259. številka. Ljubljana, vtorek 13. novembra. X. leto, 1877.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po polti preleman za avstro-ogerske deiele ca celo leto lt; gld., za pol leta 8 'M., sa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. za mesce, 30 kr. za četrt leta. — Za t nje deiele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sioer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od ewiri.sti.pl, c peti t-vrste 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska. 6 kr., če ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se invoie rrankiratL — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši l*. 3 »gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, rsklamaoije, oznanila, L j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Telegrami.
Feterburg 11. novembra. Oficijalno se iz Bogota poroča 10. novembra: Oddelek generala Leonova je vzel včeraj jnesto Vrača, katero je bilo branjeno od 800 mož turske infanterije in od 300 Ćerkesov, priplenil je 1000 voz in veliko moke in ječmena. Ruska izguba je maj-hena.
London 10. novembra. Depeša „Daily Telegrapha" iz Erzeruma popisuje boj pri Deve Hoj umi 4. t. m. pred begom Muktarje-vim v Erzerum in pripisuje pobitje Muktar-jevo iz vrst ne j strategiji Rusov, kateri so po noči Turkom s 45 bataljoni za brbet prišli v centrum. Ko so bili Turki od prodirajoče ruske konjice izvabljeni iz utrdeb, vrgli so se oni bataljoni naglo na Turke in 80 jim velike izgube prizadeli. Turki so bežali v neredu v Erzerum.
London 0. novembra. Novine ,,Daily News" imajo iz Vizinkioja poročilo: Bombar-dovanje Karsa iz GO kanonov bo nadaljuje. Prebivalstvo bi se rado udalo. Izpad turške vojske 5. novembra bo je ponesrečil. Rusi so z železom zabili osem kanonov v fortu Hali/.
„Standardu" se iz Aleksandropolja brzo-javlja: Muktar je obsodil 18 svojih oficirjev na smrt, ker so bili pri Deve-Bojunu bojazljivi in panike krivi.
Bel grad 10. novembra. Zagotavlja se, da se vojna akcija prej začne, nego se sploh misli. Rusija je včeraj zopet dva milijona podpore Srbiji izplačala.   Proglas na vojsko
V Milanu.
(Iz ruskega.)
Meseca januarja 1873. leta — tako piše znani Poljak, profesor na Ruskem, B. de Courtenav — sem se zanimal z učenjem nekaterih, Gorici bližnjih, slovenskih govorov, ter uredoval svoje nabrano gradivo. V februarju se odpravim v Milan, z namenom, seznaniti se in poslušati predavanja enega najime-nitnejih lingvistov, ta je G. J. Aseoli.
Ascoli je redni profesor lingvistike v Mi-lanskej akademiji nauka in slovesnosti (Acade-mia scientifieo-letteraria), katera nij nič dru-zega, kot historično-filologični fakultet Pavij-ekega vseučilišča. Cilj ima po enej strani obrazovati dobre profesorje klasične filologije, historije in filozofije, po drugej Btrani pa, vzgojiti strokovnjake, sposobne zanimati se samostojno s historičnimi in filologičnimi vedami.
Predavanja v akademiji bo delijo na lek-
se pripravlja. Z Atenami in Cetinjem se živo depeše menjavajo.
Vojska.
„Pred Plevno nič novega." Ali na vzhodu v sredi mej cestama v Sofijo in Vidin je ruski general Leonov osvojil večje turško mesto Vrača in lep plen dobil. — V Sofiji zbira na vse kri pije, Mehemet Ali paša novo vojsko, da bi šel obkoljenemu Osmanu na pomoč. Ali Rusi so mu pot dobro zastavili. Vse eno utegnemo ta teden o bojih slišati na so lij h kej cesti v Plevno.
Iz Razgrada, glavnega stana turške osredne vojske, Be 30. p. m. piše v „PoI. Corr.": Pred sedmimi meseci, ko sem bil zadnjič v Razgradu, nij bilo tu ni najmanjše utvrdbe. A vojni svet je izprevidel, da, ko se je Osman-paša v Plevni utvrdil, tudi ne bi slabo bilo, ako se ob jednem utvrdi Razgrad in ker je to misel tudi general ženijskega oddelka, Bluhm-paša, podpiral, jeli so takoj pripravljati vse potrebščine za izvršitev tega namena in delo je nadzoroval sam omenjeni paša. Kmalu je bilo obdano mesto s trdnim pasom, kajti zemlje je bilo ondi dovolj in tudi delavcev obilno, ker so turški vojaki za takove stvari zelo sposobni. Z bližnjih kamnolomov dobili so mnogo kamenja v to s vi ho, a iz gozdov navozili so si lesa. Doslej je v Razgradu do 40 štirioglatih redut razne velikosti, od njih nekatere imajo do 20 in več topov, ter dovolj prostora za dve ali tri kompanije vojakov. Pri Razgradu je blizu 20—25.000 vojakov se 100 poljskimi topovi; konjice je okoli
cije (lezioni) in tako zvane konference (confe renze). Lekcije so odprte tudi za občinstvo in trpijo samo eno uro; k dvoumim konferencam imajo pa dostop samo dijaki, ker so tu dolžni odgovarjati na vprašanja profesorja in tedaj bi jih morebiti omejevala priču-jočnost drugih osob.
Ascoli se je pečal samo s konferencami, vsaj v teku 1872/3. akademičnega leta. Bil bi tedaj meni, kakor tujeu, zaprt dostop k njegovim predavanjem, vendar je bila izjema, da so mi dovolili posluževati se jih.
