Štev. 21
Naročnina listu: =
Celo leto .. . K 10'— Pol leta .	. „	5’—
Četrt leta .	„	2‘50
Mesečno . .	„	1'—
Zunaj Avstrije: =====
Celo leto .	. K 15- —
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Letnik VI,
Ins er ati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust. :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.	d0.;»™
Uredništvo in upravništvo : Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
K.do je bolj kulturen, Nemec ali Madžar?
Naši nemški sodeželani, ki toliko hvalisajo nemško kulturo, se bodo gotovo čutili užaljene, ker jih primerjamo z mongolskimi Madžari, nad, katerimi se čutijo vzvišene. Sicer se le prejšnji delegacijski predsednik, „zvesti nemški Ekart“ Dobernig v Budimpešti močno trudil za madžarsko ljubezen, ker je upal, da bo nemštvo v obijemu z madžakstvom lažje potlačilo Slovane. V resnici pa imajo nemški nacionaici Madžare ravno tako za manjvreden narod kot Slovane. Tlako bi bilo vprašanje o kulturni prednosti Nemcev ali 'Madžarov rešeno v prilog Nemcev.
Mi nočemo v tem spornem vprašanju igrati u-logo Parisa, ki ni vedel, kateri boginji bi prisodil jabolko lepote. Jajbolko kulturne lepote ne maramo prisoditi ne Nemcu, ne Madžaru, temveč je ohranimo za Slovana. Slovan, oropan političnih pravic, dolgo let zasmehovan od ošabnih in nestrpnih nemških naeio-nalcev, samo zaupajoč na lastno moč lin lalstna sredstva, se je visoko povspel v kulturi. Njegova kulturna pot se vedno vije višje in višje«. Ni se mu treba u-makniti v ozadje, ko se razmotriva, vprašanje kulturne vrednosti, in to tem manj, ker je slovanska kultura, dokler je v resnici slovanska, v svojem jedru krščanska. In tudi tista kultura, s katero se ponaša nemštvo, je po svojem izviru krščanska. Kar je pristno ali izključno germanskega, se dostikrat ne more imenovati kulturno.
In med te nekulturne znake nemškionacionalne kulture spada tudi narodna nestrpnost in zatiranje narodnih pravic drugih narodov.
Vsak človek ima kot oseba pravico do življenja. Kdor mu to pravico zanika, ni kulturen človek, temveč se približuje kanibalskemu divjaštvu. Tudi skupina ljudi, to je narod, ima pravtico do eksistence in sicer isto pravico kot poedinec, in ne samo isto, temveč potencirano pravico. Narod pa ne more eksistirati brez jezika. Zato je povsem nekulturno zatira-nie, če se kakemu narodu in njegovemu jeziku ne dado pra/vice osobito v šoli, kjer se vzgojujejo člani tega naroda. Preganjati in zatirati narodne šole kakega ljudstva, vsiljevati mu tuje šole z nematerinskim učnim jezikom, je protinaravno nasilje. To je nekulturnost in narodu, ki uganja, take reči, se v krogu narodov nikdar ne more prisoditi kulturno prvenstvo.
PODLISTEK.
V deželi Faraonov.
Dr, M. Slavič.
(Dalje.)
Da je bil na drugi strani programnega listka reklamni inserat „of the Singer Sewing machine“ (Singerjevega šivalnega stroja) razun v angleščini še v arabščini, francoščini, grščini in italijanščini, nas ni več iznenadilo, ker smo tega Singerja videli tudi drugod povsod na Jutrovem kakor v Evropi.
Mislili smo si pa, kako veselo-pogumno igrajo in Angleži mohamedancem, dočim so jim v tem letu Balkanci igrali celo drugo pesem. Bilo je sicer že proti koncu druge balkanske vojske. Vendar se nam je nekoliko čudno zdelo, da na celi poti tudi v Palestini, Siriji, Carigradu nismo našli nikake vznemirjenosti med móhamedanci. 'Med arabskimi mohame-danci še je to razumljivo. Ti najmreč sovražijo turško mohamedance in turško vlado, ter so jim deloma privoščili balkanske poraze. Vendar pa niso bili niti turški oficirji preveč pobijti. THje oficirji, učitelji na kadetnici, ki niso bili celo nič v vojski, so se vozili z nami iz Beirutia v Carigrad. Ti so govorili popolnoma hladnokrvno o vojski. Poznala se je vojska le samo na tem, da je n. pr. P. Vendelin moral ustaviti izkopavanje razvalin Kafarnauma, ker so bili vsi de-lavci-reizervisti poklicani v vojsko, ali pa, da so v Damask prišli vojaki iz južne Arabije. Ko smo bili v Carigradu, so bili (Turki zopet v Odrinu, premirje v
II.	balkanski vojski se je sklenilo. V Carigradu se je vojska le na tem poznala, da konjev ni bilo, da bi vozili tramway. Drugače je pa imel v petek sultan, kakor navadno, svoj selamlik ob veliki paradi vojačkov z vojaškimi godbami, je prijazno pozdravljal na vse strani ter Šel mirno z ministri molit v svojo mošejo : „Allahu akbar“ — Allah je ve|ik. Na ta značaj mohamedancev menda res vpliva njihova vera, „islam“ = („udanost“ v Boga ali Allaha; kakor je od
In sedaj poglejmo razmere med Slovenci. Med nami je veliko javnih in veliko privatnih Šu\ferajns-kih nemških šol za slovenske otroke. Ce bi bili Nemci v resnici to, s čimer se ponašajo, kulturonosci za Slovane in Če so Slovani res še tako neolikani, bi jim Nemci morali poskrbeti ljudske šole s slovenskim u-čnim jezikom. To bi bilo v resnici kulturno, ker edino to je peclagogično ter odgovarja kulturnim pojmom o vzgoji. Ker pa nam usiljujejo nemške šole, ni njih namen širiti kulturno, temveč nemško mođ.
Tudi Madžari so na istem stališču s svojimi madžarskimi ljudskimi šolami. V zadnjem času pa so Madžari vendar spoznali, da je nekulturno in nečloveško edino le madžarščino slovanskim in ramenskim otrokom utepati v glavo. Zato je ogrski naučni minister Bela pl. Jankovich izdal naredbo, po kateri je sedaj dovoljeno, da se v vseh ljudskih in meščanskih šolah in na učiteljiščih verouk vrši v materinem jeziku učencev.
Ali je že kateri avstrijski naučni minister izdal tako naredbo za avstrijske ljudske išole ? Ali se bo u-pal sedanji minister izdati tako v resnici kulturno naredbo? Vsaki kulturi bijejo v obraz razmere, ki vladajo po naših šulferajnskih in nemških javnih ljudskih šolah, v katere zahajajo in se silijo slovenski otroci. Nemškega jezika, ne razumejo in vendar se jim mora verouk v nemščini utepati v glavo, Ce katehet vendar iz usmiljenja do slovenskih otrok iste poduču j e v maternem j eziku, stavijo poslanci a la Wustian in Marekhl kar interpelacije na ministra. Ce razdeli katehet slovenske katehizme med slovenske otroke, jih učitelj pobere ter si tako prilasti tuje blago. Da je tak duhovnik najčrnejšei zapisan in debelo podčrtan pri nemškem Volksratu in da je izpostavljen najsurovejšiim napaidom nemškutarskih in nemškoMberalnih listov, ni treba posebej več povdar-jati.
Nemški liberalci in nacionaici, učite se od mongolskih Madžarov!
Obeni zbor Zadružne Zveze v Ljubljani.
V pondeljek, dne 4. t. m., se je vršil v Ljub-Ijajni letni občni zbor Zadružne Zveze v Ljud. domu ob Številni udeležbi. Zborovanje je otvorll predsednik dr. Ji. Krek, pozdravil deželna odbornika 'dr. Pegana in dr. Lampeta, konšfa.tirai sklepčnost in podal poročilo o krasnem poslovanju Zadružne Zveze v pre-
Allaha sojeno, tako se pa zgodi, zalto je nepotrebna razburjenost.
7. Svetopisemski spomini v Egiptu, izhod iz Egipta.
Razun studenca in ječe, kj nas spominjata egiptskega Jožefa (I. Mojz. knjiga) še imamo drage reči, ki nas spominjajo dogodkov iz Sv.; pisma. To je Mojzes, rešitelj izraelskega ljudstva iz egiptske suž-nosti ter njegov veliki voditelj, učitelj in postavoda-jalec.
V Kairi, in sicer na Nilovem otoku Roda, kjer je merilnik za naraščanje Nila, se kaže na mestu, ki nima drugače nikake posebnosti in nikakega spomenika, kraj, kjer je bil Mojzes kot dete položen v jer-basčku v ločje na bregu reke in ga je našla faraonova hči in vzela za svojega sina (II, Mojz. knj, 2.
I	ogl.). V moklatamskem gorovju se pa kaže studenec, ki ima ime „Mojzesov studenec“, Ain Musa. Naša družba ni šla v ta kraj ravno radi Mojzesovega studenca, ampak radi okamenelega gozda, ki se nahaja v tem kraju mokatamskega gorovja, In pa radi tega, da obiščemo tudi vzhodno ali arabsko puščavo, kakor smo bili pri piramidah in memfiškem grobišču v zahodni ali libijski puščavi, M je sevjerni del Sahare,	!	I I
Zasedli smo zopet za cel popoldan osle In sicer kairske, ki so bili še večji in močnejši ko bedrašin-ski. Cela karavana nas je jezdila skoro skoz celo mesto in njegove glavne ulice mimo Ezbekijevega vrta. Tuintam radi gnječe ni šlo hitro. Sele ko smo prišli v mesto mrtvih, h kjajlifskim grobovom, je šlo nemoteno najprej. Kmalu smo bili v popolni puščavi. Kakor valovito morje so se zdeli grički peskaj in peščena tla brez pota ali steze. Kjer je veter bolj odpihal pesek, tam so bila trdnejša tla, tam so osli skakljali bolj naglo. Bežati so namreč tudi tu morali, če se je le količkaj dalo. Pri tej „divji gonji“ skoz puščavo sta se pripetili ‘dve nesreči, ki sta potekli brez žalostnih posledic. Neki dolgouhi sivec, ki sol mu menda rojile
tečenem letu. Kako v velikih težavah so druge dežele, kjer še ni zadružna ideja prodrla tako globoko kot pri nas! Kljub temu, da so v prošlem letu vse panoge v industriji silno trpele, bil je v Zadružni Zvezi kmečki kredit primeroma jako cenen in nabrani kapital je celo zrasel in se konsolidiral. Nikdar ni bila Zadružna Zveza tako trdna kot danes. Zveza je sklenila pogodbo z dalmatinskim Savezom, h kateremu so pristopile vse dalmatinske denarne zadruge. Savez redno vračuje denar in je za to prazna trditev, da ima Zadružna, Zveza toliko in toliko izposojenega denarja, v Dalmaciji, ki ga ne bo dobila nazaj. To, da so ,se dalmatinske zadruge ločile od Zadružne Zveze in pristopile k Savezu, je prinesel zadružni razvoj. Sedaj, ko se je dalmatinska zadružna organizacija razvila, je popolnoma prav, da je postala samostojna, ker je dovolj močna, Mi živimo s' Savezom danes v najboljšem razmerju.
Poročilo načelstva.
Ravnatelj Traven je poročal o delovanju načelstva, Iz njegovega poročila se vidi, da je na novo k Zadružni Zvezi pristopilo 21 zadrug, odpadlo 7, tako da je štela Zveza koncem leta 1913 682 zadrug. Iz Kranjske je pristopilo na novo Zvezi 7, iz Štajerske 4, iz Istre 1, iz Dalmacije 9 zadrug. Na Kranjskem so se pred vsem osnovale živinorejske! zadruge, ka-terih je bilo 5. Denarna zadruga se ni osnovala nobena*. Na Štajerskem pa sta se med dragimi osnovali dve denarni zadrugi in ena v Istri. Po posameznih deželah se razdele Zvezine članice: Kranjsko 337, Štajersko 116, Koroško 45, Gohiško 7, Trst 6* Istra 79, Dalmacija 92. Kar se tiče pogodbe z dalmatinskim Zadružnim Savezom;, se je on zavezal sprejeti vse Zvezine članice in je nasproti Zadružni Zvezi porok in plačnik za dane kredite ter bo tekom šest let v enakih letnih obrokih poravnal ves dolg Zadružni Zvezi.
Zadružna Zveza je v. preteklem letu izvršila kot revizijska oblast pri svojih članicah 369i revizij, in sicer: na Kranjskem 187 rednih, 1 izredno in 1 generalno; na Štajerskem1 40 rednih, na Koroškem 24 rednih,, na Goriškem 1 redno, v Istri 47 rednih, 1 izredno in 1 generalno, v Dalmaciji 59 rednih in 2 generalni reviziji.
Zadružna Zveza je tu® denarna centrala in je kot taka v preteklem letu, dasi je bilo še leto denarne krize, prav dobro shajala, Djajsi so-4>ile denarne razmere povsod Še silno napete in je bilo čutiti povsod pomanjkanje denarja, je imela Zadružna Zveza
druge misli po glavi, kakor da bi se zanimal, koliko dolgočasnih kaimnov morajo preskočiti njegove noge, se je naenkrat poteknil, a njegov jezdec je telebnil čez oslovo glavo s svojo glavo naravnost v tla, ki so bila, k sreči peščena, tako da se je s svojim čelom in nosom zaril v pesek. Nepazljivemu oslu bd se lahko slaba godila, ker nesrečni jezdec je bil iuris doktor, sodnik iz Nemčije, tedaj tožnik in sodnik obenem. A ker je bil naočnik, corpus delicti;, ki ga je potegnil ta sodnik ven iz peska, tudi nepoškodovan, je bil osel popolnoma oproščen. Pri tem /dogodku je bil samo naočnik zakopan v pesek, ne Človek, kakor v naslednjem slučaju. Prišle so mi namreč na misel besede iz II. Mojzesove knjige, 2. pogl., 11. in 12. vrste: „Tiste dni, ko je bil Mojzes zrastel, je šel k svojim bratom in je videl njih stisko, .in egiptskega moža, ki je pretepal nekoga izmed Hebrejcev* njegovih bratov. In ko je sem ter tje pogledal, in ko ni nikogar videl, je ubil Egipčana, in ga je zakopal v pesek.“ Ra-ditega je moral Mojzes v 40. letu svojega življenja bežati iz Egipta in je živel v Madianski deželi, 'dokler ga ni čez 40 let poklical Bog, da gre nazaj v Egipt in reši izvoljeno ljudstvo iz Egipjta ter pelje proti obljubljeni deželi.
Sodnikova dobrota pa je imela slabe posledice. Ker je tako milo razsodil in oslu vse odpustil, si je mislil tovariš tega osla, da si tudi on sme dovoliti brez kazni podobno šalo in stresti jezdeca v pesek. In res izgubi kmalu ravnotežje ta hudomušnež in se že opoteka s prednjima nogama in z glavo proti tlom. Toda jezdec, ruski profesor, je hitro spoznal položaj in skočil iz stremen čez oslovo glavo na svoje noge ter se smejal, da je moral osel sam pobirati svoje grešne kosti iz peska. To je ozdravilo naše osle popolnoma. -Nobenemu ni prišlo več na misel, da bi poskusil kaj podobnega.
