivala intervencija ameriškega poslanika pri angleški vladi. Združene države smatrajo priznanje Franca za nekoliko prenagljeno, smatrajo, da je treba doseči od Franca pred priznanjem večje garancije. Predvsem garancijo, da se Franco ne bo vojaško vezal z Italijo in Nemčijo, da bo ohranil integriteto španskega ozemlja, odposlal tuje čete. Da ne bo izvajal represalij proti republikancem. To naj bi bil smoter druge misije francoskega senatorja Berarda v Španiji. 'Topot je bila njegova misija ofi-cielna; odšel je po dolgih pogovorih z zunanjim ministrom, z noto francoske vlade in z večjim številom uradnikov zunanjega ministrstva. Ko so pristopili k Berardju po njegovem pogovoru z generalom Jordano novinarji, sc jim je Berard samo nasmehnil: diskrecija, gospodje, diskrecija^ Gotovo je, da se je s francoskimi zahtevami solidarizirala Anglija; angleški zastopnik sir Hogson je sam interveniral pri Francovi vladi po novih instrukcijah. Videti je, da gre razen za Francove garancije Angliji in Franciji tudi za „pomirjevalno akcijo‘:; morda prihaja v poštev tudi restavracija monarhije. Anglija in Francija lahko Francu nudita mnogokaj. Poleg zlatega zaklada španske narodne banke in posojil tudi vrsto političnih ugodnosti, ki bi ojačile Francov notranjepolitični položaj. Kakor želimo angleško-francoski akciji uspeh kot manjšemu zlu, vendar ne moremo prav verjeti vanj. Fran- • oovo časopisje kaže vse prej kot simpatije za Anglijo in Francijo' Italija še ojačuje svojo vojaško intervencijo v Španiji, poleg lega so italijanska podjetja že pričela v Španiji z velikimi deli. In povrhu je francosko-angleško ]>osredovanje časopisje osi Rim-Berlin napadlo s skrajno ostrostjo. Nekateri znaki kažejo, da bo po pad-cu ali predaji Madrida začela nova, velika ofenziva osi Rim-Berlin. J. F. (Pariz) VARŠAVA, 28. febr. Včeraj so nemški visokošolci v Gdansku znova surovo napadli poljske. Ko je prispela vest o tem napadu v Varšavo, je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi, da bo storila poljska vlada posebne ukrepe, ako gdanski senat in policija ne bosta znala ali hotela zaščititi poljskih študentov. Kakšni naj bi bili ti »posebni ukrepi«, ni znano, gotovo pa je, da se je položaj zelo zaostril. Za danes so pripravili krakovski akademiki nove demonstracije pred nemškim LONDON, 28. febr. Vest, da je angleška vlada v svojem načrtu o rešitvi palestinskega vprašanja namenila Židom le položaj narodne manjšine, dočim dobe Arabci neodvisnost pod angleškim protektoratom, je povzročila med palestin-skimi Židi silovito razburjenje in oboroženo reakcijo. Židje so pričeli atentate na arabska poslopja in Arabce. V Hajii so z bombo razstrelili neko arabsko hišo in ubili 24 ljudi, ranili pa 37. Manjši atentati so bili izvršeni tudi drugod in razvili so se krvavi spopadi. V zvezi s temi dogodki v Palestini je Izjavil kolonialni minister Macdonald, da palestinska konferenca še ni končana in da niso bili sprejeti še nobeni dokončni sklepi, ki bi opravičevali židovsko razburjenje. Danes se bodo pričela z židovsko delegacijo nova pogajanja, in sicer v j>rvi vrsti zaradi intervencije ameriškega poslanika, ki j’e obvestil angleško vlado, da bi reši+ev palestinskega vprašanja na škodo Židov napravilo v USA slab vtis. konzulatom, ki pa jih je policija preprečila. Nemški tisk srdito reagira na poljske protinemške demonstracije zadnjih dni in grozi z represalijami. VARŠAVA, 28. febr. Kljub najostrej-šim policijskim ukrepom je prišlo do burnih demonstracij v Varšavi, prav tako pa tudi v provinci, zlasti v Katovicah, kjer je več tisoč študentov nosilo v demonstracijskem sprevodu slike zunanjega ministra Becka, ki nosi na ramenih nekega tujega državnega poglavarja, ki mu šepeta v uho. JERUZALEM, 28. febr. Vsa Palestina vre. V teku včerajšnjega dneva je eksplodiralo 40 bomb. Židovskega prebivalstva se je lotila mrzlična panika, da je mestoma zagrabilo za orožje ter so nastale med Arabci in Židi pravcate bitke. Židovsko prebivalstvo protestira proti angleškemu načrtu, ki podpira Arabce in priznava Židom samo manjšinske pravice. Židovske organizacije so takoj odposlale telegraHčen protest proti načrtu. Angleške oblasti so poostrile varnostne ukrepe. Od 5. popoldne do 4. zjutraj ne sme nihče na cesto. Ves avtomobilski Dromet je prekinjen, pa tudi železniški promet ie zelo omejen. Vrše se pa tudi aretacije židovskih ekstremistov. Včeraj ie bil aretiran predsednik židovskega športnega društva »Makabi« v Jeruzalemu. Kljub tem izrednim ukrepom je prišlo davi do ponovnega krvoprelitja, pri katerem je bilo ubitih 8 Arabcev. Policija je več Židov aretirala ter zaplenila 2000 nabojev. Odsiop Pieriolove vlade BRUSELJ, 28. febr.Sele nedavno sestav Ijena Pierlotova vlada je včeraj že odstopila. Trajala je tako le 7 dni. Krizo so povzročili socialistični ministri, ki so se uprli nujno potrebnemu znižanju uradniških plač za 5#/». Vldada je pripravljala tudi načrt za razdelitev Belgije na valonski in flamski del. Ciano na tovu v Bialcw;cfh VARŠAVA, 28. februarja. Italijanski zunanji minister Ciano je včeraj dalj časa konferiral z nemškim varšavskim poslanikom von Moltkejem. Ob 16.40 je Ciano z ženo odpotoval na lov v Bialovvice, kamor ga je povabil prezident Mošcicki. Po lovu odide v Katowice, kjer položi venec na grob Pilsudskgea. Konference ekspertov se medtem nadaljujejo. VARŠAVA. 28. febr. Italijanski zunanji minister Ciano je bil včeraj gost poljske aviacije. V prisotnosti polkovnika Becka si je ogledal poljske letalske tovarne. BOLGARI SO RAZOČARAM. SOFIJA, 28. februarja. Brezobzirno odklonilno stališče, ki ga je zavzela Romunija nasproti bolgarskim revizionističnim težnjam, je povzročilo v Bolgariji veliko razočaranje in nezadovoljstvo, nikakor pa ne opustitev aspiracij. Zaradi tega, na-glašajo na poučenem mestu, ne more biti nobenega govora o kakem nadaljnjem zbližanju med Bolgarijo in Balkansko zvezo.. NOV ODPUST MADŽAROV V BRATISLAVI BRATISLAVA, 28. februarja. Bratislavska mestna podjetja so na podlagi odredbe o odpusiu delavcev in nameščencev, ki so zaradi pristojnosti v odstopljene kraje izgubili državljanstvo ČSR, odpusti*-la 38 madžarskih uradnikov in nameščencev. Ker niso hoteli prostovoljno zapustiti Slovaške, so jih odpeljali z avtobusi na madžarsko mejo in poslali čez. DOSEDANJA IZSELITEV ŽIDOV IZ NEMČIJE BERLIN, 28. februarja. Do lanskega novembra je zapustilo Nemčijo okoli 140.000 Židov, od tedaj do zdaj pa okoli 100.000, skupno torej 240.000. Odpotovali so v Severno i>n Južno Ameriko, Francijo, Anglijo, Belgijo, Holandijo, Švico in Kitajsko. Nekaj posameznikov je odpotovalo tudi v druge države. NEVARNOST TUJE AGITACIJE V USA \VASHINGTON, 28. febr. Na včerajšnji seji ameriškega senata je govoril senator Sliephard in naglašal, da mora Amerike računati z nevarnostjo mirne penetracije totalitarnih elementov v USA, ki bodo sčasoma izpodkopali temelje ameriške obrambe. Zavzemal se je za čim večjo oborožitev Amerike v zraku. MEHIKA ODKLONILA ZAMENJAVO. MEXICO, 28. februarja. Mehiška vlada je dokončno odbila nemško ponudbo, po kateri bi dobavljala Mehiki letala v zameno za bencin. DVE SLOVAŠKI LETALIŠČI. BRATISLAVA, 28. februarja. Slovaška vlada bo zgradila spomladi dve veliki letališči, in sicer eno v Liptovskem sv. Mi-kolašu, drugo pa v Prešovu. VOLITEV DALAJ LAME. ČUNGKING, 28. februarja. Kitajski general Vuhungsin je odpotoval kot zastopnik kitajske vlade v Lhaso k volitvi novega dalaj lame (budhističnega papeža). FAŠIZIRANJE ŠPORTA V ITALIJI. RIM, 28. februarja. Po najnovejših sklepih bodo morali biti vsi italijanski športniki poslej uniformirani. Sodniki smejo biti le fašisti. t dr. Dlnko