Na svojih konferencah je Ascoli razlagal v tem letu dva predmeta: 1. Primerjajočo morfologijo iudo-italo-grško (Morfologija com-parata indo-italo-graeca) in 2. praktična vprašanja o zadevah romanskih jezikov (Esercita-zioni romanze). A za ta dva kurza nij gotovih ur, zniirom se meša, tako, da dijaki nikdar ne vedo, kaj jim bo predlagal profesor v prihodnjih dveh urah. Vsakikrat izbere tedaj predmet, koji se mu zdi. Dijaki vedo samo, da, na primer, v pondeljek od 11 — 1 ure bo čital Ascoli, kaj da mu bo ravno všeč, jim je po-
4000 mož, po največ Čerkesov, ki imajo sicer prav majhene a zelo vstrajne konjiče.
Ititka pri Gornjem-Duuiijaku.
Dne 24. okt. ob 7. uri zjutraj pričeli so dra-gonci ruski z vinske gorice, ob utrdbah Gornjega Dubnjaka ležeče, streljati v to utrjenje, a so se kmalu zopet umaknili, pustivši nekaj ranje-nikov na bojišči. Dve diviziji konjice so se za naskok odločili, sestavljeni ste bili od ruskih in rumunskih bojnikov. Ob jednem so tri gardne divizije začele primikati se utrdbi. Od druge strani so se razpostavile divizije pod zapovedništvom Elisa in Črnasukovega ter so uklenili sovražnikova položenja. Z daleč so bili ruski topničarji okrog nastavili 82 kanonov. Do polu dneva streljali so neprestano Rusi v utrjenje, a Turki iz njega. Tu pa je od vsako divizije bil za naskok odpravljen po en polk. V redovih primikali so se po bregu navzgor Rusi, ter se ustavili 500 metrov daleč od utrdeb turških. Pozneje pak so še za 200 korakov so pomaknili naprej, a kmalu so izpre-videli, da to nij ugodno, ter so se umaknili. Ob polu dveh pak se je formirala druga kolona, sredi nje polk gardnih dragoncev, ki so bili pustili svtje konje pri kozakih, in skupno so prodrli proti višinam. Za njimi pak je odrinila še druga kolona na višine. Krogle so z obeh stranij švigale sem ter tam, in dim je bil tolik, da se za ped naprej nij videlo. Rusi so korakali v eno mer naprej, in da si jih je od garde mnogo palo, stali so drugi tako v redu, kakor doma pri vojaških vajab. Turki so se branili do skrajnega konca in zelo hrabro, to se jim mora reči v čast.   Zmirom več je
polnem neznano, pripravljeni morajo biti, kakor k enemu in istemu predmetu, na primer, primerjajočej morfologiji, čestokrat pa nasprotno, največkrat se pa zgodi, da se prvi del konference porabi za primerjajočo morfologijo, drugi pa za romanske vaje.
Navod predavanja primerjajoče morfologije je večji del sintetičen: on obstoji v si-stematičnej razlagi posameznih javljenj, san-skrita v primeri z dotienimi prikaznimi grškega in latinskega jezika, kjer se ozira, če je na mestu, tudi na drugo evropske jezike. Vendar se profesor dostikrat obrača k dijakom z vprašanji, ki imajo namen tem živeje predstaviti njih umu to ali ono prej razloženo istino, kojo je neobhodno treba znati, da se razumo, kar sledi.
V času mojega 2 Va mesečnega prebivanja v Milanu je Ascoli prečital sledečo oddelke prime rjajoče morfologije : sufiksi, ki služijo za obrazovanje imen in glagolov; osnove sedanjega Časa in njih razdeljenje na razrede, različnost časov posebnih in občnih, obliki dejanski (activum) in srednji (medium), prvotne
bilo mrtvecev in neizmerno število ranjenikov b krvjo oblitih je padalo tja po bregovih — a boj je bil z obeh stranij jednako hud. Ob polu štirih so prišli še ruski preslrelci na pomoč in zaseli so nekovo okroglo dolinico, iz katere so mogli vspešnejše streljati na Turke. Pri teh pak je bilo videti, kakor da so sklenili, bojevati se do zadnjega.
Da bi bili ie, p redno nastopi noč, pridobili vspeh na svojo stran, so se Rusi zbrali, da v gručah napadejo sovražnika ter mu tako moč prelomijo. Artilerija je prišla prav blizu ter jela tako silno streljati, da si nihče, kdor nij slišal na svoja ušesa, takovega gromenja niti misliti ne more. Vsaka krogla je zadela. Okolu redute je bilo toliko gostega dima, da se nasprotniki nijso mogli videti, a vse jedno so Turki tako precizno streljali, kakor z jutra. Ob petih se je združilo v prvem redu za na-skakovanje 20 bataljonov, a v drugem 10. Korak za korakom so stopali pogumni vojaki ter se nijso nikakor strašili smrti. Kmalu je tudi te odela gosta megla smodnikova in čulo se je takovo gromenje, kakor da se podirata zemlja in nebo. Ostali rezervni oddelki, ki so bili z daleč, so se odkrili in jeli moliti k Bogu za svoje vojujoče brate. To je bil prav resen trenutek in vsakdo si je utegnil misliti, da pri takovem streljanji nikdo živ ostati ne more. Ob G. je grom pušek in topov precej ponehal; pripravljali so se na rokoborstvo. V tem je bil v reduti videti ogenj in črni dim s pogorišč se je mešal z belim tovarišem smodnikovim, a oba je žalostno obsevala z zadnjimi žarki krvavo rudeča solnčna luč. Kdor je bil pri tem prizoru navzočen, gotovo ga pozabiti ne bode mogel.
Naenkrat pretrese zrak tisočer krik ve-Belja, in Rusi se zaženo na sovražnika z golimi bajoneti.