Sicer smo pa v počasnejšem teku prišli že precej visoko v planjave mokatamskega gorovja. Na celem gorovju ni nikake vegetacije. Naenkrat izda dragoman povelje, naj stopimo z oslov, da si odpočijemo
zadosti likvidnih sredstev na razpolago, tako da je lahko dovoljevala posojila in imela velike svote naložene v drugih denarnih zavodih. Seveda se ima za to zahvaliti svojim članicam, ki so držale izborno disciplino, zato pa je hotela vzdržati tudi cel čas precej nizko obrestno mero 5% % za kredite. Zavodi izven naše organizacije so plačevali 6/4%, do 8%. Poro-čilo se je soglasno odobrilo.
Na to je poročal v imenu nadzorstva g. župnik in deželni poslanec Piber, ki je povedal,, da je imelo nadzorstvo od lanskega občnega zbora 11 sej in sicer večinoma redno vsak mesec; natančno so se pregledala revizijska poročila, pregledovalo se je knjigovodstvo in blagajna ter se je vse našlo v polnem redu.
Bilanca In letni račun za leto 1913.
Ravnatelj Traven je podal letni račun in bilanco za leto 1913„ iz katerega razvidimo, da je celokupni denarni promet v minulem letu znašal 98,022.358 K 96 vin., odbivši bilančne postavke leta 1912 v znesku 29^650,904 K 54 vin., znaša potemtakem čisti promet leta 1913 68,371.454 K 42 vin. Cisti dobiček je pa znašal v minulem letu 41.525 K 84 vin.* naloženega denarja je pa bilo koncem leta 1913 2,288.553 kron 38 vinarjev.
Krediti, katere je dala Zadružna Zveza svojim članom, so se v preteklem letu zmanjšali za 570.093 K 17 vin. Vloge stalne, ki so znašale koncem 1. 1912 4,404.737 K 72 vin., so se zvišale (za 53,5-603 K proti prejšnjemu letu. Vloge v tekočem računu, ki so znašale koncem Iella 1912 10,452.833 K 99 vin., so se zvišale za 1,094.797 K 94 vin.
Aktiva znašajo 16,209.762 K 31 vinarjev, pasiva 16,168.236 K 47 vin.
Rezervni zaklad znaša 184.969 K 84 vin.
Koncem leta 1912 je znašalo stanje deležev 39,213 v znesku 392.130 K, v letu 1913 je prirastlo še 884 deležev v skupnem znesku 8840 K, skupaj je pa 400.970 K; tekom leta 1913 pa se je izplačalo 254 deležev v znesku 2540 K, tako da je stanje deležev na koncu leta 1913 znašalo 39.843 v znesku 398,430 K.
Predsednik dr, Krek je predlagal, naj se od čistega dobička 41.525 K 84 vin. da 40,000 K splošni rezervi, 1525 K 84 vin. pa posebni rezervi. Predlog je bil sprejet in bilančno poročilo potem soglasno o-dobreno.
Volitev.
Odbor in nadzorstvo se je volilo na predlog dr. Pegana z' vsklikom.
Izvolili so se v odbor namesto letos izstopiviših članov sledeči:	Ivan Cesar, Mozirje; Pr. Demšar,
Češnjica; dr. Anton Korošec, Maribor; Ivan Mahu-lja, Omišalj; Anton Abram, Košana; A. Cok, Trst; Josip Grašič, župnik, Beram; Mihael Hušo, kaplan, Podgrad; dr. Valentin Rožič, Celovec; Ivan Bešter, župnik, Senožeče.
V nadzorstvo se je izvolil Al. Šarec, župnik v Smartnu pri Kranju.
Izprememba pravil.
Nato so se odobrile nekatere izpremembe pravil Zadružne Zveze, izmed katerih je najvažnejša ta, da morajo večje članice imeti pri Zadružni Zvezi tudi sorazmerno več deležev. Po novih praviljh bo štel odbor namesto 24 članov le 16 in Zvezino načelstvo namesto 9 članov le 7, to pa za to, ker odpade sedaj Dalmacija.
v gozdu. Prvi del povelja je bil hitro in rad izvršen. Drugi del pa še nam je bil le takrat razumljiv, ko smo bolj natanko začeli ogledovati tla. Gozda seveda ni zdaj. nikakega, ampak na tleh je kamenje, večj,e ali manjše, podolgovato, robato ali okroglo, in to so okameneli deli nekdanjega gozdar Naravoslovci mislijo, da se je to okamenenje izvršilo v, predzgodovinski, tercierni, dobi po vročih vrelcih. Drevo tega okamenelega gozda imenuje naravoslovec Unger Ni-colia aegyptiaca, ki je neka vrsta bombakacije, Oka-menine se nahajajo tudi drugod. Toda v takem obsegu in sredi puščave je ta okamenel gozd zanimiva posebnost. Porušen, zdrobljen, okajmenel gozd so nekdaj pokrivale vrhne zemeljske plasti. Moč puščave, sila vjetrovja je te plasti odkrila,, tako da ležijo kosti tega mrliča, gozda, celo nage pod milim nebour vročega egiptskega podnebja. Kako čudovita je knjiga narave!
Naprej je šla pot večinoma navkreber. Le tu-intam so lahko poskočili oslički v kako dolinico, da so tem težje krevsali navzgor po suhem, pustem, ka-menitem svetu Mokatama. Cim višje smo bili, tem vece je kamenje, tem obširneje so skale, tem bolj je še razdrapan svet. Kmalu pridemo do vrha mokaiajn-skega gorovja. Pred seboj vidimo veliko kotanjo polno pečin, ki je obdana v polukrogu z visoko skalnato steno. Pod to steno v prepadu je Mojzesev studenec. Ker se k njemu težko pride, so se drugi zadovoljili s tem, da so videli samo kraj studenca. Dragoman jim je tedaj rekel, naj jezdijo počasi naprej, mene pa je čakal, da pridem nazaj iz studenca.
Sel sem peš med skalovjem z dvema gibčnima Arabcema. Pridemo pod steno ter vidimo jamo, v katero vodi poševno ozka votlina, vode še pa nismo videli. Naprej je bilo treba plaziti po rokah in nogah, Arabca sta hitro zdrčala doli ter se krepčala s stu-denčno vodo. Kmalu šem bil tudi jaz pri izvirku. Vode ni bilo. rajvno veliko, v drugem poletnem času je je bojda reč; zato takrat ni treba tako globoko pia-
Zadružni fond.
Gospod ravnatelj Traven je opozarjal na zadružne polome zadnjih let (Glavna posojilnica, Agro-Merkur, Centralna kasa v Celovcu, torej zavodi, ki niso bili v naših rokah) ter je povdarjal, da je potrebno osnovanje zadružnega fonda za pomoč zadrugam, ki so vsled nesreče prišle v stiske. Tem zadrugam bi se pomagalo s prispevki, ki bi naj jih pa plačevale članice vsako leto. Na ta način bo le rast-lo zaupanje v naše zadruge, ker bodo videli ljudje, da so naše zadruge močne in da ni bojazni za kako eventuelno izgubo. V ta fond so danes, ko še ni bilo nobenega sklepa, prispevale zadruge že nad 13 tisoč kron. Predlaga torej, naj osnuje Zadružna Zveza v ta namen poseben zadružni lond, v katerega naj bi prispevale zadruge vsako leto eno desetino čistega dobička prejšnjega leta. Določati izjeme ima načelstvo pravico v izvanrednih slučajih. Ziadružna Zveza naj nalaga od teh prispevkov vsako leto 10.000 K kot glavnico, ostalo pa naj da Zadružna Zv.eza članicam. ki so v eventuelni potrebi.
Deželni odbornik dr. Lampe pozdravlja ta predlog, ker bo žrtev, ki jo store^zajdruge na ta način v korist splošnosti, tudi njim samim koristila, kajti vsak bolan otrok v zadružni organizaciji vpliva tudi na druge.
Dr. Krek povdarja, da zadružni fond nima samo izključno sanacijskega namena, temveč tudi namen, nuditi zadrugam pomoč tudi v drugih ozirih, a konstatira pa na podlagi pravil, da je vse premoženje zveze premoženje njenih članic.
Ravnatelj Traven naglaša, da se bo knjigovodstvo zadružnega fonda vodilo ločeno po posameznih deželah in članicah, tako da bo jasno, koliko je vsaka članica vplačala. Predlog ravnatelja Travna je bil nato sprejet.
Sprejel se je tudi predlog poslanca Ozmeca, — naj se vodi knjigovodstvo zadružnega fonda ločeno po deželah in članicah.
Slučajnosti.
Predsednik dr. Krek je predlagal, naj se pooblasti načelstvo Zadružne Zveze, da vloži prošnjo na ministrstvo za prirejanje tečajev za izdelovanje domačega orodja. Predlog je bil soglasno sprejet.
Poslanec Hladnik je priporočal, naj Zadružna Zveza zniža članicam obrestno mero od kredita in se je ta želja vzela na znanje.
Kako se na Ogrskem delajo panslavisti.
Dne 23. aprila je imel ministrski predsednik grof Tisza v ogrski poslanski zbornici jako značilen govor, ki nam posebno' osvetljuje ogrske notranje razmere. Obdolžil je namreč rumunskega poslanca dr, Aleksandra Vajdo, da ima intimne zveze s panslavističnimi rusofili. To trditev, ki je skušala v sumljivo luč postaviti patrijotizem vodilne osebe ogrskih Rumunov, je dokazoval s tem, da je pokazal vizitko panslavističnega ogrskega, Rusina 'dr. Genovskega, ki je priporočal dr. Vajdi nekega uradnika. In iz tega priporočila je sklepal grof Tisza, da ima dr. Vajda nedopustne odnošaje s> panslavističnimi rusofili. Cujmo, kako se je to zgodilo!
Leta 1942 se je pojavil po rusinskih sila revnih vaseh na Ogrskem nek mlad mož, ki je povsod pri-
bližno to-le pridigova! :	„Nič se ne bojte, postanite
ortodoksni vseslovani in Rusi vas ne bodo zapustili. Carjevi vojaki se že pripravljajo na vhod na Ogrsko in potem boste vi zvedeli, kaj se pravi biti gospod. Poglejte tam ogromna posestva grofa Schönborna ali kakega drugega barona!, Rusi bodo to zemljo med vas razdelili, ako prestopite k pravoslavju — in kozaki bodo prepodili z Rimom zedinjene duhovnike in barone.“ Priprosti prebivalci teh vasi so verjeli lepim besedam in so prišli na shajališča, kjer bi se natančneje pomenili o prestopu in o novi pravoslavni veri. Mesto preprijaznega mladega gospoda«, ki jim. je vzbudil tako lepe ruske nade, so zagledali pred seboj ogrskje orožnike, ki so jih vklenili, predno so si ubogi imetje sploh zavedli, da so kaj zagrešili. Ti zapeljani revčki pač niso mislili, da je ta mladi gospod, ki jim je tako lepo govoril o ruskem carju in ruskih kozakih, nič drugega kakor detektiv ogrske policije. Mladi talentirani Agent provocateur se je pisal Duliskovicz. Rusin po rodu, je bil spoden iz gimnazije, se preselil v Ameriko, se zopet vrnil v domovino m stopil v službo ogrske polipi,j/fe in ker ni mogel na noben način izslediti med Rusini državi sovražnih elementov, je začel revne ljudi napeljevali do dejanj, s kojih odkritjem bi si on nakopal nevenljivih zaslug pri ogrski policiji. Ta Duliskovicz je obiskal tudi še grofa Bobrinskega in izvabil temu ruskemu vseslo-vanu 1000 rubljev pod pretvezo, da jih porabi za — podkupovanje ogrskih poslancev lin oprostitev v Mar-maroškem Sigetu toženih RuSinov r— istih, ki jih je Duliskovicz sam pomagal spraviti v ta proces. Res krapna je bila scena v tem procesu, ko je nastopil ta policijski agent Duliskovicz proti grofu Bobrinskemu in mu dokazal, da je on tisti, ki je dal 1000 rubljev ogrskim Rusinom, denar, ki mu ga je Duliskovicz — preje Sam vzel.
Duliskovicz pa jo imel razven te naloge, provocirati uboge rusinske kmete in jih spravljati v ječo, še druge . , .
Julija meseca leta 1913 je obiskal« ogrsko-ru-munskega poslanca dr. Vajdo, ki se je mudil, kakor običajno, tudi letos v Karlovih varih kot zdravnik, nek mlad mož s priporočilnim pismom od dr. Gerov-skega, drugega kbpajiščnega zdravnika. Ta mladi človek se je dr. Vajdi predstavil za advokatskega kandidata, ki ga zasleduje vlada, ker je Rusin in zaradi teh zasledovanj ne mope napraviti aldvokatskega rigoroza. Srce da mu krvatvi, ako se spomni, kako Agents provocateurs ubogo rusinsko ljudstvo po nedolžnem spravljajo v ječe. On da hoče temu ljudst/u odpomoči s tem, da bi izdajal nek list in ustanavljal društva za gospodarsko povzdigo ljudstva.. Toda za to rabi podpore in sodelavcev. Dr. Vajda mu je rekel, da gai on spravi v dotiko z drugimi voditelji o-grskega ljudstva. Toda to ponudbo dr. Vajde je ta: mož jako previdno odklonim,, češ, ;da s,e on, ki ga zasleduje ogrska policija, ne upa stopiti v stik z voditelji drugih ogrskih narodov. Prosi pa le za priporočilo na poslanca Markova.. Poslanec dr. Vajda ga je nato vprašal, ali on sploh ve, kdo je ta Markov; ta, Markov je vendar voditelj galiških rusofilov, in on, dr. Vajda, vendar ne more dati priporočila na moža, katerega on prvič sploh ne pozna in kojega rusofilsko naziranje on strogo obsoja in vsakega Rusina pred njim svari. Med tem časom pa, ko se je dr. Vajda, nič slabega misleč, z njim razgovarjal, se je hotel mladi mož skrivoma polastiti priporočilnega- pis-
ziti. Dragoman me je svaril, naj ne pijem iz tega studenca, ker nisem na tako vodo navajen. Toda iz Mojzesovega studenca se ne pije tako vsak dan. Zato sem napravil nekaj čvrstih požirkov seveda po vzgledu tistih 300 Gedeonovih junakov, „ki so z roko k ustom vodo nosili“ (knj. Sodnikov 7, 6). Bila je dobra in mi ni nič škodovala. Ali ima Mojzes s tem sfludencom kaj opraviti, se ne da reči. T,udi za druge enake reči nimamo dokazov, n. pr. da bi Mojzes bil izpostavljen v ločje Nila ravno na tem mestu, kjer, se kaže. V takih slučajih zadostuje vedeti, da si ljudstvo take dogodke na dotičnih mestih lokalizira. Pri tem Mojzesovem studencu je dovolj, da ga ljudstvo imenuje po tem slavnem imenu. Z večjo pravico se pa imenujejo Mojzesovi studenci, Ijun Musa, studenci nasproti mestu Suez, na vzhodni strani Rdečega morja, odkoder je Mojzes peljal Izraelce proti Sinajski gori.