Trinajstič V Crikvenici je umrl senator in bivši podpredsednik ter kasneje predsednik Jugoslovanskega odbora v Londonu in Parizu dr. Dinko Trinajstič. Pred vojno je bil glavni sodelavec dr. Matka Laginje v istrskem deželnem zboru, po vojni pa se je umaknil iz političnega življenja, dokler ni bil leta 1931. imenovan za senatorja. »Hrvatski dnevnik« piše, da dr. Trinajstiča po vojni sicer ni bilo v hr-vatskili vrstah, politika pa zanj ni bila sredstvo za osebno bogatenje._________ BORZA. Curih, 2R. febr. Devize. Beograd 10, Pariz 11.65, London 20.62, New-york 439.55, Milano 23.14, Berlin 176.40, Praga 15.05. Bilanca kitajske vojne JAPONCI SO ŽE OD MESECA NOVEMBRA V DEFENZIVI IN SO ŽE IZGUBILI INICIATIVO. — ČANGKAJŠEK IMA VOJSKO 200 DIVIZIJ. ČUNGKING, 28. februarja. Bilanca ja-1 zavzeli več pomembnih mest in znaten del ponskega vpada na Kitajsko je po 18 me- province šansi. Razen tega povzročajo secih bojev po nevtralni strokovnjaški sod-j vstaške kitajske čete z gverilsko vojno za bi taka, da so Japonci kljub navideznim fronto Japoncem vedno več preglavic in velikim uspehom sedaj še prav tako odda-! neprenehoma narašča tudi odpor kitaj-Ijeni od svojega dl ja, leakor so bili v za- j skega civilnega prebivalstva proti osovra-četku. Medtem ko se kitajske čete bijejo ženim uzurpatorjem in vsem, ki so se jim doma in se vedno sproti obnavljajo, se, kot izdajalci vdinjali. Zdi se, kakor da so opaža pri Japoncih vedno večja utrujenost, j Japonci v tej Vojni že izgubili iniciativo, že od meseca novembra ne morejo poka- j Kitajci trdno verujejo v svojo končno zati Japonci prav nobenega vojaškega zmago. Maršal čangkajšek razpolaga se-uspeha. Medtem se je pa nasprotno po- j daj že z 200 divizijami, katerim je treba srečilo Kitajcem, da so se s protiofenzivo, prišteti še gverilske čete, od katerih imajo zopet približali Hankovu in Kantonu ter i Japonci vsak mesec izgubo 20.000 mož. Davčni spor med Mariborom in Košaki likvidiran CELJSKO UPRAVNO SODIŠČE PRIZNALO UPRAVIČENE ZAHTEVE OBČINE KOŠAKI. MARIBOR, 28. febr. Dalj časa trajajoči »davčni spor« glede pobiranja davčnih doklad med mestno občino mariborsko \n občino Košaki je prišel v poslednjo instanco na upravno sodišče v Celju. Navedeno sodišče je sedaj poslalo košaški občini rešitev, ki načelno in praktično odobrava stališče košaške občine. Ker leži velik del tekstilnih obratov na teritoriju ko kaške občine, gre njej v odstotnem razmerju pravica do davčnih doklad, ki so bile dosiej v celoti preodkazane mestni Odmev Izgona Švicarskih časnikarjev iz Italije CURIH, 28. febr. Po uradnem obvestilu je dobil švicarski poslanik v Rimu nalog, da se informira pri italijanski vladi o razlogih, ki so jo napotili za izgon treh švicarskih časnikarjev. Ves Švicarski tisk piše o tem izgonu z velikim nezadovoljstvom in naglaša, da v Italiji niso občini mariborski. Pravtako pa bo morala mestna občina vrniti košaški že za prejšnje dobe preodkazane doklade v sorazmerju, ki pripade občini Košaki. Tu gre v celoti za okoli 300.000 dinarjev. Rešitev celjskega upravnega sodišča pa ni važna le za ta primer, nego tudi z načelnega stališča, ki ne dopušča nobenega dvoma, kako in komu v korist je v takih slučajih treba preodkazovati davčne doklade. imeli prav nobenega resnega razloga za to, ker se izgnani poročevalci niso pregrešili niti proti ugledu svojega poklica nitj proti gostoljubju Italije. Izgnani dr. Robert Hodel živi v Rimu že 29 let in je od leta 1925. dopisnik »Ncue Ziircher Zeitung«.___________________________________ Vremenska napoved. Močno oblačno In večinoma deževno. Temperatura nespremenjena. Ameriška intervencija za palestinske Žide SILNO RAZBURJENJE MED PALESTINSKIM ŽIDI ZARADI ANGLEŠKEGA NAČRTA. — UMIK ANGLEŠKE VLADE. — INTERVENCIJA IZ WASHING- TONA. Domači zapiski Zanimanje za skupščinske razprave Za plenarni sestanek narodne skupščine vlada veliko zanimanje. Večina poslancev je že v Beogradu. Danes bodo izvolili odbor za proučevanje mednarodnih konvencij in sporazumov, jutri dopoldne pa se bo začela glavna debata Največje zanimanje vlada za govor predsednika in notranjega min. Cvetkoviča o notranjepolitični situaciji ter politiki njegove vlade. Misli se, da se bo po amandmanih jasno videlo, kakšne so namere vlade pri pripravljanju poti za sporazum s Hrvati in političnih svoboščin. Resolucije društva „Slov. beseda" Kakor smo po svoji novinarski dolž-nosti za informacijo svojih čitateljev v včerajšnjem listu objavili kratko poročilo o občnem zboru »Slovenske besede«, prav tako priobčujemo danes v informacijo politične javnosti resolucije, ki so bile sprejete na tem občnem zboru. Glase se: 1. Težka narodna politična situacija in življenjske koristi naše države zahtevajo od nas vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, da čimpreje uredimo sporazumno • svoje medsebojne odnose. Ta ureditev bodi taka, da bo ob varovanju najvišjih državnih interesov omogočila Slovencem, Hrvatom in Srbom in vsem delom naše države, da upravljajo vse njih samih tičoče se zadeve sami. 2. Zavedamo se, da je posebna dolžnost nas Slovencev, da posvetimo največjo pozornost in skrb naši meji in njenim problemom. Zanesljive in trajne uspehe more roditi samo skupno in načrtno narodno obrambno delo vseh kulturnih, gospodarskih in obrambnih organizacij ob pomoči države, banovine in občin. Zato gre naš poziv za tem, da se taka delovna skupnost čimprej ustvari. 3. Ugotavljamo, da so bila pota, po katerih je hodila v polpreteklih časih ofi-cielna slovenska napredna politika, napačna, zato škodljiva. Odpor proti tej Politiki je rodil naš pokret, ki hoče razbite vrste slove‘nskega naprednega življa zopet strniti in mu priboriti zopet tisto mesto v našem političnem življenju, do katerega ima po svojem številu in svojem ostalem delovanju pravico. Zato hočemo svoje organizacijsko delo še bolj poglobiti in razširiti. Želimo, da bi v okviru možnosti »Slovenska beseda« nadaljevala svoje izhajanje. 4. Ostajajoč zvesti svojim načelom, želimo v slovenskem političnem in kulturnem življenju pomagati uveljaviti medsebojno strpnost in toleranco, ki naj omogoči skupno delo pri vseli važnih vprašanjih, ki se tičejo vseobčih slovenskih in državnih koristi in ki že usodno trkajo na vrata bodočih dni. Tako se ne dela napredna koncentracija! V današnjem »Jutru« je izšel tendenciozen, nelojalen in celo oseben napad na skupino naprednih Slovencev okoli »Slovenske besede«. To dejstvo je v na-sprotstvu z včerajšnjim »Slovenskim narodom«, ki zopet razglaša, da je dr. Kramer voditelj naprednih Slovencev. O »Slovenski besedi« ima lahko vsakdo svoje mišljenje. Mi nismo v njenih vrstah Nihče pa ne more oporekati, da spada ta skupina tudi v konglomerat političnega življenja naprednih Slovencev. Demokratsko in svobodno misleč človek ne sme izkušati, da iz nestrpnosti in ljubosumnosti zatre tak pojav že v kali Dokler »Jutro« ne bo prenehalo biti samo osebno glasilo generalnega sekretarja JNS. dokler ne bo prenehalo vse dogodke na svetu presojati samo s stališča ljubljanske Kazine, dokler bo »Jutro« teroriziralo vso napredno javnost ter samo intrigiralo med naprednimi grupacijami. je zastonj pričakovati, da bi se napredne skupine koncentrirale in tako napredne vrste konsolidirale. Nemogoče je. da bi se napredni Slovenci, ki stoje v drugih grupacijah kakor JNS. ali ki stoje v ogromnem številu strankarskemu življenju ob strani, podvrgli samovolji in diktatu par političnih ljudi iz ene saipe stranke. Nov ee Kdo bo nosil bremena zavarovanja viničarjev? Predvsem gre tu za viničarje, ki delajo na kmetskih vinogradih, pri vino-gradnikih-kmetih. Iz gornjih podatkov izhaja, da imajo ti vendarle skoro polovico viničarjev v Jeruz. goricah. Jasno pa je, da naša kmetska posest, kar je obsega pod 15 ha zemlje, ne zmore nobenih bremen več. Kdo naj nosi breme zavarovanja le-teh viničarjev. Tudi za to najdemo odgovor v obeh navedenih temeljnih razpravah o dveh glavnih vinorodnih predelih Slovenije, Halozah in Jeruz. goricah. Dr.