Rusi so bili kmalu prispeli do rova, ki je bil tudi hitro napolnen z mrtveci; a še vedno so stali Turki nepremakljivi na svojem mestu, kjer so se tako junaško branili, da je vsega priznanja vredno. Tu pa tam je kak rusk vojak splezal na obkop — a sovražna krogla ga je podrla nazaj in zvalil se je v rov. Ob 7. so prišli Rusi v reduto in tam je trajal boj Še naprej, da-si se je večina Turkov bila umaknila proti Telišu. Strašen je bil prizor v reduti, kajti tukaj je gorelo orožje,
vozovi, ovce, konji — in, kar je najgroznejše,
ranjeniki, ki so bili še živi, nekatere pa je uže zmogla neizrečna bol ran in opeklin — ti ao goreli mrtvi. Sem ter tja pa so pokali patroni, ki jih je slučajno po tleh raztresene užgal ogenj. V tem, ko so se vršili v notranjem delu redute najgroznejši dogodki, pripravljali so se od zunaj Rusi v novic, da primejo sovražnika. Z veselja krikom udarili so jo za begočimi Turki in jih prijeli od vseh štirih stranij — tu nij nobeno streljanje ničesa izdalo in naposled so se podali Turki, mej njimi en paša, mnogo višjih oficirjev in 1G00 mož — ostali so bili menda uže po dnevu ubegnili v Teliš. Rusi so si pribojevali 4 topove in mnogo orožja, ta bitka jih je stala 4000 vojakov, izmej teh 230 oficirjev; Turki pak so izgubili vsega skupaj 3500 mož.
Razburjenost v Carigradu.
Kakor je naš prvi telegram zadnjega broja „Slovenskega Naroda" poročal po „Pol. Corr.", začeli bo Turki mej soboj zapirati in daviti se, zarote se mej njimi delajo, čudni glasovi se mej njimi trosijo, garnizona iz Carigrada nikamor no sme poslana biti, ker se je bati notranje revolucije.
Za Ruse in nas vse, ki želimo, da bi se škandalnemu gospodarstvu tega smrtnega so-vraga južnega Slovanstva, Osmanlijstvu, enkrat za vselej v Evropi konec storil, prišli so ti dogodki ravno ob pravem času.
Kajti kako bodo angleški sitni „posrednik i" mogli nasvetovati prenagljeno sklepanje miru s tako državo, ki je v notranjem skozi in skozi gnjila in gospodarja menjava od de-nes do jutri? Kakor so Aziza s škarjami „usamomorili", Murata za blaznega naredili, da ga bodo zdaj zadavili, če ga še nijso, tako lehko precej po podpisanem miru Ha-mida zakoljejo in zopet na kristijane padejo Turčija je zopet pokazala svojo nestalnost, črvivost, nezanesljivost. Njo je treba zdrobiti in odpraviti, računi ti ž njo nij mogoče.
In kakor ironija svetovne osode se čuje, če prihajajo iz Carigrada baš ob istem času debele ilustracije reda, kakoršen je v tur-škej državi, ko je bil komaj Anglež, minister Beaconsfield, svoja usta zaprl, ki so hvalile surovo moč divjaka Turka in jej pripisavale
neko moralično opravičenje! Anglež bode moral namesto upanja miru (ali bolj prav, odhoda Rusov  b praznimi rokami, kakor želi) še malo dalje imeti — potrpljenje.
Kakšno odškodovanje bo zahtevaia Rusija od Turčije?
»Voss. Zeitung" je priobčila nekov program o pogojih za mir. „Golos" pa pravi v odgovoru na ta program mej družim tudi to-le : Vstanovljenje status quo ante bellum (stanje kakor je bilo pred vojsko) v malej Aziji bi bilo čisto navskriž s temi nameni, zarad katerih je Rusija sedanjo vojsko začela. Turška Armenija je na polovico 8 kristijani naseljena. Osoda, katera je zadela Armence v tej provinciji potem, ko je bila ruska vojska prisiljena začasno oditi k našej granici, kaže jasno, da bi bilo za vlado, katera je po-prijela orožje v brambo kristijnnov, nesmiselno, v turškej Armeniji vstanoviti poprejšnji red in jednako s priznanjem delotne „neudače" začete vojske. Kar se tiče „denarnega na-gradjenja", je to prosti posmeh zdravega uma. Komu nij znano, da čisto obankerotirana Turčija ne more plačati ne vinarja svojemu zmagovalcu."
Po mnenji „Golosaa mora biti mir mej Rusijo in Turčijo zaključen b tacimi pogoji, s katerimi bi bila osoda turških kristijanov Čisto zavarovana, Rusija osvobojena vseh skrbij v izhodnjem vprašanji in s Turčijo čisto ločena.
„Doseči ta namen," pravi „Golos", je pa le mogoče s takim mirnim dogovorom, vsled katerega bi se precej naše izdaje za sedanjo vojsko nagradile v malej Aziji in vsled katerega bi se precej vsi naši računi b Turčijo končali. Denarno nagradjenjo bo mora zame-niti z nagradjenjem ,,in natura" in le na tej podlagi se morejo začeti resni pogovori o miru."
S—n.
Koristi Rusije za Nemčijo.
Nemci, posebno Prusi, se dostikrat jeze, da jih Rusi preveč pritiskajo. Ruski časnik „Nedelja" pa vpraša, zakaj berlinska borza ne jedenkrat ne pove, kako krepko drži v rokah ruski denarni kurs in koliko ruskih milijonov je prešlo v Prusko se samo realizacijo železničnih kapitalov in koliko pruskih borzi-
in poznejše osobne končnice glagolov, spre-ganje posebnih časov, kakor sedanjega, nedo-vršenega (imperfectum) in v,levnika, slednjič pa spreganje splošnih časov, to je, dovršenega (perfectum), prihodnjega (futurum), aoristov, itd., vse, seveda, v dejanskej in srednjej obliki. Vse forme, ki so se na to ozirale, je spisal profesor na desko.