Počasi smo prilezli od studenca navzgor na mesto, kjer je čakal dragoman z mojim osličkom. Odtod sva jahala' v najhujšo strmino, tako da se je jira-gomanov osel obotavljal iti naravnost in ga le moral pustiti po daljšem ovinku navzgor. Moj je bil večji junak in je kar Svojevoljno ubral pot naravnost na vrh Mokatama. Ko priškrebeta z menoj na vrhunec, pa zapazi, da je naša kajravana že kake pol ure naprej. To ga je tako podžgalo, da se spusti v skok in dirja skokoma ves čas, dokler ne dene nazaj vse karavane. Ker sem se že navadil trdno stati v stremenih in nam je vodja rekel, da tem oslom ni treba poveljevati, kako naj hodijo, da' to že bolje sami vejo, sem ga pustil tem raje, ker me je pri tem divjem skoku hladil lahen vetrič. Pa tudi tajkrat, ko sva že došla karavano, se ni ustavil, ampak divjaj je mimo nje naprej. Tb pa je vzbudilo tudi druge osle, tako da se spusti v skok za nama cela karavana.,. Bila je krasna slika karavane v skoku dirjajoče skoz arab-sco puščavo proti solnčnemu zatonu. Hitreje pa tudi Izraelci niso mogli iti izEgipta, .fiatai so „Egiziani
ti šali v ljudstvo, da naj hitro gredo iz dežele, rekoč: Vsi bomo pomrli.“ (II, Mojz. 12, 33.)
Ker se moj osel ni hotel tako ponižati, da ki se sam ustavil, ker bi njegovi tovariši lahko mislili, da ni mogel več y- skoku teči, zato sem se ga jaz usmilil in rešil situacijo s tem, da sem ga zadržal in pohvalil pred vsemi. Nekaj časa me je ubogal, potem se pa zopet zagnal v skok in vzdignil za seboj celo karavano. Ko smo bili zopet že v počasnejšem teku, je prisopihajl za nami draigoman s svojim sicer z raznimi verižicami okoli vratu okinčanem pa slabim osličkom. Zdaj šele je bilo s skokom pri koncu, in na drajgoman o v ukaz se je tudi moj osel moral zadovoljiti ne sicer s hojo — to .bi bil naenkrat prevelik prehod —, pač pa z navadnim tekom. Solnce se je obračalo ravno k zatonu, ko smo prišli na konec moka-tamskega gorovja na strmino na,d mestnim gradom, od koder je ob solnčnem zahodu najlepši razgled na grad z alaba.strsko mošejo, na mosto s številnimi minareti, na piramide, Nil in puščave.,
Prav zanimiv spomin na, Mojzesa v Egiptu je končno v Stari Kairi. Tam je pozidana nova moderna sinagoga egiptskih Judov, ki se odlikuje po svoji lepi stavbi in se nahaja V njej več zvitkov starih in novih rokopisov. Glavna posebnost pa je nekako v sredi sinagoge. Tam je postavljen štirioglat kamenit spomenik z lepim hebrejskim napisom, ki pravi, da je tu molil Mojzes pri izhodu iz Egipta. Čeravno se tudi to celo nič ne da dokazati, da je Mojzes ravno 4u molil, je vendar zopet vsekako zanimivo, da Judje tako cenijo ta spomin in tu lokalizirajo oni važni dogodek, kö se je Mojzes z vročo molitvijo proti Bogu podal na tako odločilno pot iz Egipta, kakor da bi na ta način izpolnjevali zapoved Mojzesovo, ki jim je sicer v dragem zmislu naročil:	„In ajko te danes ali
jutri tvoj sin vpraša, rekoč: Kaj je to? mu odgovori: Z močno roko nas je izpeljal Gospod iz Egipta, iz hiše sužnosti-“ (II. Mojz. 13, 14)
e../ - c*#». '	- JBalj« prih.)
ma dr. Gerovskega. Dr. Vajda pa je hitro spravil to pismo v svojo pisalno mizo in se nji več brigal za celo stvar. Mladi mož pa je odšel brez vjizitnice na Markova m brez priporočilnega pisma dr. Gerovskega. Ta možic je bil — Duliskovicz, kojega ime takrat še ni Mìo znano in čigar vloge še ni nikdo poznal, raz-ven njegovi predpostavljeni . . .
„'Mladi Rus“, o katerem je govoril ogrski ministrski predsednik Tisza v ogrski poslanski zbornici, da je bil od znanega rusofila dr. Gerovskegaj priporočan dr. Vajdi, je bil Duliskovlic. In tisto priporočilno pismo, ki bi naj dokazalo j.Jintimne odnošajje“ dr. Vajde z rusolili, je preskrbel ta Duliskovicz, mož v službi ogrske policije. Toda» ne samo to! Priporočilno pismo, ld ga je dal dr. Gerovskj Duliskoviczu v Karlovih varih, se Še danes nahaja vi rokah dr. Vajde; in vendar je imel tudi ministrski predsednik gro! Stefan Tisza v rokah eno priporočilno karto, ki je služila baje istemu namenu, Ker je pa čisto naravno, da Duliskovicz ni mogel priti z dvema) priporočilnima pismoma istega avtorja k dr. Vajdi, dokazuje to drugo pismo čisto jasno, da je bilo preskrbljeno le, da bi dokazalo nedopustne odnošajje dr. Vajde. Ker torej Duliskovicz ni mogel dobiti pravega priporočilnega pisma, ki ga je res oddal, moral si je preskrbeti drug corpus delicti, da je ugqdil svojim pred- ' postavljenim. Tako se je torej odkrilo to brezvestno agentovsko početje, ki je bilo do -sedaj mogoče samo še na Ruskem,
In tega človeka in njegovih nečuvenih dejanj se je poslužil ministrski predsednik grof Tisza, da bi očrnil voditelja ogrskih Rumunov z veleizdajo in postavil ves rumunski narod kot veleizdajalca pred celi svet.Bolj tipičnega slučaja ni, ki bi dokazal, s kakimi sredstvi se dela na Ogrskem ogrska narodna politika, kakor je pač ta.
Tako se na Ogrskem delajo „panslavisti.“ Na našem avstrijskem jugu so zadnji, dve leti tudi začeli vohati za srbofili, za panslavističnimi Jugoslovani. V to svrho porabljajo nemški nacionajci in drugi prijatelji Slovencev in Hrvatov: razne vohune (špicelj-ne), ki imajo nalogo, izzvati v kaki družbi, v. katero se vtihotapijo, jugoslovansko navdušenje, kajtere potem izdajajo svojim plačnikom, nemškim Volksratom, nemškim in nemšklutarskim listom in ! tudi merodajnim činiteljem. Ob srbskih zmagah so ti‘špiceljni po gostilnah izzivali navdušenje nad srbskimi zmagami; če pa je kdo zaklical: Jživijo Srbija!“, so ga pa kar ovadili kot sovražnika Avstrije. Posebno radi se taki plačani špiceljni vrivajo med nepazno mladino, katero ložje spravijo v „jugoslovanski ogenj.“ Torej pozor ,pred njimi! Kakšen duh prešinja nemške na-cionalce napram Slovencem, je pokazal deželni poslanec dr. Negri, ki se je drznil y dježelni zbornici izjaviti sum, da bi avstrijska vojska ob Dravi in Savi,) torej na slovenski zemlji, že stala v sovražni deželi. Tako pri nas delajo Nemci „panslaviste"’!
Delegacije
V	sredo, dne 6. t, m., popoldne, se je sešel de-lcgacijski odsek za zunanje zadeve pod predsedstvom dr. Fuchsa. Seje so se udeležili -tudi minister za zunanje zadeve gro! Berchtold in vsi drugi ministri s svojim predsednikom grofom Stiirgkhom vred. Poročevalec, marjquÄs Bacqiiehern, je v svojem govoru o-menjal dogodke, ki so se doigrali na polju zunanje politike od zadnjega zasedanja delegacij sem. Govoril je pred všem. o resnih notranjih in zunanjih nevarnosti, ki prete novi kneževini Albaniji; govoril je tudi obširno o naših odnošajih do velevlasti in pa do balkanskih držav. Zlnačilno je, da so se njegova izvajanja in brez dodatka izključno gibala okoli točk, ki jih je razpravljal Berchtold v svojem ekspozeju. Delegat dr. Bärnreither je pa dejal, da sta pred vsem Avstrija in Italija odgovorni, da postane tudi Albanija država. Govornik je stavil tudi na ministra za zunanje zadeve vprašanje, je li bila Albanija tudi predmet pogovora ob priliki ministrskega sestanka v Opatiji. Kar se tiče Bolgarije, se ne bo bolgarska politika nikdar popolnoma naslanjala niti nai Rusijo niti na Avstrijo, ampak porabila vsako konstelacijo, ki bi ji utegnila koristiti. Glede Rumunije se 'e izrazil govornik, da sajmo diplomatični odnošaji ne
ridejo v poštev, in da tudi javno mnenje igra odkv čdno vlogo. Svari pa, da naj se ne polagai važnosti na razna pretiravanja časopisov* Želim, da bi bilo tako, kakor govori ekspoze. Pozdravlja zbližanje Anglije in Nemčije in želi, da, bi bili tudi mi^ zraven. A konečno še naglaša, da je naša svetai dolžnost,^ da o-brnemo več pozornosti na pospeševanje narodnega gospodarstva in na sanacijo naših notranjepolitičnih razmer. Nato se je seja prekinila in se nadaljevala v četrtek, dne 7. t. m.
*
V	tej seji je prvi govoril socijaldemokrat dr. Ellenbogen, ki je zahteval sklicanje češkega deželnega zbora in se obračal proti očitkom, da^se socijalni demokrati zavzemajo za delazmožnost državnega zbora le radi dijet. Nato je govoril dr. Waldner, ki je dejal, da je, prestolni govor napravil najneugodnejši uti s, ekspoze zunanjega ministra pa je samo uljudnost napram evropskim državam, nikakor pa ni poročilo delegacijam. Zunanji minister Berchtold je na to odgovoril dr. Ellenbogenu na njegovo interpelacijo zaradi stavke v Coloradu ter je povedal, da se je avstrijski konzulat v Denverju že od začetka trudil za interese avstrijskih delavcev. Kljub temu ni mogel
preprečiti vsega, Dva Avstrijca sta bila ubita, mnogo drugih pa je trpelo precej /škode.: na premoženju. Avstrijska vlada je radi tega intervenirala pri ameriški.
Nato je govoril delegat dr. Korošec in izjavil, da morajo biti Jugoslovani pri razpravi o balkanskih državah zelo previdni, da se ne pojavijo proti njim denuncijacije, češ, da so nezanesljiv element v državi. Cisto po krivici in brez podlage se sumniči Jugoslovane. Avstrijska in ogrska politika je sicer taka, da bi povzročila iredento, toda naši narodi so tako dobro vzgojeni, da ne sledijo izzivalcem in trdno zar upajo na dinastijo, Napram Bolgariji ne delamo prave politike, Če jo hočemo zai-se pridobiti!. Za vzgled si vzemimo Rusijo. Jugoslovani si žele boljših razmer do Srbije, že zato da se onemogočijo velikosrbs-i ke aspiracije na naše ozemlje. Govornik toplo po-; zdravlja imenovanje dr. Mandiča, ki je v Bosni in v hrvaških deželah napravilo najboljši utis. Današnja velikomažarska politika glede eksproprijacije katoliške obali je nevarnejša, kakor odpravljeni hrvaški komisarijat. Kar dostaje Italije,, mi ne potrebujemo Italije, toda Italija nas bo vedno rabila z ozirom na svojo sredozemsko in maloazijsko politiko. Glede na ravnanje z Lahi v Avstriji bi si Jugoslovani želeli, da bi se nam dala enaka mera. Kar zadeva Albanijo, se je pri izvolitvi Kneza konfesionalni moment le premalo uvaževal. Že danes se kaže, da hoče knez najinteligentnejše prebivalstvo, namreč katolike, zapostavljati. Govornik vpraša, nato ministra za zunanje zadeve, kako je s protektoratom katolikov v Albaniji in v novi Srbiji in posebno, če ostanejo pravice patronata Avstriji, ali če preidejo na Srbijo,
Nato je govoril še dr,. ,V an ek in dejal, da prestolni govor in ekspoze naznanjata najrevnejšim slojem prebivalstva nova bremena.
Seja se je potem prekinila in se nadaljevala ob %4. uri popoldne. Prvi je govoril delegat Wolf in se pečal z vsebino rdeče knjige in prešel potem na naše notranje zadeve; izrekel je to kuriozno trditev, da so zmage balkanskih Slovanov onemogočile sporazum med Cehi in Nemci na Češkem. Delegat Udržal je izjavil, da so Cehi že od leta 1908 pripravljeni se z Nemci spraviti, toda zaman; končaj je z apelom, da se češkemu ljudstvu da to, kar mu gre po državnih osnovnih zakonih. Delegat dr. Kramar je povedal, da pri albanski politiki nikdo drugi ni napravil boljše kupčije, kakor ravno Italija. Razpravljal je potem Še na široko razmerje med Cehi in Nemci in pribil, da mora v kratkem zavladati n.a Češkem postavno razmerje, to je: konstituiranje deželnega zbora in deželnega odbora. Da bi se pri tem res nevarnem položar ju, v katerem se nahaja Evropa, dražili še Slovani in se spravljali v kolizijo z državo, to bi svetoval samo tisti, ki mu ni nič mar naša država. Ko je kratko govoril še grof Berchtold, se je seja zaključila in
se nadaljuje danes ob 10. uri dopoldne.
*
* *
Istega dne je zboroval tudi vojni odsek pod predsedstvom kneza Schonburga. Govorili so poročevalec dr, Rosner, vojni minister pl. Krobatin, večde-legatov in v imenu S. L. S. dr, Šušteršič. Dejal je, da ljudstvo sicer potrpežljivo prenaša rastoča vojaška bremena, da pa je dolžnost vseh vojaških faktorjev, ozirati se pri novih bremenih, pri tem potrebnem zlu več ko mogoče na potrebe prebivalstva. In res lahko z veseljem konstatira da je razmerje med vojaškimi oblastmi in med prebivalstvom vedno boljše. Toda vse še ni v redu. Govornik se nato energično pritoži radi neprilik pri klasifikaciji; konj na Kranjskem in radi poškodovanj poljskih nasadov pri vojaških vajah na Kranjskem ter prosi vojnega ministra, da se temu odpomore. Konečno omeni neprimerno strogo postopanje nekega stotnika v Celovcu napram vojaštvu tamošnje 6. stotnije in prosi vojnega ministra tozadevnega pojasnila.
K » * «
% # 1? % «S. K-	S-.Jk.fA
1*^ n
egled.
Konferenca načelnikov strank.