Žgeč ugotavlja, da površine vinogradov, ki jih posedujejo kmetje v Halozah niso v splošnem niti dovolj velike, da bi preživljale eno samo družino. Vendar je kmet primoran na takem vinogradu vseeno vzdrževati viničarja, ker radi krajevne oddaljenosti svoje ostale posesti od vinograda ne more le-tega sam obdelovati, kakor tudi radi prezaposlenosti z drugimi kmečkimi deli ne. Viničar sam pa na taki kmetski krpi vinograda, ki obsega povprečno komaj 20 do 50 arov, nima kaj delati celo leto in se samo s tem delom ne more preživljati. Zato hodi delat večino leta v meščanov vinograd kot dninar. Tako bi pa tudi za te kmetske viničarje bremena nosil meščan, tujec in inozemec, ne pa naš kmet. Obstoje pa tudi vasi in naselja s samo kmetskimi vinogradi, kjer viničarji nimajo prilike hoditi delat na gosposke vinograde. V teh naseljih je beda največja in glad kroničen. Kdo bo nosil bremena zavarovanja le-teh? Tu bo morala priskočiti s subvencijo država, kajti občine tega ne bi zmogle. Nadaljnje načelo, ki bi ga zavarovanje za viničarje moralo vpoštevati bi bilo, da nosi prispevke za zavarovanje izključno delodajalec-vinogradnik. To je v že obstoječem zavarovanju itak že določeno za najnižji mezdni razred, v katerega bi viničarji spričo svojih nizkih prejemkov v veliki večini padli. Da bi se pa preprečilo, da bi vinogradniki prevalili bremena zavarovanja na viničarje z znižanjem mezd, je obenem z zavarovanjem za viničarje treba uzakoniti tudi minimalne mezde za viničarje. Tudi za to ima minister za socialno politiko že pooblastilo v čl. 35. veljavne uredbe o minimalnih mezdah iz 1. 1937. To bi bili glavni problemi okoli vprašanja, kdo naj nosi bremena za zavarovanje viničarjev. vk. Zahteve inženirske zbornice Te dni je bil v Ljubljani občni zbor Inženirske zbornice, ki ga je vodil predsednik g. inž. Pirkmajer. Po izčrpnih poročilih društvenih funkcionarjev so zborovalci sprejeli resolucijo, ki vsebuje naslednje želje in zahteve. Vsa javna dela naj se oddajo takoj domačim podjetjem. Projektirana cestna dela na se v celoti izvedejo. Prvenstveno pažnjo naj mero- Idajni posvečajo gradnji ceste Maribor— Ljubljana—Sušak. Uredi naj se odločba (o tako zvanili pridobljenih pravicah graditeljev in zidarskih mojstrov. Za vse važnejše javne zgradbe naj se razpišejo posebni natečaji. Predpisi o zaposlitvi 1 tujih inženirjev naj se strogo izvajajo, ker so domači potrebni zaščite, da dosežejo izboljšanje položaja. Zborovanje gostilničarjev v Ptuju P t u j, 28. iebr. Dne 23. iebr. so zborovali gostilničarji ptujskega področja v dvorani gostilne Zupančič Marije. Uvodoma je predsednik g. Mahorič Franc obrazložil delovanje združenja v preteklem letu, težak položaj gostilničarjev v borbi za obstoj, 50-letnico združenja, ki so jo lani slovesno proslavili. Tajnik je v svojem običajnem tajniškem poročilu o poslovanju med drugim poročal, da je bilo lansko leto na novo prijavljenih obrti 12, črtanih pa 15. Posebej je poudaril, da mora vsak imeti poslovno knjižico. Člani sestavljajo svoje prijave za pridobnino in davek na poslovni promet v zadružni pisarni, da ne bodo imeli kasneje neprijetnih posledic zaradi nepravilno sestavljenih prijav. Na podlagi novih okrožnic je tajnik razjasnil pobiranje obč. trošarine in drugih pristojbin. Zvezni ravnatelj g. Peteln je v svojem govoru poudarjal delovanje Zveze v prid in izboljšanje gost. stanu. Razpravljal je tudi o točilni taksi, obrtnem zakonu, omejitvi izdajanja novih koncesij, minimalnih mezdah, strokovni izobrazbi vajencev itd. Ob volitvah je prešel stari odbor v novi odbor s tremi novimi odborniki. Predsednik je Mahorič Franc, podpredsednik Berlič Joško, zbornični svetnik. Novi odborniki pa so: Korže Franc ml., Šolar Franc in Zupančič Marija. V častni odbor pa so bili izvoljeni: preds. g. Mahorič, Wagrandl Julij in Vilčnik Anton. Iz blagajniškega poročila je razbrati, da je bilo lansko leto 26.956 din dohodkov in 17.702 din izdatkov. Za leto 1939. pa je predvidenih 29.981 din dohodkov in 25.582 din izdatkov. Pri sestavi proračuna je odbor sklenil, da plača vsak član Zvezi 35 din, pri tem pa je vračunan »Gostilničarski vestnik«, združenju pa plača vsak po 1 din od hi, najmanj pa v celem letu 10 din. Z odobravanjem se je sprejel predlog svetnika Berliča, da leteča kontrola kontrolira tudi privatnike, ki točijo neupravičeno vino in žganje. Pri slučajnostih se ie ^kleniU), da se člane, ki se fti^p udeležili občnega zbora, kaznuje z globo 25 din. Otrok zadnji hip rešen iz goreče koče Zakonca Somerjeva iz Ciglenc v Dupleku sta na večer, preden sta odšla spat zaradi mraza, pustila ogenj v Štedilniku. Ko se ie Štedilnik razbelil, se je vnela trhla stena ter je začelo goreti. K sreči sta se Somerjeva »budila in rešila v zad- njem hipu 11-letnega otroka, ki je spal v soM s štedilnikom. Otrok je bil že ves omotičen. Obenem se je posrečilo So-merjevima požar omejiti, da trpita ie malenkostno škodo. Mestni svet celjski Celjska mestna občina je izdala in razposlala društvom, uredništvom m javnim delavcem brošuro o triletnem delu sedanjega občinskega sveta; po besedilu brošure so zastopani v svetu vsi stanovi in je bilo vanj imenovanih 37 članov, med njimi 30 hišnih posestnikov. 1 član je'tovarnar, 4 so državni in banovinski uradniki, 5 je veletrgovcev, 9 velikih posestnikov, 3 delavci, 8 velikih obrtnikov, 3 advokati, 1 duhovnik in 3 zasebni uradniki. V brošuri je opisan nastanek velrkega Celja in naštete vse ustanove, ki jih je prevzel novi imenovani občinski svet. Opisana je tudi sanacija mestne hranilnice, avtobusnega podjetja, zidava De- lavskega doma, ureditev Mestnega zavetišča, graditev mostov, cest, kanalizacija, socialno skrbstvo i. t. d. V vsakem poglavju leži poudarek na uspehih sedanjega mestnega sveta, ki je rešil vsa vprašanja, ki jih prejšnji ni. V tem je precej netočnosti. Tako m res, da so se pričela gostovanja ljubljanskega gledališča šele, ko je prevzela gledališče občina in tudi ni res, da bi šele ta odprla gledališče vsem društvom. Brošura je prav lična. Tiskala jo je Mohorjeva tiskarna in stroški zanjo so znašali^ nad 5000 din. V njej je čedna slika bivšega župana g. Mihelčiča, slike, ki kažejo regulacijo Savinje, novo krožno cesto na Hrib sv. Jožefa, notranjost zave- tišča v Medlogu, o katerem smo že poročali, in še nekaj slik. Mnogo smo že pisali o potrebah Celja — o cestah, socialnih ustanovah, stanovanjskem vprašanju — in z gledišča vseh teh potreb je treba ocenjevati delo sedanje občinske uprave. o. Dve žrtvi eksplozije. V kamnolomu v Krkovem pri Kočevju je mina predčasno eksplodirala. Žrtvi eksplozije sta postala hišnica Katarina Obranič in njen sin Josip, ki sta po celem telesu zelo nevarno poškodovana. Ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. o. Poročila sta se v Ljubljani Fedor Sajovic in Maruška Turkovičeva. o. Zaradi finančnega poloma se je v svojem mlinu obesil 59-letni lesni trgovec Janez Kokole iz Orehovice pri Trojanah. o. Ker je lastnega otroka zastrupil, je ljubljansko sodišče obsodilo sina bogatega posestnika in trgovca Alojza Telbana iz okolice Škofje Loke na 13 let ječe. Državni tožilec je mladega podeželana obtožil, da je naklepoma s strihninom zastrupil svojega 4 mesece starega nezakonskega sina. Pa strašnem zločinu je vso krivdo zvalil na nesrečno nezakonsko mater. Podkupil je celo priče, da so pričale proti njej in jo osumile groznega umora. Kljub temu pa je zločinca dosegla roka pravice. o. Unija za zaščito otrok, sekcija Ljubljana, je imela preteklo nedeljo svoj redni občni zbor. Predsednik dr. Fettich je po pozdravu zastopnikov oblasti in društev obširno poročal o delu za zaščito otrok. o. Iz železniške službe. Za kontrolorja 7. skupine na postaji Pragersko je premeščen Franc Janežič, doslej kontrolor na postaji Ribnica. Premeščena sta tudi prometnika Janko Vrečko s postaje Borovnica na postajo Brezno-Ribnica in Jože Zagorc s postaje Bled-jezero na postajo Pragersko. Ptui p. V bolnišnico so prepeljali Beraniča Franca, 21-letnega pos. sina iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Na nočnem vasovanju ga je napadel Pišek in neki njegov tovariš, oba iz Sv. Lovrenca. Obsula sta ga s kamenjem. V glavo mu je baje priletel 4 kg težak kamen. Na koncu sta ga še premlatila z gorjačami. Dalje 15-letnega pos. sina Zelenka Maksa iz Braclovcev na Polenšaku. Pri čiščenju hleva ga je muhasta krava hudo pritisnila k zidu. p. Izstopil je iz mestnega sveta primarij dr. Kuhar. p. Iz »Vzajemnosti«. Pretekli četrtek je dr. Travner, sodnik iz Maribora, razčistil v izčrpnem zgodovinskem predavanju o Židih židovska vprašanja. V četrtek, 2. marca, zopet pride. Govoril bo <* kolonialnem vprašanju. n Tovarna zgradila hotel za svoje uslužbence. železarna v Zenici je zgradila velik razkošen hotel za svoje uslužbence hi nameščence. Gradnja hotela je veljala nad dva milijona dinarjev. n 800 delavcev odpuščenih. Ravnateljstvo zeniške železarne je te dni odpustilo 800 delavcev. S tem je normalno število delavstva. n. V Primorju drevje že cvete. Zaradi izredno blage zime je na našem Primorju sadno drevje že dolgo v cvetju. Ljudje pravijo, da to nič dobrega ne pomeni. n. Nabavljalna in prodajna vinarska zadruga v Šibeniku. Te dni so v Šibeniku ustanovili Nabavljalno in prodajno zadrugo. Naloga te zadruge je, čuvati sloves šibeniških vin in nadzorovati prodajo ter preprečiti raznim špekulantom prodajo mešanih vin pod firmo šibeniških »Ali me ne morete spoznati po podobnosti z mojo ženo?« Maribor Zborovanje brivskih infrizerskih mojstrov RAZVESELJIVA BILANCA O DELAVNOSTI ZDRUŽENJA BRIVSKIH IN FRIZERSKIH MOJSTROV. Pretresljiva družinska žaioigra Letošnje zborovanje Združenja brivskih in frizerskih mojstrov v Mariboru je včeraj popoldne zelo lepo uspelo. Občnega zbora v Povodnikovi dvorani se je udeležilo lepo število članov iz mesta in okolice. Vodil ga je zaslužni in dolgoletni načelnik , g. Franjo Novak, ki je uvodoma pozdravil dr. Senkoviča kot zastopnika mestnega župana in zborničnega svetnika g. Sojča za zbornico TOI. V obširnem in stvarnem poročilu je nato predsednik orisal mnoge uspehe stanovske zadruge, ki je vselej zastopala težnje svojega članstva. Poročal je o vprašanju minimalnih cen. Ta problem so lani rešili z uvedbo obveznega cenika za trajne kodre tako za mesto', okolico iti periferijo. Glede kolektivne pogodbe z brivskimi in frizerskimi pomočniki je predsednik na-glašal, da so mojstri za podpis te; pogodbe samo pod pogojem,, če oblast zaščiti njihove cene in prepreči kršitve cenika in nelojalno konkurenco. !ž tajniškega poročila gospe Marije Fettich-Frankheimove posnemamo, da ima Združenje 165 rednih članov (23 članic), 151 pomočnikov in 79 pomočnic, 43 vajencev, in 95 vajenk, Na novo je bilo lani. vpisanih 30 vajenk in 13 vajencev. Pomočniški izpit je napravilo 28 kandidatov. Blagajniško poročilo g. Štefana Dobaja je pokazalo, da je sedanja uprava dosegla zelo zadovoljivo stanje, kakršnega že dolga leta ni bilo. Pri volitvah je bila z velikim odobra-vnnjcdm izvoljena naslednja uprava: predsednik Franjo Novak, podpredsednik Drago Juratič, odborniki Marija Fettich-Frankheim, Štefan Dobaj, Hieronim Do-bošič, Marin Cvetko, Veselko Anton, Kocpek Rudolf, Kocpek Josip in Dreksler Maks. Nadzorni odbor sestavljajo Gjurin Yekoslav, Zakrajšek Ana in Volkcr Fr. člani pomočniške izpitne komisije so Novak, Juratič, Fettich-Frankheim, Dobaj, Gjbrin, Zakrajšek, Lah in Škrablova. V razsodišču pa so Novak, Juratič, Dobaj, Fettich-Frankheim in Gjurin. Poverjeništvo dobe Fassotto Miroslav za Guštanj, Gjurasek Julij za Ptuj in Gumilar Kolo-man za Mursko Soboto. Nato sta poudarjala delavnost Združenja dr. Senkovič in zbornični svetnik Sojč. Razpravljali so tudi o prisilnem starostnem zavarovanju obrtništva in so se priključili mnenju vseh slovenskih obrtnikov. Veliko pozornost in dolgotrajno odobravanje pa je povzročil predlog podpredsednika g. Jura tiča. ki je predlagal, da da Združenje brivskih in frizerskih mojstrov v Mariboru v vsakoletni proračun 1000 din za gradnjo obrtniškega doma v Mariboru. To je prvi korak k dobremu izidu načrta o obrtniškem domu, ki je obmejnemu Mariboru tako potreben. Želeti je samo, da temu- zgledu sledijo tudi vsa ostala obrtniška združenja. Sklenjeno je bilo tudi, da se nad 60 let starim članom briše, članarina z ozirom na njihovo delaznezniožnost, kar je. bilo z odobravanjem sprejeto. Zadnja dva meseca sta za Maribor zelo žalostna. Streli v Tomanovi ulici in nato v Kamnici, pa zopet na Pobrežju, včeraj pa strahovita družinska žalo5gra v Hutterjevi tovarni. Mož mrtev žena pa smrtno ranjena, je žalostna bilanca včerajšnjega dneva. Zakonca Cokan sta zaposlena v Hutterjevi tovarni.f Mož, 37-letni kovač Franc Cokan, je rad popival. To je njegovo devet let mlajšo ženo Mar'jo zelo žalostilo.: Kljub temu da sta zakonca imela dva gtroka, se je obupana žena odselila od svojega moža in odšla k svojim staršem v Mejno ulico. Cokan ni hotel plačevati oskrbnine za otroka, žena pa se na njegovo zahtevo ni vrn.ia k njemu. Ko je včeraj popoldne prišel Franci v oddelek, kjer je kot tkalka zaposlena njegova žena, jo je ponovno prosil.-naj se Vrne na svoj dom. Žena je to odločno odklonila. Zato je Cokan ves razburjen segel po samokresu in dvakrat ustrelil proti Mariji. Strela sta jo zadela v trebuh in rame. Takoj nato je' ustreli! še sebe v sence. Obležal je mrtev, do-čim se njegova žena v tukajšnji bolnir nici bori s smrtjo. Zborovanje kovaških mojstrov V Gainbrinovi dvorani je bil v nedeljo dopoldne ob.čni zbor Združenja kovaških Trt podkovskiji mojstrov v Mariboru. — Predsednik g. R a u š 1 je posebej pozdravil zastopnika mestne občine obrtnega referenta dr. Senkoviča in zastopniki zbornice za TOI g. B u r e š a, nakar je po ročal o poživitvi organizatoričnega dela kovaških mojstrov v obmejnih okrajih. 12 tajniškega poročila g. B 1 a ž i č a in blagajniškega poročila g, P e k la r j a je videti, da je v društvu zavladala delavnost. Združenje se je popolnoma reorganiziralo, j tako da je doseglo že lepe uspehe. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor z I g. Raušlom na čelu. Občni zbor Zdravniškega društva Pri »Orlu« je bil sinoči zelo dobro obiskan občni zbor Zdravniškega durštva v Mariboru. Zborovanje je vodil predsednik g. dr. Pihler, ki je v daljšem referatu opisal stremljenje društva. Orisal je tudi dogodke okoli »Zdravniškega vestnika« ter poročal, da je v ožjem uredniškem odboru tudi primarij dr. M. Černič. Družabnost so v preteklem letu poživeli s tremi ekskurzijami. Poročno, tajnika g. dr. Rozmana je prikazalo administrativno delovanje Zdravniškega, društva, ki šteje 77 članov. Blagajnik g. dr. Velke r je poudarjal zadovoljivo f;-. harično stanje društva in njegovega pogrebnega sklada. Razrešnico je predlaga! g. dr. Kac, nakar so bile volitve. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik dr. Pihler, podpredsednik dr. Weixl, odborniki dr. Rozman, dr. Velker. dr. Milavc, dr. Hronovsky, dr. Pavlič, dr. Ska1icky, dr. Potrč in dr. Klasinc, namestnika drl Koklič in dr. Galle. V nad-'-zornem odboru sta dr. Jure.čko in dr. Novak. Nato še je razvil živahen razgovor glede društvenega pogrebnega sklada* Načelno je bilo sklenjeno, da se ta sklad likvidira, ker ima Zdravniška zbornica svoj sklad. Zato se ne sprejme noben nov član več. Sklenjeno je bilo tudi* da se družabnost med zdravniki še bolj poživi z rednimi mesečnimi sestanki v bolnišnici, kjer bodo znanstvene demonstracije in nato na družabnih večerih. Govorniki so poudarjali, da bi morali biti med zdravniki in časnikarji tesnejši stiki iti naj bi jim bili domači zdravniki vedno svetovalci v medicinskih vprašanjih. Zdravniško društvo v Mariboru bo storilo vse potrebno, da to doseže. m. Sprememba posesti. Trgovec Drago Friedl iz Splita je od Mestne hranilnice v Mariboru kupil'hišo v Mlinski ulici 21 za 340.000 din. m. Za sadjerejce. Tukajšnja vinarska in sadjarska šola bo 3. in 4. marca priredila dvodnevni tečaj za sajenje, rez, oskrbo, gnojenje- in precepljanje sadnega drevja. m. Iz prometne službe. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani je imenovan za inšpektorja v 5. skupini pro-metno-komercialnega oddelka Franc Rozman iz Maribora. Za višjega kontrolorja ,6. skupine prometno-komercialnega od-I delka je imenovan višji kontrolo. Fer-i dinand Žužek iz Maribora. I m. Poročila sta se zasebni uradnik Jo-j hi Golob iz Maribora in Marica Habjani-I čeva, restavraterka Narodne čitalnice v ' Kranju. | m Rdeči križ Krčevina-Košaki priredi 5. marca v krčev, šoli igro: »Peg, srček moj«. Pričetek ob 1417. m. Ljudska univerza v Studencih. V četrtek, 2. III., ob 19. uri nadaljuje nadzornik g. Peter Močnik vrtnarsko predavanje s posebnim ozirom na cvetlične nasade. Predavanje bodo spremljale slike. Sledijo novice v besedi in sliki, j Vstopnine ni. J m. Umrl je po dolgi bolezni v Mariboru g. Rudolf Batič. Pogreb bo v sre-! do ob 16.15 na magdalenskem pokopališču. N. p. v m.! . m. Orkester Glasbene Matice v Mariboru ima redno vajo v sredo, 1. marca, ob 20. uri. Prosimo vse člane, da se vaje sigurno udeležijo. — Načelnik. m. Za nocojšnji jubilej ge. Mitrovičeve in gostovanje gdč. Majdičeve v »Aidi« je še nekaj sedežev na balkonu, v parterju in na galeriji na razpolago. m. Pes obgrizel otroka. Pri Vlahoviču j .na Aleksandrovi cesti je . neki tuj pes pri-. šel'v sobo hišnice Eve Pungartnik ter j napadel njenega 8-letnega sina Franca. | Pes je dečka ugriznil v obraz in ga nevarno ranil. | * Toti Ust izide danes zvečer na 16. straneh. Cena din 2.—. j * Hotel Orel. Vinska poskušnja. Najboljša izbrana ljutomerska vina. * Izredno cenena »Putnikova« skupinska potovanja na svetovno razstavo v New York. Prvo potovanje od 18. aprila do 22. maja. Cene od din 10.950;—. Informacije pri »Putnik-u«. * Cenena in prvovrstna popravljalnica ur; za vsako uro garancija pri M. Ilger-jev sin, Gosposka ulica 15. Nočna lekarniška služba: Dvorna lekarna pri Sv. Arehu, Glavni trg. tel. 20-05; Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg. tel. 22-70. Kino * Grajski kino. Samo do vključno torka veliki špijonažni film »Gibraltar«. Od srede dalje »Kralj Apašev«. Adolf Wohl-bruck. * Kino Esplanade. Od danes »Ljubav-nik po naročilu«. Ralf A. Roberts, Heli Finkenzeller, Ida Wust in Theo Lingen v glavnih vlogah. Salve smeha! — Pripravljamo šlager »Ona in njenih 100«, Deana Durbin in znani dirigent Leopold Stokovsky. Kino Union. Do vključno četrtka »Srca v ekstazi«, sijajrfa vesela opereta, polna pikantnih zapletljajev. Mariborsko gledališče Torek, ob 20.: .,Aida“ Red. D Gostovanje ge. Mitrovičeve in gdč. Majdi-čcvc. Jubilej ge. Mitrovičeve. Sreda, ob 20.: ,,Aida“. Red B. Gostovanje ge. Mitrovičeve in gdč. Majdičeve. Četrtek, ob 20.: ,.Partija šaha“. Red A, Prva ponovitev Bevkove »Partije šaha« bo v četrtek, 2. marca. Ta predstava te izvrstne'novitete bo prav zanimiva zlasti zaradi tega, ker bo to pot igral glavno vlogo .Drena, prvič g. Nakrst. Kultura Smetana: Prodana nevesta Smetanova »Prodana nevesta« dandanes med opere, ki so skoraj stalno na repertoarju vseh opernih gledališč v Evropi in tudi drugod. Pojejo jo z enakim uspehom in ob enakem navdušenju občinstva tako v domači Pragi kakor v Berlinu, Parizu, Londonu itd. Njena vedra zgodba, njene nepozabne -melodije in ves intimni šarm, ki jo obdaja; ji zagotavlja trajno vrednost. Zato zavzema med komičnimi operami posebno mesto, in sprejeli smo jo tudi v Mariboru vedno s simpatijami, tako prvič kakor pozneje in tudi sedaj, pri novi premieri v soboto zvečer. Ta nova premiera je bila nedvomno skrbno pripravljena po režiji in glasbeni ter pevski strani, kar sta oskrbela gg. Vladimir Skrbinšek kot režiser in Lojze H e r z o g kot dirigent.. Prvi je dal vprizo-ritvi celotno skladnost, živahnost in tempo, drugi je pa vodil orkester, zbor in soliste z vso svojo znano vnemo iztisnil iz v$eh sodelujočih skoraj vse, kar je v naših razmerah mogoče. Orkester je zvenel polno in zbor je dosegel včasih močne efekte. A zadovoljili so nas končno tudi solisti, nekateri celo nad pričakovanje. Pohvalno je treba omeniti tudi baletni nastop, ki ga je koreografsko pripravil g. H a r a s t o-č in su»m nastopil kot plesalec. Posebno lepo se je uveljavila naša mlada primadona gdč. Jelka Igliče, v a s svojim zvočnim, simpatičnim sopranom, ki je ves večer zvenel čisto, nič manj pa tudi s svojo iskreno, lahkotno in prepričevalno čustveno igro. Bila je ljubka Marinka. — Enako svobodno se. je razživel naš tenorist g. Anatol M a n o š e,v s k i, da je lahko popolnoma uveljavil svoj polni, kultivirani glas in pokazal izredno mnogo čustvenosti. Njegov Janko je dosegel vsestranski uspeh. G. Pavle Kovič je izpopolnil pevsko stran mešetarja Kecala s kvalitetami svoje močne igre in nam podal lik te komične figure karakterno še bolj dodelano kakor pred leti. Posebno nas je pa presenetil g. Angel J a r-o s svojim svojevrstno zamišljenim Vaškom.-Dpsjej smo videli na našem odru Vaška navadno le kot bebca, g. Jarc pa nam ga je predstavil čustveno dojemljivejše in prekosil vse dosedanje, tako po igri kakor po petju. To je takoj opazilo tudi občinstvo. V ostalih vlogah so nastopili: altistka ga.. Vida K o v i če v a kot Marinkina mati Ljudmila ter s svojim glasom in igro ustvarila močan lik; g. Ivo An 21 o var : kot kmet Krušina, ki je dobro uveljavil svoj sočni bariton, igralsko pa ni bil tako 1 razgiban, kakor sicer; g. Vladimir Skr- binšek nam je odpel in odigral Jankovega in Vaškega očeta Miho, ki je sicer bolj pasivna figura; gdč. Ljuba č e p i-č e v a je predstavila Mihovo drugo ženo Kato; g. Pa vej R a s b e r g e r je bil vodja komedijantov; ga. Marica Lubej-Br um nova je ljubko podala komedijantko Esmeraldo, g, Edo V e r d o n i k je pa bil Indijanec. Do posebne veljave so pomagali celotn’ predstavi posrečeni solistični nastopi pevcev, dueti, kvarteti in veliki septet, kakor tudi skupinski finali dejanj. Zelo razgiban je bil cirkuški nastop v drugem dejanju, ko so se. nam predstavili resničm akrobati in mnogo smeha je vzbudila »čarovnija« z živo kuro. Tako je dosegla letošnja »Prodana nevesta« lep uspeh, v katerem so se nekaeri šibkejši momenti zabrisali s sledečimi jim močnejšimi dvigi. Občinstvo, ki- je gledališče pri premieri popolnoma napolnilo, je nagradilo nastopajoče ponovno s priznanjem. Gotovo bo ta nesmrtna Smetanova komična opera tudi tokrat v polni meri izpolnila svoj namen in še večkrat privabila hvaležne poslušalce. -r. ANČICA MITROVIČEVA. Drevi gostuje v našem mariborskem gledališču kot Aida v veliki Verdijevi operi nekdanja naša odlična primadona g. Ančjca Mitrovičeva, da proslavi s tfim tudi v Mariboru 25-letnico svojega umetniškega dela, kakor jo je lani že v Zagrebu. Njeno ime je neločljivo združeno z dobo najsijajnejšega razcvita mariborske opere v tistih sezonah; ko jo je vodil jubilantkin življenski drug, g. ravnatelj Andro M i t r o v ič, Njeno življenjsko in umetniško pot smo opisali-že ob priliki njene jubilejne proslave v Zagrebu in izrekli željo, da bi nas čimpreje zopet obiskala. Ta želja se nam sedaj izpolnjuje. — Prav nič ne dvomimo, da bo mariborsko občinstvo, ki go. Mitrovičevo visoko ceni, izkazalo svojo naklonjenost do nje in njene umetnosti tudi nocoj in do zadnjega prostora napolnilo. gledališče. Gospo ju-Jbilantko pozdravljamo ob njenem zopet-j nem prihodu v Maribor in ji želimo, da bi se, kakor nekoč, tudi sedaj prepričala o naših toplih simpatijah. -r. k Vika Podgorska — predstavnica Hrvatov. Nedavno je gostovala v Beogradu prvakinja zagrebške drame Vika Podgorska, kjer je nastopila v Langerjevi »Številki 72«. Beograjski listi, ki so jo navdušeni sprejeli, so zap;sali. da je Been grad pozdravil v njej ne samo umetnico, ampak predstavmeo hrvatske gledališke umetnosti in Hrvatov. Toliko bi pa v Beogradu pač lahko vedelj, da je Vika Podgorska Slovenka. Doma je iz Pod-gore pri Gorici in žena Hinka Nučiča. Oarujte za azuni sklad PiLI Gosoogarstvo Dobi tudi Slovenija silose? PO NAJNOVEJŠEM NAČRTU NAJ V SLOVENIJI GRADE SILOSE POSEBNE ZADRUGE S POMOČJO BANSKE UPRAVE. - PRVI SILOS NAJ BI DOBIL MARIBOR? še lani, pred akcijo vlade za silose, večkrat izjavila, da se bo tako veliko skladišče postavilo v Mariboru in naj bi bilo obenem nekaka osrednja sadna klet s stalnim sadnim sejmom. V njem naj bi se vršila tudi vsako leto velika sadna razstava za vso Slovenijo. Na tem posvetu so baje predstavniki banske uprave sporočili, da se da zamisel banovine uresničiti na ta način, da se ustanovi zadruga, ki naj jo z deleži pod-pro vse sadne organiazcije in tudi sadni trgovci, banovina pa bo prispevala večji znesek. Naloga te zadruge bi bila. graditi v Mariboru moderno skladišče za sadje, v katero bi oddajali blago ne samo producenti, ampak tudi sadni trgovci. Sadje bi se prodajalo, kadar se oglašalo kupci, v glavnem spomladi, ko so cene veliko boljše. Ako bi se sadje primerno vskla-diščilo. ne bi bilo treba vseli količin na-enkrdt izvoziti v ta- in inzemstvo in se zadovoljiti z vsako ceno, ki je takrat zaradi konkurence zelo nizka. Poleg te akcije naj bi se za severno Slovenijo, kakor se ie- razpravljalo na tem posvetu, ustanovila nova organizacija sadjarjev in menda tudi sadnih trgovcev, ki bi tesno sodelovala z zadrugo za postavitev skladišča. Kakšno naj bi bilo to sodelovanje, nam ni znano. Iz tega sestanka se da sklepati, da je vsa akcija za postavitev silosov zaspala, ali pa da je izpadla iz programa točka, ki določa, da družba ustanovi v Marihoru velik silos za nekaj stotin vagonov sadja. Da bi šia akcija banske uprave spo-redno z Beogradom, ni verjetno, ker bi Maribor potem dobil kar dve veliki skladišči za sadje, od katerih bi bilo seveda 'eno popolnoma odveč. Sp at Smolejeva zmaga v Romuniji V tekmovanju na 18 km v Predealu so vsa tri prva mesta zasedli naši smučarji. Pri odličnih snežnih prilikah je Smolej priboril našemu smučarskemu športu zo- pet častno prvo mesto z 1 :33.25 na progi z višinsko razliko 450 m. Sledita mu Lovro 2emva in Klančnik Alojz, četrti pa jc Nemec Obermann. Naši čitatelji se gotovo še spominjajo na veliko kampanjo, ki jo ie pred par meseci začela država za ustanovitev celega sistema modernih silosov po vsej državi. V vseh večjih in pomembnejših krajih naj bi se zgradili silosi, t. j. velika, z najmodernejšimi pripomočki opremljena skladišča za agrarne produkte, v katerih bi producenti vskladiščili svoje blago in ga prodajali« po potrebi. Silosi bi imeli najmodernejše hladilne naprave m Pa naprave za sortiranje, pakovanie itd. Za blago, oddano v ta javna skladišča, bi denarni zavodi dovoljevali predujme oz. posojila. Z uredbo je bila s pomočjo države in 'državnih denarnih zavodov ustanovljena posebna Privilegirana družba za silose z izredno veliko glavnico. Po programu naj bi bili silosi v žitnih krajih namenjeni za vskladiščenje žita, drugod pa sadja ali sočivja; kjer bi se izkazala potreba, bi se lahko spravilo v skladišče tudi blago ene in druge vrste. Objavljen je bil načrt, po katerem naj bi ta družba zgradila v Mariboru velik silos za sadje. Vse kaže. da se je zadeva zasukala v drugo smer in da družba ne bo v Mariboru ničesar gradila. Včeraj dopoldne je bil, kakor smo izvedeli, v .Mariboru sestanek zastopnikov banske uprave in raznih sadnih organizacij. Posvetovanju je prisostvoval tudi minister Snoj. Posvetovanje menda ni bilo namenjeno javnosti, ker se ie vršilo v poslopju Zadružne gospodarske banke. Kolikor smo mogli izvedeti. je banska uprava povzela iniciativo. da se v Mariboru kot središču sadne trgovine v Sloveniji in sploh Jugoslavije zgradi veliko skladišče, nekak silos, podoben onim, ki si jih je zamislila vlada. Potreba po takem skladišču se je pri nas že pred leti naglašala in banska uprava je Uspeh! ostalih smučarjev v tujini ! Poročali smo 2e. o tekmovanju v smuku } v Talranski Lomnici, kjer sta naša tekmo-i valca Heim in Praček zasedla 9. in 13. : mesto. V slalomu sta odrezala mnogo boljše ter je prišel Praček z 1:36.8 na 3, Heim pa z 1 :53.3 na peto mesto, dočim sta zmagala Francoza Bournet (1 :24) in Agnel (1 :36). V kombinaciji sta tudi oba Francoza na prvih mestih, 3. in 1. mesto imajo Čehi, na 5. in 6. mestu pa sta Heim in Praček. Klančnik Gregor je v teku na 18 km v močni konkurenci zasedel 15. mesto z 1 :24.40. zmagal pa je Ceh Balvin z 1 :15.11. V skokih je dosegel Klančnik daljino 63 in 60 m in si zagotovil s skokoma 50 in 47 m 9. mesto v konkurenci. Po teh rezultatih si je zagotovil 6. mesto v kombinaciji. Keršfajn, Knap in Knific, ki so tako častno odrezali na sudetskem prvenstvu v Harrachsdorlu v teku na 18 km, so morali v kombinaciji odstopiti prva tri mesta Nemcem, ki so pri skokih nadoknadili izgubo točk. Četrti je Klančnik. Tudi to je časten uspeh. Zmagovalci so: na 18 km Balvin v 1 :12.04, v kombinaciji Vrana 435.4. v skokih Cisarž 227.4 '70 in 71 m). Alpska kombinacija za dame. JZSS v Ljubljani je razpical I. drž. prvenstvo v alpski kombinaciji za dam,', ki bo 4. in 5. marca 1939 na Rožci nad Jcnsenicami v izvedbi TSK Skale. Prijave je treba poslati najkasneje do 3. marca na naslov TK Skala, Jesenice, na predpisanih zvezinih prijavnicah. V NEDELJO SE BO NADALJEVALO DR- ŽAVNO PRVENSTVO. V nedeljo, o. marca, se bo nadaljevalo tekmovanje za državno prvenstvo. Na sporedu so tekme Jedinstvo—BSK, BASK — Jugoslavija, Zemun—Gradjanski (S), Slavija 'SV— HASK, Gradjanski (Z)—Slavija (V) in Hajduk—Ljubljana. Vse tekme se bodo odigrale na igrišču- prvoimenovanega kluba. g Dvodnevni tečaj za sajenje, rez, oskrbo, gnojenje In precepljanje sadnega drevja bo 3. in 4. marca na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj bo brezplačen, teoretičen in praktičen ter traja vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Za hrano in prenočišče skrbe tečajniki sami. g Licitacija. 1. III. ob 11. uri bo v komandi 65. čete granične trupe v Mariboru licitacija za dobavo 276 prostornih metrov drv. Vsi natančnejši pogoji so razvidni v nišami komande med uradnimi urami. g. Rejec malih živali, strokovno ilustrirano glasilo Zveze društev rejcev malih živali v Ljubljani, prinaša v niar-čevi številki sledečo vsebino: Kužne bolezni perutnine -— Ekonomsko krmljenje Perutnine — Rodajleudka — Sivi in beli ovnač — Kako določimo spol pri mladičih kuncev? — Oskrba in prehrana koz — Priprave za vzgojo mladih kanarčkov — Akvaristovstvo — Riba streljka — Naša koza Brina — Naprava puloverja iz angorske volne — Društvene vesti — Drobiž —- Po tujem svetu —- Posvetovalnica — Tržne cene — Za smeh in kratek čas — Vsak mesec ena —- Prodaja valilnih jajc — Mali oglasi. — Letna naročnina za list je 30 din. **orznm poroiilm Devize. Ljubljana. Amsterdam 2318.50—2356.50, Berlin 1756.12—1773.88, Bruselj 7.34.50—746.50, Curih 995—1005, London 204.80—208, New York 4346.75 —4406.75, Pariz 115.45—117.75, Praga 149.75—151.25, Trst 229.95—233.05. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 475—477, 4% agrarji 61.25—62.50, 4% sev. agrarji 61.25—61.50. 6% begi. obv. 90.50—91.50. 6% dalm. agrarji 90.50 —95.75, 7% stab. pos. 99.25, 7% inv. pos. 101—101.50, 7% Blair 95-95.50, 8% Blair 101.50—102. Delnice: Narodna banka 7800, PAB 228—230. Trbovlje 192—205. s Mariborska Slavija bo gostovala v nedeljo v Murski Soboti, kjer bo odigral«! prjatcljsko tekmo proti, SK Muri. s ISSK Maribor in SK železničar se bosta srečala v nedeljo v tekmi za pokal LUP-a. Zmagovalec mora nato še odigrati tekmo proti Muri, ki je lani odpravila CŠK v razmerju 4 :2. da se ugotovi prvak mariborskega okrožja, ki bo nato tekmoval dalje s prvaki ostalih okrožij po dvojnem pokalnem sistemu. s Uspeh Mariborčana na Kopaonlku. V smuškem tekmovanju na Kopaoniku ,ki ga je organiziralo Srbsko planinsko in turistično društvo, je sodeloval tudi Slavko Podkubovšek ,član ISSK Maribora, ki je v smuku zasedel drugo mesto za Davorinom Žvanom, v slalomu pa prvo, dočim je Žvan drugi. s Zagrebški SK Ličanin je v nedeljo gostoval v Varaždinu ter porazil ligaški team Slavije v razmerju 2 :0. s Nizozemska :Madžarska 3:2 (1:1). V nedeljo se je odigrala v Rotterdamu med-. državna nog. tekma med Nizozemsko in Madžarsko ,ki je. prinesla domačinom sen- I racionalen uspeh. s Danka Ranghilda Hveger je jiostavila v Kopenliagnu nov svetovni rekord na metrov (cra\vl) v času 6 :34.3. s V troboju Praga—Berlin—Stockholm v hokeju na ledu v Berlinu so Pražani z zmago nad Stockholmom 'porazili so tudi Berlin 6:0) v razmerjiu 5:0 zasedli prvo mesto. Na drugem je Berlin, na tretjem mestu pa Stockholm. Berlin jc porazil reprezentanc«' Stockholma 5:2. s Kalija bo na letošnjem zasedanju Mednarodnega olimpi jsl-ega odbora meseca junija v Londonu zahtevala prireditev olimpijskih iger I. 19r4. Kraj prireditve bo Rim, kjer bo že 1. 1942 s pripravami ža svetovno razstavo pripravljeno vse nolreb-no tudi za olimpia^o. s Konferenca komiteja za SE pokal nogometašev bo 4. in 5. marca v Curihu v prostorih FIFE, po prvotnem razporedu je bila določena za Prago. Saft Partije iz Leningrada in Moskve Indijska obramba. (7. kolo v Leningradu) Beli: Goglidze Crni: Lilientha! 1. d4, Sf6 2. c4, g6 3. Sc3, d5 4. Sv3, Lg7 5. e3, 0—0 6. Db3, dxc4, 7. Lxc4, Sc6 8. Ddl, Lf5 9. 0—0, Se4 10. Ld3, Sd€ 11. Lxfo, Sxf5 12. d5, Se5 13. Sxe5, Lxe5 14. e4, Sd6 15. Lh6, Tfe8 16. Dd3, c6 17. f4, Lh8 18. e5, Sf5 19. Lg5, Dd7 20. g4, Se7 21. Lxe7, Dxe7 22. g5, Tad8 23. Db5, exd5 24. Sxd5, De6 25. Sxc7, Dg4 + 26. Khl, Txe5! 27. fxe5, De4+ 28. Kgl, Lxe5 29. Tf2, Lxc7 30. De2, Dd5 31. Tg2 in remis. Beli zaradi odprte pozicije ne more izkoristiti svoje materialne prednosti ter mora pristati na remis. Zanimivo pa je, kako se ie v tej partiji Lilienthal iz zelo težke pozicije osvobodil z elegantno žrtvijo in dosegel remis. š. Match med Talinom in Rigo je končal z zmago Talina v razmerju 20Vs: 13V*. Match je bil dvokrožen. š. Turnir za prvenstvo Estonske, ki je bil pred nedavnim zaključen v Revalu, je prinesel zmago F. Raulu, ki je dosegel 11 točk od 15 možnih. Nekoliko je razočaral P. Schmidt, ki je z 10 točkami zaostal na 2. mestu. Seveda kljub temu turnirju velja za najboljšega estonskega šahista Pavel Keres, ki ima v domovini že tak sloves in šahovski položaj, da se mu za naslove prvaka sploh ni treba udeleževal Rešitev križanke štev. 22. Vodoravno: polovica, ebonit, rak, ni, Irokez, pamet, la, orada, tuba, oz., imetek, Julija, arak, iz, Avala. Navpično: peripetija, obara, ura, lokomobila, on. keramika, Vrneta, ej, It., dota, Laze, il, Azija, koza. ELAINE HAMILTON 43 Z.E.EE.1SA DETEKTIVSKI ROMAN »Telefonirala je neka gospodična Bur-nettova, gospod, če je to tisto, kar želite vedeti,« je zardel mladenič. To sem hotel vedeti, je bil zadovoljen Reynolds. »Ako je gospodična Selcottova sama, me peljite k njej,« je rekel mladeniču — prav za prav dečku. Lejla Selcottova ni prav nič osupnila, ko je zagledala detektiva. Njen obraz je bil bled in njen pozdrav nemirno vnemaren. »Vleklo vam bo. rajši zaprem okno,« je rekla. Reynolds jo je pozorno Kledal, ko je zapirala okno in se potein sklonila ter bolj odprla plinsko kurjavo. Vsaka njena kretnja ie bila urna, Kibka. lahka; l?eynolds ni opazil nobenega znamenja skritih odrtin. kakor jib je utrpela skrivnostna žena v Melwoodski vili. Spoznal je, da lahko tudi to drugo številko v seznamu svojih žensk črta. Videl je. da je Lejla Selcottova dosti bolj mična, pa tudi značajnejša, kakor si je doslej mislil. Imela je nežne, rjave lase, temne, globoke oči, ki jih doslej ni opazil. Njen profil je bil čisto in lepo rezan. .Skratka — bila je lepotica. Reynolds se je začel zavedati, da prava Lejla Selcottova ni bila tista boječa, plaha deklica, za katero jo je smatral, in da nikakor ne bo lahko priča pri njegovem zasliševanju. Ali bi mi hoteli povedati, gospodična, poznate - li nekoga, ki ima in nosi modri opalov prstan z drobnimi diamanti?« jo je vprašal. s>Po imenu sem to jaz, inšpektor, toda moja mačeha in jaz si deliva svoje lastništvo, in tako ga je lahko imela ob posebnih priložnosti na roki tudi ona,« je takoj odgovorila deklica. Reynolds se je tega priznanja prijel. »Katere so bile te posebne priložnosti?« »Kadar se je prstan podal njeni toaleti, ki jo je imela na sebi. To je morala biti neobičajna priložnost, zakaj te barve nima rada.« »Ali ste imeli tisti prstan kdaj naroki, ko ste obiskali stanovanje gospoda Ingra-ma, gospodična?« »Nisem zadosti znana z gospodom In-gramom, da bi ga obiskovala v njegovem stanovanju ali kjer koli drugod,« je hladno odgovorila. »Ko ste me tam videli, nisem imela tega prstana, in to je bil slučajen obisk; prišla sem tja z gospodom Nor-ringtonom in gospo Selcottovo.« »AH ste vi in vaša rodbina sinoči večerjali doma. gospodična?« »Ne. Jaz sem bila pri prijateljici, Tudi drugi so bili sinoči izven doma,« je kratko odgovorila in dodala: »Tako je navadno, kadar ima sobarica prosto popoldne. Moj oče in moja mačeha sta bila v gosteh pri gospe Grant - Wtllensovi.« »Kdaj ste se vrnili domov, gospodična?« Deklica je namrščila Čelo. Približno ob enajstih, mislim.« »Se niste vrnili prej — morda po nekaj, kar ste hoteli vzeti s seboj?« »Ne!« je odločno odgovorila. »Ali morda veste, obkorej sta se gospod Richard in gospa Selcottova vrnila z obiska pri gospe WilIensovi?« je vprašal počasi Reynolds. Nekaj je stegnilo deklici grlo, toda njen odgovor je bil odločen in neobotavljiv. »Oba sta bila že doma, ko sem prišla. Moja mačeha je bila že v postelji. Bila je zelo utrujena.« »Svojega očeta o teni trenutku sploh niste videli?« »Ne, ob teni času ga nikoli nc vidim. Sp? na drugem koncu hiše, toda mačeha mi je rekla, da je tudi on že odšel spat.« »Vidim. Hvala vam. — Kje ste poslednjič videli gospoda Karla Ardeena, gospodična?« Deklica je prebledela in osupnila. »Kje — kje sem vam rekla,« je odgovorila s tresočimi se usti in tiščoč roko ha čelo. »Pozabila sem.« »Jaz ne prenesem več nadaljnjih vprašanj danes, inšpektor,« je momljala in oci so ji zalivale solze. »To ni samo ta strašni dogodek z Ardeenom. Borim se s skrbmi, ki niso v nobeni zvezi s tem. Prosim, oprostite!