V zadevah romanskih jezikov (Esercita-zioni romanze) je posebno znamenit skoraj Čisto analitični uačin predavanja; ono obstoji v samostojnem obravnavanji tega ali druzega romanskega narečja, kojega ima profesor ob času konference z dijaki, ali bolj prav, dijaki pod rokovodstvom profesorja. Da podam jasen pojem o takih vajah, naj opišem te iz njih, ki so se vršile v mojej pričujočnosti.
Naloga je naučno izsledovati in razdeliti fonetične posebnosti piemoutskega narečja. V ta namen se čita knjiga: „11 libro de Salmi di David, da Giovanni Riodati, 1840, 'L liber di Sa)m de David: tradont en lingua piemoun teisa" (knjiga psalmov Davida, prevedena na jezik piemontski) in pri Čitanju se je oziralo
na vse v fonetičnem pogledu znamenite besede. ' Fonetično-etimologične procese in pie-montske besede z njih izpeljavo je pisal profesor jasno na desko, vedno spraševaui in odgovarjajoči dijaki so bili pa dolžni dejansko in pazljivo se udeleževati. A vse to še ne zadostuje, da se doseže pravi namen taci h vaj. Da bi tak uk prinesel dejansko, ne samo mimo-gredočo korist, je moral vsak dijak imeti dovoljno število polulistov navadnega papirja, na koje je zapisoval izsledovana slova. Tako na pr. se zapisujejo na en list vsi slučaji pie-montske spremembe glede osnovnega romanskega (to je latinskemu sorodnega) naglašo-nega a, na drugi list vse piemontske besede, ki se vjemajo z latinskim, a brez poudarka, na tretji spremene naglašenega in dolzega latinskega e, na četrti — naglašenega kratkega e, na peti — z e brez poudarka itd. Dovoljno število besed, zapisanih v ta ali oni predal, pripomore, da se postavi občni zakon, kako se vjema latinski zvok s piemontskim. V slučaji pa, kadar izbranih primerov iz či tane knjige nij bilo dovolj, da bi se postavil
točno omejen zakon, iskale so se še besede v velikem piemontskem slovarju: „Vocabolario piemontese italiano del professore di grammatica italiana e latina Micliele Ponza. Edizione quinta. Pinerole 185(J.U Na tak način so se pretresovalo v splošnih črtah fonetične posebnosti piemontskega narečja, potem je pa Ascoli prešel ravno tako k izsledovanji narečja ge-noveškega. Na koncu ima vsak dijak v rokah svoj lepo sostavljen zapisnik, katerega pred skušnjo samo malo preštudira, da ima veren in točen pregled. Korist tacih vaj za samostojni trud dijakov, ki se želijo posvetiti di-alektologiji, je pač očividna in neovrgljiva.
Kakor pri dialektologičnih obravnavah, tako sem tudi pri romanskih vajah sledil Ascoliju z najbolj živim zanimanjem. Razun tega som večkrat imel čast pogovarjati se b tim znamenitim učenjakom, ter sem pridno čital razne njegove spise, posebno pa neposredno se tikajoče vprašanj, s kojimi setu se tačas pečal. Mej taka spadajo sledeča: 1. kratka razsodba, tiskana v Milanskem časniku nPolitecnicoH za marec  18G7 leta (tu govori
janskih zajcev in maklerjev je postalo milijonarjev ?
„Mi ne znamo," pravi „ Nedelj a," „ne jednega obratnega fakta, t. j., da bi bila Pruska le jednega Kusa napravila za milijonarja. Pruska in Nemčija, tožeči nad našim pritiskanjem, sti svoje delovanje tako razširili, da sti uvozili na Rusko leta 1875 za za 221,000 000, dočim sti leta 18GG samo za 78,000 000. Mi priznavamo, da čolne naredbe nijso čisto soglasne z idealom harmoničnih mejnarodnih zadev, ali reči hočemo samo to, da gledajo Nemci preveč svojekoristno na svoje odnošaje k Rusiji in kažoč se za sirote, ne čejo priznati, da smo mi še večje sirote. V tem času, ko so uvozili Nemci k nam za 221 milijonov, smo mi uvozili k njim za 100 milijonov; tedaj so nas Nemci za 112 milijonov presegli. V tej ogromne j številki pripada Pru-skej glavno mesto. Treba je res plakati, kaj ne? Pa Nemci nijso zadovoljni s 112 milijoni; oni bi radi preplavili vse naše trge se svojimi izdelki, oni bi radi, da bi bila Rusija trgovska Sahara." S—n.
Politični razg I e<J.
V Ljubljani 12. novembra.
Nadvojevoda silhreclit je z dvema feld-maršallajtnantoma, grotom Bvlandtom in baronom Schonfeldom, prišel v Pešto k cesarju, kjer so imeli posvet. Mislilo se je, da gre ob vprašanji os v o jenja Bosne potem kadar Rusi Plevno vzemo. „P. L. ? pa trdi, da so le o vojskinih rečeh govorili. Morda tako govori, da bi Magjare obdržal še nekaj časa pri tolažbi in pri pameti.
V tli ~?<trififttš. .c#»«#•## pride v pri-hodnjej seji predloga o banki na vrsto. Oglasilo se je proti njej več govornikov : Kellers-perg, Magg, Fux, Weiss v Starkenfels, dr. P raža k, Plener, Kopp, "VVeber, Pflligl in Auspitz; za predlogo pa Klinkosch, dr. Schaffer, Nemvirth, Gollerich, Scharschmidt, Carneri, Dunajevski, Teuschl.
ViifftnJ« «im*&tihve.