V pondeljek, dne 4. t, m., se je na Dunaju vršila v parlamentu konferenca načelnikov parlamen-nih strank, ki se je posvetovala o možnosti, oziroma o pogojih skorajšnjega zasedanja državnega zbora. Kar se je pesimistično napovedovalo, se je tudi zgodilo. Vršila se je dolga debata o češko-neniškem vprašanju, v kateri! se je pokazalo edino-le, da stoje Še stranke, zlasti češke in nemške, naj istem stališču, kakor so bile meseca marca. Zastopniki Cehov: Sta-nek, dr. Kramar in Choc so ostro povdarjali princip, da brez češkega deželnega zbora tudi ni državnega zbora) ter da smatrajo za neobhodno potrebno, da se razpišejo volitve za češki deželni zbor, da se ta potem konstituira in zlasti izvoli za,željeni deželni odbor. Nemci, v njih imenu poslanec Pacher, pa so odklonili vse češke zahteve in izjavili, da ne odstopijo od svojega stališča, da torej ne opuste svoje dolgoletne obstrukcije v češkem deželnem zboru. Iz tega postopanja čeških Nemcev zopet jasno vidimo, da so ravno Nemci napram Slolvanom v naši državni polovici docela nestrpen element in da hočejo Še naprej, če drugače ne pa s silo ovirati napredek Slovanov. Za Jugoslovane se je pri konferenci jako živo zavzel načelnik Hrvaško-slovenskega kluba, poslanec dr, A. Korošec, ki je dejal, da poleg češkega in poljsko-ru-sinskega vprašanja obstoja tudi jugoslovansko vprašanje. Razmere na jugu, osobito na Korošcem, so ta-
ko kričeče, da se zelo lahko dobe Jugoslovani; na strani tistih, ki imajo orožje v rokah.. Vlada naj zato zagotovi nemoteno razpravljanje državnega zbora tudi s tem, da prične s spravo tudi v južnih deželah.: Glede delazmožnosti državnega zbora so sicer vsi klubovi načelniki izjavljali, kako je škodljivo, da državni zbor ne zboru,«, a konečno je bilo sklenjeno* naj zbornični predsednik skliče zopet konferenco za češko-nemška spravna pogajanja, konferenco, ki naj tudi premišljuje, kako bi priklopili spravnemu odbo-devetorice, ki jo je državni zbor glede na obnovitev ustavnih razmer na Češkem izvolil, še zaupnike češkega in ustavovernega veleposestva). Ministrski redsednik grof Stürgkh je drugi dan v posebni kon-"renči z zborničnim predsednikom dr. Sylvestrom izjavil, da je znova pripravljen, tudi od svoje strani kar najkrepkeje podpirati akcijo, da zopet v kratkem zavladajo kakor v državnem tako tudi v češkem dež. zboru ustavne razmere.
Nova vojaška bremena.
Iz vojaških krogov se poroča, da namerava naša vojna uprava v najkrajšem času izvesti popolno reorganizacijo armade* Vojno ministrstvo ima že izdelan načrt, po katerem se dodajo sedanji redni vojski rezervne formacije, ki jih bodo tvorile čete druge kategorije, razdeljene v posebne rezervne divizije v, področju vsakega vojnega zborni po ena (vseh skupaj 16), ki M se v slučaju potrebe Združile v štiri nove armadne zbore. Poleg tega pa M se zvišalo prezenč-no stan e stotnij, oziroma bataljonov.. Sedanje pre-zenčno stanje stotnij (92 mož) bi ostalo le pri 1126 stotnijah, dočim pa bi se pri 506 stotnijah zvišalo na 120 mož, kar se je večinoma že storilo. Vojna uprava namerava baje ta organizacijski načrt predložiti delegacijam že v sedanjem zasedanju. Izdatki za to reorganizacijo so še neznani.
Deželnozborske volitve na Tirolskem.
Dežielnozborske volitve na Tirolskem so sedaj končane. Novi deželni zbor sestoji iz 82 krščanskih socijalcev (dosedaj 26), 12 konservativcev (dosedaj 8), 22 laških krščanskih socijalcev (dosedaj 14), 17 nemških svobodomiselcev ((dosedaj 13), 11 laških nap rodnih liberalcev (dosedaj 7), 1 nemški socijaldemokrat in 1 italijanski socijaldemokrat. Izmed 96 mandatov tirolskega 'deželnega zbora imajo krščanske stranke 66 mandatov, torej naddyetretjinsko večino. Obisk angleške eskadre v Jadranskem morju.
V pondeljek, dne 4. t. m., sta pripluli v Trst prvi dve angleški oklopnjači /JDejence“ in „Duke of Edinburg“, pocl skupnim poveljstvom) kontreadmirala Fronbridge* Prva je bila zgrajena leta 1906 ter ima 35 topov in 794 mož posadke; druga je pa bilja zgrajena leta 1904 ter ima 30 topov in 704 može posadke. V luki zasidrana avstrijska eskadra, oblečena v gaio, je pozdravila angleške goste z gromenjem topov. Angležem občinstvo prireja živahne ovacije. Ta eskadra ostane v Trstu do dne 9. maja in obišče Miramar, Grijan in cesarsko kobilarno v Lipici, — Angleško sredozemsko bojno brodovje prihaja v. Trst v osameznih etapah in sicer pridete dne 9. t, m. ’dve drugi križarki „Indomitable“ in „Weymouth“, ki pa ostaneta do dne 13. t. m. v tržaški luki. )T'a dan pa obišče Trst vrhovni poveljnik angleškeva sredozemskega brodovja, admiral sir Berhely-Milne, ki ostane v Tfrstu do dne 18. t. m. in potem odide z njim angleško brodovje proti Malti nazaj. Ob priliki tega obiska se listi spominjajo naklon j enošti Angležev, ki so jo pokazali v raznih Časih, na primer v bitki pri Vlišu, napram Avstriji, in izražajo željo, naj bi se sedaj Angleži prepričali našega prijateljstva in spoznali, da niso bile besede Berchtolda v njegovem ekspozeju samo prazna fraza.
Dolgovi Turčije.
Tlurška vlada je izročila francoski vladi že tar bele, ki kažejo, katere svote bi odpajdle na posamezne balkanske države od javnega dolga in drugih (dolgov Turčije, ne izvzemši visečega 'dolga. Te tabele so se razdelile že tudi mednarodni finančni komisiji, ki ima urediti finančna balkanska vprašanja. Po teh tabelah bi morale prevzeti posamezne balkanske države sledeče svote:	Grška 14,31'5.000 turških funtov
(300 milijonov kron), Bolgarska 4,076.000 funtov (85/4 milijona kron), Srbija 4,452.000 funtov (98% milijona kron), Albanija 1,091.000 funtov (23 milijonov kron) in Crnagora 151.000 funtov (čez 3 milijone kron). Mednarodna komisija naj prične s svojimi deli zopet dne 15. junija. Otomanski delegati imajo pripravljeno tudi listo zahtev otomanskih privatnih oseb glede škode, ki so jo trpele te osebe med vojno.
JR azm «iterosii.
Osebna vest. Odpotoval je na>. nadzorniško potovanje v Dalmacijo za teden dni naš gimnaz. rav-' natelj g. dr. Josip Tominšek.
Iz ljuclskošolske službe. Imenovan! so za stalne (definitivne) učitelje: začasni (provizorični) učitelj Jožef Mord v Marenbergu; pomožni učitelj Stan slav Snudori v Cndramu ; začasni učitelj Albert Hren v Cadmimi. Prestavljeni so: stalna učiteljica iosipina Stegenšek iz Špitaliča v. Laški trg (okolica); stalna učiteljica Friderika Zechner iz Dobove v Laški trg (o-kolica). Za nadučitelja pri Sv, Marjeti v Rimskih top-licnh je imenovan Karl Korošec, Šolski vodja v Mariji Reka. Začasni učitelj na deški šoli v Trbovljah-Vode, Jožef Tori, je postal stalni uö'telj, 'stotako u-
čiteljska supleritka na 'dekliški šoli, Ida Turnšek, i-fetotaiu ; na isto šolo je prestavljena stalna učiteljica Ema Cencovič iz St, J ur j a ob Ščavnici; nadalje je i-Kenovana za stalno učiteljico Matilda Ropan na dekliški šoli v Šmarju pri Jelšah,
Birma v jareninski dekaniji se bo vršila po sledečem redu;
V Svečini v, nedeljo pred Binkoštmi, due 24, maja; v Jarenini na binkoštui ponedeljek, dne 1. juub ja; v St, Jakobu v Slov. gor. v torek po Bmkoštih, dne 2. junija; v St, liju v Slov. gor. na Trojtčko nedeljo, dne 7. junija.
Župnijski izpit sta napravila cč. gg. kaplana Valentin Kropivšek iz Šoštanja in Ivan Šketa ,z Griž, Bukovniška vest. G, g. Anton Meuved, ..-omoz-iii kaplan v Oadramu, je prestavljen za kaplana v Majšperk.	_	_	,
Misijon na Crni gori pri Ptuju se vrši od ;),_uo 18, majnika; misijon je namenjen proslavi čOOlctnice romarske poti ii Gorski Materi bož„i.
Vladarjevo zdravje. Kar -se tiče monarhovega zdravja, se ni bistveno nič spremeniljo. Po noči ga še tu pa tam nekoliko gadleguje kašelj, čez dan pa je naš cesar čil in vesel. Včeraj, dne 7. t. m,, je qesar delal do 5. ure popoldne in potem z velikim apetitom večerjal. Zvečer sta ga preiskala zdravnika in izdala sledeči bule-tin: „Simptomi suhega katarja na desni strani ne Kažejo nobenih posebnih sprememb. Kašelj je bil danes za spoznanje močnejši; delovanje srca in splošno razpoloženje sta popolnoma zaidovol-jiva.“
Kako lažejo. Celjski liberalci so o veličastnem občnem zboru Kmečke Zveze, ki je bil v Celju dne 3. majnika, poslali v „.Slovenski Narod“ poročilo, v katerem pravijo:	„Polovica (udeležencev) je bila kme-
tov in duhovnikov, ostalo ženske in moška mladina. Duhovniki so se porazdelili med udeleženci m jih vspodbujali k živio-klieem in pritrjevanju.“ Liberalci morajo imeti velik strah pred duhovniki, ker .jih vidijo „Vse crno“ tudi tamkaj, kjer jih ni. Duhovnikov je namreč bilo okoli 5, drugi«so zavoljo nedelje bili doma, toda liberalci so jih vendar videli -na shodu. Da udeleženci nedeljskega shoda spoznajo, kako -strahopetni lažnjivci so celjski naprednjaki, smo navedli zgorajšnje besede iz liberalnega poročila.
Slovenska zastava jim smrdi! Pod naslovom; „Wieder eine Hetze“ priobčuje glasilo kranjskih Nemcev besno notico, v kateri napada novomeški krajni šolski svet, češ, da je sklenil, naj imajo šolski otroci ob priliki otvoritve belokranjske železnice v rokah belo-modro-rdeče zastavice in da se ob novi progi_ še razvija agitascija, naj bo vse okrašeno z „mogočnimi zastavami v vseslovanskih barvah.“ Slovenska zastava, ki je na Kranjskem deželna zastava, je po mnenju Nemcev vseslovanska, to je panslavistična. Frankfurtarica, ki jo naši Nemci tako silno ljubijo, s katero krasijo ne samo zasebne hiše, ampak tudi šole, pa. ni vsenemška, temveč navsezadnje: avstrijska?! Taki nestrpneži so ti nemški patrioti.
Letošnji veliki vojaški manevri. Kako! smo že svoj čas kratko poročali, se bodo letošnji veliki vojaški manevri vršili na zahodnjem Ogrskem ob šta-jerskqf-ogrski meji.. V zadnjem času so vojaške, pa še tudi politične oblasti skrbno pregledale ves okoliš, ki bo prišel tokrat v poštev in sicer so preštudiral) vse, kar se tiče oskrbovanja vojaštva, zdravstvenih, operativnih in taktičnih razmer vsega okolišaj. Na podlagi teh rekognosciranj, ki so se vršila na licu mesta,, se je v glavnih potezah to-le ukrenilo-: Sklepčne vaje se prično v sredo, dne 2. septembra,! in bi se naj končale dne 5. septembra). Določitev ;5. septembra kot končnega dne manevrov pa še ni stalna, ker bi ne bilo umestno, postaviti za sklepčne vaje 'določenih rokov, na katere bi bili vojaški poveljniki navezani; s tem bi bili namreč pri poveljevalo ju preveč omejeni in utesnjeni. Okoliš manevrov se razteza od štajerske meje proti vzhodu do železniške proge Kisek (Güns)—Sohotica((Steinamanger)—Zala ter obsega srednje porečj-e reke Rabe. Višje poveljstvo manevrov bo imelo svoj sedež v Fürsten!,eldu na štajerju. Za goste, ki bodo prisostvovali manevrom, je določeno mestece Sv. Gotard ob Rabi, ki šteje okrog 2200 prebivalcev in je zgodovinske važnosti, ker se je vršila tukaj bitka dne 1. avgusta 1664, v Kateri je avstrijski maršal grof Montecuccoli porazil Turke pod vodstvom turškega, velikega vezirja Ahmeda Koprii-lü. V mestu je tudi ena nagstarejših opatij eisterci-jencev, ustanovljena leta 1183. — Za letošnje manevre ie posebno značilno to, da niso določili središče maneverskega okoliša za glavni stan višjega poveljstva, kakor je to bilo v nalvadi v prejšnjih letih, ampak so določili za to periferijo maneverskega okoliša. Utemeljujejo pa ta ukrep s tem, da je odvzeta že v-naprej raznim poveljnikom možnost presodil, kje bo padla glavna odločitev. Manevri se bodo vršili pa na podlagi najnovejših izkušenj iz balkanske vojske.
Napad na Škofa. Kakor smo že svoj čas poročali, je bil dne 27. februarja t. 1. izvršen napad na škofa v Debrecinu. Te dni so pa prijeli laški kara-binijeri v neki kmečki hiši pri Mantovi nekega) Enrica Baruffaldija, ki j-e na sumu, da je poslal debre-cinskemu škofu dne 27. februarja usodjno Škatljico z niitro-glicerinom, ki je napravila velikansko nesrečo. Baruffaldi je izvršil zločin pod imenom Kiriloff in To-molf. Pomagal mu je neki Katarof (ali Katarao. Ob enem pa je ta Baruffaldi tudi na sumu, da je umoril v Gorici nekega orožnika. Pri preiskavi je Baruffaldi tajil vse, posebno Še, da bi izvršil debrecinski a-
tentat, pač pa prizna, da je pretepel nekega avstrijskega orožnika s težko gorjačo. Pred Kratkim so videli v spremstvu Baruffaid\ija nekoga, neznanca, ki ,.e bržkone njegov komplic Katarof. Ta pa je bržkone uvidel nevarnost in je še pravočasno pobegnil. Nevarna prijatelja sta nameravala pobegniti v Ameriko, toda beg se jima je zakasnil, ker je Baruffaldo o-bolel in je še sedaj bolan.
Mraz. Na Nižje-Avstrijskem je nastopilo tako hudo mrazovje, da so vsi ondotni vinogradi več ali manj prizadeti, kajti škoda, ki jo je povzročil mraz v tamkajšnjih vinogradih, znaša ponekod 'do 90,% in jo cenijo od 45 do 50 milijonov kron, ki je tem občutnej-ša, ker že Šest let niso imeli tamkaj nobene dobre viinske letine. Tudi iz Ogrskega pohajajo žalostne vesti o škodi, ki jo je povzročil te dni mraz v vinogradih in v sadovnjakih. Trudi iz nekaterih krajev Spodnje-Stajerske prihajajo vesti o škodi, (ki jo je povzročil mraz, toda ne v taki meri, kakor na Nižjem-Avstrijskem in Ogrskem.