« »Čutim, da sem jaz tisti, ki bi moral prositi oproščenja,« je rekel Reyno!ds mehko. »Detektiv ima večkrat zelo neprijetno nalogo, gospodična. Za svojo osebo vani lahko prisežem, da mi ni ljubo, če spravim zaskrbljeno žensko v solze. Zares mi je žal.« Deklica mu je molče podala roko. »Hvala vam!« je zašepetala in si grizla ustnico, da bi premagala svoje občutke. »Ako bi vam mogla pomagati Reynolds je namesto nje dokončal njene besede. »Boste mogli in kmalu mi boste pomo-gli, gospodična,« je rekel. Odšel je iz njene pisarne in premišljal. Bil je prepričati, da je Lejla govorila resnico, ako zna on te količkaj presojati Človeško dušo. Da nekaj skrivaj, je bilo gotovo. Nekaj, kar je, morda tudi in v zvezi s tem, kar. raziskuje. Jubilejni zbor »Drave" Sinočnji občni zbor železničarskega glasbenega društva »Drava« v Narodnem domu je bil zelo dobro obiskan. Zborovanje je vodil predsednik Vokač, ki je obširno poročal o delovanju društva v jubilejnem 20. letu obstoja Nato je za 10-letno uspešno dejovanje izročil lepe diplome Vidoviču,,, Kokliču in Mlinariču. Iz tajniškega poročila Albina Živka posnemamo. da ima društvo 845 članov in tri odseke: godbenega, pevskega in tam-buraškega Poročilo blagajnika Ivana Paara je bilo zelo zadovoljivo Nato so poročali gospodar OrbaniČ, za pevski odsek namesto odsotnega Horvata Mor-dej, za godbeni odsek Žekar, za tamburaše pa Pivka. Zanimivo je bilo poročilo prof. Druzoviča. ki je vodil Glasbeno šolo »Drave«. Ta šola ima 226 članov. Pri volitvah je bila izvoljena naslednja društvena uprava: Vokač, predsednik; Hubi. podpredsednik; Živko Albin, tajnik; Paar. blagajnik; Orbanič. gospodar; odborniki Skače. Hodžar. Veras. Jurgec, Veselko. Rijavec. Muraus. Durjava, Horvat A. in prof. Druzovič. Za odseke so bili izvoljeni Mordej. Furlan. Novšak. Žekar, Bačnik J.. Rafold, Pivka. Gomzi, IDruškovič, Zupančič. Maljcev in Ropreht Nato so zborovalce pozdravili za UJNŽB in obl. odbor v Ljubljani g. Rupreht. za žel. direkcijo inšpektor Rožman in dru- 1 gi. Dospeli klobuki ——— v na.novejših fa^onah n modo h barvah v velik, ‘zbin I^ova modna trgov na AVGUS* HEDŽET, M. B 52 Aleksaod ova cesta 9 MALI OGLASI CENF MALIM OGI ASOM: V malih oglasih slane vsaka beseda M pat oaimaoiSa oflstoitim« ta »e oclase ie din h.- Dražbt orekllcl dooisovania In ženltovaniski oglasi din I oo besedi NaimaniH rneseb ta te oclase 'e din 10,- Debelo tlskunc besede se računalo dvolno Oelasn' iavek ra biavo znaša din l. - Znesek za male oclasf se nlaCule tako' nr' narnSMn ozlrnma ca 'e enkratno t vposlati v nismu skuoai » naročilom ali oa no oo£mi noloinlc' n* feko»n! -aCM* *« »T #1» /a '»sr olsmene odeovore ttlede mallb oglasov se mora orfloiltl znamka za ? din Razno RAZPRODAJA DRV ZA KURJAVO PO UGODNI CENI V ponedeljek, dne 6. marca t. 1., se bede vršila od 9. ure dalje razprodaja lipovih klaf-terskih drv po zelo ugodni ceni na vojaškem vežbališču na Tezn .-m pri Mar.boru. In-eresenti se vabijo na udeležbo. 1622 Posest MANJŠE POSESTVO z enonads ropno hišo in go-podarskim poslopjem ter stiskalnico, primerno za upokojence. pri Sv. Martinu pri Vurbeitcu ugodno na prodaj. Ponudbe na upravo pod »Sv. Martin«. 1629 Prodam PRODAM dobro ohranjen' športni otro-;1ki voziček. Močivnik, Nova vas, Zelena ul. 24. 1607 PIANINO malo rabljen, se poceni proda. Naslov: Melzer. Čopova 5. 1617 NAMIZNI ŠTEDILNIK se proda. Tezenska 15, Pobrežje. 1625 Sobo odda STEDILNlSKA SOBA se odda za 120 din mesečno. Naslov v upravi. 1606 Oddam SOBO S ŠTEDILNIKOM prazno sli opremlleno. Po- brežje, Zrkovska c. 36. 1611 . SOBA za dve osebi s posebnim vhodom se odda. Jenkova 6, pri Glavnem trgu. 1613 2 SOBI IN KUHINJA se odda takoj na Pobrežju. Poizve se Tattenbachova 17. dvorišče._____________ 1610 SPREJME SE GOSPODIČNA v vso oskrbo s 15. marcem Merska 12/1., vrata 4. 1619 GOSPOD SE SPREJME na vso oskrbo. Mlinska 21/1. 1627 Stanovanje 'šie Starejša šivilja išče malo, MIRNO STANOVANJE obenem tudi šivanje, na.raje v Studencih. Naslov v upravi 1624 Službo do b» DEKLE ZA VSE z nekai znanja kuhanja se takoj sprejme. Naslov v upravi. 1588 PERFEKTNA MODISTINJA se sprejme takoi. Dobra plača in stalna služba. Ponudbe s točnimi podatki na upravo »Večernika« pod »Urna«. 1605 Pouk _ NEMŠČINA, ITALIJANŠC. FRANCOSCINA po lahki hitri metodi. Indivi-dualen pouk. za am.cn uspeh Aleksandrova 14/1.. levo. 1513 Zgubljeno _ IZGUBILA UHAN na poti Aleksandrove ceste— Vojašniški irg ali Korcška c. v ponedeljek med 12. in 14. uro. Najdi el j naj ga odda v upravi. 1606 m. Kdo zastruplja kokoši? Žena vojaškega godbenika Krista Kavčič z Vojašniškega trga 2 je prijavila policiji, da ji je nekdo zastrupil 4 kokoši. Policija išče skrivnostnega zastrupljevalca. m. Voz s spečim voznikom je ustavil včeraj popoldne stražnik na Kralja Petra trgu. Ugotovil je. da je voznik S. pijan in za vožnjo nesposoben. I m. Kolo v Dravi. Včeraj je neki to-■ varniški delavec pri meljskem brodu našel žensko kolo brez sprednjega kolesa Kolo ima tovarniško številko 4401465. m Tatvina v tovarni na Pobrežju. V tovarni Hugo Sterna na Pobrežju so se neznani storilci splazili v skladišče in ukradli 223 metrov blaga za ženske obleke. Orožniki so uvedli preiskavo. m. Smrt pod drevesom. Pri podiranju drevja se je smrtno ponesrečil 41-letn posestnik Ivan Rabič. Padajoče drevo ga je hudo poškodovalo. Tudi takojšnja pomoč v mariborski bolnišnici je bila brezuspešna m. Z rogom v oko. V tukajšnjo boitiiš-nico so pripeljali 70-!e!no posestnico Terezijo, Kostanjevec iz Nove vasi pri Vur-bergu, ki jo je krava z rogom sunila v levo o!;o. Zdravniki ji očesa ne bodo mo-gl' rešiti. SOBA Z OSKRBO ali brez se odda. Aleksan-drova c. 55, vrata 1. 1614 SOBO ODDAM prazno ali meblirano. event. s hrano, takoj mirni osebi. Lorbekova 1. Nova vas. 1615 Odda se SOBA S ŠTEDILNIKOM boljši osebi. Tatanbachova ul. 26, pritličje levo. 1616 Zahvala Vsem, ki so našo nadvse ljubljeno nepozabno mamico, gospo Marlio Nekrep spremili na njeni zadnji poti, vsem darovalcem številnih vencev in cvetja ter Kršč. ženski zvezi in vsem, ki so nam izrazili svoje sočustvovanje — iskrena hvala. Maribor, 27. febr. 1939. 1623 Žalujoča rodbina Nekrep. RAZTRESENI W. CHURCHILL Znanr angleški državnik Winston Churchill se je nekoč mudil v Parizu. V diplomatski, loži francoskega parlamenta je z največjo pažnjo sled i burni seji. Predr sodnik parlamenta je bil tisti čas popu- larni francoski politik m pisatelj E. Her-r.ot. Ko se je razmeroma bučna debata med vladn mi m opozicijskimi poslanci končala, je Herriot naglo vstal s predsedniškega stola in takoj stavil klobuk na glavo. Po starem parlamentarnem običaju namreč predsedn:k parlamenta, kadar hoče sporočiti, da je seja zaključena, takoj vstane in povezne še v dvorani klobuk na glavo. Ta gesta W. Churchillu n ti malo ni bila všeč. zlasti, ker te prakse n; v angleški spodnji zbornici. Tud' on je skočil s svojega sedeža in glasno vzkl knil obra čajoč se prot: Herriotu: »Gospod pred-scdn:k, drž te se vendar reda in bon ona! Dol s klobukom!« Te besede je Churchill spregovoril v angleščini. Ta njegov razburjen vzkl k ?e spremila burja smeha. Raztreseni Chur chill je gotovo misl:, da sedi doma v Angliji v dvorani Dolnje zbornice . . . X Matere vendarle tolj ljubijo sinove. 47 letna Klara Brown, Anglež:nia, je morala rešiti težak problem: ali naj pri- sostvuje poroki svojega s na ali svoje hčere. Poroki b: morali biti uro druga za drugo. Gospa Brovvn ima 12 otrok. Njen 25 letni sin se je odločil za ženrtev istega dne, kakor je mela poroko njegova starejša sestra. Po dr'