Fi'nticoska zbornica je z 299 glasovi proti 159 (ki so bele listke oddali) izvolila Grevvja za predsednika. Za podpredsednike so izvoljeni Lepere, Rameau in Bethmont od levice, a Durfort in Civrac od desnice. — Desnica senata je baje sklenila podpirati pač Mac Mahona, a ne ministerstva Fourtou,
torej zopetnega razpuščenja zbornice ne dovoliti. — Mac-Mahon pa je baje še /mirom trdovraten in protiven volji narodovej.
t in/1 triki minister Beaeonsfield ali Dis-raeli ie govoril na obedu londonskega župana o vojni. On je naglašal, da je Anglija nev tralna in bode tako dolszo ostala, dokler njeni interesi ne bodo oškodovani ali v nevarnosti. Več let ie bila vera. da je Turčija oslabela. Ali Turčija ie v enem letu pokazala, da ima moč in pomočne vire, ki 8e moraio priznavati. Pol nvlijona vojakov je dokazalo neodvisnost Turčije. „Jaz ne morem pozabiti, da je car z velikodušjem, ki njfgov res vzvišen značai kaže, pred začetkom vojne rekel, da je njegov namen le, ščititi in braniti kristi-jane portine in da ne namerava prirastka zemljo. Isto tako je sultan obetal, da hoče one izpremembe privoliti, ki bodo dale kristi-janom blagostanje in varnost. Zato menim, da mir nii nemogoč, niti ne še daleč." — Beaconsfield ne more razumeti, da bi bila ruska vojaška čast trpela, ruski vojak se je hrabro bil. Glede vojske ima vlada upanje in potrpljenje in upa, da bode pripomogla mir narediti  in   varovati neodvisnost Evrope.
Narodni dom si misli zidati naša „Edinost". Tako je bilo skleneno v zadnjem občnem zboru. Stvar nij napačna. Samo delati je treba. Ker je uže majheni kap;tal zagotovljen, bi stvar morala vendar napredovati. Kdo da bode k temu največ pripomogel, lehko mej vrstami berete. Kapitalisti gotovo ne. Da ie treba narodnega doma, to je ravno tako kakor hiši strehe. Tržaški Slovenci in zlasti okoliški, nemajo niti jednega pripravnega kraja, kjer bi se moglo v resnici kaj izvrstnega napraviti, bodi si igro, ples ali koncert. Z narodnim domom zagotovljeno bi bilo društveno Ribanje, središče okolice in slovanskega Trsta. Zidal bi se v mestu, to se ve da bo mnogo stalo, pa kakor so tu denarne razmere ugodne, nadejati so je, da bode Šlo. Zato se delajo priprave  za tvrdnjavico na jadranskih obalih.
Trst je slovensko mesto, stoji na našej slovenskej zemlji. De laški upliv prevaguje, ker smo zaspani in ima naše mesto vsled tega laški obraz. Tržaški Slovenci! neutrudljivo na delo in neudajmo se!
Iz rfrNt» 10. novembra. [Izv. dopis.] Našim Židom in turkofilom so se obesili krivi nosovi, vsi nosijo torbice, od kar Rusija zmaguje. Na borzi je vse v enej sapi, večkrat dohajajo na videz brzojavi, da je Plevna pala, ali nasproti; zmešnjava je velika, mi se pa | radujemo.
Denes smo izpremili k večnemu počitku gospo A. Pisek, rojeno Kenda, srčno Slovenko in vrlo igralko na drnmatičnem odru. Rojan-ska Čitalnica jej je na rakev položila krasen lavorjev venec s trobojnimi slovanskimi tra kovi. Položil ga je predsednik Dolinar v imenu društva in dramatičnega odseka na rakev. Sprevod je bil ogromen, veliki venci so obda jali mrtvaški voz. Naj jej bode zemljica lehka! !
Dunajčanje so si Trst za svojo posebno špekulacijo zbrali. Komaj je jesen, uže je vse polno dunajskih pevcev in pevk, toda kasni so! Mrgoli jih; v vsakej pivarni je druga družba, katera, odpevši, pivcem z vednim nabiranjem žep olajšuje. Za naše pobaline, posebno za židovske, je stvar prav pikantna, samo da ume par besedij nemško, pa se mu uže vso smeje, ko sliši neumne dunajske „Witzcu in kako kosmato pesen.
Domače stvari.
— (Porotniki v Ljubljani.) Včeraj so bili za porotnike pri prihodniej sesiji izžrebani ti le gospodje: Rot Anton, posestnik iz Grebina; Resman Blaž, kupec iz Ljubljane; Lukman Janez iz Liubljane; Vivoda Franc, hišnik iz Kamnika; Ledenik Alfred, kupec iz Ljubljane; Svetec Andrej, posestnik iz Žej; Legat Franc, posestnik iz Lesec; Anton Bur-ger, posestnik iz Ilraš; Milina Ferdo, hišnik iz Liubljane; Krišper Franc, kupec iz Ljubljane; Gozznni Ferdo, posestnik iz Volčjega hriba; Štnid Ferdo, kupec iz Ljubljano; Va-konik Janez iz Litije; Šoklič Gregor, posestnik iz kovice; Lnh Gregor, posestnik iz Loža; Dernovši-k Jožef, posestnik iz Potoške vasi; Ličan Škender posestnik, iz Ilirske Bistrice; Moro Ludvig, kupec iz Ljubljane; Valenčic Jakob, posest iz Nndajnega sela; Finšgar Jožef, posest, iz Brezja ; Jožef Strzelba, svečar iz Ljubljane; Franc Kolman, kupec iz Ljubljane. Sršen Matevž, posest, iz Skaručine; Dolenec Viljem, posest, iz Rakitnika; Albrecht Karel, ključar iz Kamnika; Deisinger Jurij, krčmar iz Loke; Riiger Jarnoj, kupec iz Ljubljane; Grilec Janez, posest, iz Ilraš; Pibrovec Karel,
mej drugim o Slavjanih moliško grofije v ju žnej Italiji), potem 2. „Studj critici di g. J. Ascoli. I. Cenni sull' origine delle forme gram-maticali — Saggi di dialettologia italiana — Colonie straniere in Italia — Fragmenti alba-nesi — Gerghi. Dagli Studj orientali e lin-guistici, Fasc. III. Gorizia. Tipografia Pater-nolli 18G1, in 3. Archivio glottologico italiano, diretto da G. J. Ascoli. Volume primo, con una carta dialettologica. Roma, Torino, Fi-renze, Frmanno Loescher 1873. 8°. str. 55G. — Poslednje delo je prvi zvezek zbornika, pri katerem so bodo razun Ascolija udeležili tudi razni drugi učeni, ki se zanimajo z opazovanjem italijanskih govorov, ali pa z govori druzih narodov, živečih na italijanskih zemljah, to je, razen italijanskega kraljestva, tudi v sosednjih provincijali Francosko, Švice in Avstrije, koje štejejo sami k Italiji.