„Zarja.“ Slovensko katoliško akademično tehniško društvo ,„Zarja“ v Gradcu bo imelo dne 9. t. m. svoj drugi redni občni zbor .za letni tečaj 1913-14 v svojih društvenih prostorih, Prokopigaisse 12, II., z običajnim sporedom.
„Straža.“ Slovensko katoliško izobraževalno društvo ,„-Straža“ na Dunaju, VI., Webgasse, 17, priredi v tej sezoni zadnjo društveno veselico v nedeljo, dne 15). maja 1914, v VI. okraju, Gumpendorjfer-strasse 101, v gostilni „Zur schönen Schäferin.“’ Začetek ob 7. uri zvečer. Spored: 1. Mašek: Tiriglav, šesteroglasni mešani zbor. 2. Narodnai-Hubad: Ko b’ sodov ne b’lp, moški zbor. 3. Narodna-Hubad: O ja, jaz sem pa vinski brat; moški zbor. 4. Kimovec: Lilijo sadila bom; pevkam v album, mešani in moški zbor. 5. Narodna-Hubad : Zagorska, mešani zbor., 6. Narodna-Hubad:	Prišla je miška,( mešani zbor., 7.
Narodiia-Hubad: Bratci veseli vsi, mešani zbor. 8. Ha-ldrih; Jadransko morje, moški zbor. 9. Narodne-Kimovec:	a) Jaz pa pojdem na Gorenjteko (ženski,
moški, šesteroglasni mešanis zbor), b) Ko tičica. sem pevala (triglasni 'ženski zbor), c) Polž se je pa, ženit šel '(ženski, moški, mešani zbor),, d) Gorenjska koračnica (mešani zbor). 10. Nedved: Nazaj v» planinski raj; štiri- do sedemglasni mešani zbor. 11. ;„V Ljubljano jo dajmo!“, veseloigra v treh 'dejanjih. 12. Prosta zabava. Vstopnina za nečlane 80 vinarjev, člani z legitimacijo in vojaki polovično. Blagajna se odpre ob 6. uri zvečer,. Ker je ta prireditev zadnja v tej sezoni in ker se poslovi od društva tudi zborovodja, prečastiti gospod dr. Kimovec, pričakuje podpipa-ni društveni odbor prav številne udeležbe. T/ekom letošnjega poletja je knjižnica odprta vsako nedeljo zvečer, prosi se, da vrnejo izposojene knjige posebno o-ni elani, ki gredo sedaj v svojo domovino. Cez letošnjo poletje je shajališče članov v. društvenih prostorih, kjer so vedno na razpolago, slovenski časopisi. Pq možnosti se bodo prirejali tudi skupn) izleti ob nedeljah, kar se bo naznanilo teden poprej v društvu. — Odbor.
Za rezervnih©. Vojno ministrstvo je izdalo odlok, v. katerem se natančno določajo ugodnosti za one vojake, ki so bili v 1. 1912—1913 vpoklicani k‘delni dopolnitvi armade. — Te ugodnosti se bodo določile na sledeči podstavi: 1. Rezervisti letnika 1908 in pa starejših letnikov, ki so bili poklicani Jä izjemni aktivni službi in so bili pridržani za delno dopolnitev armade, se oproste dveh orožnih vaj. ,Oni, ki so bili poklicani naravnost za- delno dopolnitev, airmade in če so služili dva meseca ali še več, se oproste dv,eh o-rožnih vaj, 'če pa so služili manj kot dva meseca ene orožne vaje. 2. Rezervisti letnika 1909, ki so bili pridržani leta 1912 v svrho z višaji j a prezenčnega stanja in ki so ostali po 1. oktobru 1912 še več kot šest tednov v prezenčni službi, se oproste izjemoma dveh sicer ene orožne vaje. Izjemna služba od 1. januarja 1913 šteje za eno orožno vajo. 3. Zia nadomestne rezerviste se določa: Oni rezervisti letnika 1910 in poznejših letnikov, ki so bili poklicani k izredni aktivni službi in ki so ostali od |20., decembra za delno izpolnitev armade, se oproste dveh orožnih vaj. Direktno za dopolnitev armade vpoklicani pa se oproste le ene orožne vaje. Kratki dopusti se vračunajo k aktivni službi. Bivši -enoletni prostovoljci letnikov 1909 do 1911, ki niso postali častniki odnosno praporščaki ali kajdeti, imajo iste ugodnosti, kakor rezervisti letnika 1908.
Poštnina v Egipet. Za pisma in dopisnice je e-na-ka in sicer se prilepi znamka za 10 vinarjev. Avstrija se je namreč pogodila- tako z Egiptom. Pa koliko pisem prihaja zlasti iz slovenskih dežel, ki imajo znamko 25 vinarjev. Skoda' denarja. Najbolj čudno je še to, da se je večkrat že prigodilo, 'da je kdo prilepil na pismo znamko za 10 vinarjev, pošfni u-službenec pa je zapisal na pismo,, nag se prime naslovljenca za pomanjkljivo kolokovanje in kazen, torej za 30 vinarjev. V Egiptu so pa prečrtali na, pismo napisano globo, Čudeč se, da so možne take u-radne zmote.
Domača zdravila so se že dajv-no udomačila in mnogi, Ki ne zmorejo toliko, da bi šli v kako kopališče, pjijejo lahko istotako zdravilno vodo iz zdravilnih izvirkov s približno enakim uspehom tudi doma. In kot tako sredstvo je smelo smatrati Fay so ve Bodenske mineralne pastilje. ITtudi one vsebujejo učinkujoče snovi, ki so že stoletja v rabi), osobito so pa izborno zdravilno sredstvo zoper bolezni v vratu in na pljučih.
Izpreinenjeno ime dunajskega državnega kolodvora. Dosedanji državni kolodvor na, Dunaju se od dne 1. majnika t. 1, naprej naziva Vzhodni kolodvor. Merodajna je bila za to izpremembo okoliščina, da so danes vsi dunajski kolodvori, izvzemši ašpansko in južno železnico, državni kolodvori. Ime Vzhodni kolodvor je bilo sprejeto deloma za to, ker leži rečeni kolodvor na vzhodni strani dunajskega mesta, deloma za to, ker je tu izhodišče mednarodni železniški ekspediciji, ki vede na vzhod.
Marodno-obrambiie opaske.
Obmejno nemštvo je najelo v zadnjem Času še dijake v svojo ponemčevalno službo. Zbrani so ti graški b-urši v „.Vlarclio-Teutoniji“' in so tako zvezani že prevzeli „pokroviteljstvo“ nad občino C-iršak pri St. liju v Slovenskih goricah, ki jo imenujejo za svojo: „Sprachgrenzgemeinde.“ Pred nekaj tedni jih je pa zopet napodila zagrizena naša sovražnica Siidmarka v drug boj, namreč v boj za Tezno pri Mariboru,, s parolo, ki se glasi: Odbijati od juga prihajajoči slovenski naval ! In sedaj se vprašajmo, kaj je naša dolžnosti? Narodna zavest nam veleva zastaviti svoje moči, svoje roke na delo, a ko smo jih imeli do sedaj navskriž, V prvi vrsti je k tej rjeakciji proti Jem nemškim prusofilskim buršem poklicana naša Dijaška Zveza, katere če ne prva, pa sekundarna naloga je, čuvati naše jezikovne meje. Dijaška Zveza je na Štajerskem že veliko storila in bo svoje uspešno delovanje tudi v bodoče izvrševala. Naša mladina bode vedno na braniku za slovenski rod in njegove pravice.
Na najlažji način pa odgovori vsak zaveden Slovenec germanskim nakanam proti nam, proti naši rodni grudi potom Slovenske Straže. Darovi sicer prihajajo, hvala Bogu, vsajk dan in živimo v trdnem upanju, da se za to edino naše brambno društvo, za Slovensko Stražo, ogreje še mnogo src; kajti, kar se je do sedaj storilo, je še vse premalo in Še mnogo prešibki smo za zmagonosen boj z našim sedaj še ža-libog močnejšim sovražnikom. Kako da napredujemo, vidimo -iz dejstva, da je samo letos že vsMilo in stopilo v življenje nad 15 novih podružnic. Toda le sem in tja se dobe taki pravi- rodoljubi, ki se žrtvujejo toliko, da se v njih okrožju ustanovi podružnica Slovenske Straže. Žalibog, da ravno pri najs na Stap jerskem, kjer bi bilo to najbolj potrebno, ni opažati dovolj umevanja- za to naše edino brambno društvo, ni opažati vsesplošne dejanske ; požrtvovalne ljubezni. V svrho samoobrambe je izdala pred kratkim Slovenska Straža poseben oklic na posamezne merodajne osebe z iskreno rodoljubno prošnjo, da bi ustanovili v svojem delokrogu podružnico Slovenske Straže. Toda ni na-šel ta glas do sedaij Še dosti odmeva; na delo tedaj, ker še je Čas, še je dan za 'delo, da ne ostane glas Slovenske Straže glas vpijočega v puščavi. Veliko krajev je Še naj Slovenskem, ki Še niso pod zastavo našega krščanskega obrambnega društva,, društva, ki ga ie tako toplo priporočal slovensko-hrvaški Katoliški shod. Letošnje znamenite SOOletni-ce, odkar so svobodni slovenski koroški kmetje zadnjič ustoličili svobodno voljenega) svojega kne-za na Gosposvetskem, polju, ne more noben Slovenec, nobena slovenska župnija boljše proslaviti, kakor da u-stanovi podružnico Slovenske Straže, ali pa poživi že obstoječe*
# Izjava protesta^ntovakega lista o cerkve nem pogrebu v dvoboju pa dilli ©ssb.
Lutrovski list „Der alte Glaube“ je priobčil v zadnji svoji številki pod značilnim napisom „Prostitucija v protestautovsfci cerkvi“ daljši članek o znanem dvoboju v Ljubnem na Gornjem Štajerskem,, o kaierein smo tudi mi svoiecasno poročali. List piše : „Drugače se ta žalostni slučaj, ki se je pred kratkim pripetil v Ljubnem na Gornjem Štajerskem-, ne more označiti. Naši liberalni listi ga označujejo kot vesel pojav cerkvene tolerance in ga slave po vseh listih. Slušatelj na visoki šoli v Ljubnem na Gornjem Star jerskem, vitez pl, Karpinski, je padel v dvoboju, Ki ga je sam izzval. Ondotni Katoliški župnik jo kot značajen duhovnik odrekel Karpin]skemu, ki se je s smrtnim grehom preselil na oni svet, cerkveni pogreb, čepra-v so se obrnili sorodniki Karpinskega celo do graškega škofa. Toda našel se je proftestantov-ski duhovnik, Ki je blagoslovil- truplo Karpinskega*, S tem je osramotil svojo cerkev: ter jo spravil v vrsto vlačuge, ki je vedno na razpolago. Seveda se ta žalostni slučaj sedaj kuje v deveta nebesa in se ga označuje kot čin tolerance, in to rajvno v sedanjih časih, ko nimajo najširši protestantovski krogi niti pojma o cerkveni disciplini in o cerkvenem dostojanstvu, Vsake mu resničnemu prijatelju, lutrovske cerkve pa mora -siliti rudečica v obraz n.ad sramoto, da se je našel duhovnik v vrstah lutrovske cerkve, ki je o-sramotil svojo cerkev in ki ije brez vsake pravice posegel v upravičeno cerkveno disciplino Katoliške cerkve ter nakopal s svojim dejanjem svoji cerkvi stud in sovraštvo vseh resnih katoličanov, Bog obvaruj Avstrijo pred protestantovskim gibanjem v taklh-le smereh! Dosti slabo, da se blagoslavlja na naših pokopališčih vse brez vsakega razločka in sicer tudi take, ki so živeli v hudih javnih grehih in dajali javnosti slab zgled. Blagoslavlja se tudi take, ki niso, odkar so bili kontinuirani, še nikdar popraševali po
cerkvi, da, še celo v biesedi in pisavi isto zasmehovali in jo sramotili, ki niso za cerkev nikoli kaj drugega storili in niso imeli z njo nobene druge zveze, kakor če so bili prisiljeni, nekaj mark davkov na leto plačevati za cerkvene potrebe.“
Ta obsodba protestantovskega. lista je pač za naše protestante, ki se večinoma rekrutirajo iz odpadnikov iz katoliške cerkve, naravnost uničujoča. Lutrovski list je dobro obsodil počenjanje tistih pastorjev, M jim je glavni namen hujskanje proti katoliški cerkvi in ki gledajo samo na to, da bi kolikor mogoče ljudi odtujili katoliški cerkvi, ne pa da bij jih pridobili za, Boga. in v resnici krščansko življenje. Njihova uprav agentska vsiljivost se studi celo protest an tovSkemu listu.
v
istajerskt*'«
Mariborske novimi
Iz porotnega sodišča. Ža drugo porotno zasedanje pri tukajšnjem porotnem sodišču so imenovani: za predsednika dvorni svetnik dr, L. Perko, za namestnike pa višjesodili svetnik dr. J. Fraidl ter sodna svetnika Albert Kokol in dr. K. Kočevar.
Smrtna kosa. V nedeljo, dne 8. majnika, je u-mrl v visoki starosti 80 let gospod Vinko Ber an, u-mirovljeni poštni uradnik in oče tukajšnjega c. kr. profesorja godbie, gospoda Mirkota Reran. Občepri-ljubljenemu možu svetila večna luč!
Dr. Ivan Majciger f. V četrtek zjutraj ob */26, uri je umrl v 44, letu svoje starosti, tukajšnji zdravnik in posestnik dr, Ivan Majciger, sin znanega slovenskega pisatelja in bivšega dolgoletnega profesorja na mariborski gimnaziji, Janeza Majciger. Izpo-četka je imel veliko zdravniško prakso, potem pa se je bolj začel zanimati za svoje posestvo in nazadnje je prakso popolnoma opustil. (V Isti meri pa je tudi narodni čut gineval pri njem, kar je pred vsem pospeševala nemška družba. Pogreb je v soboto ob pol
5.	uri popoldne. Pokoj njegovi duši!
501etnica frančiškanskega samostana. S pričetkom tega meseca je preteklo 50 let, odkar so prevzeli sinovi sv. Frančiška Asiškega vodstvo tukajšnje predmestne župnije Matere Milosti, leta 1864. Prvi upravitelj župnije je bil p. Brunon Jesih. Pod sedanjim upraviteljem p. Kalistom Heric, ki je že od 1. 1888 do danes župni upravitelj, se je zgradila prekrasna bazilika Matere Milosti in tik nje frančiškanski samostan, ki je brez [dvoma najlepši samostan tega reda v celi Avstriji.