Prvi zvezek tega, tako rekoč dialekto-logičnega časopisa, ki je dosihmal prišel na svitlo, je ves iz peresa Ascolijevega. To je prav podrobaa in točna karakteristika fonetičnih posebnostij tako zvane Ladinske proge (Zona Ladina), to je skupine teh romanskih
narečij, koja, dasi so mej sobo j v dovoljno bližem rodstvu, ne morejo biti prišteta ne k portugalske)", ne k španskej, ne k francosko-provensaljskej, no k italijanskej in slednjič ne k rumunskej družini romanskih narečij in govorov, in sostavljajo posebno samostojno celoto. Ta posebna romanska skupina obstoji iz tako imenovanih Grizonov ali Griždonov v Švici, iz Ladinov v Tirolah, in iz Furlanov, ki živijo v severo-izhodnej strani bivšega benečanskega kraljestva (pri Vidma) in v jugo-zapadnoj strani goriške grofije. S pregledovanjem fonetičnih posebnost teh Ladinskih narečij je zvezal Ascoli tudi primerjevanje italijanskih govorov, ki imajo na sebi, po njegovem mnenji, vidne sledi vplivov, kakor jih imajo Ladinska narečja: to so tako zvani govori Ladiuo-lotn-bardski in Ludino beneški. Mene je najbolj zanimalo opazovanje posebnostij furlanskega narečja, ker so namreč Furlani bližnji sosed je tem Slavjanom, z jezikom kojih sem se posebno pečal, in so tedaj tudi, kot sosedje, v jeziku znamenito vplivali na ravno te Slavjane (Slovence).
Čas svojega bivanja v Milanu sem pora-
| bil za to, da se dovolj temeljito seznanim z j Milanskim govorom, v kojem ne govori samo I mestni prosti narod, temuč tudi višji razredi \ Milanskega občestva. Iz tega namena sem si j preskrbel posebni poduk, ter čital dela znamenitega milanskega pesnika, Karola Torte (Carlo Porta).
Samostojno sem se trudil v Milanu dovoljno podrobno razložiti knjigo Sehleieherjevo „Laut- and Formenlehre der Polabischen Spruche", da ono prigotovim za „Žurnal ministerstva narodnago prosveščenja". Razun tega sem se dalje zanimal z obdelovanjem in uredovanjem snovi, ki sem jo nabral na posameznih mestih slovenskih govorov.
V začetku maja sem se vrnil v Gorico, z namenom, dopolniti svoje vede o posebnostih govorov, ki so lastni slovenskemu nuseljenju, živečemu v Brd"h, na severu-zapadu od Gorice. Nato sem šel v Videm, da dokončam svoje delo, ter se potem podam k benečan-skim Slovencem (Slovinom) in v Rezijo, kojo hočem podrobno preštudirati y vseh ozirih.
K.
posest, iz Krope; Matijan Jakob, posest, iz ŠiSke; Prašnikar Jarnej, posest, iz Izlak; Ku-Sar Jožef, kupec iz Ljubljane; Emich Peter, posest, Trček Franc, kupec, oba iz Ljubljane; Jalovec Franc, posest, in črevljar iz Kamnika; Jeklar Matevž, iz Bleda. Namestniki so: Fleiš-man Miha, krčmar, Kozin Jožef, krčmar, Franc Škul, agent, Jožef Reich, hišnik, S tromoj er Jožef, črevljar, Turk Janez, hišnik, Strel Peter, branjevec, Arko Janez, notar, Slivar Anton, usnjar — vsi ti iz Ljubljane.
— (Beseda v Čitalnici ljubljanske j) v nedeljo večer je bilo srednje dobro obiskana in se je program v redu izvršil. Zla-Bti je bila z občno pohvalo sprejeta deklamacija gospodičine Koglove, ki je z veliko preciznostjo in razložnostjo predavala Stritarjevo „Rajo." Tudi g. Jeločnika primerno berilo o slovanskih narodnih pesnih se je pazljivo poslušalo.
— (Zavarovalnica „ V i ct oria M ,) ki je bila tudi po Slovenskem znana, je fali rala. Začela je delati leta 18G5 z akcijskim kapitalom dveh milijonov. Predlanskem je še bilanca kazala za 200 milijonov gold. zavarovanja !
— (NeBreča na železnici.) Po noči od petka na soboto je nad Trebižem vlak trčil z vlakom, oba vodnika vlakov sta mrtva, več voz je razbitih.
— (Zopet otrok zažigalec) 5 letni And rej ček Novak v Javorji je igral se s klinčki in zažgal tako očetov hlev in hišo, ki nijsta bila zavarovana. — Ne dajte otrokom blizu žve-plenic 1
— (Častnika) sta postala — piše „Edi-nost" — naša dva vrla narodnjaka pri domačem Kutinovem polku: g. Vilhar, sin Miroslava, in g. Kump iz Škofjeloke na Gorenjskem.
— (Sreča o pravem času.) Piše se nam: Mladi kmet Štefan Medičar, iz Rado hove vasi blizu sv. Petra na Notranjskem, je podedoval po svojem očetu zelo zadolženo po sestvo in ob kratkem bi mu imelo biti pro-
dano po dražbi, ker je bil dolžan mesarju iz sv. Petra 990 gld. Sanjalo se mu je pa pretekli mesec, da mu je ranjki oča svetoval naj stavi v loterijo Številke 5. 16 in 15. in bode zadel. V jutru ko vstane pove to svojej materi in gre v log na delo. Mati izprosi po vasi 30 kr. in stavi številke v Zagorji v lo teriji g. Alojzija Domicelja, na Gradec. Prišle so res vse tri, in potegnila je mati 1232 gld., poplačala dolg in zdaj veselo brez dolga gospodari.
— (Konjski tat.) iz Guncelj nad Ljubljano doma je 29 letni delavec Janez Mišic, kateri je G. t. m. v Trstu moral zagovarjati se zavoljo konjske tatvine. Ukradal je bil blizu Sežane Josipu Dolganu konja, a bil v Postojni prijet.
ljudi gledati in domačej obrtni ji bolj na roko hoditi, nego je bila doslej njegova navada. Vidi se pa iz nje tudi, da Magjari ua svoje dobičke nijso pozabili, ker se je poseben ozir jemal na Reko, magjarsko mesto s hrvatsko narodnostjo, katera vedno bolj propada, kar jo Magjari osrečujejo se svojim blagoslovom.
Razne vesti.
* (Navadno rokodelstvo.) Nek gospod je imel v Trstu v gostilnici Evropa svojega konja v hlevu za plačilo na svoje razpolaganje ; nekega dne prideta tja dva možaka v gospodovem imenu, da se on nekam popelje, hlapec, ne sluteč ničesa hudega, da konja in haj d ž njim proti Italiji. Ko gospod hoče kmalu potem nekam oditi, začudi se tatvin-skema činu, precej dobi sled in ju v Tržiču doide, ko sta prodajala voz in konja, ter ju precej ukaže zapreti.
* (Av atrijsko-og erski Lloyd v Trstu) je sklenol novo pogodbo z avstrijsko in ogersko vlado za 10 let. Navajamo tukaj nekoliko glavnih toček te za naredno naše gospodarstvo in trgovino velevažne pogodbe: vlado se zavezuje omenjenemu društvu dajati do 2 milijona podpore vsako leto, temu nasproti pa mora društvo dovoliti, da mu bode vluda vrhovna nadzornica, društveni vodji morajo biti domačini in taki možje, do katerih ima vlada zaupanje, sicer ima ona pravico jih ovreči. Društvo je zavezano jemati vsako leto najmanj 28,000 ton. (nad polu milijona centov) premoga iz domačih dežel; glavni zastopstvi imate se napraviti na Dunaji m v Pešti s tako obširnim področjem, da boste smeli neposrednje z ministerstvom vnanjih zadev se dogo valjati. — Iz tega se vidi, da je vlada društvo zelo nase privezala; pogodba ima vendar to dobro, da bo moral  Lloyd bolj   na domače
Tujci.
11. novembra:
Pri Slonu: Žumar iz Loža. — Kobalic iz Trsta. — Mikolasch iz Prage. — Lucaidi iz Dunaja. — Schuba ia Ljubljane.
Pri Malici t Berik, Eisner, VVenig, Schiller, Fleiderer iz Dunaja.
Pri Zamorci i   Fodboj iz Ribnioo.
Loterij iae srečke.
Na Dunaji 10. nov.: 57. 69. 18. 16. 32. V Gradci 10. nov.: 82. 45. 36. 61. 26.
Tržne cene
v Ljubljani 10. novembra t. 1. Plenica hektoliter 9 gld. 69 kr.; — rež 6 gld, tO kr.; — jedmen 5 gld. 36 kr.; — oves 3 gld. — 25 kr.; ajda 6 gld. 50 kr.; — prosd 5  gld. 57 kr.;
— koruza 6 gold. 60 kr.; krompir 100 kilogramov 2 gld. 85 kr,; — fižol hektoliter 7 gld, — kr.; masla kilogram — gl. 94 kr.; — mast — gld. 80 kr.; — ipeh trišen — gld. 64 kr^ — špeh povojen — gld. 72 kr.; jajce po 2"/, kr.;— mleka liter 7 kr.; govednino kilogram 54 kr.; — teletnine bi kr.; — svinjsko meso 64 kr.; — sena 100 kilogramov 8 gld. 05 kr.;
— slame 1 gold. 95 kr.; — drva trda 4 k v. metrov 6 goid. 50 kr.; — mehka 4 gld. 50 kr.
Dunajska borza 12. novembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dcig v bankovcih  . 63 gld. 30
Enotni drž. dolg v srebru    .   . 66   „ 90
Zlata renta........ 73 70
ltttiO drž. posojilo..... 112   jj —
Akcije narodne banke .... bzO   „ —
Krmi itn o akcije...... 203    „ 25
London......... \iq „20
Napol.......... 9 &9
C. kr. cekini....... 5    „ 68
»rebro ......... 106 „30
Državne marke...... 58 90
kr.
T najem
se daje atacuna z vs0 pripravo in s trafiko v jaka ugodnem kraji. — Stacuna je bila dosedaj in jo Se zinironi dobro obiskovana.
Pogoji se izvedo pri podpisanem.
V sv. Križu pri Ajdovščini, 6. nov. 1877.
(333-3)__Leopold Kočevar.
Lekarna „pri sv. Leopoldu" na Dunaji,
Stadt, Ecke der Planken- und Spiegelgasse.