Druga velika narodna slavnost v proslavo, 500-letnice ustoličenja zadnjega koroškega vojvode na Gosposvetskem polju se vrši v Mariboru v Narodnem domu v nedeljo, dne 10. maja, ob pol 4. uril popolu-dne. Spored slavnosti je tudi tokrat zelo obsežen. Proizvajale se bodo pevske in glasbene točke, igrala se bosta „Knez Volkun“ in ^Tugomer“, a zaključila bo prireditev krasna slika b,[Slovenije.“ — Predprodajo vstopnic ima trgovec gosnod Vil. Weixl, Glavni trg štev. 22, in so cene sedežem sledeče: fotelji 2.50 K, 1. do 4. vrste 2 K, 5. do 7. vrdte 1.50 K, 8. do 12. vrste 1 K, na galeriji 80 vin. ' Stojišča v parterju veljajo 80 vin., za dijake in vojake 40 vin, in na galeriji 40 vin.
Nemški Blnmentag. Glede na| nemški Blumentag smo označili svoje načelno stališče. Ni bilo čislo brez uspeha, kar smo zapisali. Večina Slovencev se je res vzdržala na ta dan in ni kupovala cvetlic, s katerimi so bile nemške frajliee več kot preveč vsiljive. Ali vendar so se našli žalibog med mariborskimi Slovenci ljudje, ki so kupovali te cvetlice. Žalostno je to, posebno žalostno pa. še zato, da so ti ljudje bili slovenski profesorji, katerim je sledilo par liberalnih dijakov. Za danes še naj bo samo to, a drugič pridemo z imeni na dan* — Dobro so se držali slovenski kmetje, ki so odločno odklanjali vsako podpiranje nèmSktutarije. Zanimivo in značilno ob enem pa je bilo to, da je „Blumenkorso“ v nedeljo oitvoril voz, v katerega je bil vprežen osel. Pa kakor je isti pozneje pokazal s svojim glasnim- riganjem, mu cela komedija nič kaj ni ugajala,* Gmotni uspeh letošnjega nemškega Blumentaga je veliko manjši, kakor njegovega prednika z istim namenom, čeprav so tokrat prodajali in pobirali ne samo po mestu, ampak tudi v Studencih, na Pobrežju, Leitersbergu in po drugod. Narodna nadutost in nestrpnost nima blagoslova.
Škrljatica v Mariboru. V zadnjem času se je zopet pojavilo več slučajev škrljatice med šolsko mladino, zlasti na desnem bregu Drave.
Nezapriseženi vojak. Dne 2. t. m. se je zagovarjal pred tukajšnjim kazenskim sodiščem neki 24. letni Danijel Knežević, ker je zajpeljaj nekega vojaka po imenu Edvard Madie, da je ta postal dezerter. E. Madiča So prijeli v Beljaku in ga izročili vojaškemu sodišču. Pobegniti je hotel v Ameriko, čeprav bi še bil moral nekaj mesecev služiti pri vojakih. Madič je izpovedal, da je izvršil v družbi z nekim Megličem v Mariboru tatvino, da si pridobi sredstev za pobeg v Ameriko. Tekom obravnave se je pa, izvedelo za ta-le redek slučaj:	Pobegli Vojak, ki je že dve leti služil
pri vojakih, je izpovedal, da on pri vojakih ni bil še nikdar zaprisežen. Tistega dne, ko je bil potrjen, je bil pijan kakor Čep in torej ni mogel biti zaprisežen. Pozneje pa, ko je bilo splošno zapriseženje rekrutov, je pa ležal bolan v bolnišnici in ko ‘je prišel iz bolnišnice, so popolnoma pozabili nanj in tudi tedaj ni bil zaprisežen. Vsled te izpovedi je kazensko sodišče preložilo obravnavo na poznejši čas, kajti če sé bo
ugotovilo, da Madič v istini nj bil pri vojakih zaprisežen, potem tudi ni mogel prelomiti prisege in se ga ne more smatrati za dezerterja, vsled česar kazensko sodišče tudi Kneževiča ne bi moglo obsoditi zaradi zapeljevanja Maidica k pobegu v Ameriko, O zadevi omo še poročali.
Celjska iiovin.fi.
Iz porotnega sodišča. Za drugo porotno zasedanje pri tukajšnjem porotnem sodišču so imenovani: za predsednika Adalbert Kotzian, predsednik okrožnega sodišča; za namestnika višjesodni svetnik, ter sodni svetnik L. Wenedikter.
Slov. kat. pol. društvo v Celju priredi jajvno društveno zborovanje v nedeljo, dne. 10. t. m., dopoldne ob 0. uri, v Petrovčah (Društveni dom). Poročala bosta za društvo načelnik dr. Benkovič, dalje poslanec Terglav. Radi nepriklladnega časa tega zborovanja se je občni zbor preložil na poznejši čas; a društveno zborovanje pa se vsekako vrŠ[i prihodnjo nedeljo,
Blnmentag. Tudi letos bo priredil nemški Šul-verein v Celju v soboto, dne 9, it. m., svoj- običajni: Blumentag. V oklicu na nemško meščanstvo poziva o-menjeno bojno društvo vse celjske Nemce,, da pridno žrtvujejo in kupujejo cvetlice za nemški Schulverein. Upamo, da bodo pokazali celjski Slovenci, da se zavedajo svojih narodnih dolžnosti!
Denar davkoplačevalcev izmetavajo. V drugi polovici meseca majnika bodo imeli na tukajšnjem strelišču pod gradom takozvane meščanske strelne raje, pri katerih se bodo razdeljevali razni dobitki. Prireditvi je podelila tudi naša, mestna uprava kot ustno darilo 200 K. Za tlakovanje in snaženje postranskih mestnih ulic ni nikdar denarja v občinski blagajni, pač pa ga je dosti, kadar ga je treba izme-tavati za take nepotrebne namene. Med celjskimi davkoplačevalci, ki ne pripadajo slepo k magistratovski kliki, je nevolja vsled vednega izmetavanja denarja ,z občinske blagajne za nepotrebne namene.
Drugi kraji.
Tezna pri Mariboru. Velikanski mlaj. [Tukajšnji gostilničar g. ligo je postavil pred svojo gostilno velikanski majnikov mlaj, raz katerega plapola vse polno velikih in malih frankfurtaric. Govori se, da je ligo s tem hotel poka zapij, daj je „stframmdeutsch“ in da naj zahajajo v njegovo gostilno samo pravi in pravcati Nemci, ne pa tudi Slovenci, ki vsenemških barv ne marajo. Slovenci si bomo frankfurtarico pred Ilgovo gostilno dobro zapomnili.
Cirkovce. V nedeljo, dne 10. maja, se vrši tukaj shod Jugoslovanske Strokovne Zveze popoldne ob 3. uri v cerkveni hiši. Železničarji in vsi drugi delavci na ta shod. Govornik pride (iz Maribora.
Ptuj. Pri davčnem oddelku c. kr, okrajnega glavarstva v Ptuju je nastavljen nek uradnik pri o-sebni dohodnini, ki najde veselje v tem, da slovenska, krstna imena prestavlja,. To nepotrebno deio bi lahko opustil ter dragoceni Čas porabil za to, za, kar je nastavljen*
Hajdin. Slovesnost blagoslavljanja naše nove brizgalne [in Gasilnega doma se je vrlo dobro obnesla. Dolga procesija se je pomikala h kapelici, poleg katere stoji skladišče, kjer je nas bilo zbranih najmanj pet sto. Godci so zaigrali cesarsko pesem, po blagoslovitvi je govoril velečastiti gospod župnik Toman ter pohvalno omenjal odločno versko prepričanje hajdinskih ognjegascev. Govorili so še načelnik Svolar, župan Grahar, dr. Fermevc, poslanec Meško in tajnik zveze PristovŠek, ki nam je sporočil, da hajdinskji ognjegasoi vstopijo v zvezo in se pridružijo drugim slovenskim tovarišem, katerih je na Štajerskem. 3000, možje, ki jim je ljubši slovenski „naprej“, kakor nemški „marš.“ Slovesnosti so se udeležili tudi ognjegasei iz St. Janža, Cirkovc in St, Lovrenca, Živeli slovenski ognjega.sci!
Velika Nedelja. Zaprta je tukajšnja petrazreld-na ljudska šola za nedoločeni čas zaradi škrljatice, ki se je pojavila med šolarji.
Ormož. Mrazovje, ki smo ga imeli dne 2. in 3. t. m., je napravilo v vinogradih v ormoškem okraju precej veliko Škode. V nižavah je škoda še večja. Ceni se, da je pozeblo 30% trt.
Fala. Pri gradbi tukajšnje elektrarne sft je dne
4.	t. m. zopet pripetila nesreča. Raz tira so skočili trije prazni vozovi, pri čemur je zdrobilo strojevodji Alojziju Padi levo nogo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
Št. Lovrenc nad Mariborom. V noči pretečene sobote, dne 2. t. m., sta pila v krčmi! g. Novaka v St. Lovrencu nad Mariborom Viktor Gorenak in Anton Obrni, delavca iz Krecenbaha. Po polnoči je zapustil Gorenak krčmo ter se podal /domu, na kar pa prileti za njim Obral, kateri je zahteval, naj Gorenak še meso plačaj za njega, da bo jedel, v kar pa slednji ni privolil. Nato je zgrabil Obral za nož, Gorenaka sunil v desno roko ter mu prizadjal veliko rano, vsled katere je moral podati se v mariborsko bolnišnico.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Slavni ,„Glavni“ ni prav. da smo jo postavili v ugodnejšo luč, kakor je v resnici. Z'ato nam je poslala poprav|ek: „Ni res, da, bi izkazala podpisana zadruga v prvem letu svojega obstanka okoli 15,000 K Čistega dobička, res je, da je izkazala zraven upravnih stroškov 371 K 81 v in davka 1 K 25 v čistega dobička 1850 K 71 v. Ni res, da je izkazala podpisalna zadruga letošnje leto
čistega dobička samo 2600 K, res je, da je izkazala zraven upravnih stroškov 1611 K 13 v in davka 508 K 88 v čistega dobička 2662 K 86 v).“ — Glava „Glavne“ nam v tem popravku ne pove, ali so tu bilance sestavljali in revidirali revizorji celjske zveze, ki šo pri šoštanjski posojilnici pokazali svoje tozadevne bilančne sposobnosti. Glava ,„(Glavne“ se samo brani previsokega čistega dobička. To je gotovo lepa skromnost.
m Sv. Anton v Slov. gor. Pretečeni trden smo obhajali pri nas gostijo, ki se je vršila še po starih lepih slovenskih kmečkih navadah. Ženin Vršič Pr. in nevesta Močnik Frančiška sta bila oba vneta i.i delavna člana naših mladinskih organizacij. Gostje so nabrali za 'Slovensko Stražo 9 K. Posnemajmo jih!
Dobrenje. Pretečeno nedeljo, dne 3. t. m.;, na večer, sta v Dobrenju pričakala dva hlapca posestnika Pilz na Pesnici 281etnega viničarskega sina'M. Ferleža z Rance ter sta ga s koli tako pretepla, da je slednji zadobil več ran na glavij; tudi sta mu prebila zgornjo čeljust. Ferlež se je podal dragi dan v bolnišnico.
Gornja-Radgona. Čebelarska, podružnica za gornjeradgonski okraj priredi prihodnjo nedeljo, dne
0.	t. m., ob dveh popoldne čebelarsko [zborovanje. Predaval bo g. Ivan Jurančič. Čebelarji, pridite polnoštevilno!
Ljutomer. Pretečeno soboto, dne 2. t. m., je tn v 45. letu svoje starosti umrla po dolgi in mučni bolezni gospa Miroslava Cagran, rojena Babnik, sestra ministerijalnega svetnika g. dr. J, Babnika in g. L. Babnika. V času, ko so se v tukajšnji farni cerkvi opravljale zadušnice za pokojno, je doma umrla hčerka gdč, Minka v cvetu mladosti, komaj 24 let stara. Uboga obitelj je izgubila v nekaj dneh mater in pa hčerko- Pred enim mesecem je umrla sestra, pred dvema mesecema pa mati gospe Cagranove, torej so bili tekom četrtletja kar 4 slučaji smrti v isti rodbini. Prizadetim naše sožalje!
Ljutomer. Staro pivovarno je kupilo od g. Ster-mana nemško pevsko društvo v Ljutomera, katero pa nima,, kolikor je ljutomerskim Slovencem znano, toliko denarja; zato tiči za tem naša šparkasa ali pa še celo Südmarka. Polak-Žnidairičevo posestvo na starem trgu sta kupila notar Thurn in Al. Krainz. Prešlo je torej tudi to posestvo v nasprotnikove roke. Kaj bo, Če ne čuvamo naša domovja?
Slov. Bistrica. Dne 28. aprila, okoli 10, ure zvečer, je izbruhnil pri posestniku Antonu Lepeju v Strugah, občina Stopno, požar, kij je posestvo do tal uničil, Hišne stanovalce, in sicer Brumecöve, so prihiteli sosedje zbudili iz spanja, ko je bila streha že vsa v ognju. Ogenj se je razširil tudi na sosednje poslopje posestnika Sagadina, so ga pa Še pravočasnim srečno pogasili in omejili strašno nesrečo. Zajprli so posestnika Antona Lepeja, ker se je zbudil sum, da je on zažgal in se hotel tem potom polastiti zavarovalnine, On pa to dejanje taji.
Slov. Bistrica. Imamo zopet župana. Pričakovati je bilo, da postane signor Versoiatti sindaco, kakor bi on sam kot rojen Italijan povedal. Ker pa Slo-venjebistričani ne razumejo 'dovolj italijanščine, so si raje izvolili Biirgermeistra, ki bolje govori nemščino, kot signor Versoiatti, Tako je prišlo, da je v Slov. Bistrici na krmilu ne italijanski sindaco, temveč — nemški Bürgermeister. In zelo nemški bo ta novi župan, ker je izjavil, da bo poibiral politične stopinje za Stigerjem ter se trudil, Slovensko Bistrico ohraniti nemško. No, svoječasno je dr. Murmayr, ko je kot mlad 'zdravnik prišel v naše mesto!, drugače govoril. Upamo, da mu tudi kot novoizvoljenemu županu ni tako hudo opešal spomin, da bi bil na to popolnoma pozabil.
Zreče. Gospod Medvefd Franc, c. ki. finančni nadpaznik v Pulju, se je poročil z gdč. Haniko Jev-šenjak. Bilo srečno!
Dramlje. Javni shod v Dramljah priredi Slov. kat. pol. društvo v nedeljo; dne 17. t- m., po prvem opravilu.
Dobrna. Dne 3. t. m. je zgorela viničarija M. Ternolšekaj v Zavrhu pri Dobrni. Skoda, znaša krog 2000 K, ki je pa pokrita z zavarovalnino. Požar je baje nastal vsled neke neprevidnosti.
Petrovče. Denar se je izgubil od Celja do_Petrovč. Pošten najditelj se prosi, daj ga prinese na* občino Petrovče.
Kasaze v Savinjski dolini. Dne 2. t. m. je utonila sedemletna hčerka Angela zakonskih Alojzija in Marije Vrečko, v ondotnem potoku. Misli se. da je segla hčerka po nekem loncu, ki so ga tamkaj našli, a pri tem se ji je izpodrsnilo ter je padla v potok.
Mozirje. V nedeljo, dne 26. aprila t. 1., vršil se je občni zbor kmečke posojilnice in hranilnice v Mozirju. Posojilnica lepo napreduje kljub temu, da obstoji v našem trgu že nad 30 let stara nasprotna posojilnica. Iz računskega zaključka posnamemo sledeče:	V pretečenem letu je bjilo hran|ilnih vlog vlo-
ženo 101.774 K 36 v, posojil se je dovolilo 100.6,90 K; koncem leta je bilo stanje hranilnih vlog 293,877 K 6 vin,, posojil pa 231.809 K; promet je znašal v pretečenem letu 406.518 K 62 vin., skupnega prometa je bilo že nad dva milijona kron. Pripomnimo, da je bilo letos v teku štirih mesecev že nad 200.000 K prometa. Pri volitvi je bil izvoljen soglasno stari odbor, katerem/u se je izreklo popolno zaupanje. Ne bi omenjali tega, ko bi se ne bil izpodtaknil že dobroznani dopisnik ljubljanskega „Dana“ nad našo posojilnico, češ, da se nič ne sliši o njenem delovanju in da bi
bilo treba pogledati za Kulise, morda . . . Pozabil je očividno, da bi bilo treba pri liberalni posojilnici pogledati za Kulise, Kajti pri zadnjem občnem zboru 30. marca 1914, se je zahtevajta odstranitev dveh odbornikovi Sliši se, da je več uglednih deležnikov, odstopilo in več jih še namerava odstopiti. Rajše pogledajte za svoje kulise! 'Morda ni vse v redu za kulisami zavoljo Glavne posojilnice v Ljubljani; kolikokrat deset tisoč je v nevarnosti; kolikokrat deset tisoč je v nevarnosti pri Ttrgovsko-obrtni zadrugi v Gorici? Ali se ni zahtevalo urediti večja posojila posameznikov? To je tisti sum, kateri velja Vam, a dopisnik ga je hotel zvaliti na nas. Gospodje, ugled in zaupanje pri ljudstvu ste izgubili, samo metlo v roke in pometajte pred svojim pragom. Svetujemo Vam, da Vaše osebnosti ne vmešavate v gospodarske organizacije, ker drugače še pride marsikaj na svetlo!
Braslovče. Naša posojilnica je sicer izstopila iz liberalne Zadružne Zveze in ni še nikamor pristopila, a Kljub temu se jo napada v liberalnih listih in se baje napadi kujejo v Celju, Najboljši odgovor bo dala posojilnica na to, akjo bo začela akcijo za ustanovitev spodnještajerske zveze vseh' dobrostojećih RaiffeisenovK in drugih kmečkih zadrug. Glede fantazij o nekem tisočaku pa povemo, da dobi tisočak — „Narodni List“, ako dokaže, Kdo je dobil tisoč kron za to, da je prišla posojilnica v „klerikalne roke“ ; liberalnemu dopisniku so vsa sredstva, k altera rabi za dokaz, na razpolago.
Ljubno. Čudimo se, da .„Narodni List“ napada g. F-ludernika, kateri je pri vseh volitvah z vso vnemo agitiral za liberalne kandidate, kateri je kakor že večina liberalsev vedno pripravljen z narodnimi nasprotniki iti skupno v boj proti „Klerikalcem“, a — se mu naenkrat to v Gornjemgradu zameri. Govori se, da ne narekuje teh dopisov narodno navdušenje, temveč razne osebne koristi in osebni spori. Ko se bodo te osebnosti uredile, pa bo Fludernik zopet z navdušenjem sprejet v Gornjemgradu in dobil navodila za liberalno agitacijo. Silno zanimiva, je liberalna politika!
Šoštanj. Dne 2. L m. je imela tukajšnja skupina Südmarke svoj letni 'občni zbor, Katerega se je u-deležilo 70 Slanov. Iz poročila j^e posneti, da šteje to bojno društvo sedaj 139 članov. Pri voltivi v odbor so bili izvoljeni sami nristni Nemci, potomci onih jz tev-toburških gozdov in sicer: E. Goltschnigg (Golenik), nadučitelj, za predsednika; Alojzij Kossär (Koser), trgovec, za njegovega namestnika; nadalje K. Hor-ith (Hrovat), Godetz (Godec), in pa klepar Fr. Selciseli (Zelič). Germanija, raduj se svojih otrok!
Rečica ob Savinji. Klasifikacija Konj za občine trg Rečica, Kokarje, okolica Mozirje in trg Mozirje bi se imelo vršiti po razglasih letos prvikrat v Gornjemgradu v četrtek, dne 7. L m. Lepo in tiho se je hotela upeljati ta novotarija in to v kraju ob periferiji našega okraja v sedanjem času, ko čaka doma toliko dela. Vsa resnoba in nepoznanje razmer tega modrega,' sklepa zrcali pa se iz dejstva, da, se je na primer za občino okolica Mozirje določil začetni čas že ob 7. uri zjutraj, kakor da bi bila ta občina najbližja Gornjegagrada, bar pa je ravno nasprotno — težko uprežena živina rabi namreč po razdalji 4% do 6 ur hoda. Torej kmet bi moral poleg vedno novih bremen in davkov še takšne iznajjdbe tiho požirati. V marsikaterih drugih okrajih so razmere še slabše in ljudstvo trpi še večjo silo. — V poslednjem času, dne 30. aprila, potegnila se je občina Rečica za pravice svojih in sosednih občanov ter dosegla po večkratnih brzojavnih protestih v prav kratki dobi lepe vspehe, namreč v pondeljek, dne 4. maja, preklic te prenagljene naredbe. Po posredovanju c. Kr. namest-nije v Gradcu je obvestilo c. kr. Ili. korno poveljstvo imenovane štiri občine, da se bo vršila klasifikacija konj v trgu Rečica v četrtek, dne 7. maja. Trg Rečica je središče okraja in ima v svojem okolišu še največje število konj, in kobil, na kar se bo v prihodnje vedno oziralo.
Sv. Krištof. Dolski liberalci so v zadevi spremembe tukajšnjih občin v 9. številki ,,(Narodnega Lista“ proti temu, menda iz gorke ljubezni do občine Dol, prav ostro in oblastno nastopili ter se nam Kri-štofčanom naj lepše zahvaljujejo, za našo družbo v i-sti. Značilno, da je ta učiteljska gospoda nam tako nasprotna v zadevi, ki nam bi bila v korist i,n drugim ne v škodo, ter se nas tako boji Bi občini Dol, ko smo vendar Krištofčani skoz in skoz pošteni ijudje! Sicer pa jako radi iščejo našo družbo in hodijo pobirat k nam kronce za svojo cirilmetodarijo. Le pri-dite 'še!
Trbovlje. Marijina družba iz Trbovelj bo imela svoj izlet v Petrovče v pondeljek, dne 11. maja, kjer bo ob 10. uri dopoldne slovesno sv. opravilo in skupno sv. obhajilo.
Kapela. Tukajšnje bralno društvo priredi prihodnjo nedeljo, dne 10. t. m., v prostorih gosp« Cobla dve gledališki predstavi:	„Dva gluha“ in pa („Svo-
jeglavim Minka.“ Za obilni obiski se priporoča odbor.
Brežice. Kakor slišimo, nas vendar enkrat že zapusti nadgeometer Martiny, ki je velik nasprotnik vsega, kar je katoliško in slovensko. Naj bi dobil le naslednika, ki bi se tudi za svojo službo pridno pobrigal!
Kapfenberg. Na praznik vnebohoda, dne 21. t. m., se vrši shod Jugoslovanske Strokovne Zveze ob
1.	uri popoldne pri gospodu Hamerlu v Kapfenbergu. Delavci vsi na ta važen shod! Govornik! pride iz Maribora.
Podtaknjeni de aie plemstva.
Pred graškim kazenskim sodiščem se je vršila v sredo, dne 6. t. m., zanimiva/ kazenska razprava proti baronici Mariji Zois pl. Edelstein ter proti zasebnici Rozi Gi ra k, babici Emi Gaber, šivilji Elzi Hirt.. Genovefi Pfeiffer in tovarniškemu uradniku J. Giraci, vsi v Gradcu, zaradi hudodelstva goljufije.
Vsa zadeva ima to-le predzgodovino: Praded sedanjih baronov Zoisov je napravil leta 1776 oporoko, glasom katere bi naj pripadalo večje fiddi-komis-no posestvo, kakor tudi obresti od večje svote denarja njegovemu sinu Avgustu in njegovim naslednikom moškega pokolenja. Sedanji imejitelj tega fidei-komb sn je baron. Olaf Zois. Po njegovi smrti bi pa prešel fidei-komis na -barona Janeza Zois in , njegove naslednike moškega pokolenja. Baron Janez Zois je poročil neko Marijo Schmidt, katera mu je porodila dve hčerki, toda nobenega sina. Zakonska baron Janez in Marija Zois sta se nahajala že delj časa v slabih denarnih razmerah. Da bi si opomogla, je sklenila baronica Marija Zois, podtakniti kakega tujega novorojenega dečka in ga pri krstu zapisati kot svojega pravega sina, da bi prišla na ta način do omenjenih posestev in denarja. Pri njenem stremljenju so ji pomagali neki tovarniški uradnik Girak in druge zgoraj imenovane osebe. Po dolgem prizadevanju se je posrečilo baronici Zois s pomočjo teh oseb pregovoriti neko neomoženo Elzo Hirt, ki je bila tik pred porodom, da je izročila svojega novorojenega fantiča babici Gaber, katera je zanesla otroka k baronici Zois, ki se je med tem časom že tako vedla, kakor bi bila ona porodila to dete. Se celo lastnega moža je znala pretkana baronica dozdevno prevariti. Baronica je vsem tem osebam, ki so ji šle na roko, osobito pa Še nravi detetovi materi, obljubila večje svote denapja. Dete je bilo krščeno na ime Egon baron Zois, kar se je javilo vsem tozadevnim oblastim. Sedaj, ko se je ; osrečilo baronici Zois podtakniti tuje dete za( svojje-ga s’n a, ie iela pridno delati dolgove, češ, vse veliko remoženje bo sedaj pripadlo njej, njenemu možu ter najmlajšemu baronu Zoisu. Toda, pri tem je prišla pa vsa goljufija, ki je vzbudila osobito v aristokratskih krogih mnogo zanimanja, na dan. Sodnija je zaprla baronico in vse one osebe, ki so bile zapletene v to sleparstvo. Po zaslišanju obtoženih oseb in več prič se je pa izreklo kazensko sodišče za nepristojno in bo ta umazana zadeva prišla pred porotno sodišče.
H a d a •: o c f » J k ustrelil las t-;« zg % b ata.
Nekako o polnoči od torka na sredo je bil izvršen v Ljubnem na Gornjem Štajerskem grozen čin. V stanovanje polkovnega, zdravnika dr. Feliksa pl. Menz je prihrumel njegov brat, nadporočnik Friderik, iz Hajmaskerja, kjer je bil na strelnih vajah. Po vstopu brata je polkovni zdravnik zaprl vrata za njim. V tem trenutku je potegnil brat nadporočnik samo Ires iz žepa ter oddal zaporedoma sedem strelov na brata, ne da bi bil poprej kaj izpregovoril. Dve kroglji sta zadeli brata v vrat, ena pa v hrbet. Morilec je nato odšel na policijo, kjer je javil celo zadevo z besedami: „Ustrelil sem, svojega brata, polkovnega zdravnika dr. Feliksa pl. Menz. Poglejte me,
• az sem popolnoma pri zavesti!“ Izročil je nato pot-liciji sabljo in samokres, s katerim je ustrelil svoje-brata. Brez vsakega odpora se je nato dal odvesti od vojaškega oddelka, kaferemu je poveljeval nek častnik, v vojašnico. Polkovni zdravnik dr. pl. Menz e tekel po zadobljenih strelih v sobo gospe, pri kateri je stanoval ter jo prosi, da mu prinese njegov, samokres. Gospa mu je seveda prošnjo odrekla, nakar jo je še prosil, da obvesti o nesreči na primeren n api n in z vso obzirnostjo njegovo mater v Gradcu. Nato se je podal, zaletajoč se sem ter tja, nazaj v svojo sobo, potegnil svoj samokres Iz miznice, se vleci v postelj ter si izprožil krogljo V srce. Na ta način si je hotel okra/jšati trpljienje, ker so bile rane, ki mu jih je zadjal brat, smrtne.
Pri zaslišanju je morilec opetovano izjavil, da ne bo dal nobenemu, tudi ne vojaški sodniji, nikakih pojasnil o tej zadevi. Morilec, ki se nahaja v zaporih za’ podčastnike v vojašnici domobrancev v Ljubnem, je popolnoma miren, kadi tu in tam kako cigareto, a izpovedati noče ničesar. Pred vrati njegove celice je postavljena vojaška straža.
O motivu groznega zločina krožijo razne vesti. Govori se, da je zajvladalo med obema bratoma v poslednjem času neko napeto razmerje, ker se je nadporočnik! zagledal v neko ubogo dekle ter jo hotel poročiti, čemur se je pa baje njegov brat zoperstavljal. Vsled tega je baje nastalo sovraštvo med obema bratoma in nadporočnik je dolžil svojega brata,, da on zabranjuje njegov izstop iz armade ter 'da je tudi on bil kriv, da je bil svoj čas prestavljen v Komorno na Ogrskem. Ker je nadporočnik pri vojaških vajah pa večkrat padel raz konja in si pretresel možgane, so nekateri mnenja, da ni pri zdravi pameti. Truplo u-morjenega brata so po raztelesenju prepeljali v Gradec, kjer se danes vrši njegov pogreb..
Razgled po svetu.
Najmlajši katoliški škof. Dne 2. aprila t. 1. je imenoval sv. oče papež Pij X. salezijanca Franca Correia d’ Aqiuino v Cuyabi v Braziliji za škofa-ko-
adjutorja onemoglemu nadškofu v. Cuyabi. Novi škof je bil rojen leta 1885 in je tedaj star še le 29 lei;. Vse izpite na univerzi je napravil z odliko in je bil še le leta 1909 posvečen za mašnika. Najmlajši kato,-liški škof ie tudi ob enem dosegel dvojni doktorat in sicer filozofični in bogoslovski.
Velikanski požari. V mestu Stenico na Tirolskem je zgorelo 85 hiš; 600 oseb je brez strehe. — Mesto Skala na Ruskem je uničil požar. Zgorelo je 3QI0 hiš. Tudi več oseb je pri tem izgubilo svoje življenje. — Mestece Kajdani na Ruskem je požar popolnoma upepelil. Skoda znaša 1,000.000 rubljev. — V mestu Alašehir v vilajetu Smirna je požar uničil 150 trgovin in 2 hiši. — V mestu Valparaiso so zgorele vse hiše na enem celem hektarju. 40 oseb je pri tem zgorelo.
SÜ cSofafjrl lasi “H ni cenj,
čitateljem, ki k žrebanjem One 14. n j h (t ei ika •mroče izborno skupino 5 sr čl: •/. Ma min n- bitki
715.000	kron o-ir frankov in hr r.-a 0? nms-. čnih obrokov po K 5-25 mi manj. o skup co i> srečk z glavnimi dobdk H -5 UU0 kron. ozir L; n; oven hr na 62 mesečnih obrokov po K '6 zb kaji fe en sam glavni dobitek imi odvzame skrb za ! od rnoet, d oči m ae jun v sreč o m -lučaju zamorno im etiti tudi -e nad.dpi glav n dobitki Poja nula daje :n naročila sprejema za »Sl-ven-ko Straž « g V. lentia Urbančič. Ljubl ana.
Društvena nazfrairJa»
Kamnica pri Mariboru. V nedeljo, dne 10. majnika, se pri nas ustanovi izobraževalno društvo. Na ustanovnem shodu, ki bo popoldne po večernicah, govori dr. Hohnjec. Nato bodo naši mladeniči uprizorili prav zanimivo šaljivo igro. Uljudno vabimo odrasle in mladino. — Predpoldne ob ’ 10. uri ima prof. dr. Hohnjec v kamniški cerkvi pridigo za mladino.
Leiteršperg. Prihodnjo nedeljo, dne 10. maja, ob 4. uri popoldne, bo pri g. Mihaelu Štraus v Leiteršpergu (Kokošineko-vo posestvo) odborova seja skupine Jugoslovanske Strokovne Zveze in vplačevanje. Pridite vsi člani, posebno odborniki!
Ruška koča se otvori v nedeljo, dne 10. t. m. in bode od istega dne naprej redno oskrbovana. Oskrbništvo je zopet v istih spretnih rokah, kakor je bilo že lani. Planinka je popolnoma dograjena. Pričakujemo obilnega obiska.
Ormož. Dekliška Zveza skliče svoj redni občni zbor za nedeljo, dne 10. maja, popoldne po večernicah, v društveno sobo Izobraževalnega društva. Na dnevnem redu je poročilo predsednice, tajnice in blagajnice o gibanju zveze v mindern letu, voii-tev novega odbora in slučajnosti. Vse mladenke na gotovo udeležbo uljudno vabljene!
Velika Nedelja. Dekanijsko okrožje ima pri Veliki Nedelji dne 1. junija svoj redni letni občni zbor. Govorilo bo več
govornikov.
Slovenjgradee. V četrtek, dne 14. t. m., se bode odbirala ob 8. uri zjutraj pri Bučineku v Šmiklavžu mlada goveda, namenjena na okrajni pašnik na Graški gori in sicer bikeci v starosti od 6 do 12 mesecev, telice pa v starosti od 6 mesecev do 2)4 leta. Sprejemale se bodo le živali marijadvorske pasme, ki so last članov bikorejskih zadrug in katere bode predstojnik dotič-nega živinorejskega okoliša ali njegov namestnik za odgon na pašnik sposobne spoznal, vsled česar naj se taka goveda pravočasno okrožnemu predstojniku ali njegovemu namestniku naznanijo. Nelepa ali nesposobna goveda se bodo brezizjemno zavrnila. Za vsako govedo posebej je treba prinesti živinski potni list seboj. Pašno pristojbino v znesku 30 K plačati je za vsako ži-vinče takoj pri sprejemu na pašnik, pri kateri priliki se- bodo še naznanili lastnikom živine tudi drugi pogoji.
Petrovče. V nedeljo, dne 10. maja, popoldne točno ob 4. uri, se uprizori ginljiva zgodovinska žaloigra v petih dejanjih: „Junaška deklica“, znana v svetovni zgodovini pod imenom: Devica Orleanska. Med odmori svira grižka godba. Petje pri igri spremlja harmonij, oziroma godba. K obilni udeležbi se vabi vse in zlasti še članice dekliških zvez in Marijinih družb. Pridite pogledat vzor slovenske mladenke!
Uliisko mlačno mil©
s kpniižkom
z tovarne Be« cjfiu «na & Co., v Dečinu o ü
ju in « sfane e: rek n jivo » učiš kn z pe.r p«!e*ae pesi- in n« i -i r cim nrineiri ne go v ri-r* • < t> t e n • re jogre&t	Tu j ep- b *n»> d* k a .'-Ujejo s -ak d v dog*«
pr-na na j mr-a Ko. ni 8<i vin. in ><- eh v lekarnah, droi-r ieh m parfumerij h ti D..- « < hranijo da me n« ine mu c. <*- i iberno iz* a».»! B 'gm n va lilij--»a krema rMauer»“. Dobi re ko >cr« v <ubah po 7 vinar e k
Novacerkev. Čebelarska podružnica priredi v Socki pri Arličevem čebelnjaku čebelarski pouk v četrtek, dne 21. maja, ob 2. uri popoldne. Se vabijo čebelarji, da se ga obilno udeležijo.
Zavodnje. V nedeljo, dne 10. maja, se vrši v cerkveni hiši po sv. maši shod S. K. Z. Govorit pride državni in deželni poslanec dr. Karl Verstovšek. Kmetje iz Zavodnje in Topolščice vsi na shod!
j*CXX bXXXXXXXXX .-XXXX c
Fays-ove pristne Sodenske mineralne pastine so se obnesle že skozi tri • desetletja zoper kašelj, hripavost in katar.
Fays-ove. pristne Sodenske mineralne pa-stilje — in le te! se izdelujejo iz znanih od pamtiveka 1 sem v rabi1 stoječih občinskih zdravilišč toplic Sodena ob T.
Fays-ove. pristne Sodenske mineralne pa-stilje morate zahtevati, Če hočete imeti najbolj učinkujoče soli iz imenovanega Zdravilišča.
«XXXXXXXXXXXXXXXX.
V zavodih za pljučna zdravljenja.
Med temi v Davosu pirosi. Meronu ,Arka Ltd
j«
ko/ dobro obneslo sredtfvo v stalni rabi.SIROLUf "Boche" olajša lu odstranjuje obolelost! sopii v primerom« kratkem času.
■*%!
'Koche'
Je jako slasten, tek prouzročujoć iu učinkuje selo ugodno na splošni počutek.
Jkvim/ zavoj a K. ‘Z- set dob/ v vseh lekarnah.
Velika narodna trgovina
KiMVanič,Celje
Narodni dom
priporoča bogato zalogo	—_...
manufakturnoga In mod-nega blaga, posebno kras-no novosti za ženske in moške obleke po zelo znižani ceni !
Ostanki pod lastno ceno
Postrežba točna in solidna 1 Vzorci na razpolago
Na znanje!
Zvišanje mriiško-oglednih pristojbin.
Z ozirom na razglas mestnega sveta v Mariboru z dne 17. aprila 1914, zadevajoč zvišanje mriiško-oglednih. pristojbin, nas naproša mestni pogrebni zavod, da javimo, da v slučaju, če se naroči omenjeni zavod za pogrebe, nosi zavod vse odviše stroške, ki se pa ne zaračunajo strankam. Vsled tega sklepa upravnega sveta mestnega pogrebnega zavoda se niso njegovi tarili prav nič spremenili in občinstvu pri izvedbi pogrebov povodom zvišanja mriiško-oglednih pristojbin ne narastejo nobeni odvišni stroški, kar je vsekako le pozdraviti.	463
Pozor! a®“ URE
5 pismenim Jamstvom:
Pristna srebrna ura	K 7'—
Pristna srebr. nra ženskaK7-—
Pristna srebrna verižicaK 2-Pristna srebrna verižica
damska K 3 40
. . K 28—
iz Švice celo bom proda-repasirane ure po zelo nizki ceni.
Očale ! Budilke I Uhane
Urar, očalar in zlatar
Bureš MÄe
Tegethofova cesta St. 39
Priporoča se Vam za nakup
Rafael Salmič Celje Nar. dom
to je največja in najcenejša razpošiljalnica ur, zlatnine, srebrnine in optike. Slovenci! Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto.
Svetovna tvrdka.	Na tisoče zahval.
razpošilja na v s« strani trgovina s pohištvi m
pristno vino.
Absolutno zajamčeno
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Edina štajerska steklarska narodna trgovina Ha debelo!	Na drobno!
FRANC STRUPI
Graška cesta
• •• • ••
CELJE
eioah svofo bogato xalogo
Prva južnoštajerske vinarska zadruga v Celju.
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboijše kakovosti po zelo nizkih cenah.
C sto posebno pa še opozarja na sortiment-na fina vina v buteljkah.
Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskušnjo! Obiščite naše kleti!
Gostilničarji ! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.
Pohištvo
KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6.
Največja ia najcenejša razpošiljalnica za pohištvo in posteljno blago.
Navadno pohištvo «d K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna knhinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bokovega lesa iz mecesna in javoria iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo izkib cenah. Rasni posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva. Sloboden nakup.	Slobodno na ogled.
Ilnstrovani ceniki brezplačno!
A.Wesjak, Maribor
„Pri železnici"
Glavni trg, vogal Stolne ulice
Priporoča svojo ogromno zalogo perilnega, manufakturnoga in raznovrstnega konfekcijskega blaga po jako znižanih cenah.
Krojač ali čevljar,
lei bi imejl veselje tudi do organizacije, 'dobi v večjem kraju, kjer je velika slovenska naselbina, jako ugodno stališče. Vprašanja in ponujdbe na Slov. Stražo v Ljubljani.
Iščemo boljšega upokojenca,
ki M se nastanil v krasnem kraju, če le mogoče duhovnika. Dotičnik dobi mnogo ugodnosti Pojasnila daje Slovenska Straža v Ljubljani.
= pletenin
lastnega trpežnega izdelka. Vozički za otroke, potovalne korbice, vrtno pohištvo in pohištvo za verande, naslonjači i t. d. po najnižjih cenah, istotako Brenabor vezove. Popravila izvršu-[] jem točno in zelo poceni. []
Izdelovatelj pletenin
A. PRAH
Maribor, Tegetthoffstraße 21.
J. KOVAČIČ, Radgona, Dolga ul. 100.
Volite trainerà 8tekleileSa (Rženega) in porcelanastega V uilUa ^alliga blaga, svetiljke, podobe, okvirje, ogledala. Steklarsko dela.
Točna postrežba!
Najnižje cene!
Somišljeniki, agitirajte za Stražo“.
Rentni davek plačuje zadruga sama; prevzame obrtne in trgovske račune v iukaso in Q iztirjanje, daja prednjeme eskontuje menice ter izpeljuje sploh vse denarne manipulacije
(M» zadruge ali ne in jih obrestuje po
po najkulantnejših pogoja».
Vse obolelosti sopilnih organov
la	S1ROLIN “ROCHE
KS eh lakarnah.
KD-£B %. je s svojim |y	Trgovina z špe-	Solidna	Trgovina z moko
!lodcein\ in črevom vnt	cerijskim blagom	postrežba.	in dežel, pridelki
nezadovoljen
jemlje naj r6dn0 nekaj č DrmedTrauba želodčni prašek
(jASTRICIN
Učinek preseneteljiv Dobi se v vseh apotekah.
9 Velika sjiatlja slane 3 Kr.
H GLAVNA ZALOGA:
B Sternapoteka.Dunaj.lV,
«Sl FaVoritenstrasse25.
Prospekti gratis in franco.
Zdravniki dobe za VH poskušajo Gastridn ^ breeplačnik I
V Mariboru se dobi v lekarnah: Fr. Prullja, E. Taborsky-a nasi. Wolf, Al. Sirak-a, V. Savost-a in Y. König-a.
Doto. Fo etili
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke I Mustrov ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura K 7’— Original omega ura K 18'— Kuhinjska ura	K	4'—
Budilka, niklasta K 3'— Poročni prstani	K	2'—
Srebrne verižice K 2'— Večletna jamstva,
Nasi. Dietinger
Theod. Fehrenbacli
urar in očalar Maribor, fiosposk* uiio» 26
Kupujem zlatnino in srebro.
Ivan Ravnikar, Celje, Graška ui. 21.
Po prepričanju mora vsak pripoznafi. da imam zanesljiva kaljiva semena, n. pr. jamčeno domačo deteljo, nemško deteljo, peso, rumeno in rudsčo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična semena 0000	od zoane tvrdke Mautbner.	0000
Glavna zaloga vrvarskega blaga
Medita
Sgarsa Nava*
Glavna zaloga oljnatih barv
* Pisalne potrebščine ■
kupite najugodnejše ceno in dobro v veletrgovini s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami
Goričar & Leskovšek Cütt
!! Zahtevajte brezplačno prvi ilustrovani cenik !!
Knjigarna» umetnine in muzikalije
fi
Zahvala.
Jzboren sadjevec
zajamčeno naraven, 20 polovnjakov, je na prodaj po zmerni ceni pri nekemu veleposestniku v mariborskem okraj o. Več pove upravništvo pod šifro „Sadjevec“ št. 448.
Vsem ljubim tovarišem, prijateljem, znancem in deputaciji c. kr. pošte za premnoge dokaze globokega sočustvovanja povodom težke izgube ter za udeležbo na zadnjo pot mojega nepozabnega očeta, kakor pevskemn zbora c. kr. učiteljšča najprisrčnejšo zahvalo.
Emerik Beran
c. kr. učitelj godbe.
Specllalttbta mmd tapinimi pijaiaini im i€atfirain@rieva Knelppova siadna kava.
mm» %Pfir
'i : -i-rr,
J9M
gsMoarlsva se napravila te RsjbcjjSgga slada In Ima »orilo tega velike redilno ms>$ ob popolni neSteodlil-vesti. S slovitim Kathreiner-levim načinom dobi Kath-r®ls»®r|eva okus In vonjavo zrnate kave.
Pristna se dobi« povsod v zaprtih izvirnih zavojih s sliko župnika iCneippa.
T
rgovina s špecerijo in Z deželnimi pridelki : Celje, Narodni dom.
Franc Kolenc
Pristno domače deteljno seme
vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti ter vedno sveže špecerijsko blago dobito po najnižjib cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
registrovšina zadruga z neom. zavezo
Obrestuje hranilne vloge po 1 0| l2 IO
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Bentni davek plača posojilnica sama.
4
Dale posolilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -
v lastni hiši CHotel .Pri belem volu*) v Celju, Graška cesta 9, l.nadstr.
Spodnješžaj. ljudska posojilnica v Mariboru r.
X.IB.L
HVjitlilftP vi a CIO 86 8Prejemasjo od vsakega in se obrestujejo: navadno po 4*/,0/0, proti trimesečni odpovedi po 4*/,°/» Obresti m pripi» jqja k 411	1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi M njih obreatovanj* lay —1
Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
SC đ 73 Ì 7? ff| 1® klanom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5'/«%, na vknjižbo «ploh po 5l/»0/o, Tknjiikn ia parnMm M 4	°—	aJ'' S»/,*/. >n na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drngik	avmmk
prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilniea brezplačno, stranka plaft» la f“**“
llm/ltio ,««•/) so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši prašnike. V uradnik arak m 4J1 duitv Ul v ;n izplačuje denar.
1 ■.....—"	—  .............. ■ =====	.....-	"■—t...-... =a=aa=ms8aB=smamamm—
1^01?!	SG daiai'n Pro&nje prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
PBT* Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilna nabiralnik«.
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Založnik In izdajatelj: Konzorcij . Straža.'
Odgovorni urednik: FRANJO ŽEB0T.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.