VlhlVA Iliifilil,
priporoča p. n. občinstvu celo vrsto pravili cdrnv iliilli in toaletnih nredutev, ki bo so vaelcj kot izvrstna izkazala in gotovo ozdravilo..
Tisoč spričal jo o tem.
F. n. občinstvo naj so vartijo prod nakupom slabih ponarejanj, ki nnmajo nikakoršnoga vspolia, in so prosi, da samo ono Hpccijlllltet« za prave
sprejme, ki umno tiruio nosijo.
Neusteinove posladkorjene pile sv. Elizabete za čistenje krvi ^^SđSli«
dobro posebno pri boleznih v spodnjih organih, zimici, boleznih prmih organov, kože iu očij , otrok in žensk; odpravijo za-pretjo, pravi vir najvoč boleznij. Ta pila jo najboljši in najcenejši izdelek te bire. 1 valur, H škatuljic, s 1'žu pilami, stane 1 gl., posamezno škatljico in kr.
'»<liiUi.Mii.« no z jako <-iinI«!<j}1iii spiit-aloni dvoriieiru Nvvtovnlca prol'. 1*111111.
Beaume Girome,
Dr. Callmanna lasno barvlIbVKSđ^t^
velemu laBii vsako l.nrvo (Orno, rnjavo, rumeno) il gld.
Orijentalni prah za dame, ;|;
(belo ali roza) 1 «1.1. in a BO kr
Elektro-motorični vratni trak,
najboljši uspeh 1 gld. OO kr.___
Fl   Ronitn   t'lli"° dobro sredstvo proti izpadanju las in
Cl DBIIILU, „.ipruvljeiijii luskin 1 gld. HO kr.
izvrstno zdravilo za ozebline. HO kr.
koži gludkost, flnost in melikost,
ko zo-otrok,
Dr. Fremonta prerodilni liker,
svežilo iS gld.
Prsne cigarete iz smrekovih igel, "SSSS
za naduho. 2f» kosov 1 gld.
Protinski duh, aromatičen,
ali rovniatizem, TO kr.
priporočan vsem ki   imajo putiko
Iniontinn Pariolla o*w*vi jako nulo raak mahtumi IIIJCl/UUII   IrCtUGlie, katar (triper ali boli tok) brez
slabih nasledkov ■ gld. OO kr.
Gušni duh, .. U mete Ij n i š ki sok
]ir-ini bolezen, TO kr.
aj boljši) srodstvo proti guši (krofu, 70 kr.
iz najboljših švicarskih planinskih zelišč , olajša takoj vsuk kašelj in
Mpn+h in najboljše zdruvilo za želodec, potolaži krč, se rabi ■TICII Lillll, tudi kot zobna tinktura in ustna voda, ISO kr.
Margerite-bonbons za kašelj, 30 kr. Oreillon,
za vso ušesno bolezni, proti gluhoti, šumenju dobro. 70 Itr.
Odontin zobna pasta, JT^"0™1^Iob6 bol°
Pn lin is priuoion, olajša takoj najhujšo migreno~in
rU-IIU glavobol. I gld.
najboljšo srodstvo   pruti pogani, dajo koži barvo rož iu limbarjov.   a I gld. SO kr. in a HO kr.
tom priporočena,
Dr. Baverja pravi pulherin,
Roierjeva hemerojidalna maža,
ki hemerojido trpo. I gld. <;o kr.
Salicil-antisuitin 1
in nog a .">»> kr.
Salicilno milo, najboljšo iu najcenejšo milo. 83 kr.
Schrierove zobne pile '%;;%^^>"^^:
Storax-Creme, £S:v;7,,ri Vrt"" k<""'h
\A/linCI na ni i*   l,ruti nubodu, prsnemu kataru, vratobulu
VVMIlbl JJaJJII , j,, .lril,i    , Hl<1 ao kr
Dr. Haiderjev zobni prah. 35 kr.
f^'kr " Vis-Miro*. ^.'.^..VM.' V'1*'.14." ' 1 r >>-ll«i«vn otrotja moka a »o kr. l»r. dolljev jedilni prali Mikr. Popova amitcrinovn ..sina 40 kr.   1.1*1.1«..» n.. s 1.1 ekNlrakl i/„ funta      kr.  l>r. ■>i<-lU-riuaiiiiova lobim |>uslu a 1 gld. BS kr. l»ollovn tesediut poiiilida a l gld. r.o kr |»r
gld.,  bo vedno trisni v zalogi.   Veliko skludišče parliim-ri| , mil,  |......ml  it<l. prvih pariških llrm.   Čokolado fruncoHkoga
, funtu.   Skladlaee vsukojakih liiNtrimii-ut ov za zdravljenje, kakor Niiniok lis« iri , krlzjjaliilt;«.', bandažu,
vodu & 1 gld
liriiiMiiioi poiiiada za ohranjeni«' iu*
društvu od «0 kr. do 3 gld. funt.   Prati ruski i-jij ii'l gld jnko cono.   Velika zaloga zobnik krlat-i«-, šiiiink, in drugih i.o.ln „i
Priporočamo p. n. občinstvu zdravila v posladkorjcni oblici, kakor: kinin, kopniva, doverski praftki, železo, jetrno olje, bromkali, iodkali rabarber, dvojno ogljenokisla soda, magnezija itd. po najnižji coni. (3ir,—S '
Najznanejšo specijalitete farmacije in parfirnerije Francoske, Angleške, Ameriške, Nemčije, Švice in Avstrije so pri nas vedno za dobiti. M1 razpošiljamo nll i>roii gotovini ali poilnemu povzclju In pri on-Krot* nakupu dajemo veliku rabate. HKH
Izdate^ in urednik Josip Jurčifi.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarneu.