Leto IX, it. S
Ljubljana, torek 10. januarja 1928
Cena 2 Din
— I«tiaja ob,4. KjMtfj.
Stane mesečno Din 15-—; za cematro Din 40"— neobvezno.
O g-lasu po tarifa.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon it. >072 in 1804, ponoči tudi št. 2034.
Rokopisi se n« vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Uprsvsfttvo: Ljubljana, PreAeroor« ulica »t. 54. — Telefon št. >036.
U Ljubljana, Preiei-nora oHca It. 4. — Telefon it. S49*
Podrtrtaid: Maribor, Aleksandrova k. is - Cefle, Aleksandrova
Račnn pri poStnon ček. zavode s Ljub-lana it 11.841 - Ptaha čiato 78.180. Wien,Kr. 905.341.
Ljubljana, 9. januarja.
Svetovno časopisje se še vedno zanima za pogajanja, ki se vodijo med Washingtonom in Parizom o »izobčenju vojne» in večnem miru. Dočim pišejo oiicijelni listi o ameriškem predlogu zmerno, z upoštevanjem in spoštovanjem. se drugi organi javnega mnenja, ki lahko odkriteje govore, ne izogibajo kritičnega, često uprav ironičnega raz-motrivanja.
Kakor znano, izhaja inicijativa za sedanjo živahno izmenjavo not med ameriškim državnim tajnikom za zunanje zadeve Kellogom in francoskim zunanjim ministrom Briandom s francoske strani. V bistvu gre prav za prav za obnovo, oziroma podaljšanje arbitražne pogodbe med Zedinjenimi državami in Francijo, ki v kratkem poteče. Briand je želel ob tej priliki doseči, da se obe veliki republiki slovesno odpovesta za vse čase vojni med seboj in si obljubita večni mir. Na njegov tozadevni predlog so v Washingtonu prav dolgo molčali. Ko je končno Kellog odgovoril, se je izkazalo, da sedanji krmarji Zedinje-nih držav niso naklonjeni Briandovi ideji. V tem so ostali zvesti povojni politiki republikanske stranke, ki ni hotela ratificirati versajske pogodbe, ki ni marala ničesar slišati o Wilsonovi slovesni obljubi, da bodo Zedinjene države jamčile nedotakljivost Francije in se do danes oholo in konsekventno držala proč od Društva narodov, tega pristnega otroka pokojnega prezidenta Wilsona.
Seveda ni mogel F&llog francoskega predloga kratkomalo odkloniti, marveč ie sprožil novo misel, ki je mnogo obsežnejša, skoraj vesoljna, torej na videz plemenitejša in za svetovni mir vnetejša nego Briandova. Kellog predlaga, naj bi vse glavne velesile slovesno izjavile, da se odrekajo vojni «kot sredstvu državne politike*. Amerika in Francija naj bi skupno stavili tak predlog. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da bi taka obveznost bila le pla-toničnega značaja, ker ne predvideva nobene sankcije, nikake kazni za ono državo, ki bi navzlic taki slovesni deklaraciji prekršila mir. Tudi se ne bi tako teoretično «izobčenje vojne» skladalo s pravili Društva narodov, ki določajo, da imajo njegove članice dolžnost prihiteti po nedolžnem napadenim sočlanicam na pomoč.
Francosko javno mnenje je v splošnem odklonilo nejasno Kellogovo ponudbo, ki bi bila v stanju zrahljati sedanji vodilni položaj Francije v Društvu narodov in spodkopati njene obrambne zveze v Evropi. Toda Briand ne izgublja hladnokrvnosti in nadaljuje pogajanja. V svoji zadnji noti izraža naziranje, naj bi se pogodba o medsebojni odpovedi napadalne vojne najprej sklenila med Zedinjenimi državami in Francijo in šele potem predložila tudi drugim državam v odobritev. Briand torej v bistvu ne odstopa od svoje prvotne misli. Doseči hoče nekaj res pozitivnega od Amerike, to je obljubo trajnega miru med obema velikima republikama to- in onstran Atlantskega oceana. To zdravo jedro hoče izločiti iz meglene, zgolj teoretične debate, ki ugaja ameriškim politikom Borahovega kova. Zdaj imajo besedo zopet v VVashingtonu, da pokažejo, ali hočejo pristati na ta realen, resen in mogoč začetek, s čimer bi doprinesli dokaz, da so resni tudi njihovi lepi evangeliji o «širokem, vesoljnem izobčevanju vojne«.
Toda na žalost vse. kar vemo o politiki vladajoče ameriške republikanske stranke zadnjih sedem let, opravičuje globoko skepso. Po Wilsonovem padcu se Amerika oholo odteguje sleherni resni obveznosti v prid svetovnega miru. Odklanja Društvo narodov, ki se je spočel o v Ameriki in se je doslej edino kolikortoliko resno pečalo z idejo miru, razorožitve in varnosti. Svoj pristop k haaškemu sodnemu dvoru so Zedinjene države vezale na pogoj, da ta ne sme izreči nobene razsodbe, ki bi se tikala Amerike, pogoj, ki kaze. da bi v VVashingtonu pač hoteli soditi o cv-ropi. Evropa pa se ne bi smela vtikati v ameriške zadeve. Kadar prihajajo z one strani velike luže biagovesti o miru in razorožitvi, se moramo nehote spomniti, da pripravljajo Zedinjene države zgraditev največje mornarice na svetu, da vodijo vojno v Nikaragui in da jih latinske države ameriške obtožujejo smotrene imperijalistične politike. Te obtožbe postajajo posebno glasne sedaj, ko stojimo pred durmi pan-ameriškega kongresa v Havani.
Ti in drugi pomisleki opravičujejo trditev onih angleških listov, ki so prepričani, da ima vladajoča republikanska stranka s Kellogovo najnovejšo senzacijo v prvi vrsti pred očmi domače. ameriške volilne cilje. Letos jeseni se bodo vršile v Zedinjenih državah volitve zveznega predsednika. Republikanska vlada hoče pokazati omahu-jočemu volilstvu, da je pripravljena k radikalnemu razoroževanju. k mirovni politiki najširšega sloga in da bodo drugi krivi, če se krasni načrti Bele hiše ne uresničijo. Pri tem pa se skrbno
Pakt z Italijo podaljšan za šest mesecev
Pogajanja za obnovitev prijateljske pogodbe se bodo vršila paralelno s pogajanji med Italijo in Francijo
Beograd, 9. januarja, i. Pakt prijateljstva med našo državo in Italijo, ki je bil podpisan 1. 1924., poteče 27. januarja t. 1. Med našo in italijansko vlado je bil te dni dosežen sporazum, da se ta pakt podaljša za šest mesecev do 27. julija t. 1.
Ta sporazum se v diplomatskih krogih tolmači kot priprava za nova pogajanja med Italijo in Jugoslavijo, ki se bodo vršila vzporedno s pogajanji med Italijo in Francijo. Vest o tem prinaša
tudi nocojšnja «Pravda», ki je, kakor znano, glasilo zunanjega ministra doktorja Marinkoviča.
Beograd, 9. januarja, i. Poloficijelna rimska «Tribuna» javlja, da italijanska vlada še ni sprejela jugoslovenskega predloga, naj se dosedanji jugosloven-sko-italijanski pakt prijateljstva podaljša za šest mesecev. Kljub temu poročajo vsi beograjski hsti, da je sporazum v tem oziru že dosežen.
Mussolini dobil od Francife 100.000 frankov!
Zanimiva razkritja francoskega socialističnega organa. — Vsoto mu je izročil sedanji vodja francoskih komunistov!
Pariz, 9. januarja, h. «Populaire» piše v polemiki z milanskim «Popolo d' Italia» o raznih dosedaj neznanih podrobnostih iz Mussolinijeve preteklosti. Posebno zanimivo je dejstvo, da ie dala francoska vlada bivšemu socialističnemu voditelju Mussollniju med vojno podporo 100.000 frankov za ustanovitev «Popola d'Italla». Ta znesek je bil iz-
plačan zato, ker se je Mussolini direktno obvezal, da bo z novim listom vršil propagando za vstop Italije v vojno na strani antante. To podporo ie izročil Mussoliniju sedanji vodja francoske komunistične stranke Cachin, ki je bil takrat kot agent francoske vlade poverjen, da se z Mussolinijem pogodi za to poslovno pogodbo.
Pred energično akcijo Male antante
Države Male antante bodo zahtevale, naj veleposlaniška konferenca prepreči nadaljno oboroževanje Madžarske. — Sporočilo poljske vlade. — ČSR ima politične pomisleke
Bukarešta, 9. januarja g. Tukajšnji diplomatski krogi izjavljajo, da bo ru-munska vlada uvedla z ostalimi vladami Male antante pogajanja, da točno začrta stališče Male antante v zadevi tihotapljenja orožja na Madžarsko. Verjetno je, da bodo vlade Male antante zahtevale od velesil, da v bodoče preprečijo pošiljanje orožja na Madžarsko. Včeraj se je vršil med začasnim zunanjim ministrom Duco in jugoslo-venskim poslanikom daljši razgovor. Za jutri je sklicana seja min. sveta, ki naj zavzame stališče rumunske vlade. »Vit-torul« poroča, da se bo rumunskia vlada skupno z drugimi vladami Male antante kot prva obrnila zaradi tihotapskie afere na veleposlaniško konferenco v Parizu.
Bukarešta, 9. januarja h. Vlada je prejela iz Varšave oficijelno obvestilo, da pošiljke orožja iz Italije niso bile določene za Poljsko.
Ženeva, 9. januarja h. Nota, ki jo je časopisje napovedovalo iz Beograda in Bukarešte, ki naj bi jo bile vložile države Male antante pri Društvu narodov zaradi italijanskih pošiljk orožja na Madžarsko, do sedaj ni prispela glavnemu tajniku. Domneva se, da te note, če bo sploh prišla, ne bodo več smatrali za kolektiven korak Male antante, ker ima, kakor se zeli. Češkoslovaška vlada proti taklemu koraku splošne politične pomisleke.
Budimpešta, 9. januarja s. Z ozirom na vest pariškega »Matina«, da so zastopniki Male antante na licu mesta preiskali v zadevi zadržanih pošiljk oro žja, se omenja na merodajnem mestu: če je z licem mesta mišljen Monošter, kjer naj bi bili zastopniki Male antante vršili preiskavo, je treba ugotoviti, da se v Monoštru ni vršila nikaka preiskava in da zastopniM Male antante za to tudi ne bi imeli nikake pravice.
Mihalokopulos napovedale novo politično aktivnost Grčife
Grški zunanji minister o razmerju do Jugoslavije glede solunskega pristanišča. — Solun naj bi postala mednarodna trgovska luka. — Minister proti balkanskemu paktu
mer ni bilo mogoče razpravljati. Po nesreči je nastopila nato v Grčiji diktatura in kljub vsem protestom političnih
Atene, 9. januarja h. Zunanji minister Mihalokopulos je imel v solunski prosti luki velik govor, ki je napravil silen vtis.
Mihalokopulos je orisal zgodovinski razvoj grško-jugoslovenskih odnošajev ob prilikfi odpovedi zvezne pogodbe. On sam je bil takrat načelnik vlade. O stvari je izvajal: Takrat sem z veliko prostodušnostjo razložil Jugoslaviji, da bj Grčija zelo cenila zvezo z Jugoslavijo in pristavil, da bi bila odpoved odveč, če bi bili vzroki za odpoved manj važna vprašanja. Če pa je odpoved morda utemeljena zaradi nove orijen-tacije v Jugoslaviji, bo morala Grčija ravno tako gledati, da sklene druge zveze. Med pogajanji za obnovitev pogodbe, je čakalo Grčijo nenadoma veliko razočaranje, ker je imela posla z nesprejemljivimi zahtevami Jugoslavije; k»i je predvsem zahtevala pravice v Solunu in celo odstop teritorija, o če-
strank, vseh diplomatov in vojaštva je sklenila diktatura znano jugoslovensko-grško pogodbo, ki je izdala grške interese.
Solun ima privilegij, da je lahko mednarodno trgovsko središče. Z veseljem bi sprejeli predlog za sklicanje konference, na kateri naj bi zastopniki Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljske in Rumunlje ter tudi Bolgarije in Madžarske razpravljali o olajšavah za mednarodni t-^ovinski promet v solunskem pristanišču.
Balkianski pakt ne smatram za pravilno rešitev balkanskega problema. Boljša rešitev bi bila pogodba med dvema posameznima balkanskima državama, ki naj bi jih otvorila kot prva pogodba med Grčijo in Jugoslavijo.
Deportacija Trocfeega in tovarišev
Moskovska vlada je deportirala Trockega v Astrahan, druge opozicijonalne voditelje pa v Sibirijo ali v druge kraje Azije. Ista usoda čaka najbrže tudi Kamenjeva in Zinovjeva
Moskva, 9. januarja g. Policija je že številne vodilne osebnosti iz opozicijo-nalnih krogov poslala v prognanstvo. Okoli 30 odličnih voditeljev opozicije je prejelo naloge, da morajo zapustiti Moskvo. ne da bi bil označen kraj, kam morajo iti. V glavnem gre za kraje v srednjeevropski in azijski Rusiji. Del prognanih je bil že odoosfan.
Skoraj brez dvoma je. da je bil Troc-kii že izgnan. Osrednji odbor komunistične stranke ga je pozval, naj zapusti Moskvo in odide v Astrahan. Tamkaj se bo smel sicer svobodno gibati,
ogiblje vsakega koraka, ki bi dejansko vezal Ameriko za politiko miru in bi v bodoče oviral razvoj panameriškega rmperijalizma,
nikakor pa ne zapustiti mesta. Tudi opozjcijonalec Smilga je prejel sličen nalog z dostavkom, da mora oditi v Sibirijo.
Kamenjevu in Zinovjevu, ki sta prosila za ponoven sprejem v stranko, so namignili, da stranka ne želi njihovega zopetnega sprejema. Priporočili so jima, naj izdelata pamflet proti Trocke-mu, ki bi ga potem razširili po vsej državi. Po šestih mesecih se bo ponovno proučavala njihova prošnja za sprejem v stranko,.
Bombni atentat v Madridu
Madrid, 9. januarja. (Io.) Povodom neke slavnosti je vrgel neznanec med množico bombo, ki ie ranila 12 oseb, od katerih je ve? umrlo. Motiv atentata je političnega značaja.
Danes se začne zopet politična
kampanja
Proslava rojstnega dne kraljice Marije
Kralj trajno na dvoru. — Zadnji dan pravoslavnega božiča. — Danes se sestaneta finančni odbor in sekcija zakonodajnega odbora. — Seja ministrskega sveta
Beograd, 9. januarja, r. Danes so v Beogradu proslavili 29. rojstni dan kraljice Marije. V Saborni cerkvi se je vršila svečana služba božja, ki jo je daroval patrijarh Dimitrije z velikim številom višjega svečeništva. Prisostvovali so ji vsi člani vlade s predsednikom Vukičevičem na čelu, veliko število politikov, višje uradništvo vseh ministrstev, generaliteta, admiraliteta in diplomatski zbor. Kralj je poslal k službi božji svojega zastopnika, ker sam z ozirom na stanje kraljice Marije ni mogel zapustiti doma. Po cerkveni svečanosti se je vršilo v dvornem marša-latu vpisovanje čestitk v dvorno knjigo.
V Beogradu vlada še vedno praznično razpoloženje. Večina politikov se nahaja izven Beograda. Krasno, prav pomladansko vreme je tekom dneva izvabilo vse Beograjčane na ulico, veselo vrvenje in razpoloženje pa je še pojačilo božično streljanje s topičev, kar je tu pa tam povzročalo majhne zmešnjave, ker se je mislilo, da streljajo topovi v znak radostnega dogodka na dvoru. Šele za jutri se pričakuje oživljenje političnega položaja. Ob 10. dopoldne se namreč jutri sestane finančni odbor, da nadaljuje razpravo o proračunu. Na vrsti je proračun ministrstva vojske in mornarice.
Zvečer od 6. do 9. ure se je vrSUa seja ministrskega sveta, na kateri bi morali definitivno stilizirati zakon o neposrednih davkih, zlasti pa rezervirane člene o davčnih stopnjah; ker pa namestnik finančnega ministra dr. Spaho danes še ni prispel iz Sarajeva v Beograd, je bilo sklepanje o tem vprašanju odgodeno. Vlada se je zato posvetovala o načinu, kako bi se dalo najbolje pomagati Hercegovcem, ki trpe lakoto, vendar pa tudi v tem oziru ni bilo sklenjeno ničesar konkretnega.
G. Vukičevič odloži notranje ministrstvo
Beograd, 9. januarja, p. Po zagotovilih radikalnih prvakov namerava predsednik vlade g. Velja Vukičevič prepustiti notranje ministrstvo drugi osebi, da bi se lahko v večji meri posvetil skupščinskemu delu. ki bo zlasti v drugi polovici januarja zelo intenzivno. Trdi se, da bo notranje ministrstvo prevzel sedanji minister agrarne reforme dr. Vlada Andrič, ministrstvo agrarne reforme pa Velja Popovič.
Gospod Vukičevič je bil nocoj zopet na dvoru v kratki avdijenci.
Pred sestankom demokratskega
kongresa
Mišljenja uglednih demokratskih politikov
Dve struji v stranki. - Poskusi pobotanja še pred ko^resom. Najboljši izhod iz sedanje situacije vidijo demokrati v koncentraciji
Beograd, 9. januarja, i. Pozornost politie-nih krogov se vedno bolj koncentrira na kongres demokratske stranke, ki se sestane v nedeljo. Nesporno je, da obstojita v demokratski stranki danes dve struji. Prva se zavzema za ohranitev sedanje situacije, katero smatra kolikor toliko za zadovoljivo in ki jo je treba zato tolerirati, dokler se ne pokaže možnost boljše situacije. Druga struja smatra, da sedanje situacije ni mogoče vec vzdržati brez znatnih korektur. Ker se vodilni krogi demokratske stranke boje, da bi utegnilo priti na kongresu do spora med obema strujama, so pred božičnimi prazniki in tudi med prazniki aranžirali celo vrsto sestankov in konferenc, da bi se nesoglasja po možnosti izravnala. Na sestanku glavnega odbora demokratske stranke, ki se je vršil tik pred božičnimi prazniki, ni bilo zunanjega ministra dr. Marinkoviea in bo zato imel glavni odbor še eno sejo pred kongresom, najbrž v četrtek. Na tej seji bodo Ljuba Davidovič, dr. Marinkovič in Velja Veljkovič referirali o svojih govorih, ki jih bodo imeli na kongresu.
0 stališču, ki ga zavzemajo napram političnemu položaju in kongresu posamezni prva-Ki demokratske stranke, se doznavajo naslednje podrobnosti:
Poslanec Stankovič je mnenja, da ne bi bilo oportuno, na kongresu dovoliti sami« retuširano kritiko, po kongresu pa pustiti, da se razvijajo dogodki kakor doslej. On smatra za potrebno, da gre kongres do konca in izpolni, kar pričakuje javnost od najvišjega foruma demokracije. Kongres mora jasno in odločno začrtati smernice demokratske politike in tudi taktike. Predvsem naj kongres odloči, ali naj nadaljuje demokratska stranka ulogo, ki ji je bila vsiljena, in naj še nadalje ostane v službi reakcije. Po mnenju gosp. Stankoviča je sedanja koalicijska vlada vznikla izven parlamenta; stvarno ne obstoja noben sporazum med strankami, temveč samo sporazum demokratskih ministrov z Veljo Vukičevičem. Kakšne obveznosti so demokratski ministri prevzeli za sodelovanje v vladi, še danes ni znano. Najznačilnejše obeležje sedanjega režima nudi dejstvo, da se vlada brez šefov strank. Vlada brez šefov pa je vlada brez strank in tako tudi vlada brez naroda. Demokratska stranka mora spremeniti dosedanjo smer tn odpovedati pomoč Velji Vukičeviču ter se i vso silo vreči na organizacijo narodnega po-
kreta za ustvaritev pravne države ter ia ustolieenje pravega parlamentarnega režima po vzgledu velikih demokracij zapada.
Poslanec Kosta Timotijevič smatra, da je radikalno - demokratsko - klerikalna koalicija zelo težka kombinacija in da izhajajo težkoče iz dejstva, ker bazirata dve največji stranki te koalicije na istem volilnem terenu. Sedanja kombinacija ni prinesla toliko, kakor se je pričakovalo, upa pa, da bo v bodoče boljše.
P osi. Slavko D u k a n a c je mnenja, da bi se morala sedanja vladna koalicija razširiti. Velike reforme v našem državnem življenju, pred katerimi stojimo, predstavljajo težko nalogo, ki jo bo mogoče izrrgiti samo s pomočjo vseh močnih skupin. Na sestankih se je posl. Dukanac dotaknil tudi vprašanja sodnikov in ugotovil, da je minister pravde petkrat umaknil sklepe o sodniških plačah. Skrajni čas je, da se to vprašanje reši tako, da se bo položaj sodnikov zboljšal.
Posl. Milan G r o 1 je velik pesimist in smatra, da je sedanji položaj težak, kakor še nikoli prej. V zadnjem času so bili sicer imenovani neki novi sreski poglavarji, toda v centrali so ostali isti ljudje, metode in duh, kakor doslej. Značilen je kaos v občinah v Vojvodini, kjer je bil n. pr. v Bečke-reku odstavljen župan, ki je imel za seboj od 60 Članov občinskega zastopa 47 članov, samo zato, ker ni bil po volji radikalom. Še hujši je položaj v Južni Srbiji, kjer se dela brez vsakega sistema in je ostala vsa uprava v rokah dosedanjih ljudi. V gospodarstvu ni beležiti nobenih reform. Kongres demokratske stranke se mora baviti s sedanjim žalostnim položajem države in dati narodu jamstvo, da bo v bodoče bolje.
Prosvetni minister dr. K u m a n u d i zastopa stališče, da bo moral kongres točno izjaviti, ali je za nadaljevanje sedanje koalicije, ali pa naj demokratska stranka krene v novo smer. Izjavlja, da ni mogoče napadati dela demokratskih predstavnikov v vladi, istočasno pa ostati v vladi. Možno je samo eno ali drugo, ali v vladi ali v opoziciji.
Iz vrst demokratske stranke se euje, da na kongresu ne bo šlo za to, da se mora za vsako ceno izstopiti iz vlade. V vodstvu stranke prevladuje mnenje, da bi bilo najbolje, ako bi se sedanja vladna kombinacija razširila. Ti voditelji smatrajo, da stoji država pred velikimi problemi, ki jih je mogoč« obvladati samo na ta način, da se pritegnej« v vlado vse močnejše skupine parlamenta.
Preiskava korupcijskih afer pri prodaji
državnega lesa
Izjave ministra za šume in rudnike. — Izvršitev že sklenjenih prodaj ustavljena. — Posebna preiskovalna komisija
Beograd, 9. januarja i. Vaš dopisnik je imel danes prilrko govoriti z ministrom za šume in rudnike g. dr. Mijovičem, katerega je med drugim vprašal, kaj je z aferami v njegovem resoru, o katerih so te dni poročali listi in s katerimi je bila baie oškodovana država pri prodaji lesa iz državnih gozdov za ogromne vsote. Minister ie izjavil. da je osnoval posebno komisijo, ki ji nače-liuje univ. prof. Pera Gjorgjevič; njeni člani so znani nacijonalni delavec novinar Dra-giša Lapčevič, načelnik ministrstva šum Radovič in pravni referent Babič. Komisija bo izvršila preiskavo, minister Pa je odredil. da se ustavi izvršitev pogodb v vseh krajih iz katerih so bile javljene zlorabe,"
dokler komisija ne konča svojega dela.
Dosedaj so se pogodbe glede prodaje državnega lesa izvrševale po zelo neugodnem sistemu, ki ga je svoječasno uvedel kot namestnik ministra šum g. dr. Korošec ra ki je obstojal v tem, da so zakupniki plačevali državni les šele po par letih na pc^Hagl prodajnih cen v inozemstvu. Ker so se vršile večje zlorabe, ie ministrstvo izposlova-lo pooblastilo v finančnem zakonu, po katerem se morajo izplačila vršiti na podlagi ocenitve na licu mesta. Kakor se zatrjuje zadene krivda na aferah deloma tudi razne organe ministrstva šum in se zato pričakuje večje število premeščeni ia upokojitev uradnikov v področju tega ministrstva.
Klerikalne intrige proti sodelovanju
SKS fn SDS
Strah pred ojačanjem napredne fronte ▼ Sloveniji — Kukavice jajce v zagrebškem «Obzoru». — Odgovor posl. dr. Kramerja. Pok Švegel zavrača «bedarije» nasprotnikov KDK.
Ra<Skalskim intrigam proti Kmečko-de-mokratsJd koaticijl so se sedaj z vso vnemo pridružili slovenski klerikalci, Jd se silno boje ojačenja napredne fronte v Sloveniji. Izbrali so si zelo enostavno metodo: V svojem ljubljanskem postranskem opoldanskem glasilo spuščajo razne svarilne članke na adreso SKS, ki Jih potem kot politično informacijo o položaja v Sloveniji odlagajo zagrebškemu »Obzoru«, katerega redakcija Je v popolnem n ©poznanju slovenskih razmer naivna dovolj, da jih objavlja.
Tako čftamo v nedeljskem »Obzoru«, kako so baje slovenski radičevci revoltirairf, ker je Radičev organ »Dom« napovedal, da bosta na zagrebškem manlfestaciiskem zboru KDK govorila tudi dr. Žerjav in cfer. Kramer. Slovenski radičevci, da smatrajo to napoved g. Radiča za provokadjo in za poskus, da se slovenski samostald vsilijo slovenskim kmetom kot voditelji kmečkega po-kreta ln da ustvarijo v Sloveniji napredno fronto. Izjave dr. Žerjava (?) da ne znači-Jo nič drugega, nego poskus obnoviti staro avstrijsko politiko v korist nekih tujih" ve-lekaprtalističnih podjetij! Slovenski samostald da se nahajajo v popolni odvisnosti od tujega kapitala in slovenski radičevci se zato z njimi absolutno nočejo združiti. Ovira Je tudi v tem, ker eksistira še cela vrsta nerazčiščenih afer, v katerih so baje močno udeleženi tudi samostalci. »Kakor izgleda«, pravi ljubljanski poročevalec v »Obzoru«, je to tudi povod za zadržanje dr. švegla, Id ne more odobravati združevanja s takimi ljudmi, kakor sploh izjavljajo slovenski radičevci, da se ne bodo dali požreti od SDS, ki že danes poskuša z vsemi sredstvi, da radičevske organizacije na deželi pretvarja v svoje«.
Seveda je za vsakega, ki količkaj pozna naše razmere, na prvi pogled jasno, da je svrha te cele pripovedke samo ta, izzvati med SDS in SKS v Sloveniji nezaupanje in otežkočiti sodelovanje obeh strank pri skupni politiki, ki tvori program Kmečko-demo-kratske koalicije. Le naivni »Obzor« morda ne vidi, da so ga udinjali klerikald svojim umazanim dljem.
Mi smo se danes obrnili na v Ljubljani se mudečega poslanca dr. Kramerja, ki nam je dal na razpolago sledečo kratko izjavo:
»G. Radič naznanja, da bo v Zagrebu na našem manifestacijskem zboru poleg njega in g. Pribičeviča govoril dr. Žerjav ali dr, Kramer ali pa celo oba«. Kolikor je meni znano, govorniki dosedaj niso še oficijelno določeni, a vsekakor bodo poleg obeh predsednikov' koalicije govorili oni, ki jih pred-sedništvo koalidje odredi in torej tudi jaz, če bom za to določen. Te stvari se v koaliciji naravno reŠavajo v polnem medsebojnem sporazumu in je naravnost glupo, iz njih poskušati napraviti afere. Brezvestna izmišljotina je seveda tudi to, da se slovenski samostojni demokrati napram zavezniški SKS nelojalno obnašamo. Mi smo baš v zadnjem času dali dovolj dokazov, ki pričajo o nasprotnem. Zato so tudi odnošaji med vodstvom SKS in SDS v Sloveniji popolno-
Borba za gospodarsko enakopravnost
Borbi Rmečko-demokratske koalicije za ozdravljenje obupnega gospodarskega stanja v prečanskih pokrajinah in v državi stploh se v vedno večji meri pridružujejo tudi interesirani gospodarski krogi, kar je najboljši dokaz, da v tej borbi ne gre za politično strankarske dlje KDK, ampak res za življenske Interese vseh naših pokrajin.
O velikem protestnem zborovanju mariborskih hišnih posestnikov proti neznosnemu obdavčenju je poročal včerajšnji »Ponedeljek«.
Dalje prihajajo vesti o podobnih protestih iz drugih prečanskih krajev. Tako sta se v Subotici in v Somboru vršila dne 8. t. m. dva dobro obiskana zborovanja, ki so Jih priredile združene gospodarske organizacije v teh mestih. Oba protesta sta energično zahtevala izenačenje davkov in ukinitev paragrafa 69. novega fin. zakona, ki najobčutneje utesnjuje obmejnim lastnikom nepremičnin pravo svobodnega razpolaganja.
Ogorčenje in živahno gibanje proti neznosnim davčnim bremenom so izkoristili tudi zagrebški federalisti, ki so priredili sličen protestni shod, da pod tem naslovom, ki je danes zelo aktualen, po možnosti kaj pridobe tudi za svojo stranko, ker sami njihovi federalistični politični šla-gerji ne vlečejo več
Državna konferenca socialistične skupine Ujedinjenje
Beograd, 9. jan. i Tekom pravoslavnih božičnih praznikov se je vršila v Beogradu državna konferenca socialistične delavske skupine »Ujedinjenje*. Konferenco je na prvi božični dan otvoril predsednik Mili« sav Gavrilovič, nakar so sledili referati o položaju delavstva. Drugi dan se je raz«
Eravljak) o sindikalnem pokretu ter je bi» i sprejeta resolucija, ki povdarja potrebo sindikalnega ujedinjenja Tretji dan je kon« ferenca razpravljala o potrebi političnega ujedinjenja delavstva vse države. Vsi skje» pi 90 biH sprejeti soglasno.
Na pota skozi Zagreb
Zagreb, 9. januarja, n. Danes se je tukaj mudil minister dr. A t> g j e 1 i n o v i č, ki je zvečer odpotoval v Beograd. — Z današnjim orijentekspresom je potoval skozi Zagreb bivši grSki kralj Jurij na potu iz Bukarešte v Pariz.
ma prijateljski in korektni in da postajajo še od dne do dne bolj tesni in prisrčni Ko-ttkor se slovenske samostojne demokrate v »Obzoru« dolži, da so nekaki pomagači tujih velekapitalističnih podjetij, da so v odvisnosti od tujega kapitala in nekateri celo zapleteni v kake še ne razčiščene afere, moram reči, da Je to mogel napisati samo popolnoma pokvarjen in podel človek, ki je oči vidno od klerikalcev plačan, da obrekuje In kleveta politične nasprotnike.«
To je odeovor g. dr. Kramerja. »Obzorov« Informator pa se v svojem Članku sklicuje tudi na narodnega poslanca g. dr. Ivana § v e g 1 a, češ da je tudi on nasprotnik sode lovanja s SDS. Dr. Švegla so intrigantje prod KDK navajali tudi med posland, ki podpirajo akdjo g. dr. Kežmana. Ravno včeraj smo preleli naslednje pismo:
»Bled, 8. januarja. — Spoštovani gospod urednik! Ker zadnje dni nisem bival v Zagrebu aH Beogradu, čitam še le danes v »Jutru« naravnost neverjetno vest, da so nekatere novine (ne vem, katere) omenile tudi mole ime pri poročanju o akciji, katero baje vodi g. dr. Kežman. Izvolite ugotoviti, da jaz že nad leto dni nisem imel prilike, se z gori imenovanim gospodom poslancem razgovarjati, da tudi z drugimi gospodi o takem predmetu nikdar niti ene besede nisem govoril. Razume se, da bi jaz, ako bi kdo hotel (kar se dosedaj od nobene strani ni zgodilo) meni govoriti o kaki postranski politični akciji, to takoj odklonil že s stališča poštenosti in prepričanja. Žal mi je, da moram končno še na take intrige odnosno bedarije reagirati. S spoštovanjem —Dr. Ivan Švegek.
To pismo je ob enem že tudi najboljši odgovor na novo intrigo slovenskih klerikalcev in njihovih pomagačev, kolikor se nanaša na g. dr. Švegla.
Zagreb, 9. januarja n. Jutrišnji »Narodni Val«, bo objavil pod naslovom »Spletkarji proti edinstvu hrvatskega seljačkega kluba povsem razkrinkani« sporočilo Stj. Radiča. da mu je poslanec dr Ivan Švegel telefonično izrazil svoje veliko ogorčenje in prezir napram vsem, ki so se drznili vmešavati njegovo ime v afero dr. Kežmana. Poslanec dr. Švegel je telefonično sporočil St. Radiču, da z dr Kežmanom že dolgo časa niti govoril ni in da smatra Kmečko-de-mokratsko koalicijo za nalvažneiši ln naj-srečnefšl dogodek našega Javnega življenja v zadnjih desetih letih. Pripisovati mu, da se boji, da b! ta koalicija mogla škodovati kmečki stranki v Sloveniji, je glupo In nesramno.
Razen tega objavlja Stjepan Radič v »Narodnem Valu« pismo poslanca prof. Krpana, ki mu ga je poslal. V tem pismu izjavlja poslanec Krpan, da je šele iz listov izvedel,. da je nekak disident in prijatelj g. Vukičeviča. Vendar pa ta zlobna izmišljotina ne bo od njega ničesar dosegla, ker ostane še nadalje čvrsto ob strani St. Radiča in vodstva HSS.
Pred definitivno odločitvijo o sodniških plačah
Beograd, 9. jan. L Jutri ob 10. dopoldne se sestane sekcija zakonodajnega odbora zaradii končnega sklepanja o sodniških pla* eah. Vlada je sklenila, da odobri kredit 16 milijonov dinarjev, kolikor je potrebno za povišanje sodniških plač v smislu nove« ga zakona. Minister pravde dr. Subotič bo podal o tem izjavo v sekciji zakonodajnega odbora. Domneva se, da bo na to v krat* kem sklican plenum zakonodajnega odbo« ra, ki bo definitivno odobril zakon o sod« nikik
Zakon o poštah
Radlofonska služba
Beograd, 9. jan. L Minister pošte g, Vlaj* kovič je na nocojšnji seji ministrskega sve» ta poročal o novem zakonu o poštah, s ka* te»im se bodo izenačili razni poštni z ako« ni, ki še sedaj veljajo v posameznih po» krajinah. Končno redaktijo zakonskega na* črta bodo izvršili ministri pošte, šum in so* cijalne politike.
Minister pošte je dalje poročal o pogod* bi, ki jo je sklenil glede uvedbe radiofon« skih zvez v naši državi s tvrdlkama Ra* dio d. d. v Zagrebu in Radio & & v Beo« gradu. Po pogodbi sta se družbi obvezaH, da uredita radiofonsko službo v državi. Od dobička pripada družbama 60 odst., državi pa 40 odst. Računajo, da bo imela država pri tem na leto 10 do 12 milijonov dohodi« kov. Pristojbina za lastnike radioaparatov bo znašala 300 Din.
Zagrebška oblastna skupščina za bedne Hercesrovce
Zagreb. 9. januarja, n. Danes dopoldne in popoldne je imel Stepan Radič v svojem stanovanju posvetovanja s poslanci zagrebške oblastne skupščine. Stepan Radič je obvestil poslance o poročilih, ki jih je prejel iz Hercegovine o lakoti in veliki bedi tamošnjega prebivalstva. Na konferenci so sklenili, da zagrebška oblastna skupščina določi 600.000 Din za podporo stradajočim v Hercegovini Ta podpora se bo nakazala. Hm bo proračun zagrebške oblnsti potrjen od finančnega mi nistra. Po konferenci sta poslanca Predavec in Avgust Košutič izjavila novinarjem, da med poslanci HSS ne obstoja nobeno nezadovoljstvo; nezadovoljen je edino le dr. Kežman, o katerem pa se ve, zakaj je nezadovoljen.
Z naše univerze
Beograd. 9. jan p. V drugo skupino prve kategorije je napredoval redni profesor pravne fakultete ljubljanske univerze dr. Leonid Pitamic.
Zopet grozna eksplozija v Berlinu
Nesrečo sta zakrivila dva samouka v kemiji, ki sta v svoji vili eksplozivni materija! brez vednosti oblasti, kljub temu pa sta dobivala naročila od nemških državnih železnici
(Glej tudi poročilo na 6 strani.)
Berlin. 9. januarja, s. Kakor se je izkazalo, sta bila posestnik vile, ki je eksplodirala, komercijalni svetnik Wein-gartner in njegov svak inženjer Stam-mer v kemiji popolna samouka. Wein-gartner je bil pred voljno črnogorski honorarni konzul in posestnik neke tovarne za konzerve. Med vojno je vodil neko pirotehnično tovarno v Berlinu, kjer je izdeloval svetlobne signale za letala. Njegov svak se je bavil s prodajo starin in je pozneje vstopfl v njegovo tovarno. Kriminalna policija je dosedaj zaplenila 9 sodov razstreliva.
Berlin, 9. januarja, g. Preiskava o vzrokih eksplozije v Dahlemu je pokazala, da je Stammer delal poizkuse z eksplozivnimi snovmi ne da bi bila policija o tem obveščena. Oba trgovca sta pri policiji izjavila, da izdelujeta kozmetična sredstva. Za katastrofo sta odgovorna usmrčeni Stammer in njegov družabnik, proti kateremu je bila uvedena preiskava. Weing£irtner bo v kratkem aretiran. Gotovo je. da bo ze-
lo občutno kaznovan, ker je za take prestopke določena zaporna kazen od 3 mesecev do 2 let Oba družabnika, ki o izdelovanju razstrelil nista imela pojma, sta ustanovila po vojni zdravilišče za olepšavanje in pomlajenje. Razen tega sta se bavila tudi z izdelovanjem razstrelil. Policija za to ni zvedela, ker je bilo osobje podkupljeno. V zadnjem času sta izdelovala razpočni-ke v varnostne svrhe na železnicah. V resnici je prejel Stammer pred kratkim naročilo za več sto signalnih razpočni-kov od nemških državnih železnic.
Berlin. 9. januarja, be. Policijski predsednik je izjavil novinarjem, da kljub obem strahovitim eksplozijam ni vzroka, da bi se prebivalstvo razburjalo, ker so se zgodile obe eksploziji iz dveh popolnoma različnih razlogov. V prvem slučaju je povzročil eksplozijo plin. v drugem slučaju pa eksplozivne snovi, ki so služile neki privatni industriji.
London se vedno v nevarnosti
Temza še vedno narašča ter je prodrla nove nasipe. — Poplava bo imela tudi politične posledice. — Razstreljevanje ledu pred
Bratislavo
London, 9. januarja (lo) Danes popoldne je prebivalstvo z veliko skrbjo opazovalo naraščanje Temze. Nasipe budno stražijo delavci in policisti. Pri Lambertu je voda vdrla skozi nasipe, vendar pa je bila vrzel takoj zamašena. Glavni vzrok zadnje po-vodnji so bile velikanske množine snega, ki so se pričele nenadoma tajati. Vlada bo Imenovala komisijo, ki naj preišče vzroke povodnji in stanje rečnih nasipov. Vlada je povzela izredne korake za prehranjevanje ljudi, ki so morali zapustiti svola domovja; in ki so izgubili vse svoje premoženje. 2\t pani raznih predmestij sodelujejo z londonskim županom pri ustanovitvi osrednjega pomožnega fonda.
London 9. januarja (lo-s) V prvih »utrajih urah je Temza dosegla na nekaterih krajih obrežje. Splošno se smatra, da doseže Temza jutri največjo višino: Oblasti so odredile vse potrebno, da preprečijo novo katastrofo.
Pristojna ministrstva in številni odgovorni faktorji so bril pozvani, da poročajo o
katastrofi. Časopisje kritizira zelo ostro. Parlamentarne stranke so sklicale seje.
London, 9. januarja (lo.) Včeraj ie bila na Irskem strahovita poplava, kakor jo ne pomnijo že stoletja Posebno težko so prizadeti okraji Tyrone In Donegal.
Bratislava, 9. januarja g. Razstreljevanje ledu na Dunavu se nadaljuje. Mesto ie zavarovano proti vodi z 8.7 m visokim zidom. Vsekakor pa bi talna voda nastopila že tedaj, če M Dunav dosegel 6.70 metra nad normalo. Ker Je sedaj Dunav dosegel že 6.50 metra je položaj zelo kritičen. Kakor napredujejo dela sedaj, računajo, da se bodo začele ledene mase premikati v 36 urah. V ostalem so pripravljene vse varnostne mere Posamezne hiše na dunavskem obrežju so že izpraznjene. Policija in vojaštvo so v pristanišču stalno pripravljeni.
Berlin, 9. januarja (be) Včeraj je divjal v južnem delu Hannovra strahovit vihar; ki je povzročil posebno v Ooetlingu veliko škodo.
-gSš-
Habsburška slavnost v Vatikana
Rim. 9. januarja, s. Papež ;e včeraj dopoldne v Sikstinski kapeli posvetil slovaškega renegata Szeredija za primasa Madžarske. V prvih vrstah kapele so sedeli madžarski magnati v narodnih nošah. Slavnosti so je udeležil tudi nadvojvoda Albreht, kar je vzbudilo splošno pozornost.
Barbarska obsodba fašističnega režima
Polj, 9. jan. 1. Pred tukajšnjim sodiščem se je moral zagovarjati 291etni Pavle Mo« žina iz Kukuriča pri Roču, ki je bil obdol* žen, da je 16. avgusta preteklega leta brez potnega lista prekoračil mejo pri Reki in se šele po daljšem času iz Jugoslavije vrnil domov. Možina se je zagovarjal da je pre« koračil mejo na dan, ko je bilo to dovolje* no zaradi romanja na Trsat, v Zagreb pa se je podal, da pregovori nekega svojega prijatdja, naj bi se povrnil k ženi, ki jo je zapustil. Orožniški brigadir je izjavil, da je Možina «jugoslovenski propagandist*, ki je bil vedno v stiku s sumljivimi slovanskimi elementi v Istri. Sodišče je nato obsodilo Možino na tri leta ječe in 20.000 lir globe.
Smrtna obsodba finskega vohuna v Lieningradu
Ljeningrad. 9. januarja, b. Tukajšnje vojno sodišče ie obsodilo na smrt Petra Paukku-ja, k ije bil obtožen, da je bil v finski vohunski službi. Vojno sodišče je obenem zaplenilo njegovo premoženje ter naročilo osrednjemu Izvrševalnemu odboru, naj za obsojenca ne uporabi amnestije, ki je bila razglašena v oktobru 1. 1. Soobtoženca Štefan Paukku in Mihael Wilki, ki sta bia ravno tako obsojena na smrt, sta bila pomiloščena na 10 let ječe. Ostali obtožend so bili obsojeni na daljše ali krajše zaporne kazni.
Pobegli francoski komunistični poslanci
Pariš, 9. januarja, g. Afera štirih komunističnih poslancev, ki so bili obsojeni na zaporne kazni in so zbežali, vzbuja v parlamentarnih krogih živahno zanimanje. Povsod se razpravlja o vprašanju, kakšen bo pravni položaj jutri, ko se bo zopet pričelo parlamentarno delo. Izven dvoma je, da bi bili obsojeni poslanci aretirani, ako bi jih mogla policija do jutrišnje otvoritve seje najti. Po tem terminu pa bo morala vlada nanovo zahtevati preklic njihove imunitete, ako jih bo hotela aretirati.
Roparski napad na predsednika Diaza
Newyork, 9. jan. (be.) V Nikaragui so napadli banditi avto predsednika Diaza. Le šoferju, ki je pognal avto z vso silo proti roparjem, se ie zahvaliti, da je predsednik ostal nepoškodovan. Roparje zasleduje ko« njenica.
Usoda moštva «S 4»
Newyork. 9. januarja, s. Dosedaj so potegnili iz potopljene podmornice «S 4» 17 trupel. Po naziranju strokovnjakov je vdrla voda v podmornico šele tedaj., ko so potapljači razstrelili trup. Moštvo se ie zadušilo.
Zastrupljenje s m-ekajenim mesom
Varšava. 9. januarja p. V vojaški bolnici leži 30 častnikov in vrj.-kov. ki so uživali prekajeno meso in oboleli na trihinozL
Titulescu namerava demisijonirati?
Bukarešta, 9. januarja, g. List <Lupta> poroča, da namerava zunanji minister Titulescu izstopiti iz vlade. List zatrjuje dalje, da namerava Titulescu po povratku iz inozemstva začeti akcijo za pomirjenje liberalne stranke z narodno kmečko stranko, čuje se, da je imel Titulescu z vodjo narodne kmečke stranke Manium že pogajanja, pri katerih se je pokazalo, da sporazum med obema strankama ne bi bil izključen.
Vprašanje izpraznitve Porenja
Pariš, 9. januarja, s. cVolontei zahteva skorajšnjo pogajanje z Nemčijo zaradi izpraznitve zasedenega ozemlja. Na vprašanje, ali bi bilo umestno, da ostanejo Francozi v Po-renju, odgovarja list negativno. Porenje daje Franciji samo umetno varnost in ovira nemško - francoski sporazum, ki bi pomenil naj-sigurnejšo garancijo za mir. Toda tudi na vprašanje, ali naj bi Frandja prostovoljno izpraznila Porenje, odgovarja 'tet negativno z utemeljitvijo, da bi prostovoljna izpraznitev kazala, kakor da narašča v Nemčiji pro-gramatični pacifizem. list zahteva pogajanja še v letošnjem letu.
Albert Thomas o Nemčiji
Ženeva, 9. jan. (be.) Predsednik medna* rodnega delovnega urada Albert Thomas je izjavil da se je republikanska ideja v Nemčiji zelo ustalila in da bi mirovna ide* ja v nemški državi mnogo bolj napredo« vala, ako bi se izpraznilo Porenje.
Manevri angleške mornarice
Atene, 9. januarja, g. Angleško poslaništvo je ofidjelno obvestilo vlado, da bo angleška eskadra pod vodstvom admirala Sir Rogger Keyesa imela v času od 19. do 31. januarja manevre v grških vodah.
Velika rudarska katastrofa
West Frankford (Illinois), 9. januarja, g. V tukajšnjem premogokopu je prišlo danes 60 čevljev globoko do eksplozije, ki je zasula veliko število rudarjev. Izmed vseh rudarjev'je bilo mogoče rešiti le 20 do 25 mož živih. Usoda ostalih je neznana. Dosedaj so odkopali dva mrtva. Reševalna dela so zaradi dušljivih plinov zelo otežkočena. Kakor pripoveduje eden izmed rešenih rudarjev, je videl v jami najmanj 10 mrličev. Zasuti rudarji so najmanj 2 km daleč od vhoda v jamo.
Odmev dunajskih julijskih izgredov pred poroto
Dunaj. 9. januarja, s. Danes je bil pred porotnim sodiščem zopet oproščen eden izmed obtožencev zaradi julijskih izgredov. Pred porotniki je stal komunistični vodja Kopljenik, ki je bil obtožen radi raznih iežkih prestopkov, predvsem pa ščuvanja na upor. Kopljenik je imel na grobu izzivajoč govor, zaradi katerega se je moral danes ponovno zagovarjati Tudi pred sodiščem je oslro napadal vlado ter delal propagando za komunizem. Kljub temu je bil Kopljenik z 9 : 3 glasovom oproščen.
Plaz zasul italijanske turiste
Rim. 9. januarja, s. Na Gran Sasso d' Italia je plaz zasul 6 turistov. Eden je mrtev, eden pa težko ranjen Na kraj nesreče je odšla rešilna ekspedicija.
Marija Gebauerjeva f
Praga, 9. januarja, h. V soboto ponoči je umrla v 58. letu starosti češka pisateljica Marija Gebauerova. Pokoj-nica je živela vsako poletje v Sloveniji, v slovenskih gorah, na Bledu in drugod, kjer je črpala virov za svoja umetniška dela. Ljubila je slovensko ljudstvo, toda tudi sama je bila znana in priljubljena med njimi. Marija Gebauerova je bila hči znanega češkega filologa Ivana Gebauerja in tudi svoje zadnje literarno delo je posvetila rodbinskim spominom na svojega očeta. Spisala je mnogo novel in romanov, ki so bili predvsem namenjeni mladini. Za najboljše je izbirala snov iz slovenskega življenja.
•
Marija Gebauerjeva, roj. 8. decem. 1S69. v Pardubieah, avtorica številnih Ieposlov« irrh del v prozi, je bila po poklicu učitdjica in pisateljica. Spisala je tudi največjo štu« dijo o Boženi Nemcovi in uredila njeno korespondenco. Za Jugoslovene je poseb* no važna njena povest «Rod Jurija KIe» menčiča*, o kateri je naš list svoj čas po« drobneje pisal.
Zakasnitev trgovinskih pogajanj s ČSR
Praga, 9. jan. h. Do pogajanj za trgovin« sko pogodbo med Jugoslavijo in Češkoslo« vaško bo prišlo še Ie poleti ali celo v je* seni, dasi je v obeh državah zanje že dolgo vse pripravljeno. Obe državi sta celo izme* njali medsebojne želje, ki so z jugosloven« ske strani predvsem agrarnega značaja.
Češki fašisti pretepli generala Gajdo
Praga. 9. januarja, g. Bivši general Gajda je bil na nekem fašističnem kongresu pretepen. Na kongres je prišla neka skupina odpadlih fašistov, ki ga je dejansko napadla.
Pred rudarsko stavko v ČSR
Most, 9. januarja, s. Danes se je vršila tukaj konferenca zastopnikov vseh rudarskih organizacij v mošfanskem premogovnem revirju, na kateri je bil soglasno sprejet 6klep, da se mezdna pogodba, ki je veljala od 27. oktobra 1923, odpove in istočasno zahteva 20% zvišanje mezd. Odpoved bi veljala od 5. februarja t. L če ne pride preje do sporazuma, je ra3Mnati, da bodo od tega roka dalje ostali rudarji v severozapadnem češkem premogovnem revirju brez pogodb.
Most, 9. jan. h. Če po sklepih današnje konference rudarskih organizadj ne pride do 5. februarja t. L do sporazuma in se rudarjem ne dovoli 20 odstotno povišanje mezd, bo stopilo okoli 30.000 rudarjev ▼ stavko.
Odlikovani voditelji «Češkega srca*
Praga, 9. jan. h. Včeraj je podelil mini* eter za narodno brambo češkoslovaško re» vohicijsbo kolajno voditeljem bojevniške organizadje c Češko srce« in sicer ta časne« mu predsedniku Adolfu Prokupku, Renati Piršovi in Ani PodKpny.
Iz dežele večnih ceremonij
Afganistanski kralj v Italiji — Letalska nesreča.
Rim, 9. januarja, o. Včeraj ob 10-50 sta se pripeljala na parniku cltaiku» v napolj« sko pristanišče afganistanski kralj Ahman UUah Khan in kraljica s svojim številnim spremstvom. V Napolju so ob sviranju af« ganistanske himne sprejeli z velikim pom* pom kraljevske goste zastopniki italijanske« ga kralja in vlade. S posebnim vlakom, ka« terega je spremljal zrakoplov «Esperia», so se nato gostje odpeljali v Rim, kjer so jih ob 15.55 sprejeli na postaji kralj Viktor Emanuel, kraljica Jelena, prestolonaslednik, vsi člani vlade ter številni dvilni in voja* ški dostojanstveniki. Mesto je bilo v itali« janskh in afganistanskih zastavah. Med špa hrjem vojaštva in velike množice Rimlja* nov sta se obe kraljevski dvojid odpeljali na KvirinaL Na trgu Esedra je goste pozdravil rimski guverner knez Potenziani. Dočim je množica živahno pozdravljala oba vladarja in se številne godbe svirale italijansko kraljevsko koračnico in afgani* stansko himno, se je v zraku, nad mestom, kjer je krožilo mnogo vojaških letal, do* godila velika nesreča. Trčili sta dve letali, izmed katerih je prvo padlo na tla in se razirilo. Pilot, neki narednik, je obležal mr« tev.
Zvečer se je vršila na Kvirinalu svečana
Eojedina, katere so se udeleJili poleg obeh
raljevskih dvojic tudi prestolonasednik, princezinji Mafalda in Ivana. Mussolini in drugi člani vlade. Kralj je afganistanske goste pozdravil z napitnico, v kateri je na* glašal, da je bila Italija prva izmed evrop* skih držav, ki je priznala neodvisnost Af« ganistana. Izrazil je željo, naj bi se okrepili prijateljski odnošaji med obema državama. Afganistanski kralj je odgovoril v franco* ščini Zahvalil se ie za prijateljstvo in go« stoljubnost ter napil italijanski kralj, rod« bini. Pred večerjo je afganistanski kralj sprejel v avdijenci Mussolinija. Avdijencsa je trajala 20 minut.
Poraz davidovičevcev v veliki hrvatski občini
Zagreb, 9. januarja, n. Včeraj so bile v Gornji Stubici občinske volitve, ker so bile prve na pritožbo Davidovičevih demokratov razveljavljene. Oddanih je bilo 1850 glasov, od katerih je dobila HSS 1741 glasov. Za HSS so glasovali tudi samostojni demokrati. Davidovičevi demokrati so dobili samo 54 glasov, HSS je dobila 24 mandatov, dočim Davidovičevi demokrati, ki so dobili pri prejšnjih volitvah 1 mandat, sedaj niso dobili nobenega.
Kongres naših muzejev
Beograd, 9. ,an. L V četrtek dopoldne bo otvorjeo v dvorani beograjskega ženskega društva kongres znanstvenih delavcev vseh državnih muzejev v Jugoslaviji. Ob tej pri* liki bo delegat ljubljanskega muzeja dr. Ja« sip Mal predaval o KocoŠki
Naši Kraji in
Izid občinskih volitev v Ptuju
Občinske volitve, o katerih je včeraj prinesel »Ponedeljek« podrobno poročilo. so v nedeljo potekle prav živahno, vendar pa brez vsakega incidenta. Udeležba — 74 odst. — je bila za Ptuj rekordna. Rezultat je naslednji: Napredna narodnogospodarska lista 179 glasov (6 mandatov). Nemci 254 glasov (8). klerikalci 155 (5), socijalni demo-kratje 112 (4) in radikali 78 (2). Volilo je torej skupno 768 volilcev.
Proslava rojstnega dne kraljice Marije
Liuhljana. 9. januarja.
Rojstni dan kraljice Marije je Ljubljana proslavila na zelo svečan način. Delo v državnih uradih je počivalo, enako tudi v avtonomnih institucijah. Tudi na ulici ie bilo opažati sVečano, pravo praznično razpoloženje. Vse trgovine so bile med 10. in 11. uro zaprte. Z vseh državnih poslopij so plapolale zastave, istotako so okrasili po večini svoje hiše tudi hišni posestniki s tro-bojnicami v državnih in narodnih barvah.
Kmalu po 9. je bilo čuti z Gradu prvi topovski strel. Vseh strelov je bilo oddanih 21.
Ob 9. je prota Dimitrije Jankovič opravil v pravoslavni kapelici v vojašnici vojvode Mišica svečano blagoda-renje, ki so mu prisostvovali veliki župan dr. Vodopivec. divizijski general Danilo Kalafatovič v spremstvu dveh gg. generalov, dalje oficirski zbor. zastopniki raznih korporacij in institucij ter veliko število pravoslavnega občinstva.
Takoj po končanem blagodarenju se je vršila svečana zahvalna služba božja v stolni cerkvi sv. Nikolaja, ki jo je celebriral stolni prošt Andrej Karlin s številno asistenco. Službe božje so se udeležili poleg velikega župana, divizij-skega generala in oficirskega zbora tudi rezervni oficirji, dalje predsednik oblastnega odbora dr. Natlačen, rektor univerze dr. Rajko Nahtigal, mestni komisar Mencinger, direktor magistrat-nih uradov dr. Zamik, predsednik deželnega sodišča dr. Rogina ter zastopniki raznih drugih državnih uradov, korporacij in institucij.
Pred stolnico je stala četa 40. Triglavskega pešpolka v paradni uniformi ter godba dravske divizijske oblasti.
Istočasno kakor v stolnici se je vršil zahvalni cerkveni obred tudi v evan-geljski cerkvi.
Po končanih cerkvenih ceremonijah so vojaki pred stolnico izkazali divi-zijskemu generalu Danilu Kalafatoviču
Samo še danes ob: 4. pol 6, pol S iu 9.
PtKAN7W/
nae /
»cco o one. muiei tf jso leau
&BOKfiM«y-k£Du»
KUALCI O^/k žfHOV^,, VV.
otneoeuAH im
P&«U41K<M OA
3^5,6,43,9
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
predpisano čast ob zvokih godbe. Vojaštvo se je nato vrnilo v vojašnico kralja Petra I.
Popoldne je vladalo zlasti v vojašnicah veselo vrvenje ln razpoloženje. Vojaki so dobili na praznik k hrani razne priboljške.
Zvečer je komandant 40. pešpolka formiral vod oboroženih vojakov, ki so v spremstvu godbe Dravske divizije
odkorakali ob 18.30 iz vojašnice kralja Petra ter krenili po Poljanski cesti čez Vodnikov trg, Stritarjevo ulico, Marijin trg, Wolfovo in Šelenburgovo ulico in dalje po Prešernovi ulici na Sv. Petra cesto. Trg Tabor in nazaj v kasarno. Bakljada je povsod privabila na ulice mnogo meščanstva, osobito mladina je v velikih gručah sledila godbi in vojaštvu.
-iS-
Mednarodao dijaško zborovanje
v LJnbijanl
Najdaljša in najburnejša seja pozno v noč« — Deplasirane zahteve hrvatskih separatistov. — Krasen razvoj konfederacije
Ljubljana, 9. januarja
Snočnja seja eksekutivnega odbora Mednarodne konfederacije dijaštva je bila najzanimivejša* in najbolj burna v tekočem zasedanju. Nadaljevala se je diskusija o stanju študentskih uaruženj v posameznih državah. O razmerah v naši državi je precej obširno govori' beograjski delegat g. Ilija Živančevič. Nag'asil je, da je naša akademska omladina pripravljena, da sprejme v svojo nacijonalno unijo vse akademike na naših univerzah. Da dokažemo, da so vse naše narodnostne manjšine neznatne, smo pripravljeni dati članstvu celo tudi onim akademikom, ki niso naši državljani.
Na vprašanje bolgarskega delegata Hrista Bačeva ali velja to tudi za bolgarske študente, je g. Zivančevič odgovoril, da je na beograjski univerzi lepo število bolgarskih enrgrantov, ki lahko postanejo člani jugo-slovenske unije. Odločno ie odbil indirektne ugovore, da pri nas obstoia kaka bolgarska manjšina.
Medla senzacija na nočni seji.
Senzacijo na tem zborovanju je povzročilo pismo, ki ga je konfederaciji poslala zveza hrvatskih (separatističnih) vseučili-ških klubov in to: Kvaternikov klub, Hrvatska, Hrvatska mladica in Klub narodnostnih manjšin. Pismo ki so ga včeraj prinesli v Ljubljano debgati teh separatističnih klubov, je na seji prečital predsednik konfederacije dr. Maltini Uvodoma navajajo hrvatski separatistični študenti, da pojmujejo veliko nalogo, ki jo izvršuje konfederacija v Drid Študentom vseh držav Toda konfe-
deracija bi bila popolna in pravilna šele tedaj, ako bi se postavila na princip narodne in ne le državne pripadnosti. Hrvatski akademiki doslej niso mogli sodelovati v konfederaciji, ker da so Srbi preko »Pobratim-stva« nepooblaščeni predstavljali akademsko omladino vse države SHS Zaradi tega zahtevajo hrvatski separatistični študenti, da se pri nas priredi mednarodna dijaška anketa, ki naj bi proučila vprašanje, ali se Hrvatom priznava lastna narodnost, odnos-•no, da se »Pcbratimstvo« ne prizna kot reprezentančna organizacija vse akademske omladine v naši državi.
Odbita zahteva hrvatske separatistične omladine.
Tej zahtevi hrvatskih separatističnih študentov sta se takoj pridružila madžarski in bolgarski delegat. Nato je ponovno povzel besedo g. Ilija Zivančevič, ki je v dolgem, vrlo dobro argumentiranem govoru objas-ni! celotno zadevo. Po njegovih izvajanjih je konfederacija izvajala zaključek, da je pismo hrvatskih študentov notranja zadeva ittgoslovenske nacijcnalne unije ter da se »Pirbratimstvoc še nadalje priznava kot reprezentančna organizacija vse naše akademske om'ad!ne. Predsednik dr. Maltini bo v tem smislu pismeno odgovoril dotič-nim hrvatskim študentom. Seja je bila zaključena šele cb 1. ponoči
Pregled uspešnega razvoja CIE.
Dopoldne ob 10. se je vršila tretja redna seja delegatov CIE. Razpravljalo se je naj-prvo o sprejemu novih čianov. Tako Je n. pr izrazila željo Brazilija za vstop v CIE.
Posebna komisija bo tozadevni predlog re-ferirala na bodočem kongresu v Parizu in sprejem eventualno odobrila. Istotako hočejo stopiti v konfederacijo še Urugvaj, Egipt in Indijska Unija, ki jo organizira dr. Patel iz Bombaja. Ta se sedaj mudi v Evropi in študira organizacijo evropskih dijaških zvez. Tudi Španska je zaprosila za zo-petni vstop v konfederacijo. Generalni sekretar Poljak Pažaryski je bil poverjen, da izposluje izpremembo statutov obeh španskih dijaških organizacij, tako da bosta mogli biti sprejeti v konfederacijo. Baltiške države so v CIE že vse zastopane razen Litve, ki je tudi prosila za sprejem.
Poljska in češka zveza sta dobili nalogo, da stopita v stike s sovjetsko dijaško organizacijo Proletstudo ter ostalimi ruskimi zvezami ter skušata najti način, da bodo tudi sovjetski dijaki zastopani v CIE. H koncu so delegati konstatiraK, da je konfederacija zadnjih pet mesecev pod predsedstvom dr. R'»berta Maltinija lepo napredovala. Predsednikova zasluga je tudi, da je konfederacija uredila s športnimi orga-
Samo Se danes I
Piedstave se vrše točno ob
pol 5, četrt na 7., tričetrt na 8. in četrt na 10.
Sv. Frančišek Asiški
I Kino „Dvor "
Telefon 2730
nizacijami vseh evropskih držav različna športna vprašanja. Ugotovilo se Je tudi, da se za mednarodno dijaško konfederacijo zelo zanimajo vse države, ki v njej do sedaj niso zastopane. Seja je bila ob 11 url zaključena.
Popoldne je veliki župan priredil na čast gostom five o'clock, a zvečer je SSLU priredil v Kazini plesno soarejo.
-ss-
Izvršnl odbor Mednarodne dijuške konfederacije
Spodnja vrsta: Herbert Graessler, Danska, podpredsednik; Miss Ellen Lom2S, tajni* ca USA.; dr. Robert Maltini, predsednik, Italija, I. Zivančevič, advokat iz Beograda; inž. Vaclav Paleček, podpreds.. Češkoslovaška. — Gornja vrsta: Vlado Šenk, medn. delegat Zveze visokošolcev SHS., Giorgio Ranzi, tajnik predsednika; Camille Ernst, podpreds., Francija; dr. Bačer Andrej, pomožni tajnik, Bela de Galgas, madžarski de. iegat, Eduard Morel. francoski delegat; Miljutin Stevanovid iz Beograda, Jan Požari*
sky, glavni tajnik.
in komentarjev, pa ie oškodovana cela vrsta posestnikov, ki so že položili denar za ona posestva, ki bi morala priti na sodno dražbo. Skupna vsota škode znaša, kakor že omenjeno: okroglo 200.000 Din; za po-neverjeni znesek seveda ni nikjer kritja in denar tudi ni last državne uprave.
Ker tudi ni mogoče najti tozadevnih d-vilnosodnih spisov, se domneva, da jih je L. ali uničil ali pa vzel s seboj v Avstrijo. Motiv dejanja so slabe gmotne razmere, saj so »sijajni« prejemki sodnega kanclista pri nas znani. Poleg tega je bila mlaoa žena udana Iuksuzu, ravno tako tudi življenja željna tašča. Vsi so sedaj v Avstriji — »mit Kind und Kegel« . . .
Kakor doznavamo, je ovadba o .predmetni senzacijonalni poneverbi že izročena državnemu pravdništvu v Mariboru. Naravno je, da zlasti obmejno prebivalstvo z napetostjo pričakuje izida senzacijonalne afere.
Delegati «Fobraiimst * a ob onim zborovanja 7. t. m. v prosto«
rih J. N. A. D. Jadran
Velika sodna poneverba v Gornji Radgoni
Senzacija tik ob severni meji. — Sodni kanclist poneveril okrog 200.000 Din. — »Odmaglil« z družino v Avstrijo. — Odkritje po slučaju. — Aktov ni, denarcev
ni ... — Številni oškodovanci Gornja Radgona, 8. januarja
Pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni je bil v clvilnosodnem eksekucijskem oddelku uslužbeo kot kanclist J. L., ki je užival popolno zaupanje. Poleg drugih funkcij mu Je bilo poverjeno tudi inkasiranje vlog za ona posestva, ki bi prišla na dražbo. Kolikor se je moglo do sedaj pozitivno^ dognati, je kanclist posamezne večje denarne vloge poneverjal in predmetne akte — ker jih ni mogoče najti, — ali uničil ali pa vzel s seboj, kar pa je manj verjetno.
Po dosedanjih ugotovitvah znaša pone-veriena vsota skupaj okrog 200.000 Din.
Zadnje mesece prošlega leta se je osumljenec jezil na pravosodno ministrstvo, češ, da mu nočejo priznati vojnih let, vsied česar Je 1. decembra prošlega leta podal ostavko na državno službo ter
z ženo, otrokom in taščo odšel s pohištvom vred v Avstrijo. ,
Siprva se je naselil v Gradcu, a kje se momentano nahaja, ni bilo mogoče dognati. V ostalem pa Je avstrijska policija o •potrebnih korakih proti ubeglemu J. L. obveščena ter ga že zasleduje.
Zanimive so okolnosti, ki so dovedle do odkritja velike poneverbe na škodo mnogih strank. Padalo Je vsesplošno v oči, da si je osumljenec kljub znanim slabim premoženjskim razmeram pri plači sodnega kanclista kupil
eleganten motocikl s prikolico, nabavil luksuzno pohištvo
ter poleg vsega imel še mnogo denarja za veseljaške dispozicije. Kljub temu, da je bilo splošno znano, da njegova mlada žena ni prinesla denarja v hišo, ie proti mnogim znancem nevprašan zatrjeval, da bi moral cb plači sodnega kanclista poginiti (kar je zelo, zelo resnično! Op. por.), ako mu ne bi žena prinesla težkih tisočakov iz — Avstrije. Njegova žena je namreč Nemka iz Gradca. Ker je bil družabno splošno spoštovan in je užival popolno zaupanje svojih predstojnikov ter se politično ni nikjer udejstvoval. ampak le rad posečal zabave in .prireditve, je bil pri svojem rafinirano izpeljanem poslu popolnoma nemoten.
Po njegovem odhodu pa Je prišla neka, v civilniopravdni stvari zainteresirana stranka k sodnemu predstojniku g. dr. Tomu Tu-ratu in zaprosila za vpogled v tozadeven sodni akt . . In tu ie za I. L. padla kocka; kajti kljub dolgotrajnemu iskanju ni bilo dotičnega akta. na katerega je bila že založena precejšnja vsota — nikjer . . . Tako je slučaj odkril dolgotrajno, premišljeno, nemoteno poneverbo na škodo mnogih strank.
Takoj po tem mučnem odkritju se je uvedla preiskava, ki Je po daljšem času dognala:
Aktov ni, denarcev ni, vse je šlo . . .
S to afero, ki je vzbudila še mnogo prahu
Lily Da mita ANT0INETA
Številne nesreče pri zimskih zabavah
Maribor, 9. januarja.
Zopet bo treba za nekaj časa odložiti smuči, sanke in drsalke, ker je postalo vreme južno teT sneg vidno kopni tudi na Pohorju, kakor v dolini. Radi tega je pre-teklo nedeljo izrabilo staro in mlado ter so se smučali, sankali in drsali okrog Maribo* i a na vse pretege. Pri tem pa ni minil dan brez zlih posledic
Breg na Kalvariji je bil vso nedeljo popoldne posut s sankači Serpentine gozdne ceste prav posebno ugajajo, čeprav posta* nejo pri malenkostnih neprevidnostih lah* ko zelo opasne. To se je izkazalo okrog pol 4. popoldne, ko se je ponesrečil že prav v dolini pri jarku 251etni črkostavec Jakob Ziegler. Pridrvel je s svojim tovarišem na istih sankah s hriba in ga je vrglo tako nest ečno v 5 metrov globok jarek, da se je težko poškodoval na desni nogi in je do-bil tudi notranje poškodbe. Na kraju nesreče je bilo videti velike krvave sledove. Ostali številni sankači so vsi pokazali lepo gesto in takoj po nesreči do zadnjega prenehali s sankanjem. Zieglerja je rešilni od« delek odpeljal v bolnico.
Kmalu po tem je bil rešilni avtomobil poklican na Meljski dvor, v čigar bližini se je ponesrečil 20Ietni barvarski pomočnik Henrik Schonwetter, ki se je sankal na pobočju meljskega hriba skupno z dvema tovarišema. Prevrnile so se mu sanke in cba tovariša jo vrglo preko nekega jarka, Schonwetter pa je udaril ob kamen in obležal v nezavesti. Rešilni avtomobil ga je odpeljal v splošno bolnico, kjer so ugotovili poškodbe na križu in v notranjosti telesa.
V Krčevini se je sankala s svojimi otroki gospa Pavlina Podikrižnik, soproga izde-lovatelja karoserij za avtomobile. Pri gostilni Novačan ji je spodrsnilo in je padla tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. Tudi njo so odpeljali v bolnico.
Pri drsanju na mestnem ribniku pa je imel smolo 241etni mehanik Mihael Centrih, ki je dobil pri padcu precejšnjo poškodbo na glavi.
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Torek, 10.: Zaprto. Sreda, 11.: Gostovanje šentj daliskega odra «Igra v cene. Izv.
Ljubljanska opera
torek, 10.: cHoffmannove pripovedke«. Gostuje Josip Križaj. Ljudska predstava po izredno znižanih cenah. Izv. Sreda, 11.: «Carobna piščal*. B.
Mariborsko gledališče
Torek. 10.: «Glasba». C. Premijera.
Sreda, 11.: Zaprto.
Četrtek, 121: «Orlov». D. PrrHL
Petek, 13.: Zaprto.	_
Sobota, 14.: cZiveB tatovK A. Kuponi
Operni repertoar. Nocoj se poje po znižanih cenah v ljubljanski operi Otfenbachova fentastična opera <HoHmannove pripovedke*, v kateri nastopa gosp. J. Križaj kot post v partijah Lindorfa, Coppeliusa, Dapper-tatta in Mirakla. V treh glavnih sopranskih »rtijah nastopajo gdč. Vera Popovi&va (Olimpija), ga. Čadeževa (Julietta), katera 8 to partijo debutira v naši operi, ter gdč. V. Majdičeva (Antonija). V sredo se poje za abonma B uspela Mozartova <Carobna pl-
Zakaj je bila odpovedana sobotna operna predstava cHoffmannove pripovedke, s gostom gosp. Križajem. Prvotno je bilo določeno, da poje basistovsko partijo v cHoftaan-
novih pripovedkah* gosp. Rumpelj. Gosp. Rumpelj je obolel. Uprava je nato pozvala gosp. Križaja, da bi pel on to ulogo. Slučajno je bil gosp. Križaj iz Zagreba odsoten iu bi se moral vrniti v petek zvečer. To je javila gospa soproga upravi. Gosp. Križaj je zamudil vlak in prišel v Zagreb šele v soboto zjutraj in povrh še prehlajen. Obvestil je upravo ob 11. dopoldne, da mu ni mogoče priti pravočasno v Ljubljano in da je indi-sponiran. Edini pevec v Jugoslaviji, ki to partijo poje, je gosp. Jurjenjef v Beogradu. Tudi on ne bi mogel dospeti pravočasno. Dati kako drugo opero, je bilo nemogoče, ker je tudi gosp. Gospodinov bolan. Dalje ie odigrala opera od 1. do 8. že osem predstav in je bil ansambel izčrpan. Igranje operete je bilo nemogoče, ker je celokupen operetni ansambel zaseden v cMnogo hrupa za nič*. Uprava prosi občinstvo, da vzame navedene razloge na znanje, upošteva okolnosti, ki so posledica preobloženosti članov, iz katere izvirajo vse slične neprilike ter oprosti v podobnih slučajih. — Uprava Narodnega gledališča T Ljnbljani.
Prihodnje norosti v ljubljanskem opernem gledališča. Ljubljanska opera pripravlja: Zmagovalko oceana, moderno opereto, delo jugoslovenskega skladatelja; samostojen plesni večer z bogatim sporedom in Flo-towa. komično opero <Marto>.
cOrlova na mariborskem odru. Krasna opereta cOrlov*, ki je doživela po vsem svetu nebroj repriz in je bila v Zagrebu največji operetni šlager, je imela tudi v Mari-
boru lani precejšen uspeli. Letos postane «Orlov* gotovo nadvse privlačen repertoar-ni komad. Uprizori se prihodnji teden v neprimerno boljši zasedbi.
Premijera «G!a?lve» na mariborskem odru. Danes, v torek, uprizori mariborsko j gledališče zanimivo delo nemškega popular- j nega in priznanega dramatika Wedekinda «Glasba». Delo je po zasnovi zelo napeto in vsebinsko jako zanimivo. Ker je to prvi We-dekind na našem odru, bo zanimanje občinstva za to predstavo nedvomno podvojeno. Režira gosp. R. Pregarc.
Klavirski koncert pianistke Dane Golia-Koblerjeve
Klavirski koncerti imajo pri nas kolikor* toliko privlačne sile Ie tedaj, kadar sede za klavirjem pianisti syetovnega slovesa. A še ti vsakikrat ne napolnijo dvoran. Tembolj zasluži naše priznanje domači človek, ki se muči mesece in mesece s študiranjem v naprej vedoč, da bo imel slabo zasedeno dvorano, občuten deficit in seveda, vrh vsega tega morda še nehvaležnost.
Vse to je vedela najbrž tudi ga. Dana GoliasKoblerieva in vendar se ni bala ipti enega, niti drugega ter, ne zmeneč se na vse to. sledeč le svoji umetniški ambiciji priredila svoj klavirski koncert, kf res ni bil bog ve kako dobro obiskan, a je pia* j nistkj prinesel le prav mnogo iskreno pri- i srčnega priznan ia. Prav posebno pa mora- 1 mo podčrtati, da je GoMa*KobIerjeva svoje j veliko znanje posvetila skoro izključno do* mači klavirski literaturi, česar do sedaj v tako izdatni meri pred njo še ni storil no* ben pianist.
Poleg Skrjabina, Mili Balakireva, ki smo 1
jih že nekolikokrat slišali, je bia na progra* mu tudi sonata, op. 63 Francoza d* Indya, v prvem stavku nekoliko enolična, a v aru* gem in tretjem močno stopnjevana in duhovita.
Najbolj so nas zanimali domači štirje komponisti: M. Kogoj z «Andante canta* bile», St. Premrl r «Temo z varijacijami», L. M. škerjanc z dvema skladbama in J. Ravnik z «Grande valse caracteristique».
Kogoj je v tej skladbi preprost, nekom-plrciran v harmoniki, melodiki in ritmiki, iskreno izrazit, ne loveč se za klavirskimi efekti. Priporočljiva sTednje težka skladba, čista muzika. Premrlov tema je zelo karakterističen v svoji enostavnosti enakih not. Komponist ima zelo razvit čut za arhitek* toniko, ker z vsako varijacijo raste do moč* nega visokega konca Varijacije so zmerno moderno pisane in bodo zlasti v veselje pričenjajočim resnim pianistom.
Popolnoma različen od teh dveh je škerjanc. II. in I. stavek iz njegovih peta klavirskih skladb, ki so izšle nedavno na Dunaju sta skladbi izrazito pianisti finega značaja, skladbi komponista, ki zna spretno izvabiti klavirju vso njegovo barvitost in silo. Žal, da ju je pianistka skoro brez pav-ze tako rekoč zlila drugo v drugo tako, da so mnogi pri Ravnikovem vaJČku mislili, da poslušajo še Skerjanca. Zelo bi bili vir* tuozinji hvaležni, ako bi nam pri svojem bodočem koncertu zaigrala vseh pet skladb Skerjanca po vrsti. Iz Ravnikovega karakterističnega valčka govori velik pianist in odličen melodik. GoIia»KobIerjeva je Rav. nikovemiu delu r svetila morda največ ljubezni in toplote. Nikakor seveda s tem ne morem reči, da je zanemarila druge. Primati ji moramo njeno vrliko ljubezen do
domače stvari, zlasti pa ji morajo biti hvaležni za izvrstno in brezhibno prednašanje naši komponisti
Pianistka velikega formata, močnega znanja, morda s početka nekoliko plaha, je dosegla zlasti v drugem delu programa a Skrjabinom in Balalrirevim silne učinke. Dodati je morala na burne zahteve še cis mol preludij Rahmaninova. Naj se Golia Koblerjeva zaveda, da je nam Slovencem z današnjim koncertom storila veliko glas-benoskulturno uslugo.	—č.
Razstava Slavka Tomerlina v Jakopičevem pavijonu je odprta do 15. januarja vsak dan od 9. do 12. in od 14 do 17. ure.
Koneert pevskega zbora ljubljanskih akademikov. Svet slušateljev ljubljanske univerze priredi v četrtek, 12. t m. ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela Union koncert, na katerem sodelujejo poleg akademskega pevskega zbora pod vodstvom gosp. Fr. Ma-rolta, konservatoristi Karel Rupel (violina), Marjan Rus (bas) in Pavel Šivic (klavir). Akademski zbor poje 6 slovenskih zborov, kompozicije Adamiča, Foersterja, Mirka, Pavčiča, Ravnika in Rista Savina, dalje 4 narodne pesmice v obdelavi Emila Adamiča in Franca Marolta. Violinist Karel Rupel zaigra Henrika Wieniawskega Spomin na Moskvo in <Uspavanko> Jaroslava Kričke. Gosp. Rus poje Grečaninove <Ujetnike» in Rahmanino-vo cGospod je vstal*. Rupla in Rusa spremlja na klavirju gosp. Pavel Šivic. Predpro-daja vstopnic v Matični knjigarni
Earitonist Primožič v Budimpešti. Nafl rojak, baritonist Robert Primožič, dolgoletni član zagrebške opere, režira te dni cSne-gulčico*. opero Rimskij - Korzakova v bu-dimpeštanskem opernem gledališču.
•JUTRO* St, 8
Torek 10. I. 1928
Jutri prvo žrebanje
državne razredne loterije. Nekaj srečk je za to samo še danes na razpolago
v oglasnem oddelku f9Julralc.
Domače vesti
Položnice za «Življenje in svet»
Današnjemu »Jutra* smo priložili položnice, ki so namenjene in uporabne samo za tednik »Življenje in Svet«. Teh položnic naj se blagovolijo poslužiti oni, ki se hočejo naročiti na »Življenje in Svet*. Komur je ležeče na tem, da bo imel na koncu leta vse številke tega zanimivega tednika, naj v lastnem interesu pošlje naročnino nemudoma, kajti samo še ta teden bodo dobili »Življenje in Svet« vsi naročnik! »Jutra«, pri hodnjl teden pa že samo oni, od katerih bo prejela uprava »Življenja in Sveta« do takrat že naročnino.
Tedenska revija »Življenje in Svet stane v Jugoslaviji za celo leto 60 Din, za pol leta 30 Din, za četrt leta 15 Din in mesečno 6 Din.
*	Imenovanje v Šolski služb!. Učitelj Alojzij Peterlln je imenovan za okrajnega nadzornika za osnovne šole v kočevskem okraju.
*	Novinar — maftlja. Z odlokom ministrstva ver je imenovan za muftiio v Travniku bivši novinar in poslanec Sahib Korkut.
*	Civilni zakon v Jugoslaviji Kakor javljajo iz Beograda, se v ministrstvu ver do-vršuje načrt interkonfesijonalnega zakona, ki bo zanimiv zlasti zaradi tega, ker bi ta zakon uredil vprašanje legalnosti braka. Pojavila se je struia, ki stremi za tem. da se veljava civilnega zakona (braka) razširi na vso državo. To vprašanje nai bi se uredilo z interkonfesijonalnim zakonom. Duhovniški krogi pa se izjavljajo proti uvedbi civilnega zakona, dočim se vojaške oblasti Izjavljajo za civilni brak. ker bi se na ta način olajšala kontrola v pogledu rekruta-cije zlasti z ozirom na to, keT bi potem državne oblasti prevzele tudi vodstvo matičnih knjig.
*	Občinske volitve v celi državi. V ministrstvu za notranje zadeve so se v zadnjih dneh vršile konference strokovnjakov, na katerih se je pretresalo gradivo o novi redakciji skupnega zakona o mestnih in kmečkih občinah. Ta zakon je važen zlasti zaradi tega, ker se vprašanja mestnih in kmečkih občin ureja sedaj z enim samim zakonom. V soboto je bila dovršena definitivna redakcija, ki pride v kratkem pred ministrski svet ter se potem takoj predloži narodni skupščini. Cim bo občinski zakon sprejet v Narodni skupščini, bodo razpisane občinske volitve po vsej državi.
*	Lepa napredna zmaga. V nedeljo so se ▼i šile občinske volitve v Št. Rupertu na Dolenjskem. Občina je bila doslej skozi 16 let v klerikalnih rokah, v nedeljo pa so si Jo izvojevali naprednjaki. Lista SLS je namreč dobila 367 glasov in 12 odbornikov, lista SKS pa 387 glasov in 13 odbornikov.
*	Napredni župani v ptujskem okraju. V občini Ptujska gora je bil izvoljen za župana g. Ivan Peče, upokojeni poštni uradnik in posestnik, predsednik tamošnje kraj. org. SDS. — Enako je bil za župana v občini Stojanci pri Ptuju Izvoljen ugledni posestnik g. Alojz Vajda predsednik tamošnjega krajevnega odbora SDS.
*	Vlada ne plača elektrike v šolah. Zagrebški mestni električni centrali dolgujejo razne šole in državni zavodi velike vsote za električno razsvetljavo. Mestni magistrat je ponovno zahteval od vlade, naj poravna dolg, vendar pa brez uspeha. Sedaj je odredil, da se od 31. januaria dalje ustavi dobava mestnega električnega toka državnim zavodom, ako se dolžne vsote ne poravnajo.
*	60-letnica pesnika Rikarda Katatiniča-Jeretova. V nedeljo ie slavil znan' hrvatski pesnik Rikard Katalinič-Jeretov v intimnem krogu svojih prijateljev v Zagrebu 60-let-nico svojega rojstva. Prireditev ie potekla v zelo animiranem razpoloženju Prisrčnim čestitkam se pridružujemo tudi mi, želeč oglednemu kulturnemu delavcu in narodnemu borcu še mnogo zdravih let!
*	Smrtna kosa. V Kranju je umrl po dolgi in mnčni bolezni pravni vladni pripravnik in rezervni poročnik g. Franci Stirn. Pogreb bo jutri ob 16. url. — V Čatežu ob Savi je umrla posestnica Helena Zevnlkova. Pogreb bo jutri dopoldne. Pokojnikoma blag spomin, preostalim naše iskreno so-žalje!
*	Alojzij Vavpotič +. Na Dunaju je 4. t. m. umrl vpokojeni poštni predstojnik g. Alojzij Vavpotič. Dosegel je visoko starost 83 let. Mož je zaslužil, da se ga ob njegovi smrti spominjamo v našem listu. Vavpotič, ki je bil doma, ako se ne mothno, v Kamniku, je bil glasbeno visoko naobražen. najljubši instrument pa so mu bile — citre. Da popularizira to godalo, je izdajal note za citre in snoval citraška društva. Udej-stvoval se ie tndf kot skladatelj. Svoje uglasbene pesmi Je dajal na svoie stroške tiskati in jih je na to razpošiljal po domovi, ni. Najbrže pri tem ni prišel na svoj račon, ker je po nekaj letih popolnoma umolknil. Dolga desetletja Je živel v Gradcu, kjer je že 1. 1877. ustanovil citraško društvo, Id se Je pod njegovim vodstvom krasno razvijalo in obstoja Se danes. Pod njegovim vplivom se ie tudi na Slovenskem osnovalo več sfičnih društev, ki so ffli vodih večinoma njegovi učenci. Zanimanje za te vrste glasbo, ki Jo danes menda sfstematfčno goji še samo Kiferle, je bflo pred desetletji pri nas doltai vettloo Ia če so danes dtre
! vsaj pri malem delu inteligence čislan in strinnent, je to zasluga pokojnega Vavpoti-ča Vavpotičevo delovanje na glasbenem polju je našlo svoječasno priznanje v avstrijskih vladnih krogih in sam cesar Fran Josip ga ie nekoč odlikoval s podaritvijo zlatega prstana z briljanti. Vavpotič je bil, dasi je večinoma živel v tujini, zaveden Slovenec, ki je v najtežjih časih v Gradcu neustrašeno kazal svoje slovensko mišljenje dolga desetletja je bil tudi naročnik »Slov. Naroda«. Svoja zadnja leta je preživel na Dunaju, kjer Je todi umrl. Bodi mu tuja zemlja lahka!
*	Svečan pogreb prvaka hrvatske drame Josipa Paplča. V nedelio dopoldne se le vršil v Zagrebu svečan pogreb prvaka hrvatske drame Josipa Papiča Pogreba so se udeležili zastopniki gledališča, raznih kulturnih in umetniških društev, številni njegovi prijatelji in ogromna množica občinstva. Prvi se ie poslovil od pokointka direktor gledališke uprave z Bach Svoj topli ln prisrčni govor !e zaključil ? besedami: »Dragi Paplč! Ti si umrl. toda Tvoj veliki stvariteliski duh ie ostal med nami in mi bomo korakali po poti. ki si lo nam pokazal Večna slava Ti!« Zatem so se poslovili od pokojnika rabin k Menaham Romano, direktor drame g Milan Begovič m končno član gledališča g Pavič Svoi govoT ie zaključil g. Pavič globoko ganien. ni več mogel zadržati solza Velike množice liudstva so tiho in pobožno metale vlažne grude mi-rogojske zemlje v grob velikega umetnika hrvatske Talije. ki je v nedelio zavita v črnino, plakala za dobrim svoiim sinom.
*	Oče bivšega črnogorskega hajduka dr. Markoviča umrl. Iz Podgorice nam poročajo da je te dni umrl oče b'všega črnogorskega haiduka dr Vukaš;na Markoviča Nikola Mijič Jokičin Markovič okojnik le ded znane haidukinje Stoje Markovlčeve ki ie lansko leto na skrivnosten način pobegnila iz ženske kaznilnice v Zagrebu na Dunaj in odtod odpotovala v sovietsko Rusiio k svo-iemu stricu dr Markoviču Nikola Markovič je umrl v visoki starosti 9ft let. Sodeloval ie v vseh bojih za osvoboditev črne gore.
*	Iz finančne kontrole. Prejeli smo- Pred nekai dnevi ie bila razglašena naredba ministrstva financ, oziroma generalne direkcije davkov v Beogradu, s katero se zahteva, da moraio organi fin kontrole vršiti dnevno po 12 ur službe, dočim so do sedai 8 ut na dan S to naredbo se iim ie tudi ukinila borna trošarina ozir hranari-na. ki jim je s členom 49. zakona o organizaciji priznana. Ne glede na to. aH ie ta naredba po zakonu dopustna ln da nimajo nobeni državni ln tudi privatni uslužbenci dvanajstumega delavnika, vprašamo one. ki imaio malo poima o naš? skraino naporni, nevarni in odgovorni službi, če je mogoče opravljati službo vestno ln točno po 12 ur dnevno ne glede na mraz in slabo vreme, brez hrane in potrebne obleke? Ker ne najdemo zaščite pri naših neposrednih starejšinah. marveč se zahteva le brezpo-goino točna Izvršitev službe, se obračamo na naše gg. narodne poslance, da se za stvar zavzamejo, da se ta naredba prekliče. ker je izvedljiva le na papirju. — Prizadeti.
Lily Damita ANTOINETA
♦	Delovni čas pomožnega osobja v trgovinah. V ministrstvu za socljalno politiko je dovršena uredba o delovnem času pomožnega osobja v trgovinah ter odpiranju in zapiranju trgovskih lokalov z veljavnostjo za vso našo državo. Uredba je zamišljena tako, da bi naj veljala tudi za one lokale, ki nimajo pomožnega osobja in v katerih delajo lastniki sami. tako. da bi se na ta način to vprašanje uredilo hkrati za vso državo in za vse lokale ter bi se na ta način preprečila nelojalna konkurenca. Jredba se predloži še ministrstru za trgovino in industrijo s prošnjo, da določi svojega delegata za skupno komisiio, ki bo uredbo definitivno redigirala, tako da bi se po konferenci takoj podpisala in objavila v imenu obeh ministrstev.
♦	Tečaj za sobne slikarje. Kakor smo že javili priredi ljubljanska umetniška šola »Probuda« v dogovoru z uradom za pospeševanje obrti praktični tečaj za sobne slikarje. Na tem tečaju bodo foneM naši slikarski mojstri hi pomočniki priložnost, da se zvežbajo v moderni ornamentiki na temelju domačih motivov. Poleg predavani o barvnih sestavah ln o modernem hi narodnem ornamentu se bodo vršile vale v sestavljanja omamen tov v rezanju patrom h v prenašanju Istih na steno. Tečaj. Id Je za ode-ežence brezplačen, se prične 16. t m. ob 8 dopoldne v poslopju Tehnične srednje šole v Ljubljani. Interesenti naj ne zamude te priHke ter naj se prijavijo pravočasno uradu za pospeševanje obrti (Krekov tr* 10), k ter izvedo posameznosti.
♦	Pozor, delavci ln delavke! Tretja številka Uradnega lista prfobCuJe v celoti navodila za volitve delavskih in nameščen-skih zaupnikov v podjetjih, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavstva, In poslovnik o
delovanju teh zaupnikov. Posamezni kosi te za delavstvo j ako važne številke se dobivajo, dokler zaloga ne poide, po 1 Din 50 p pri upravi Uradnega Usta v Ljubljani.
*	Ali Ljubljana izgubi Orient-eipress?
Danes se v Brusellesu prične mednarodna koder en ca za določitev mednarodnega voznega reda. Na tej konferenci bo predsednik oprave belgijskih državnih železnic stavil predlog, naj mednarodna proga London-Carigrad vodi odslej zopet preko Dunaja, Budimpešte, Beograda in Niša. Ta proga je za 350 km krajša, a baje tudi v tehničnem oziru boljša, kakor proga, po kateri sedaj vozi Simplon-express. Po dosedanji pogodbi, ki so jo bile sklenile zainteresirane države, deset let vlaki za Balkan niso smeli voziti preko Dunaja in Budimpešte. Ker je sedaj poteklo določenih deset let, je Belgija sklenila, da mednarodni konferenci stavi gori omenjeni predlog, ki bo najbrže tudi sprejet.
*	Kongres Izseljencev. Po inicijativi organizacij izseljencev v Zagrebu in Splitu se bo februarja vršil v Zagrebu kongres izseljencev, na katerem se bo ob udeležbi delegatov in vseh prijateljev izseljencev razpravljalo o zadevah izseljencev, v svr-ho. da se tudi pri nas pridobi potrebna pozornost za tako važni del našega narodnega problema. Vse informacije daje organizacija v Splitu (Francoska obala 5), v Zagrebu pa tajnik organizacije izseljencev g M Bartulica, Akademički trg 12
*	Razstava fotografij amaterjev in strokovnjakov. Zagrebško društvo za tujski promet nam sporoča: Dunajska Pliotographl-sche Gesellschaft priredi 2. februarja ob priliki svoje letne skupščine razstavo fotografskih izdelkov. Naprošeni so vsi ioto-grafi. amaterji in strokovnjaki, v Jugoslaviji. da se tej razstavi pridružijo in da pripravijo primeren materijah Da se prove-de skupna in dostojna propaganda za našo državo, se bodo razstavili v glavnem motivi iz krajev naše države, in sicer: pokrajinske slike, arhitekture, slike starih, pa tudi modernih zgradb, podrobnosti zgradb in spomeniki, motivi z morja, planin, iz vaškega življenja, portreti narodnih noš, narodnih tipov in običajev itd. Slike morajo biti nalepljene in podpisane od lastnika, a zadaj mora biti označen kraj in ono. kar slika predstavlja, a za eventualni odkup slike ali kopij, naj se naznači cena. Tričlanska žirija bo presodila in Izbrala primerne slike. Za povračilo slik iz Zagreba naj se priloži poštnina, za transport iz Zagreba na Dunai pa se bo brigal organizator razstave. Zadnji rok za dostavo slik je 25. januar.
*	Glagollca na otoku Pelješcu. Po preteku dveh stoletij se je v Janjinj na otoku Pelješcu o zadnjih božičnih praznikih prvič zopet služila služba božja v glagolici Kakor znano, se je glagolica dolgo obdržala na Pelješču, odpravljena pa Je bila v 17. stoletiu. Sedaj je bila deloma zopet upo-stavljena.
fTO - robna oasta najboljša!
Testenine in cfvonosladna kava znamke »A PET IT«
so najboljSet Zahtevajte jih v vsaki trgovini
NOGAVICE
od Dm 8. pletenine, rokavice, kravate, bluze itd nudi (• in M ROZM 4 V 2id<-vska ul 7. po reklam« nih cenah
♦	Zingarelli je že zopet v Beograda. No-
voimenovan; novinarsk-' ataše pri italijanskem poslaništvu v Beogradu, dosedanji du najski dopisnik milanske »Stampe« in zagrizen nasprotnik Jugoslavije, Italo Zingarelli, je kakor poročajo z Dunaia — včeraj odpotoval na svoje novo službeno mesto, ker je od našega dunajskega poslaništva prejel potn vi7UTr in diplomatski potni list.
♦	Aretacija drznega klevetnika v službi fašistov Polidia na Sušaku je aretirala in-ženierja Avgusta Weodla. ki ie bil nameščen pri ladjedelnici v Kraljeviči. V njegovem stanovanju ie našla mnogo gradiva, iz katerega je razvidno, da ie bil inženjer Wen del dopisnik fašističnih Hstov ln da je pisal v »Popofo dl Trleste« znane članke proti naši državi, našemu kralju in našim nacijo-naln+m ustanovam Njegovi članki so bili signlranl s »hc. Pri njem so našli tudi legitimacijo fašističnega lista »Popolo di Trie-ste«. Oddali ga bodo državnemu pravdni-štvu v Ogolinu.
*	Požar v hiši pokojnega PaSlča v Beogradu. V nedeljo okoli 13. ure Je nenadoma nastal požar v hiši pokojnega ministrskega predsednika Pašiča v Skoplianski ulici v Beogradu. V prvem nadstropju hiše je modni salon »Plava pantlika« Ko Je v nedeljo zjutraj došla postrežkinja. da bi pospravila v salonu, ie zakurila v peči in ko je bila gotova, je odšla, ne da bi se poprej prepričala kaj je z ognjem v peči. Požar je nastal na ta način, da so iskre iz peči za-pallle blago, ki se je nahajalo v bližini. — Ogenj sta prva opazila neki orožnik in odvetnik dr. Marinkovič. Takojšnji pomoči gasilcev se je zahvaliti, da ie bil požar kmalu kckaliziran ter da znaša škoda le okofl 50 tisoč dinarjev. Ob tej priliki se ie ponesrečila 18 letna uradnica zunanjega ministrstva Bosa Marinkovideva. hčerka direktorja za-ječarske gimnazije in adoptiranka pokojnega Pašiča, ki je stanovala v prvem nadstropju. V strahu pred ognjem je skočila z okna na dvorišče, 5 m globoko, in si zlomila ooge.
*	DefravdacUa pri finančnem ravnateljstva v Splitu. Iz Splita poročajo, da so pri amkajšnlem finančnem ravnateljstvu ob
priliki uradne skontracije prišH na sled ve. liki defravdaciii: v depotu znamk se Je
Kože divjačine
plačujem najdražje.
P. SEMKO, Ljubljana,
Turjaški trg Štev 1.
ugotovil primanjkljaj v znesku 106X100 Din.
Preiskava se nadaljuje.
*	Drava je odnesla v Št Lovrenca brod.
Zaradi južnega vremena se je nad Falo začel tajati led na Dravi in velike plošče ledu plavajo po Dravi navzdol. Pri St Lovrencu je led zadel ob brod za prevažanje ter ga odtrgal. Vsa dolina je sedaj odrezana od nasprotnega obrežja.
*	Kje je 140.000 Din. Kakor smo svoje-dobno poročali, je bila pred nekaj meseci izvršena na škodo Jugoslovenske tekstilne tovarne Mautner d. d. v Zagrebu velika goljufija: podvornik Robert Blažič in njegova žena Terezija ter njihov podnajemnik Ivan Vugrinovič so pobegnili s 365.000 Din. Zakonska Blažič sta bila pozneje v Gorici aretirana. Vugrinoviču pa dolgo niso mogli priti na sled. Sedai so ga orožniki aretirali v Kloštru Ivaniču ter ga odpravili v Zagreb. Po Blažičevi izjavi se je Vugrinovič v Kariovcu ločil od Blažičevih ter vzel kot delež 140.000 Din. Ko ie bil sedaj aretiran so našli pri niem samo še 170 Din.
*	Silen potres v daljavi. Sejzmograiični aparat zagrebškega geofizičnega zavoda je v soboto zvečer ob 20.19 po srednjeevropskem času zabeležil zelo močan potres v oddaljenosti 5400 km. Domneva se. da je bil epicenter tega potresa v Turkestanu.
*	Aretacija zaradi suma špijonaže. V Cakovcu je bil prošlo soboto aretiran mladi kmečki posestnik Rudolf Ač iz Legrada, ki je bil prišel k občinskemu uradniku v Legradu, ter mu obljubil primerno nagrado, ako mu da mobilizacijski načrt te občine. Ač je bil izročen v zapore okrožnega sodišča v Čakovcu.
*	Potres v Dubrovniku. Predsnocnjim kasno zvečer so v Dubrovniku čutili močan potres. Med občinstvom v kinematografu ie nastala panika in so ljudje pobegnili iz dvorane. Nesreče pa ni bilo nobene.
*	Pri razdraženih živcih, glavobolu, pomanjkanju spanja, slabem želodcu, utrujenosti potrtosti, tesnobi imamo s prirodno grenčico »Franz-Josef« v rokah domače zdravilo, ki skoraj nikoli ne odpove, da takoj zatremo vsako vznemirjenje, naj že izhaja Iz kateregakoli dela prebavilnih poti. Sloviti zdravniki priznavajo, da voda »Franz-Josef« zanesljivo učinkuje tudi pri lindeh višje starosti. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Čajanka. Čajne mešanice so najizdatnej-še Zahtevajte iih povsod	259
*	Dar M. Mlhanovlča dubrovniškim društvom. Znani dalmatinski emigrant v Bue-nos Alresu g. Miguel Mlhanovič je povodom novega leta poslal humanitarnim društvom v Dubrovniku: Otroškemu zavetišču Domu ubožcev. Narodni ženski zadrugi, društvu »Dubc, Jugoslovenskemu podpornemu društvu in Ljudski kuhinji — vsakemu po 9000 Din.
[7 IJnhHane
u— Gostovanje šentjakobskega odra v dramskem gledališču. G intendant prof. Rado Kregar, ki je prisostvoval reprizi učinkovite Molnarjeve komedije »Igra v gradu« na šentjakobskem odru, se je o uprizoritvi jako pohvalno in laskavo izrazil. Uprava odra je uvidela iz niegovih izvajanj, da le šentjakobskemu odru Izredno naklonjen in da mu posveča veliko pozornost. Veselilo ga je intenzivno in požrtvovalno udejstvovanie naših diletantov na polju dram. umetnosti z zagotovitvijo, da zasledu je z globoko simpatijo težnje in kulturno delo predmestnega odra. In po vsej pravici; saj je šentjakobski oder tekom sedemletnega obstoja uprizoril blizu 70 dramskih del v dovršeni obliki kljub temu. da se ima leto za letom boriti z velikimi finančnimi težkočami. Malone 200 predstav na domačem odru s številnimi gostovanji širom naše domovine glasno priča o jekleni vztrajnosti in nesebičnem delu žilave kulturne Institucije — Zato pričakujemo, d? bo v sredo dne 11. t. m vse za kulturni procvit našega naroda vneto p. n. občinstvo vzlic težki dobi. katero preživljamo, v impozant-nem številu poselilo dramsko gledališče ter s svojo prisotnostjo dokumentiralo svojo zrelost v pojmovanju slovenske kulture. — Idealno stremljenje vrlih Šentjakobčanov podprimo vsaj enkrat v letu tudi gmotno, ker le na ta način omogočimo upravi na-nadaljm obstoj odra!
u— Oblastni odbor v Ljubljani je preteklo soboto prevzel v svojo upravo ljubljansko gluhonemnico, Dečji dom v št. pe-terski vojašnici. Dečji dom v Streliški ulici in vzgojevalnfco v prisilni delavnici.
o— Krajevna organlzaciia SDS na Viču ogotavlja: Ako je v člankih glede vtškega vodovoda. Izišlfh v »Jutru« in »Slovencu« mišljen z »g. J.c gospod JekI Josip, tedaj ugotavljamo, da Ie ta gospod organiziran član SDS. — Preds. k. o. SDS na Viču.
najLo^še, najtrajnejše zato najceneje)
u—Rdeči križ v Ljubljani V nedeljo 15. t m. ob pol 10. url dopoldne se. vrši v veliki dvorani Mestnega doma občni zbor krajevne organizacije Rdečega križa v Ljubljani Oblastni odbor RK. je namreč vsled preobilice poslov sklenil izločiti funkcije krajevnega odbora In ustanoviti radi tega poseben odbor za mesto Ljubljana. — Ob zaključku zborovanja se više ob 10. uri dopoldne izpiti gamaritanskega tečaja, ki ga je oblastni odbor RK. vršil v zadnjih treh mesecih v Ljubljani. Udeležilo se je tega samaritanskega tečaja zelo veliko število, zlasti poklicnih in prostovoljnih ljubljanskih gasilcev. Ta prvi samaritanski tečaj se na preje omenjenem občnem zboru v pričo funkdjonarjev RK. in zastopnikov oblasti z javnim izpitom slovesno zaključi.
u— Udruženje Jogoslovensklh inženjer. Jev In arhitektov — sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek, dne 13. januarja ob 20. uri v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu št 1 (2 nadstropje). Predaval bo g. ing. Alojz Hrovat o temi: Železnica Ormož — Ljutomer — Murska Sobota. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo.
u— Pravljice za deco bo zopet pripovedovala splošno znana pisateljica Manica Komanova jutri 11. t. m. ob 17. uri v beli dvorani Uniona, I. nadstr., vhod s Frančiškanske ulice 2. TKD »Atena« vabi vse, ki radi poslušajo lepe pravljice.	38
u— Plesna vaja učiteljiščaikov bo danes v torek v Kazini. — Odbor.	37
u— Strokovni večer društva drž. rač. uradnikov se bo vršil nocoj ob 20. v kleti restavracije »Dvor«. Na sporedu je predavanje s skioptičnimi slikami »Po svetu okoli« ter strokovni referat v stanovanjskem vprašanju.
u— Društveni ples Sokola I Med stalne zabave, ki jih priredi Sokol I. v predpustoi dobi, spada tudi društveni ples. Letos bo v soboto dne 14. januarja ob 8. zvečer. Društveni ples Sokola I. na Taboru ie družabna zabava za vse, ki hočejo preživeti večer v neprisiljeni in domači zabavi ter se razgibati v akordih poskočne godbe v prostor-n- Taborski dvorani. Sokol I. se bo potrudil da bo tudi letošnji društveni ples na višini in da bo preskrbljeno za vse.
u— Drobna policijska kronika. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina perila, 1 prestopek obrtnega reda, 4 prestopki kaljenia nočnega miru, 1 prestopek ogrožanja osebne varnosti, 1 poškodba tuje lastnine, 2 prestopka pijanosd, 1 prestopek trpinčenja živali in 5 prestopkov cestnega policijskega reda. — AretiTan je bil samo neki Rude zaradi ekscesa in Anica M. zaradi vlačugar-stva.
u— Razne tatvine. Razni mali. nevarnejši pa tudi tatičijnaraščajniki delaio dan za dnem preglavico polidji Pred par dnevi je neznan uzmovič zopet posetil neke prostore rakovniškega zavoda ter pobral več različne obleke, nikljasto in srebrno uro ter nekaj perila v skupni vrednosti 1600 Din. Na dvorišče Marije G. na Krakovskem nasipu št. 1 se je vtihotapil neznan zmikavt ter ukradel 2 ženski bluzi ter nekaj srajc vrednih 500 Din. Na trgu so se pojavili te dni zopet žeparji, ki postajajo Izredno predrzni. Neki gospodinji je neznan dolgoprst-než morda tudi ženskega spola, ukradel včeraj iz ročne torbice denarnico s par 100 dinarji gotovine.
u— Uboge kokoške ln še kai. Na Zaloški cesti se sosedje neki hiše že nekaj časa razburjajo zaradi žalostnega dejstva, da nihče, tudi najbolj pazljiva gospodinja ne mere rediti kokoši. Vsaka kokoš namreč brez sledu izgine. Sosedje so obdržali po kuhinjah in sobah že pravcata zborovanja, kako zalotiti in ukrotiti lisjaka; pa ni bilo mogoče izvesti nobenega načrta. Zdai šele je prišla polidja na sled pravcati tatinski družbici, ki se je v nočeh gostila v nekem stanovanju ter prirejala kokošje gostije. Družbica, med katero so seveda tudi ženske, pa ima na vesti še več drugih večjih tatvin.
Iz Maribora
a— 29Ietni rojstni dan kraljice Marije ie
tudi Maribor primerno proslavil. Uradna poslopja so imela že v nedeljo zvečer raz-obešene državne trobojnice. Meščani pa so okrasili svoja poslopja z državnimi in narodnimi zastavami včeraj zjutraj. V nedeljo zvečer in včeraj zjutraj je oddelek mariborske artiljerije oddala slavnostne strele pri Treh ribnikih. Šole so bile proste pouka. Proslavo pa so imeli tudi nekateri državni uradi. Ob 10. je imel v stolnici prošt dr. Matek slovesno službo božjo, kateri so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter mnogoštevilno občinstvo. Pred cerkvijo je bila častna četa domačega pešpolka, ki je po službi božji korakal po mestnih ulicah ob sviranju vojaške godbe. Med 6. in 7. uro zvečer je priredilo vojaštvo mirozov z bakljado po mestnih ulicah, ki so se mu pridružili tudi mnogi meščani. Zvečer so priredili oficirji mariborske garnizije v unionski dvorani elitni ples.
a— Seja širšega ^reškega odbora SDS za mesto Maribor se bo vršila danes, v torek ob 20. uri v tajništvu, Cankarjeva ul. št. 1. Udeležba obvezna! Vabil ne bo. — Predsednik.
a— Širša konferenca članov slovenske sekcije tidrnženja drogistov se je vršila v nedeljo dopoldne pri Grozdu. Članstvo, ki Je bilo zastopano dovolj številno, je obravnavalo vsa poklicna vprašanja in se bavilo predvsem s poročilom o zadnji glavni skupščini udruženja v Beogradu. Storjeni so bili važni sklepi za zaSčito stanovskih interesov.
m— Angleški krožek r Maribora ima
svoj občni zbor dne 12 t m. točno ob 1& ari v prostorih državne realke (pritličje levo) z običajnim dnevnim redom. Vabimo k poinoštevttni udeležbi. Sprejemajo se tudi novi člani. — Odbor.
a—Policijska kronika beleži za včerajšnji dan: dve aretadji In 26 prijav zaradi teles-ne peScodbev neplačanega sapi tka, pre*
*JUTRO» St; 8
S
Torek 10. I. 1928
Antoineta Lily Damita
stopkov cestno policijskega reda. Zaradi prostitucije Je bila aretirana neka Jožefa R. Ko so jo vtaknili v policijski zapor, je kričala in razgrajala, kakor da bi jo drli, češ, da je nedolžna. Končno so jo odvedli v javno bolnico. V neki restavraciji v Ve-trinjski ulici je neznan uzsmovič Izmaknil plačilni natakarici iistnioo z lepo vsoto 2300 Din in je brez sledu izginil.
a— Smrtna nesreča na cestL Včeraj ob 7. zjutraj se je na državnem mostu zgrudil neki moški in pri priči umrl. Na kraj nesreče došla komisija ni mogla ugotoviti identitete ponesrečenca. Tudi ni dognano, Jeli padel in umrl nesrečnež zadet od kapi, ali pa se je ubil na spolzkih tleh.
Iz Celja
e— RoJstni dan Ni. Vel. kraljice Marije
ae je praznoval v Celju na običajen uačin s slovesnimi službami božjimi v cerkvi sv. Danijela, v pravoslavni kapelici in v evan-geljski cerkvi, katerih se je udeležil častniški zbor ter zastopniki državnih in zasebnih uradov. Po službi božji je sprejemal sreski poglavar na sreskem poglavarstvu čestitke. Z zastavami so bila okrašena večinoma Ie javna poslopja.
c— Redni sestanek krajevne organizacije SDS za Celje to sredo, dne 11. t. m. zaradi seje finančnega odseka odpade.
c— Občni zbor zveze poštnih ln brzojavnih uradnikov in uradnic se je vršil na praznik sv. Treh kraljev v Celjskem domu. Udeležil se ga je tudi zastopnik poštnega ravnateljstva v Ljubljani g. Kurbus in odiposlanci poštarske organizacije v Zagrebu. Na dnevnem redu so bila razna stanovska vprašanja. Izvoljen je bil stari odbor, ki mu predseduje g. Campa.
e— Občni zbor Olepševalnega in tujsko prometnega društva v Celju se bo vršil v petek ob 20. uri v gostilniških prostorih celjskega Narodnega doma.
e— Edinost, izobraževalno društvo napredne mladine v Celju bo priredila dne 4. februarja t. I. v vseh prostorih Celjskega doma velik plesni venček. Zaradi tega poziva vse obiskovalce plesne šole, da sc redno udeležujejo plesnih vaj.
e— SGkol v Celju bo imel svoj redni letni občni zbor v četrtek, dne 12. t. m. v društveni telovadnici in poziva vse svoje članstvo, da se zbora polnoštevilno udeleži.
e— Venček podoiicirjev ce!jske garnizi-ie. V soboto, dne 7. t. m., so priredili v celjskem Narodnem doma podoficirji celjske garnizije zaključni plesni venček. Pod pokroviteljstvom g. polkovnika Naumoviča se je prireditev vsestransko dobro obnesla. Med oficirji in podoficirji smo videli rudi mnogo odličnega civilnega občinstva.
c— Gospodinjski tečaj. V novem poslopju deške okoliške osnovne šole se je otvo-ril te dni Stedenski gospodinjski tečaj, ki ga obiskuje okrog 20 deklic, večinoma kmečkih hčera iz celjske okolice. Tečaj vodi ga. Simoničeva, ki poučuje kuharstvo in gospodinjstvo v splošnem. Udeieženke gospodinjskega tečaja se poučujejo šc v drugih predmetih, tako n. pr. predavajo zdravniki o raznih zdravstvenih in higije-ničnih vprašanjih.
Upravičene zahteve naših invalidov
Občni zbor vojnih invalidov v Celju
Celje, 9. januarja.
Tudd letošnji občni zbor krajevne organizacije Udruženja vojnih invalidov v Ce« i ju, ki se je vršil v nedeljo v celjskem Na« rodnem domu, je bil od invalidov ter voj« nih vdov iz Celja in iz vsega okoliša zelo dobro obiskan. Oblastni odbor v Ljubljani sta zastopala njegov predsednik g. Štete in g. Bajžel, predsedoval pa je invalid Jenko. Prisostvoval je tudi sreski poglavar g. dr. Hubad, dočim mestna občina ni bila zasto« pana.
Predsednik je v uvodnih besedah omenil, da so imeli invalidi tudi v pretečenem ietu izredno mnogo pritožb. Pravilnik o name* ščanju vojnih invalidov se od državnih in od samoupravnih oblasti nikjer ni upošte« vaL Tudi trafike so se podeljevale po veči* ni neinvalidom in celo premožnejšim slo* jem.
Celjska krajevna organizacija šteje kon* cem poslovnega leta 473 rednih članov in članic. Intervenirati je morala pri oblastih za svoje člane v neštetih primerih. Tekom leta je umrlo 10 članov in 2 članici. Blagajna izkazuje čistega premoženja 36.149 dinarjev. Po poročilu nadzorstvenega od« bora se je podelil staremu odboru absolu«
torij a pohvala Delovanje družtva je revi« diral temeljito tudi oblastni odposlanec gospod Bajžel ter našel vzoren red
Predsednik oblastnega odbora g. Stefe je nato podal obširnejšo aliko o stanju voj« nih invalidov in vdov. Na sreskega pogla« varja in velikega župana je zlaati naslovil pritožbe, da se pravilnik invalidskega za« kana prav nikjer ne upošteva. Državne in samoupravne službe se oddajajo brez ozi« ra na to, da imajo pri podeljevanju teh služb pri enaki kvalifikaciji prednost inva. lidi. Ako se pa kak vojni invalid poteguje za razpisano službo, potem zavlačujejo razne oblasti to imenovanje po več m esc cev in skušajo na vse mogoče načine ime« novati na to mesto neinvalida. 50 odst. na novo ustanovljenih trafik bi se moralo po« deliti invalidom. Seveda se to prav nikjer ne upošteva. Invalidska organizacija je bila prisiljena podvzeti akcijo na najvišjem me« stu ter pričakuje povoljne rešitve. Slove« ni j a plača letno okrog 30.000.000 Din in« validskega davka. Niti polovica tega zne« ska pa ne pride zopet nazaj za podpore in« validov, vojnih vdov in sirot. Invalidska organizacija dela na tem, da bi prešlo in« validsko vprašanje v delokrog samouprav« nih oblasti. So pa zlasti oblastni odbori v bivši Srbiji in v Orni gori proti temu, saj vedo,, i7, katerih vzrokov. Invalidi zahte« vajo tudi revizijo invalidskega zakona ter pravično upravo nad narodnim invalidskim fondom, ki je zelo bogat, ki pa niti 5 odst. tega, kaT je namenjeno za podpore, ne pri« vošči invalidom v Sloveniji Odločno je invalidska organizacija proti temu, da bi se reševala invalidska vprašanja z raznimi členi finančnega zakona. Je za enakoprav« nost vseh invalidov v ujedinjeni domovini, ne sme se delati prav nobena razlika med invalidi bivše Srbije in Črne gore ter pre« čanskimi invalidi. Principijelna zahteva je tudi. da invalidi ne plačujejo nobenega in« validskega in ročnega davka. Izboljšati se mora zdravljenje, ortopediranje in pa pre« skrba invalidov. Prevedbe po novem inva« lidskem zakonu so večinoma izvršene. V slučajih, ki so še nerešeni, bo organizacija intervenirala, treba pa jo, da se prizadete stranke javijo. Invalidska organizacija v Sloveniji je po reorganizaciji pretečenega leta solidna; zlasti je oblastni predsednik zelo zadovolien z delovanjem krajevnega odbora celjske invalidske organizacije, ki lahko služi ostalim kot vzor. Prihodnji kongres vseh invalidskih organizacij se bo vršil v Bitolju.
Pri volitvah novega odbora je bil izvo* Ijen dosedanji upravni in nadzorstveni od« bor. Upravnemu odboru predseduje major v pokoju g. Orel.
Pri slučajnostih se je soglasno sprejela ostra resolucija, ki obsoja splošni običaj, da se reducirajo na raznih službenih mestih uradniki invalidi med proračunskim letom. S pozivom na uspešno novo delo je zaklju« čil predsednik Jenko občni zbor, ki je tra« ml skoro 4 ure.
Antoineta Lily Damita
iŠport
Tekma Ljub. šah« klub : Triglav 6 in pol: 1 in pol
V nedeljo popoldne se je vršila v Na« rodni kavarni prijateljska tekma med ljub* Ijanskima rivaloma v šahu. Ljubljanski ša» hovski klub je nastopil s svojo prvo vrsto, da pokaže svojo nadmoč in da maščuje poraz, ki ga je doživela preteko leto druga garnitura.
Tekma se je igrala resno in je pokazala odločno stremljenje članov šah. kluba «Tri« glav» za napredovanjem. Igralci Ljubljan« skega šah. kluba so morali igrati zelo pre« vidno, da so dosegli tak rezultat.
Nastopili so naslednji igralci:
1. Furlani » Ferfila; 2. Gabrovšek « Koc« jan; 3. Mrziikar s R upnik; 4. Sever « Pfei* fer; 5. Vidmar M. « Vehovc; 6. Vogelnik « Kitek; 7. Zadnek » Kavečič; 8. Židan « Šu« štar.
Kapetan ljub. šah. kluba Furlani se je to pot odločil za abecedni vrstni red svojih igralcev.
Od ljubljanskega šah. kluba je zgubil sa« mo M. Vidmar, remizirala sta Sever in
Pfcifer.
Mariborska sekcija Avtokluba SHS
V marcu 1926. so mariborski avtomobili« sti po zgledu drugih j ugos loven skih mest ustanovili sekcijo Avtokluba SHS Takoj ob ustanovitvi je sekcija štela Ie 28 čla« nov, katerih število pa je v kratki dobi obstoja narastlo na sto in preko sto, kar dokazuje, da je sekcija zbrala v vrstah svojega članstva večino mariborskih avto«
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod » Ljubljani 9. januarja 1928.
Višina barometra 308.8 m
Kraj
Čas
opazovanja
8.
7.
g
o i-a
ca
o a.
S
o
H
a
et f*
13 >
DS
Smer vetra in brzina v metrih
6 -0 7t8'7 646 7h5'4
767	8
768	fi 766 2 766-2
3 2 6
4 - 1 - 1
2 6
72 77 76 65
73 99 64 79
mirno NW 5 NNW 4 mirno mirno mirno mirno NE 5
10
10
8 5
Ljubljana . . Maribor . . . Zagreb .... Beograd * » » Sarajevo . . . Skoplje ...» Dubrovnik . . Split ..... Praha .....
Solnce vzhaja ob 8.39, zahaja ob 16.36, luna vzhaja ob 1830, zahaja ob 9.42. Najvišja temperatura danes « Ljubljani 4.2 C, najnižqa 1.2 C.
Dunajska vremenska napoved za torek: v^nrej pretežno jasno in toplo, pozneje spremenljivo.
Triagfca vremenska napoved sa torek; Prav lahki vetrovi iz drugega kvadranta. Nebo večinoma oblačno; megla. Temperatura od 6 do 9 stopinj. Morje mirna
~ o
»o p
Padavine
Vrsta
megla megla
megla
t mm do 7. ure
mobilistov in onih iz 06talih krajev mari« borske oblasti.
Sekcija ima svoj sedež v Mariboru, do« čim ima predsednika, veletrgovca in indu« strijaica Petra Mafdida v Celju. Mesto po« slevodečega podpredsednika pa jc članstvo zaupalo mariborskemu veletrgovcu g. Ferdu Pinterju, ki jc poverjeno nalogo z ostalimi funkcijonarji vršil z vso vestnostjo in v splošno zadovoljstvo. Tehnično vodstvo in izvedba športnih prireditev pa je bila po« verjena načelniku športnega odseka grofu Herbersteinu. V odbor so bili izvoljeni tu« di odličnjaki, predstavniki mariborske sek« cije: za drugega podpredsednika g. Alfred Stieger iz Slov. Bistrice; za tajnika g. Pu« gelj veletrgovec; za blagajnika zdravnik cfr. Marin; za odbornike pa gg. primarij dr. Robič, veletrgovec Robaus, industrija« lec Pogačnik, inž. Friedau, inž. Dolenc in veletrgovec Pelikan; v nadzorstveni odbor pa gg. industrijalec Rosenberg, inž. Scher« oaum in rajnki ravnatelj Kunej, katerega prerana smrt je iztrgala sekciji enega iz* med naj požrtvovalne j šili članov.
Doslej je mariborska sekcija avtokluba SHS izvršila na teritoriju svojega območja ogromno delo predvsem propagandnega značaja. Priredila je vzorne športne prire« ditve, ki so avtomobilizem v mariborski oblasti zelo popularizirale. Že leta 1926. je klub priredil zimsko»sportno ocenjeval« no vožnjo krog Pohorja, ki je nad vse pri« čakovanje dobro uspela. Prirejal je vožnje družabnega značaja, love na lisice, razne izlete in slične prireditve, ki so vedno do« kazale vzajemnost in člansko disciplino. Razen tega so se člani bodisi posamič ali v skupinah udeleževali prireditev drugih sekcij v državi in dosegli zadovoljive uspe« he, predvsem primarij dr. Robič na Lju« bel ju.
Mariborska sekcija je v svoji podjetnosti izdelala že za prihodnje leto prav obširen program, ki obeta članstvu novega razve« drila in posebnosti. Zlas+i vlada veliko za« nhnanje za izlet, ki ga priredi sekcija skup« no z ljubljansko sekcijo v industrijske kra« je Nemčije. V Mariboru, oziroma v okolici priredi sekcija razen tega razne športne tekme in to v večji zasnovi kakor doslej.
Gorenje vrste priča io o veliki agilnosti in podjetnosti, ki vlada ne Ie med odbor« niki, temveč med vsem članstvom, kar je najboljše jamstvo, da bo sekcija svoje delo tudi v bodoče nadaljevala v prospeh in na« predek že itak močno razvite avtomobili« stike mariborske oblasti.
Službene objave LNP.
(Iz seje poslovnega odbora 3. I. 1928.)
Verificira se s pravom nastopa dne 21. ju nija 1928 v smislu sklepa JNS«a ob javi je« nega v «Jutru» dne 16. decembra 1926., za SK Reka igr. Bogi Franc, ker njegov prej« šnji klub SK Slovan ni reagiral na poziv v službenih objavah poslovnega odbora.
Naknadno se odobrita prijateljski tekmi ASK Primorje : SK Borac dne 25. in 26. de« cembra 1927 v Splitu.
Prošnja igralca Vrhovnika Vladimir j a (ASK Primorje) za takojšen nastop v pri« jateljskih tekmah se zavrne.
SK Železničar od javi j a igralce Dobaj Jo« sip, Obersnel Miron. — SK Jadran odjavlja igralce Vončina Miloš, Okrupa Josip, Kri« stan Vinko, Lambert Mirko, Samotorčan Maks, Wohlfart Franc, Žebre Franc, Jakše Anton, Piki Robert. — SK Ptuj odjavlja igralce Maric Edvard, Levicnik Henrik, Ur« schitz Ervm, Pinteker Kari, Stix Franc, Stbc Viktor, Maherič Karol, Kovačec Vi« Ijem, Erhartič Leon, Bregant Slavko, Mur« ko Ludvik, Urban Josip, Filetin Matija, Hlupič Mijo, Schichtner Franc.
C/z seje kaz. odbora dne 3. I. 1928.)
Vsled prestopka pri tekmi dne 16. X. 1927. se kaznuje igr. Vodeb (ISSK Maribor) po § 35. kaz. pravilnika JNS«a z enomeseč« no zabrano igranja, in sicer od 10. I. do 10. II. 1928.
Vsled prestopka pri tekmi dne 1. XII.
1927.	se kaznuje igr. Kurzmann (SD Rapid) po § 29. kaz. pravilnika z uporabo § 9. kaz. prav. JNS»a s štirimesečno zabrano igranja od dneva suspenza 7. XII. 1927 do 7. IV.
1928.
Gospodarstvo
Hajduk je odigral še eno tekmo na Malti. Športni krogi na Malti so po neod« ločenem rezultatu, "ki ga je Hajduk izvo« jeval v petek proti malteški reprezentanci, povabili Spličane, da bi odigrali revanžno tekmo. Ta tekma se je vršila v soboto ter je zopet končala neodločeno, in sicer z 0:0. V reprezentanci Malte so . bili najboljši igrači malteških civilnih klubov ter anglc« ške vojske in mornarice. Malteški listi pi« šejo zelo ugodno o moštvu našega držav« nega prvaka ter izražajo željo, da bi Malta prihodnje leto zopet mogla pozdraviti Haj« duka, ki si je med tamošnjim občinstvom pridobil velike simpatije.
ASK Primorje (nogometna sekciia) Da« nes ob 19. trening v telovadnici Srednje tehnične šole. — Trener.
ASK Primorje, kol. sckcija. Danes ob 19. tTening v telovadnici Srednje tehnične šole. Prisostvovati morajo vsi aktivni ko« lesarii. — Kapetan.
SK Ilirija (ženska sekcija). Za danes napovedani t-enint! odpade. Čas, kraj in uro nrvega treninga se objavi pravopisno. Načelnik.
Dva madžerska rezultata v inozemstvu. Budimpeštanski UTE je zmagal v Turinu nad tamošnjo Juventus s 3 : 2, FTC pa v Kairu nad mestno reprezentanco z 2 : 1 (1 : 1).
Seja upravnega odbora JZSS se bo vršila nocoj ob 20.30 uri v damskem salonu kavarne Emona.
>obi se povsod, koder cenijo dobro m zdravo pijačo, kjer ga šc ni, naj se takoj naroči pri tvrdki
LOVRO SEBENIK, žganjarna in rastlinska destilacija, Ljubljana VIL
Proti centralizaciji dobav za potrebe železniških direkcij
Kakor smo že opozorili, je prometni minister z uredbo o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe, ki jo je izdal
30. marca 1927, uveljavil popolno centralizacijo železniške uprave v generalni direkciji. Na podlagi te uredbe sta bila pri vseh direkcijah ukinjena tudi oddelka za komer-cijalno in ekonomsko službo in se bo v bodoče nabavljal skoro ves materijal za železnice centralno potom ekonomskega oddelka generalne direkcije, kar pomeni za naše gospodarske kroge hud udarec. S centralizacijo dobav bodo naše tvrdke mnogo izgubile na svojem poslovnem prometu, ker je pri sedanjem načinu licitacij težko pričakovati, da se bodo naša trgovska, industrijska in obrtna podjetja mogla v večjem obsegu udeleževati licitacij v centrali. Celo manjše dobave, kakor pisarniške potrebščine, se bodo v bodoče nabavljale v centrali. Posebno neugodna bo tudi posledica reorganizacije zaradi centralizacije reklamacijske službe in povračila vozarin pri generalni direkciji Tako komercijalni kakor tudi ekonomski oddelek sla bila poleg računskega in finančnega oddelka ukinjena s 1. januarjem t. 1.
V soboto so v tem vprašanju razpravljali na skupni seji v Zagrebu zastopniki Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Trgovske in obrtniš'« zbornice v Zagrebu, Zveze industrijcev in Gremija trgovcev v Ljubljani ter Saveza trgovcev v Zagrebu. Razpravljali so o situaciji, ki je nastala za domače producente in trgovce v Sloveniji in Hrvatski zaradi centralizacije vseh dobav za potrebe državnih železnic v generalni direkciji ter sklenili, da se ima v njihovem imenu na pristojnem mestu najenergičneje protestirati proti čl. 15., točka 16. in čl. 21. oddelek VIII. točka 2. uredbe o organizaciji prometnega ministrstva in prometne službe, po katerih je odrejeno, da ima generalna direkcija železnic vršiti vse nabavke za potrebe prometne službe, tako da posamezne oblastne direkcije ne morejo več razpisati licitacij za nabavke za lastne potrebe.
Odposlanci omenjenih gospodarskih zbornic in organizacij smatrajo, da je izvajanje omenjenih odredb v veliko škodo, tako za železniško upravo, kakor tudi za gospodarstvo vseh krajev, izvzemši mesta Beograda in zato zahtevajo, da se imajo omenjeni pred pisi čim prej spremeniti v tem smislu, da morejo oblastno direkcije železnic vršiti nabavke za svoje poliebe samostojno v lastnem delokrogu ter v okvirju zakona o državnem računovodstvu. Omenjene organiza cije so v tem smislu poslale preko zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice utemeljeno predstavko ministru za promet, ministrskemu svetu, ministru za trgovino in industrijo, predsedniku ministrskega sveta ter vsem poslanskim klubom in zainteresira nim gospodarskim organizacijam.
= Kje s e plačuje davek na poslovni promet od prometa, ki Ra opravijo podružnice.
Z razpisom od 2. julija 1927, br. 78.640 je generalna direkcija davkov odredila, da so vse pravne in fizične osebe, katere opravljajo promet, ako imajo poleg centrale tudi podružnice na področju drugega davčnega oblastva, dolžne prijavljati promet, dosežen v podružnicah izven področja davčnega oblastva, na katerem se nahaja centrala, in plačati davek onemu davčnemu oblastvu, na čigar področju se nahaja filijala. Ta razpis je generalna direkcija s 1. januarjem t 1. razveljavila (razpis z dne 22. decembra 1927, br. 147.177) in odredila, da od tega dne glede kraja, kje naj se plačuje davek na posiov-ni promet od prometa, ki ga opravijo podružnice, veljajo določila razpisa z dne 24. novembra i924, št. 31.809. V smislu tega razpisa plačujejo davek na poslovni promet: a) delniške družbe in javnemu polaganju računov zavezana podjetja na ves promet, torej tudi na promet podružnic pri davčnem oblastvu na področju centrale; b) industrijska podjetja pri davčnem oblastvu, na čigar področju se podjetje nahaja, ne glede na kraj, kje ima podjetje centralo (ravnateljstvo); c) vsi ostali davkoplačevalci, ako imajo podružnice, plačajo davek na promet centrale pri davčnem oblastvu, na či^ar področju se nahaja centrala, na promet podružnic pa pri davčnem oblastvu, na čigar področju se nahaja podružnica.
= Enotna uredba o odpiranju in upiranju trgovin za vso državo. V ministrstvu so-cijalne politike je izdelan načrt uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin in o delovnem času pomoenega osobja v trgovinah. Ta uredba, ki bo veljala za vso državo, je tako zamišljena, da bo veljala tudi za one lokale, ki nimajo pomoenega osobja in v katerih delajo lastniki sami, tako da bo preprečena vsaka nelojalna konkurenca. Načrt uredbe je bil poslan trgovinskemu min:stru. Po sporazumu s trgovinskim ministrstvom bo uredba takoj objavljena.
= Znatno nazadovanje vplačil na državne davke v Zagrebu. Po statistiki mestnega davčnega urada v Zagrebu je bilo v preteklem letu na račun državnih davkov vplačanih le 1172 milijona Din, napram 159 milijonom v 1. 1920. Tudi vplačila na račun mestnih davkov so napram 1. 1926. nazadovala od 34.5 na 26 milijonov Din. Iz gornjega je razvidno, da je davčna moč Zagreba znatno nazadovala.
== IV. vinski sejem <Ljutomerfana» v Središču ob Dravi se bo vršil 24. t. m. ob 11. dopoldne v obširni zadružni kleti in gornjih obsežnih prostorih te hiše. 20 minut cxi kolodvora. Vinskim kupcem se bodo zopet nudila najboljša vina slavnega ljutomersko-ormožkega vinograda vseh leg. vrhov in vrst. Posebno letos se izplačil, da obiščete ta stari in dobro vpeljani vinski sejem, ker je lanska kapljica res izborne kakovosti in se vam bo nudil najboljši pregled razpoložljivih vinskih vrst od navadnega do najfinejšega blaga. Za polovično Vožnjo je zadruga že prosila. Cene bodo zmerne in blagu primerne, kakor prejšnja leta, ko se je ta dan prodalo na tisoče hektolitrov ljutomerskih vin.
= Oblastne doklade na alkohol. Kakor nam poročajo iz gospodarskih krogov, se bo višina oblastnih doklad na špirit in žganje določila pri ministrstvu financ v Beogradu po 20. t. m.
— Likvidnost na evropskih denarnih tržiščih. Dočim je v drugi polovici preteklega leta vladala na denarnih tržiščih nekaterih evropskih držav, predvsem Nemčije, priličua napetost, je po novem letu nastopila splošna likvidnost. Francija je nedavno znižala di-
skont od 5 na 4 %. Kakor poročajo, bodo
v kratkem znižane tudi eskomptne obrestne mere v Angliji, Nemčiji in Avstriji.
= Ogromni dolgovi Nemčije ▼ inozemstvu. Nemški statistični državni urad je te dni izdal zanimivo statistiko glede dolgorofoih in kratkoročnih dolgov Nemčije v inozemstvu. Po tej statistiki je Nemčija v letih od 1924 do 1927. najela v inozemstvu za 4545 milijonov mark posojil (okrog 61 milijard Din) ter za 4.6 — 5.1 milijarde mark kratkoročnih kreditov, ki pa so bili deloma že izplačani iz sredstev dolgoročnih posojil, tako da znaša skupna zadolžitev Nemčije napram inozemstvu v L 1924__1927. 9.1 milijarde zlatih
mark, kar odgovarja v našem denarju okrog 122 milijardam Din. Le ta ogromna zadolžitev v inozemstvu je omogočila tako naglo konsolidacijo nemškega gospodarstva, ki Je bilo 1. 1924. po strašni inflaciji oropano vseh likvidnih sredstev. Seveda je pri tem treba upoštevati, da so se v tem razdobju tudi znatno povečale kratkoročne terjatve Nemčije napram inozemstvu. Del inozemskih kreditov je namreč porabila za financiranje izvoza.
—	Znatno povečanje ameriške produkcij* petroleja t J. 1927. Kakor znano, je nagel
razvoj ameriške produkcije petroleja povzročil v preteklem letu nadprodukcijo, ki je imela s svoje strani za posledico težko krizo v ameriški petrolejski industriji. Navzlic produkcijskim. omejitvam je v preteklem lelu znašala produkcija v Zedinjenih drža vali 895 milijonov barelov napram 7665 v 1. 1926. in 755.9 v L 1925. Napram L 1926. se je torej produkcija petroleja dvignila za 17 %. Ker pa povečanje konsuma, navzlic naglemu naraščanju ni moglo slediti povečanju produkcije, je nastala kriza, ki je še danes zelo občutna.
-- Ponovni dvig cene bakru. Pred kratkim smo poročali o znatnem dvigu cene bakru na londonskem kovinskem tržišču. Od oktobra do konca decembra je namreč cena bakru (v funtih in šilingih za tono) narasla o«i 53/7 na 60/10. Medtem pa se je cena ponovno dvignila na skoro 62 funtov za tono.
= Italijanska vlada je podjetjem in javno-upravnim ustanovam zopet dovolila najemati posojila v inozemstvu. Kakor znano, obstoja v Italiji že pol leta prepoved glede najemanja posojil v inozemstvu, ki pa se je sedaj znatno omilila ter spremenila v državno kontrolo. V zvezi z izvajanjem dekreta o denarni reformi je namreč italijanska vlada izdala navodila, po katerih morajo javnopravne ustanove in privatna podjetja pred najetjem posojil v inozemstvu dobiti od vlade potrebno dovoljenje. Dovoljenje ni potrebno pri diskontiranju trgovskih menic, pri otvarjanju kratkoročnih bančnih kreditov in pri kreditih za nakup blaga v inozemstvu. Vlada bo v bodoče dajala .dovoljenja le za taka dolgoročna posojila, ki so namenjena produktivnim svrhim ter splošnim interesom in ki imajo služiti za pospeševanje uvoza ali produkcije takih dobrin, ki jih mora Italija uvažati.
—	Rekordni promet na newyorSki efektni borzi 1. 1927. Preteklo leto je promet na nevvvorški borzi dosegel rekordno višino. Prodanih je bilo 580 milijonov komadov delnic. Ker so se tečaji napram 1. 1926. znatno dvignili (n. pr. tečaji industrijskih delnic za 30 %), se je promet po vrednosti povečal za 50 % Tudi lombardna posojila senzalom «o se povečala za 1 milijardo dolarjev ali 30
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 2 komadov parnih valjev in 1 komada pregrejevalne omare za lokomotive, 50 komadov cGriffin., - koles in 15 ton livarskega koksa; do 17. t. m. pa glede dobave mehkih desk. Predmelni pogoji so na vpogled pri strojnem oddelku te direkcije. Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 1 električnega vitlja ier glede dobave 2 električnih vrtilnih ročnih strojev. — Predmelni pogoji z natančnejšimi pogoji so na vpogled v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Borze
9. januarja.
Trst. Beograd 33.20 — 33.50. Dunaj 264 do 270, Praga 55.90 — 56.20, Pariz 74.25—74.55, London 92.07 — 92.27, Nevvvork 18.87 do 18.93, Curih 363.50-365.50; dinarji 33.10 do 33.60.
Dunaj. Beograd 12.4625 - 12.5025, Berlin 168.33 — 168.83. London 34.48 — 34.58. Milan 37.43 - 37.53, Newvork 707 % — 709.85, Pariz 27.795 — 27.895. Praga 20,9575 do 21.035. Curih 136.25 — 136.75; dinarji 12.39 do 12.45.
Curih. Beograd 9.1375, Berlin 123.475. Nev-voik 519, London 25.28625, Pariz 20.395, Milan 27.455, Praga 15.35, Budimpešta 90.725 Bukarešta 3.21. Sofija 3.7375. Varšava 58.20, Dunaj 73.25.
Deviza Beograd ua (Stilih borzah: v Pragi 59.19, v Berlinu 7.39.
Blagovna tržišča
— Položaj na niirnherškem hmeijfrkem tržišču. Na niirnberškem hmeljskem tržišču je znašal pretekli teden dovoz 20 bal, prodanih pa je bilo 180—200 bal. Razpoloženje je bilo zelo mirno. Cene srednjemu in slabemu blagu so kazale popuščajočo tendenco. Za 50 kg notira (za prvovrstno in srednje blago): tržni hmelj 110—200 mark (29.70—54 Din za kg), hallertauski 150—260 mark (40.50 do 70.20), hallertauski zapečateni 150 — 280 mark (40.50 — 75.60 Din), vurtembeiški 130 — 250 mark (35.10 _ 67.50 Din). Večji promet je bil v jugoslovenskem tranzitnem hmelju (prvovrstne in srednje kakovosti), ki se je Irgoval po 70—200 mark tranzit za 50 kg (19 — 54.10 Din za kg).
Dunajska borza za kmetijske proizvod«
(7. f. m.) Navzlic čvrslejši tendenci v pšenici se promet na dunajski borzi ni znatno povečal. Jugoslovenska pšenica, Tisa. 79 kg, se nudi po 1.99 Kč ex Dunaj. Tudi ječmen in oves sta čvrstejša. V turščici je tendenca dalje prijazna ter se je za promptno blago nudil denar po 1.46 ex Dunaj. Uradno uolirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39.75 — 40.75. madžarska Tisa (81/83 kg) 44 — 44.5; rž: marchfeldska 41 — 41.25; ječmen: doma-Ji 41 _ 45; turščica: 32.225 _ 32.75; oves: domači 34.75 — 35. madžarski K do 35.5. M o k a i0> v trgovini na debelo: domača © — 66, madžarska 61 — 64, romunska 59 — 61, ameriška 68 — 72,
«JUTRO» St 8
Torek 10. L 1928
Iz življenja in sveta
Skrivnostna smrt Klavdije France
V	Parizu so našli mrtvo največjo filmsko zvezdo v Franciji. — Avanturistično življenje in delovanje mlade nemške Švicarke
V	nedeljo zjutraj so priobčili pariški | igralski talent ter ii je pomagal, da je
dnevniki senzacijonalno vest o nenadni smrti največje francoske <filmske zvezde* Klavdije France, ki se je še v petek zvečer v vsej svoji mladostni živahnosti pokrita z dragocenimi kameni, udeležila opernega plesa. Listi so poročali, da je filmska umetnica umrla na posledicah slučajnega zastrup-ljenja s plinom.
Kolikor se je moglo dosedaj dognati je umrla mnetnica že v noči po opeT-nem plesu ter so njeno smrt prikrivali javnosti vse do nedelje.
Pavla Wittig — to je njeno pravo Ime — je bila hči nemškega živino-zdravnilka v Bernu. kjer se je med svetovno vojno seznanila z interniranim francoskim oficirjem, grofom Chailly, ki jo je kmalu pregovoril, da je vstopila v shižbo francoskega vohunskega urada v Ženevi.
Mlada Pavla je nato često potovala v nemško zaledje, odkoder je prinašala važna vojaška poročila.
Po vojni se je poročila z grofom Chailly ter odšla ž njim v njegovo garnizijo v severni Afriki. Neodoljivo hrepenenje po življenskih nasladah in dogodivščinah jo je premotilo in kmalu razporoki je odšla v Pariz, kjer si je nadela Ime CIaude France ter se seznanila z nekim senatorjem in bivšim ministrom, ki je spoznal v njej velik
bila angažirana pri filmu, kjer je v naj' krajšem času postala velika zvezda.
Kmalu pa se je naveličala tudi senatorja in sklenila prijateljsko razmerje z nekim mladim gospodom. Ko je senator zvedel za njeno nezvestobo*, je prenehal skrbeti zanjo ter je s svojim vplivom dosegel, da ni mogla dotoiti več nobene službe pri filmu.
Ker je bila CIaude France navajena razkošnega življenja, se ni mogla uži-veti v nove tesne razmere. V veliki zadregi je sklenila, da bo. skušala prodati razne tajne dokumente, ki jih je še hranila iz dobe svojega vohunstva. Vohunski urad je baje pristal na odkup dokumentov, toda dva dni pozneje je bila CIaude France mrtva.
Preiskovalni sodnik, kateremu je sodišče zaradi skrivnostnih okoloosti njene smrti, poverilo preiskavo, je našel na njeni nočni omarici poslovilna pisma. kjer stoji zapisano, da je izvršila samomor zaradi ljubezenskih razočaranj. Kmalu pa se je ugotovilo, da so ta pisma ponarejena in da jih ni pisala pokojnica. Ugotovilo se je tudi. da je izginila njena šatulja z dokumenti,- o kateri se je v ožjem krogu ponovno izrazila, da je vredna več milijonov.
Javnost pričakuje z veliko napetostjo nadaljnjih pojasnil, ki pa jih najbrže ne bo nikoli . . .
Nova strašna eksplozija v Berlinu
V nedeljo je eksplodirala kemična tovarna v neki vili. — 2 mrtva, 8 težko ranjenih, — Strašno razdejanje
Dočim živi ves Berlin še pod vtisom strašne eksplozijske katastrofe v Landsbergerallee, se je dogodila v nedeljo nova katastrofa, ki je zahtevala le zaradi tega manj žrtev, ker je prizadela neko vilo, v kateri je stanovalo le malo oseb. Vila je last kemikov generalnega konzula dr. VVeingartnerja in Stammerja. ki sta izdelovala razne eliksirje. magnezijeve baklje in slične kemične preparate.
V nedeljo dopoldne je odšel Stammer v klet, kjer je laboratorij, da bi tamkaj napravil nekaj poskusov. Okoli pol desetih je nastala strašna eksplozija, ki je vrgla v zrak stransko poslopje in garažo. Povsod leži kamenje. Kako silna je bila eksplozija, kaže dejstvo, da je vrglo postelje in razno opremo na jelkine vrhove. Gasilci in policija, ki so takoj prihiteli na pomoč, so našli 2 mrtva, in sicer Stammerja in njegovo hišnico. Težko ranjeni so bili vratar, njegove tri hčere in služkinja ter še 2 drugi osebi. Med reševalno akcijo so našli še vratarjevo ženo, ki je bila popolnoma zasuta. Neki podnajemnik v vili se je srečno rešil, ker ga ravno v usodnem trenutku ni bilo v stanovanju. Tudi družabnik dr. Weingartner je ostal brez poškodb.
Vzrok katastrofe še nI znan. Policija je poklicala na kraj nesreče komisijo strokovnjakov. S kakimi snovmi je delal umrli Stammer poizkuse, ni mogoče ugotoviti. Eksplo-zija bi bila lahko zavzela mnogo večje dimenzije, ker so po raznih prostorih vile sobe za eksperimente in zaloge kemikalij. Požar, ki je nastal po eksploziji, pa k sreči ni prišel do teh prostorov. Laboratorij, kjer so spravljene steklenice in posode
s kemikalijami, je ostal nepoškodovan. Oba kemika, ki izdelujeta predvsem kozmetična sredstva, sta se bavila tudi s poskušanjem novih razpočnikov za železnice. Brez vednosti policije sta hranila velike množine eksplozivnih snovi. Našli so tudi dve napolnjeni letalski bombi, ki pa sta bili brez vžigalnikov.
Poznejše vesti vedo o natančnem poteku nezgode povedati nekako to-le: Okoli tričetrt na 10. se je naenkrat slišalo gromovito bobnenje in pokanje. Vse šipe po bližnjih hišah so popokale. Raz stene je padal omet, pri opremi pa je pokal les. Osebe, ki so bile slučajno na odprtih oknih je vrgel zračni tlak po tleh. Nad vilo se je dvignil velik rumenkast oblak, ki je dišal po kemikalijah. Na klice na pomoč so sosedje hiteli ponesrečencem na pomoč.
Greh in pokora
Moskovsko kriminalno sodišče je pred nekaj dnevi obravnavalo proces, ki je izzval po celi Rusiji nepopisno zanimanje. Gre za uboj in za obujanje vesti nekako v smislu Dostojevskega romana «Zločin in kazen*. za uboj, ki priča, da novi red v Rusiji ni spremenil ljudi in da živi na dnu src in duš ruskega ljudstva še vedno mistična uganka, katere ni lahko zapopasti.
Zgodba sama na sebi je preprosta. Dijak Saveljev se je oženil z neko študentko. M'ada zakonca sta živela tipično življenje bednih ruskih dijaških dru-žinic. Hrepenela sta po znanosti in sta upala na boljše življenje, trpela pa sta kot velika siromaka. Dokler ni Saveljev nekega dne srečal svojega bivšega
Strahote povod iji na Angleškem
Aakbtane (na jugozapadu Londona), kri ga je preplavila Midway. Grozoto prizora še itopnjuje goreča cestna svetiljka, ki jo preti naraščajoča voda vsak trenutek prepla*
viti in ugasniti.

i M
1 - s
••••....	: > ■ , .
• .	-	-	-	. Z--:..
v	.•	\ ••••;•.• . .	• •... V::- • .:.-. • . ' < :	"><'.-.'.: > • •> '.
-:'	v " . j ,'',■ ,> • . . :V • •	: -." - x'••'■ ;.	• • •	.: ■ :: ;,' *

Maroko pod vodo
Cesta m železnica iz Kenitre v Souk.eI.Arba, (Po fotografiji, posneti dne 30. decenu
bra 1927.)
šolskega tovariša Vrumova, ki se je pripeljal v Moskvo in je bil brez stanovanja.
Vrumov je b3 tudi revež in ni imel sredstev, da bi si najel sobo v hotelu. Smilil se je Saveljevu, da ga je sklenil vzeti k sebi pod streho.
Borna sobica, v kateri sta stanovala Saveljev in njegova žena. je imela odslej tri stanovalce. Trojica se je med sabo dobro razumela. To življenje je trajalo pol leta. Čez šest mesecev je Saveljeva žena izjavila svojemu možu, da so se njena čustva napram njemu ohladila in da ljubi Vrumova bolj kakor njega.
Saveljev je sprejel izjavo povsem ravnodušno. Prosil jo je. naj se odloči za enega izmed obeh in naj voli po srcu. Nato je Vrumov pozval Saveljeva. naj odide iz sobe. Spremil ga je na hodnik, kjer je počil nepričakovan strel. Saveljev se je zgrudil mrtev na tla. To se je zgodilo v burnih letih revolucije. Nestanka Saveljeva niso skoro niti opazili. Vdova je izjavila, da je mož izginil Nato sta z Vrtrmovom razkosala truplo in ga sežgala v peči.
Vrumov in mlada žena sta se vzela. Mož je dobil dobro in ogledno službo; ljudje so ga spoštovali. Pef let je trajala zakonska sreča, potem pa se je stvar neverjetno razrešila in pojavila. Vrumov in njegova žena sta se javila na policiji. Padla sta pred komisarjem na kolena ter mu povedala, da uničuje njuno srečo tak in tak zločin, izvršen pred petimi leti. Sodišče je obsodilo Vrumova na najtežjo kazen ki jo predvideva sovjetska ustava, na deset let samotne ječe, njegova žena pa je dobila tri leta zapora.
300 m pacifizma
•Saratoga*. največja ladja matica za vojna letala, se je odpravila na svoje prvo potovanje proti ameriški zapadni obali, kjer je bodo uvrstili v brodovje Tihega oceana. «Saratoga» je veljala 40 milijonov dolarjev, meri skoraj 300 metrov v dolžini in šteje z letalskim moštvom vred 2000 mož posadke. Da so jo spravili iz Delavarskega zaliva, je bilo potrebno 7 vlačilcev.
Bledeča zvezda plesne slave
V pariškem velikomestnem življenju so blestele zadnja leta posebno tri zvezde: mulatka Josephine Backer in sestri Jenny in Rosie Sisters, skupaj znani pod imenom Dolly Sisters. Svetili sta na nebu nočnega Pariza kot veliki zvezdi prvega reda. V vseh varijetejih, v revijah, v gledališču in na družabnih prireditvah se je govorilo o njih. Prišli sta bili v Pariz z ogrske ravnine in sta se čudovito hitro udomačili na velikomestnem parketu.
Dol:y Sisters sta spadali med atrakcije pariškega življenja. Zabavišča so jim plačevala bajno visoke honorarje, gentlemeni pa so se tepli zanje. Njuna palača je bila shajališče velikega sveta. Pripovedujejo, da je bila krasno ureje na in nepopisno bogata. Nikoli se ni braio na plakatih, da bi . bili sestri plesalki nastopali posamič. Bili sta torej res pravi sestri. Na odru, pri plesu, v loži si ju lahko zamenjal, tako sta si bili podobni. In po par letih čudovitih uspehov se je primerilo, da je iztegnila zahrbtna bolezen svojo velo roko po starejši sestri Rosie, ki je zbolela na pljučih. Morala je ostavit/ Pariz in oditi na francosko Rivijero. Kljub temu. da jo zdravijo najboljši speci jalisti, pa njeno zdravje čedalje bolj peša in njen sijaj vedno bolj ugaša. Zdravniški bulletini izražajo vsak dan večjo bojazen za njeno življenje. Sezona na rivijeri pa je brez teh dveh znamenitih plesalk pusta in prazna, kajti koder preži smrt na svoje žrtve, tam so drugi plesi pozabljeni.
Užaljene Berlinčanke '
Pariški <Le JournaU je objavil v poročilu o silvestrovanju v nemški prestolnici neke podatke, zaradi katerih je ves berlinski tisk pokoncu, zlasti levičarski. ki se boji. da bi stvar povzročila nove težkoče sedaj precej dobrim nemško-francoskim odnošajem. Poročilo veli, da so popili Berlinčani v Silve-strovi noči 15 milijonov steklenic vina in pojedli 3 milijone kilogramov perutnine, 2 milijona funtov karpov in 9 milijonov funtov potic. Na javnih trgih so igrale vojaške muzike «Zivel cesar Viljem, naš cesar*. Kar pa je Berlin-čane najbolj razkačilo in Berlinčanke še posebe, je pasus v «Journalu». češ da so hodile ženske navzlic mrazu lahko oblečene po cestah in da so moške zavajale s kvantami in zelo prostodušnimi vabili.
Zastopnik «Journala» v Berlinu je Georges Blun, obenem predsednik ta-mošnjega društva za inostranski tisk. Ker so ga listi napadali je podal B'un po MVolffovem biroju izjavo, da ie številke pobral iz berlinskega «Acht-Uhr-Blatt», v ostalem pa mu je pariško uredništvo pri telefonskem sporočanju besedilo tako skrajšalo in spremenilo, da je prišlo vse nekaj drugega ven. nego je on nameraval. Tiste zadeve z Viljemovo pesmijo pa sploh ni on sporočil in se tudi ni pripetila v Berlinu in baš na Silvestrovo. temveč v Dresdenu in nekoč prej. To izjavo smatrajo tako v krogih nemškega tiska kakor v nemškem zunanjem ministrstvu za nezadostno. Organ zunanjega ministrstva
no šele tedaj, če izide v «Journahi» popravek. ki ga je Blun obljubil in če bo ta na bližnji seii odložil predsedstvo gori navedenega društva. Drugače bo nastopil državni tiskovni urad pri francoskem poslaništvu v Berlinu.
Sijamska dvojčka
Neka žena je rodila v Lipskem sijamska dvojčka, ki sta bila zraščena s temenoma glave, tako da bi v življenju ne mogla niti stati niti sedeti Kakor hitro bi eden stal, bi molel drugi v zraku noge pokonci. K sreči sta pa umrla kmalu po rojstvu vsled operacije. Oče obeh je izjavil, da je žena dva meseca pred porodom padla po stopnicah, mesec pozneje ji je padla ptičja kletka na glavo. Zdravniki izjavljajo, da je do danes znanih samo 14 slučajev takšnih dvojčkov.
Srčni hormon
Profesor Haberlandt v Innsbrucku. ki je odkril srčni hormon, je našel tudi način za pridobivanje hormonskega preparata v večjih množinah iz govejih src. Hormon je prozorna, zlatorumena tekočina, prosta beljakovine in mastnih tvarin. Če jo vbrizgajo v žabja srca — kjer jo je Haberlandt najprvo ugotovil — deluje že v tisočkratni razredčenosti. Iz telesa izrezano in izolirano srce je začelo pod njenim vplivom utripati, potem ko je bilo že dva dni na videz mrtvo. Pri vseh poskusih se je izkaza-
lo, da povzroča novi hormon utripanje, pospešitev utripanja in njegovo ritmizi-ranje. Žile razširja samo v tem slučaju, če jih je stisnil kakšen medikament Poleg tega je Haberlandt ugotovil, da postane »srce pod vplivorfi svojega hormona za zdravila občutljivejše. Gotovo pa je že danes, da so dobili na srcu bolni v tem preparatu sijajno naravno zdravilo.
Najmanjše angleške nožice
Lady Georgina Douglas je imela že štiri može. ki se je dala od njih ločiti, najprvo nekega angleškega častnika, potem lorda Douglasa. potem Burhan-ed-dina. sinu bivšega sultana Abdula Hamida, in zdaj grofa Sauvignija. Sita svojih zakonskih pripetljajev, se je odločila, da postane filmska zvezda v Hollywoodu. Njeno atrakcijo bodo tvorili številni dragulji, biserne ogrlice in podobne stvari, pa najmanjše noge. s katerimi se lahko pobaha kakšna angleška žena. Te noge so takšna rariteta, da si jih je dala zavarovat' za 20.000 funtov šterlingov. Njih številka je (v naši meri) 32. Za to številko napravljenih čevljev ne dobi. zato si jih mora naročiti — iz Pariza seveda — v serijah po 30 parov. Gotovo bi se ne bila nikoli ločila, da je vzela za prvega moža kakšnega bogatega čevliarja.
KDOR-OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
Umiranje ali pomlajanje francoske
rase?
n, Pariz, v začetku januarja, j njegova pokojnina, dobijo njegovi otro-
Francija je dolgo časa veljala za deželo, kjer rojstva najbolj pešajo in se celo opaža sicer komaj vidno, vendar neizbežno izumiranje rase. Danes te ugotovitve ne veljajo več. Francija se trudi z vsemi sredstvi povzdigniti število svojega prebivalstva, in sicer ne brez uspeha, kakor kažejo sledeči ofici-jelni podatki francoskega urada za zunanjo propagando:
Cesto se govori o depopulaciji, vendar je dejstvo, da se je prebivalstvo Francije pomnožilo v zadnjih šestih letih za več kot poldrugi milijon. Prav tako ni resnična trditev, da je v Franciji število smrtnih slučajev večje od števila rojstev. Dejansko se je v istem razdobju rodilo 465.000 ljudi več, nego
ci v starosti izpod 16 let doklado po 50 frankov mesečno. Družinski poglavarji z več kot tremi otroci imajo ugodnost znižanja osebne dohodnine, davka na plače, mezde in pokojnine. Oproščeni so tudi takse na dedščino. če zapu-ste več kot štiri žive otroke.
Prav znatne uspehe je dosegla tudi privatna iniciiativa v industrijskih podjetjih glede vzpodbude za zvišanje števila rojstev. Znana je izkušnja tovarne Michelin v Auvergnei. kjer je bilo število porodov zelo nizko. S sistemom premij je doseglo ravnateljstvo teh tovarn pri svojem osobju število porodov, ki znatno presega plodovitost ostalega prebivalstva v departementu. V avgustu 1927. je bilo v Franciji 210
jih je pomrlo. (Ostali milijon narastka i blagajn za izplačevanje nagrad za na-
prebivalstva so priseljenci.)
Privatna inicijativa in javna oblastva so zadnjih 15 let mnogo storila, da se poveča število porodov v francoskih družinah, in uspeh se že pozna. S podporami porodnicam in mnogočlanskim družinam so se 1. 1913. začele prve reforme. Sedaj obstoja že cela zakonodaja o podpiranju družin, ki se je po vojni razširila tudi na nezakoske zveze.
Državnim uslužbencem se dajejo sedaj družinske doklade brez ozira na višino plače. Dne 3. avgusta 1926 so znašale po 604 franke za prvega otroka, 806 za drugega, 1309 za tretjega, 1411 za četrtega in za vsakega naslednjega. Pokojnina je povišana za 10 odstotkov uslužbencem, ki so odgojili 3 otroke do 16. leta, in za 5 odst. za vsakega nadaljnjega otroka.
Porodnice, ki nimajo dovolj lastnih sredstev, dobivajo štiri tedne pred porodom in štiri tedne po porodu podporo v znesku do 1.50 franka dnevno. Žene. ki same doje otroka, pa še po 15 frankov mesečno cel čas dojenja. Državne nagrade se podeljujejo ob rojstvu vsakega otroka razen prvih dveh. Obstojajo tudi zavarovalne premije, pri čemer sodeluje država s 34 do 67 odst. nagrade. Ce umrje kdo izmed pri državi zavarovanih, prfeden zapade
predek porodov in družinskih doklad pri industrijskih podjetjih. Te blagajne raztezajo svoje delovanje na 16.200 podjetij, ki zaposlujejo 1,420.000 nameščencev, ter so razdelile 1. 1926. celih 230 milijonov frankov nagrade. Če pa se upoštevajo še državne in občinske nagrade, dobimo vsoto 1 milijarde 318 milijonov, ki je bila izplačana 3 700.000 upravičencem, to je skoro eni desetini francoskega naroda.
Padanje števila porodov je splošen pojav današnje civilizacije. Svojčas najplodnejši narodi kot Anglija in Nemčija beležijo po vojni nagel padec rojstev. Število porodov v Angliji je bilo zadnja leta nižje kot v Franciji in število porodov v Nemčiji se je močno približalo francoskemu številu. Navzlic temu pa pri teh narodih število prebivalstva še vedno hitreje narašča nego v Franciji, ker je tu začela natalnost hirati že pol stoletja prej. Če pa ostane poiav. ki se opaža v Franciji zadnja leta, še nadalje v veljavi, se bo njen položaj v bodoče izdatno zboljšal ker bo tedaj dorastlo več mladine do zre1osti nego v Angliji in Nemčiji, kjer rojstva baš zadnja leta nazadujejo, dočim v Franciji naraščajo. Bodočnost francoske rase torej ni tako mračna, kakor se je sodilo pred vojno.
asi onstr
Goriški poslanec dr. Besednjak za sprejem kulturne avtonomije za koroške Slovence
O položaju koroških Slovencev razprav. Ija v »Goriški Straži« goriški poslanec dr. Besednjak, ki prihaja glede avtonomije do nastopnega zaključka:
«Kulturno avtonomijo je treba sprejeti Slovenci, ki se vpišejo v narodni kataster, dobe svojo slovensko šolo in bodo s tem zadovolini. Kar se tiče ostalih Slovencev, moramo pač priznati, da za avtonomijo ni* so še zreli. Kaj je z njimi? Zanje naj velja še nadalje šolski sistem, ki je vpeljan po vsej koroški deželi že nad 60 let. to se pravi, da učnega jezika ne določajo starši, temveč oblastvo. Deželni šolski svet na Ko* roškem je po zakonih Avstrije končno, veljavno sam gospodar, da vpelje v šolo ta ali oni jezik. Mi zahtevamo le, da se posluži v snorazumu z Narodnim svetom svoje oblasti tako, kakor velevajo razum, poštenje in mednarodno priznana načela pedagogov, to se pravi, da uvede za naše otroke kr* učni ;ezik njih materino govo*
rame
rico.
Vsaka druga rešitev bi bila nepoštena in nepedngogična in kulturna avtonomija koroških Slovencev bi ne bila samo velika prevara našega ljudstva, temveč tudi nepo* pravliiva preneha na visokih idealih na* rodnih manjšin v Evropi.*
Besedo ima politično vodstvo koroških Slovencev.
Po vlomu v «Istarsko posojilnico« v Pul? hišne oreiskave
Varnostna oblast v Puli je izpustila na svobodo vse nameščence «Istarske posoiil* nice», ki so bili aretirani po vlomu v Po* sojilniono blagajno. Vsi osali so bili izpu« sceni brezpogojno, ravnatelj g. Matko Cr« Menica pa proti položitvi varščine 23 000 lir. Splošno prepričanje pa je, da preisko*
pravi, da bo nemški javnosti uzadošče- valni sodnik, ko dobi stvar v svoje roke,
tudi g. Crljenrco osvobodi brezpogojno, ker jc popolnoma jasno, da tudi njega ne za. deva niti najmanjša senca krivde na vlomu. Za vlomilci pa varnostna oblast seveda še ni našla niti najmanjšega sledu in ga pač tudi ne bo, ker ni dvoma, da je bil vlom organiziran le zato, da bi prefektura dobila povod za razpust Posojilnice.
Zelo značilno za vso stvar je dejstvo, da je sedaj zopet pričela gonja proti našim ljudem v Istri. Te dni in celo tudi na praza nik sv. Treh kraljev, so se vršile hišne pre. iskave pri mnogih znanejših, politično «sum Ijivih* osebah v Puli in drugod po Istri ter celo v Trstu. Dogodilo se je celo, da so v enem stanovanju tekom dopoldneva izvršili dvakrat hišno preiskavo, prvikrat nižii, drugič pa višji organi varnostne oblasti Med obema preiskavama je bilo komaj do. brc pol ure presledka. Zaplenjale so se knjige, časopisi in zasebna korespondenca. Nekje so odnesli celo — Ijubavna pisma.
Sluti se, da so te preiskave v zvezi z vlomom v odstarsko posojilnico« in listina, mi, oziroma korespondenco, ki je bila «uni» čena» ob priliki vloma, ker se preiskave vr» še pri osebah, ki so bile v zvezah s poso. jilnico. KomipTomitujočega niso našli nikier nič in vsaj doslej ni bil še aretiran nihče od preiskancev.
p— Smrtna kosa. Dne 6. t. m. je umri v Kobaridu g. Janko Gruntar, veleposestnik in bivši župan, star 55 let. V Aidovščini ie umrla Jožefa Lulik v starosti 79 let. v Rihemberku pa so pokopali 791etno gospo Avgusto Poniž, vdovo po Dokoinem učite. Iju Ambrožu Pnn'žu V Divači ie umrla 881etna Marija Rebec. V Ilirski Bistrici je preminul gospod Kristijan Hodnik, znan tr. govec in posestnik, v starosti 54 let.
p— Izpite za tnženjeria ladjedelništva je napravil v Genovi tržaški roiak a Drago
Klun.
p— Dva nova zdravnika Dr Fran M aru. šič iz Solkana in dr A'o?zii S:moniti iz Bi. Ijane sta napravila v Rimu usposobljenost, ni izpit za izvrševanje zdravniškega po«
«JUTRO» Št. 8
7
Torek 10. J. 1928
h novosti državne licejske knjižnice v Ljubljani
(Priobčuje dr. Joža Glonar.) XXIV.
Anonymas: De locis Hierosolymitants Venetih 1733. (III 43.301.) Barac A.: Avgust Seooa. Stadija. Zagreb 1926.
(44.696.)
Bergert Fr.t D i« voa dea Trobador« ge&ana-ten oder geieiertea Damen. Halle 1913. (43.462
— Bh. 46).
Budde G.: Die Pedagogik im Kampf der Welt-aoschauuageo. Leipzig 1925. (II 42.678—1.)
Chlapec - DJordievič J.: UpTaue m oocaeAB>ax roanHa uapeBBae AycTpnie (1914—1«), beo-rpaa 1922 (44 736.t
Dabn F.: Urgeschichte der gennanischen und romaaischen Vdlker. Berlin 1881— (44.625-II/2).
Dibelius W.: GroBbritannien und sein Welt-reich nach dem Kriege. Berlin 1920, (II 42.021 -2.)
Dukagjln - Zadeb Basrl-Bey: L' Albanie ind6-pendante et 1' eroplre khalifal ottoman. Pariš 1920. (II 44.576.)
Erdmannsdorier B.: Deutsche Geschicbte vom NVfeitialischen Frieden bis zum Regierungsaiitritt Friedrichs des GroBen. Berlin 1892—3. (44.625— III/7.)
Gavrilovlč A.: McTopaja cpacKe apaBocasase npKBe beorppA 1927 H47I0)
Gray J. G.: The first Printing in Cambridge. Mainz 1925. (II 42.208.)
Groog £.: Neuere Literatur fiber Caesar und Augustus Leipzig 1926. (II 42.678—2.)
Haebler K.: Das »Registrura« der Wiegen-drucke. Mainz 1925. (II 42.208.)
Hatzfeld H.: Boccaccio&iil im »Don Ouijote«. Potsdam 1924. (II 45.116.)
Herwlg I.: jGeorg Sch&nerer und die Botwick-lung des Alldeutschtums in der Ostmark. Wien, 1912— (44.622).
Hiibner W.: Welche Aufgaben stellt die Schul-reiorm dem neusprachlichen Unterricht. Leipzig
1925.	(II 42.678- 1.)
Izv]eštal, Tridesetgodlšnji, šeriatske sudačke fckole u Sarajevu. Sarajevo 1917. (II 44.544.)
Jovanovič SI.: /Ip ra saa^a Maaoma h Mh-x .ua 1858 — 68. Beoroaa 1923 44 618.;
Kern F. I.: Englisch-«lovene-reader. Angleško-slovensko berilo. Cleveland O. 1926. (44.636.)
K6rver K.: Siendhal und der Ausdrack der Gemiitsbewegungen in seinen VVerken. Halle 1911. (43.462 —Bh. 35.)
Korš F. E.: Cjiozo o nomy MropeBe. C. Ile-Tepoypr 1*09. (II 44.560.)
Kostič M.: Cpncica Hace.ta y PycnjB Beo-rpaa 923. (44.117 — 26 I
Lambert J. H.: BeitrSge zum Gebrauche der Mathematik und deren Anwendung. Berlin 1765. (44.374.)
Lenard L.: Grapa Cp6a h cpneica npaoTau 6huo b oapaa 1 27. (44 /
Lile k E.: Vermfihhingsbr5.uche in Bosnien und der Hercegovina. Wien 1900. (II 44.572.)
Lubaczewski T.: JugosIawja. Warszawa 1921. (44.695.)
.Mllde V. E.: Lehrbuch der allgemeinen Er-ziehungskunde. Wien 1843. (44.225.)
Mladost. Smotra za modemu književnost i urajetnost Zagreb 1898. (II 44.601.)
Pametnicl, Istorlčeskl, uoBp mcto Ha aaBepara-Cptaen 1884 >44 b^i — 1
Petscb R.: Vom klassischen Drama der Fran-rosen. Leipzig 1926 (II 42.678— 2.)
Pire L. L: Ouestions and Answers based upon Lessons in American Citizenship. Cleveland O. 1920. (44.699.)
Prijatelj Iv.: C/ioBeHaiKa KH>HaceBHOcT Beo rpaa '9A 144.753) Rabbow P.: Goethe und die Antike. Leipzig
1926.	(II 42.678—2.)
Radojčlč N.: A.ie*caiaap CiojaucoBHh kao HiTop k. Kap;io8an 1911. (41.6/ .)
Rypka L: BeitrSge zur Biographie, Charakte-ristik und Interpretation des tiirkischen Dichters Sibit. V Praze 1924. (II 44.588.)
Schar Fr. J.: Die Bank im Dienste des Kauf-ir.anns. Leipzig 1909. (44.657.)
Scbulze W.: Zur Bildung des Vokativs in Grie-chischen und Latemischen. Gottingen 1924. (II 45.126.)
Schwartz O. v.: Zehn Monate Krlegskorre-spondent belm Heere Kuropatkins. Berlin 1906.
(J4.692.)
Semenov V.: Rassplata. Kriegstagebuch ilber d e Blockade von Port Arthur und die Ausreise
der Flotte unter Roždestvenskij. Berlin 1908.
(44.670.)
Slavlč M.: Le Prekmurje. Pariš 1919. (II 44.555.) Spomenica desetletnice slovenske župnije Sv. Jožeta v Jolietu, Illinois. Jolliet 111. 1901. (44.651.)
Sta aa pa.aH.Mo noc-ue paTa ? >KeHesa ls*17.
(44.70V)
Pettau, E. Frhr. v.: Achtzehn Monate mit Russlands Heeren in der Maodschurel. Berlin, 1907— (II 44.589.)
Tlhon C.: La principantč et le Dlocfcse de Ližge sous Robert de Berghes (1557—1564). Life-ge 1922. (II 43.368—31.)
Vasmer M.: Ulaaica 3eMJbH rpeiecKoj. Ct. rieTep6ypr	'44 591 1
Wahl A.: Die Revanche-Idee in Frankreich. Berlin 1920. (II 42.021—2.)
Weidel K.: Die Religion de« deutschen Ide-alismus. Leipzig 1925. (II 42.678—1.)
Wolf E.: Goethe und die griechische Plastik. Leipzig 1925. (II 42.67$—I.)
Začetnica za slovenske ljudske šole. V Trstu 1920. (44.717.)
Zamik B.: O bistvu življenja. Gorica 1913. (44.208.)	_________
Ocarinjenje
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih poSiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK. carinski posrednik, Ljubljana Masarykova eesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
Pokojnina naših orožniskih novoupokojencev
V »Jutru« smo že parkrat opisali neznosno bedo orožniških upokojencev. Da bo žalostna slika trpkega življenja teh siromakov pod današnjim kleroradikalnim režimom še popolnejša, posnemamo iz glasila državnih upokojencev naslednje pismo enega izmed prizadetih:
Služboval sem v naporni žandarmerijski služIli 30 let, do preobrata v bivši Avstriji, bi! sem stražmojster I. razreda ter imel brez vsakih odbitkov 200 zlatih kron mesečne plače. Po preobratu sem nadaljeval svojo službo v na?i državi, kjer sem bil med drugim tudi za izsledovarje velebit-skih hajdukov v Dalmaciji in Liki porabljen, dokler si nisem naposled v službi neozdravljivo bolezen nakopal in bil vsled iste v smislu zakona o žand. penzionom fondu od 1922. leta po p^noletnem službovanju in popolnem izčrpanlu svoje moči dne 1. julija 1923 — čeravno sem državi služil — brez državne oenzije iz službe odpuščen in v svrho preskrbe — bolje rečeno v svrho gladovanja — z rodbino vred žand. penzionom fondu izročen.
Iz omenjenega fonda prejemam Jaz kot bivši žand narelnlk I. ki. po polnoletnem službovanju brez odbitkov sledeče mesečne podpore In sicer: Na ime osebne mesečne peflzi.ie 200 Din. na ime osebne mesečne draginiske do-klade 270 Din. na ime stanarine 42 Din, na ime družinske mesečne doklade za pet članov rodbine po 90 Din. za člana 450 Din, skupaj mesečno 962 Din.
Velika je sreča za mene in mojo rodbino, da dobimo od milosrčnih ljudi začasno stanovanje in drva skoraj tako rekoč brezplačno, sicer b? ne imili niti žgancev In bi bili že davno od gladu poginili.
Kruh vsake vrste, potem bela moka, kava itd. itd. — o mesu niti ne govorim — so za mece in mojo rodbino komaj le še po imenu znane specijalitete.
Zraven tega smo imeli vsi v smislu gornjega zakona iz službe odpuščeni orožniki pr. leto 31dnevni strogi post in zdržnost ne le samo od mesa, ampak od vseh jedil in to od 1. do 31. marca 1927, Kaiti za ta mesec mi nesrečneži niti te borne penzije prejeli nismo.
Za to proračunsko leto se nam pa napoveduje 91dnevni neprekldni in strogi post, združen s popolno zdržnostjo od vsake jedi. Post ima pričeti 1 I. in trajati vse do 31. III. 1928., to je, do nove proračunske godine; kajti blagajnik je ob priliki izplače te naše borne podpore (penzije) za mesec november 1927 izjavil, da je naš fond popolnoma prazen in da nimamo od istega za mesec januar, februar in marec 1928 pričakovati nikakih pristojbin
Kakor cela stvar izgleda, nas hoče država v gladovanju popolnoma dresirati in napraviti iz nas siromakov profesijonalne gla-dovalce, da nas bo potem mogla brez vsake skrbi poslati na mednarodno tekmo gladovanja, katera se bo baje v najkrajšem časn vršila nekje v Saharski puščavi. In kjer bomo mi brez dvoma dosegli rekord.
Kakor se sliši, je ta stvar že urejena, samo to se še ne ve. ali bo rekordna nagrada pripadla nam, ali pa gospodom, ld nam tako imenitno in velikodušno krojijo pravico.
Radi inventure po znižanih cenah vsakovrsten
žaganje drva. — Žagam tudi po naročilu. Fran Šuštar, lesna industrija in parna žaga. Ljubljana. Dolenjska cesta 12.
Dopisi
DOLNJA LENDAVA. Občni zbor sokoljega društva v Dol Lendavi se bo vršil imeli svoj rendez-vous na prijazni Šmarjet-ni gori.
PTUJ. Kolo jugoslovenskih sester ie priredilo pretekli mesec božičnico, pri kateri je obdarovalo 205 revnih otrok z obuvalom, oziroma z obleko in perilom. 950 otrok pa s pecivom in jabolkami. Preostanek peciva in jabolk je društvo poslalo v hiralnico. Razen tega le obdarovalo 17 ubogih družiu z moko in drugimi iivili ter tudi s kurivom. Kolo jugoslovenskih sester se zahvaljuje najiskreneje vsem dobrim darovalcem blaga in denarja, ki so pripomogli s svojo da-režljivostjo k božičnemu veselju najrevnejših. — V nedeljo 15. t. m. priredi Kolo jugoslovenskih sester v telovadnici Mladike ob 15. uri predstavo marijonetnega gledališča. Otroci. Gašperček vam hoče pokazati, kaj mu je prinesel božiček, hoče vam povedati, kaj ga veseli in žalosti. Pridite vsi!
Občni zbor Ribarskega društva v Celju
Celje. 9. januarja
V soboto se je vršil v hotelu »Balkan« redni občni zbor Ribarskega društva, ki ga je vodil v odsotnosti predsednika podpredsednik g. Diehl in katerega se je udeležil kot zastopnik mariborskega velikega župana referent g Zupane. Po udeleižtt je dosegel občni zbor gotovo rekord, kajti Izmed 185 članov se ga le udeležilo 150. Po poteku je bil izredno buren.
Zaradi nesoglasij med ribiči športniki in med takimi ribiči, ki lovijo ribe zgolj zaradi prehrane, je prišlo do temeljite vsestranske debate, tekom katere ie dobil dosedanji odbor za svoje požrtvovalno in strokovno delo popolno zadoščenje. Obžalovati pa je treba, da je neki bivši člao Ribarskega društva zanesel v popolnoma nestrankarsko športno društvo politiko io se v svoji osebni gonji proti posameznim odbornikom poslužil celo grdega denuncijanstva. Občni zbor je to njegovo početje obsodil na tako manifestanten način, da so ga pustili na cedilu celo njegovi ožji pristaši, ki so ga tekom debate takisto obsodili.
Z burnim odobravanjem Je bil nato soglasno, torej tudi z glasovi opozidje, izvoljen z neznatno izpremembo ves stari odbor, ki je dobil s tem pač najlepše zadoščenje. Namesto dosedanjega predsednika g. nadzornika Cerneja, ki se je izselil h Celja, Je bil Izvoljen za predsednika društva g. dvorni svetnik dr. Kotnik. Iz poročila posameznih odbornikov posnemamo, da Je odbor stremel zlasti za tem, da se ribolov izvršuje kot šport ter da se sistematično vzgaja ribji naraščaj. S ponosom je lahko odbor trdil, da so danes vse vode v območju celjskega Ribarsikega društva polne rib. Društvo ima pod Pečovnikom vzorno urejeno vališče, kjer goji v prvi vrsti po-strvji zarod. Blagajna Izkazuje gotovine 22.159 Din.
Občni zbor je sklenil, da se s 1. julijem 1928 zopet odpre Voglajna nad železniškim mostom pri kemični tovarni za ribolov, od mosta do izliva Voglajne v Savinjo pa ostane voda še nadalje zaprta. Za lov na sulce se bo odslej dajala dnevna licenca po 20 Din Sprejel se je nujni predlog, s katerim se poziva ministrstvo, da se obdržijo v novem ribarskem zakonu kot temeljne določbe iz zakona za bivšo Kranjsko, ki je sedaj razširjen že na vso Slovenijo. Po burnem občnem zboru le sedaj zopet pričakovati v Ribarskem društvu miru in vsestranskega stvarnega dela.
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
baterije za lepne svetilke — Dvojna cena Petkratni 6as gorenja
Generalno zastopstvo
Vik?ng, Zagret
Ulica Ban Jelačl&i 2.
J. vardlan. SisaK H. in-
priporoča kot ttara tedelo valnica tvoje naj bolj če tam bnrice vseh vrst. Ceniki 0» razpolago	184-f
Razpis.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo
pe&arskih del in vodovodne inšfalaciie
za stanovanjski hiši ob Miklošičevi cesti v Ljubljani.
Vsi potrebni podatki se dobe pri podpisanem uradu od 9. t. m. dalje med uradnimi urami v Gledališki ulici v Ljubljani.
Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vložiti do 16. t. m. do 12. ure popoldne pri podpisanem uradu.
Pokojninski zavod za nameščence, Ljubljana.
Oddaja
Zdraviliškega doma
Županstvo občine Bled razpisuje za dobo treh let oddajo Zdraviliškega doma.
Ponudbe je vložiti do 15. februarja t. 1. Pogoji razpisa se dobe pri županstvu. Županstvo občine Bled,
d«e januarja 1928.
Zupan: dr. Jože de Gleria.
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob izgabi našega nepozabnega očeta
Andreja Pečnika
se vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, g. postaje-načelniku Cuznarju, g. Janku Resman-u ml., družini Gabrijelčič pred vsem prijateljem in dobrotnikom, ki so spremili predragega očeta k zadnjemu počitku.
V Radovljici, dne 6. januarja 1928.
Žalujoča rodbina Pečuikova.
Kranjska nedeljska kronika
Živakno sankanje po gaštejskem klancu. — Razburljiva vožnja skozi »konjski slavolok«.
Kranj, 9. januarja
Včeraj je bil zopet prekrasen jesenski dan, ki je zvabil mlado in staro na daljše sprehode v bližnjo okolico. Živahno je bilo pri Sv. Joštu, kjer je bilo zlasti mnogo Ljubljančanov, »popoldanski« izletniki pa so imeli svoj rendezvous na prijazni Smarjetni gori.
Toda najbolj karakteristično obiležje je dalo včerajšnjemu dnevu življenje kranjske sankaške armade, ki je taborila po vseh mogočih rebrih in številnih klancih, prepovedanih in dovoljenih. Centrum je bi na znanem gaštejskem klancu, s katerega Je najlepši razgled na mesto in ob Savi se razprostirajočo tovarniško »četrt«. Med sankači je vladalo razigrano veselje in razposajenost, tako da je bilo tudi za opazovalce dovolj zabave.
Proga je nevarna in zato ni čuda, da se je pripetil slednji razburljivi dogodek:
Trije dečki na saneh so zadeli takoj za ovinkom, ki ga napravi cesta nekoliko nižje od gornje gaštejske gostilne, v navzgor prihajajoči enovprežni kmečki zapravljiv-ček Sankači so se hoteli še v zadnjem hipu izogniti vozu in zaviti v stran, zavrli pa so napačno, tako da so sanke zavozile naravnost pod konja. Zadnja dva dečka sta še pravočasno odletela v stran prvega, V6ega prestrašenega, pa so sani zapeljale pod konjem med sprednjimi in zadnjimi nogami srečno na drugo stran. Na ta način se je vožnja skozi »konjski slavolok« končala brez najmanjše nezgode To je sankače tako navdwši'o. da se niso več zmenili niti za mirno sopihajoče avtomobile, katerim so se spretno izmikali.
Razbojniški napad s
Zagoneten zločin v Torovem.
LjobUaoa, 9. januarja
Ko se je v nedeljo zvečer vračal iz Smlednika domov v Torovo 271etni poljski dninar France Bergant, se Je nekako trideset korakov od domače hiše nenadoma zgrudil na tla, kakor od strele zadet. Pred njim je trenutek postal neznan moški, ki je bliskoma zavihtel sekiro in udaril Berganta po glavi. Z bolestnim krikom se je Bergant zgrudil, kakor odmev se Je isti hip začul tudi od Bergantove hiše sem glasen krik, nakar se Je neznanec s sekiro požuril la izginil v temo.
Nekaj trenutkov za tem so prihiteli k fantu, ležečemu na tleh, njegovi domači ter ga našli nezavestnega v krvi. Ranjenca so prenesli v hišo. kjer so opazili, da ima zada) presekano lobanjo.
Sestra Francetova je takoj odhitela tm orožniško postalo in prijavila poskušeni uboj Orožniška patrulja je takoj odhitela na zasledovanje. Ker pa so bila tla zamrznjena, ni bilo opaziti na mestu napada nikakih sledov tudi ne odtisov čevljev.
Napadenca, ki se od trenutka napada nf zbudil iz nezavesti, so šele danes prod večeru prepeljali s kmečkim vozsm v ljubljansko bolnico. Njegovo stanje Je kritično in Je le malo upanja na okrevanje.
Napad na Berganta Je bil, kakor pripoveduje njegova sestra, bržkone izvršen zaradi starega sovraštva, vendar pa sovražnikovega imena ne ve navesti.
Ta mesarski napad s eskiro na mirnega fanta, za kakršnega je Bergant v domači vasi veljal, Je seveda povzročil v smlednl-Sci okolici velikansko rasburlenje In ogorčenje. Zasledovanja in poizvedovanja se intenzivno nadaljujejo.
Nov vinotoč?
Vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem poleg kavarne »Central« otvorila VINOTOČ b GOSTILNO s posebnim vhodom. Potrudila se bom, da cenjene goste postrežem z najboljšim pristnim dalmatinskim in štajerskim vinom ter z mrzlimi in gorkimi jedili.
Za obilen obisk se priporoča	Ana MihollČ, lastnica
Me pozabite fakoi naročiti
LJUBLJANSKI ZVON 1928
Poleg mnogih krajih povesti, pesmi in esejev izpod peresa naših najboljših pisateljev in pesnikov bo vse leto izhajal
izvirni zgodovinski roman
SERENISSIMA
ki se vrši v Benetkah in je pisan s pripovednim lazkošjem Sienkie* wiczevih povesti.
UMETNIŠKI PORT %ET1 slovenskih pisateljev in umetnikov bodo krasili tudi letos vsako številko.
Ljubljanski Zvon izhaja vsak mesec ter velja za celo leto 120 Din, za pol leta 60 Din, za četrt leta 30 D; za inozemstvo 150 Din. Naroča se v
Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani ali njeni podružnici v Mariboru.
: ► j?-v*t ■ ■ --. ■ • ■
mm
. ■ - j-
t
Naša ljubljena mati, oziroma stara mati in tašča, gospa
Helena Zevnik
posestnica
je danes mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se vrši v sredo 11. t. m. dopoldne na Čatežu.
Čatež ob Savi - Višnja gora, 9. januarja 1928.
Anton, Franjo, Lavoslav,sinovi; Ana, Kristina, Zinka, hčere; Olga, Marija, Ana sinahe; vnuki vnukinje.
t
Brez posebnega naznanila.
Zapustil nas je v neznosni bolesti in žalosti naš nadvse ljubljeni in nepozabni soprog, oče, sin, brat, zet in svak, gospod
Franci Stirn
pravni vladni pripravnik in rez. por.
danes po dolgotrajni težki bolezni v cvetju svojih let Vsem, ki ste ga poznali, javljamo, da se vrši pogreb v sredo, dne 11. t m. ob 4. popoldine iz hiše žalosti v Kranju št 171 na tukajšnje pokopališče.
Kranj - Ljubljana, dne 9. januarja 1928.
Globoko žalujoči oetali.
SFEFFKOi 3t. 8
= 8
- Torek 10. I. 1928
Kane Grey: V
23
Železna cesta
Roman.
Nato se je zasmejala in ta smeh mu je bil nov — tih zvok, neizrekljivo poln in zrel, čist kakor zvon in pojoč od žive mladosti.
»Oh, tak si videti kakor Durade, kadar igra za dušo.«
Neale jo je potegnil bliže k sebi in si je ovil njene roke tesneje okoli vratu. »Za dušo igram. Če te poljubim, je izgubljena — in vendar moram!«
»Kaj moraš?« je vprašala z vso ljubkostjo žene.
»Moram te poljubiti!«
»Tedaj se podvizaj!«
Tako so se našle njune ustnice.
Se preden je zašlo solnce tistega znamenitega dne, je zadelo Neala novo presenečenje.
»Pozabila sem ti povedati zastran zlata!« je vzkliknila in njen obraz je pobledel.
»Zlata!«
»Da. Zakopal ga je tam — pod največjim drevesom — izmed treh, ki stoje drugo zraven drugega. Poleg skale! Oh, še zdaj ga vidim pred seboj.«
»Njega! Koga? Allie, kaj pomeni to brezumno govorjenje?«
Stisnila mu je roko in mu je velela, naj molči.
»Poslušaj. Horn je imel s seboj zlato. Koliko ga je bilo, ne vem. To vem, da ga je bilo zelo veliko. Bil je lastnik karavane, s katero sva ostavili Kalifornijo ... In tisto noč, ko je bilo strašne vožnje
konec . .. utrdba iz voz . . . sivina mraku .. . tišina — oh, še zdaj jo čutim! . . . Nato se je oglasil grozni krik Indijancev. Slišala ga bom do smrtne ure! ... In Horn je izkopal jamo in je zagrebel svoje zlato . . . Kdor uide živ, je rekel, tisti naj ga ima . . .«
»Allie, presenečenj ni konca ne kraja! Kaj pride zdaj?«
»Neale — kdo ve, ali so Sjuzi našli zlato?«
»Težko da. Preiskal sem vsako ped zemlje pod tistimi drevesi in moral bi bil videti sledove . . . Jutri pojašem tja, Allie!«
»Daj, da te spremim,« je zaprosila. »Ne, ne. Pozabila sem . . . Tam je materin grob.«
»Da, tam. Videl sem ga. Zaznamoval ga bom . . . Oh, Allie, kako vesel sem, da lahko govoriš o njej, f minulosti in o njenem grobu, ne da bi te prevzela slabost. Hrabra si! . . . Allie, ako najdem zlato, bo tvoje.«
»Ne, dragi, zakaj jaz sem tvoja last.«
Drugi dan je Neale odjahal po dolini, ne da bi bil zaupal Slinger-landu ali Larryju svoj namen. Toda zaman je iskal smeri in blodil med holmi, ki so bili drug drugemu tako enaki. Moral se je odreči izsledovanju in izprevidel je, da bo najbolje, ako se razodene prijateljema. Govoril je z Allie; še tisti večer, po jedi, ko so vzplame-nela drva na ognjišču in so bili vsi udobno zbrani okoli ognja, se je poredno ozrla na cowboya in je dejala:
»Reddy, če bi bili vedeli, da sem bogata dedična, ali bi me bili zasnubili?«
Slingerland je zarjovel od smeha; Larry je kar okamenel.
»Bogata dedična?« je ponovil jecljaje.
»Da. Zlato imam. Zlata na kupe!«
Slingerlandov obraz je zdajci postal iz smejočega se resnoben in radoveden. Larry se je boril s svojo zmedo.
»To bi bil, mislim, gotovo storil — naj bi že bili bogati ali ne — da me ni prehitel ta vražji zemljemerec.«
Puščica je bila vrnjena, kakor je dokazovala rdečica na dekličinem obrazu. Neale ji je priskočil na pomoč ter je povedal zgodbo o Hornovem zakopanem zakladu in o tem, kako ga je brez uspeha iskal.
»Jaz najdem zlato,« je ponosno rekel Larry. »Jutri pojašemo tja.«
Slingerland si je zamišljeno gladil brado.
»Bojim se,« je dejal, »bojim se, da jutri ne bo mogoče.«
»Zakaj ne? Eden izmed vas menda najde pravi kraj!«
»Čujte!«
Neale je prisluhnil, opazujoč dekličine napo! odprte ustnice in zgovorne oči. Veter je s tihim ječanjem bril preko dreves in čez streho nastavarjeve koče.
»Ta veter pomeni sneg.«
Drugo jutro je divjal vihar in pošasten zastor se je vrtinčil nad pokrajino. Doba snežnih žametov je bila prišla — Nealovo zimsko delo se je začelo.
Pet milj po kratkih stranskih stezah preko holmov: tak je bil obseg dolgega kosa proge, ki ga je moral Neale opazovati. Pot tja in nazaj je bila najtežji del njegove naloge. Vsakdanja gažnja navkreber in nizdol po mehkem snegu ga je nepopisno utrujala.
Ta prvi zimski sneg pa ni dolgo ležal, razen po nekaterih zavarovanih kotičkih. V Nealovo srečo je šel skoro ves odlomek proge, ki mu je bil poverjen v nadzorovanje, po ravnem svetu. Prav to pa je obetalo velike težave, ko je jel naletavati suhi, prašni sneg poznih zimskih mesecev in je burja metla z njim po brezvetrni strani griča.
NaroaJLcu in, vso, cLopuea.. tlcoc«,sa, tnalih* oglasov, jo, poslati- tujuOgLajrus&d-dcLak -Jutra,', hublfafuu.
i .Tal. st. zqg 2.
PnJi
trnova,}.
.Hali oglasi, hi, služijo- v posrv^LouaJsva. ul. roajaL ojl- ruxsrutfi*> obasistoa,. vsaka, bastula, ^opar*. — Najmanjši VLasak Din, 5'-. Vrislojbirva, za- šifro Din,
Vulkaniziram
t«e »Tete mvtogume ter
galoše in snežne gumijeve čevlje
fopiavijaui kolesa ln motorje P Škafar, Ljubljana, Rimska cesta IL	12
Snežne čevlje
in galoše dajte v popravilo e a m o strokovnjaku Avg. Skot-u. čevljarju, Borštnikov trg it. 1 (za dramskim gledališčem).	40831

Vajenca
b primerno šolsko izobrazbo sprejme v trgovino Ivan Ploh, Ptuj. Hrana in stanovanje v hiši.	553
Prodajalko
za mešano stroko, pošteno in delavno, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. M. Berdajs, Maribor.
508
Trg. pomočnika
manufakturne otroke, z večletno prakso in prvovrstnimi referencami sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Engro Ljubljana i. 570
Služkinja
za hišna dela, ki zna samostojno kuhati — razume nemško ali italijansko, dobi stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
717
Natakarico
pridno in pošteno, s kavcijo 1000 Din sprejmem za gostilno v bližini tovarne. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	689
Mlinarja
samskega, treznega, nad
35 let starega, sprejmem s 1. februarjem v kmečki inlin s 3 pari kamnov in stopi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »1500*.	693
Trg. pomočnika
mešane stroke, mljašega, sprejmem takoj ali pozneje Dopise na oglasni oddelek »Jutra. pod šifro »Zvest«.
390
Biro «Central»
Beograd, Vašim 6. preskrbi najboljšo služinčad za Beograd in deželo ter oddaja službe kuharicam, blagajni-čaTkam. natakaricam, hiš-nam, godbenikom, slugom in raznim drugim uslužbencem. Ima poseben oddelek tudi za pisarniško osebje 5n službe.	240
Služinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu — ako se zglase v birou Ekonomija. Beograd, Vasina olica 11.	41037
Majhna rodbina
sprejme pošteno služkinjo, prednjih let. Pogoj: Snažna in kuhanja vešča. Plača dobra. Brez perila. O. K.. Nunska 21.	680
Frizerko
pridno in agilno ter prvovrstno delavko sprejmem takoj ali pozneje. Plačam 2500 in tudi več, oziroma sprejmem odgovarjajočo tudi v družabništvo. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Odgovarjajoča*.	566
Provizij, potnika
zanesljivega in dobro vpeljanega v Sloveniji, ki se razume na prodajo čevljev, sprejmem takoj. Pismene ponudbe z navedbo referenc, starosti itd. je poslati tvrdki Matej Orehek, Ljub-ijana. Kolodvorska ulica £t. 26.	735
Zastopnico
ki je voljna obiskovati privatne stranke, sprejmemo za dober predmet, ki je potreben v vsaki hiši. Ne gre se za prodajo. V poštev pridejo iteligentne, reprezentativne dame, z darom govora. Služba stalna.— Ponudbe po možnosti s sliko pod «Št. 999» na oglasni oddelek «Jutra».
691
- i ^ ti , ' -X. -
Potnik
alkoholne stroke, sprejme za vso Slovenijo še eno tvrdko. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Solidnost 68».	569
Šivilja
za perilo, obleke in deške oblekce, gre po nizki ceni na dom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. " 745
Nogavice
vsakovrstne pletem po naročilu — tudi za trgovino. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*.	730
Kuharica
samostojna, pridna in poštena, želi samostojno službo pri kakem večjem podjetju Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	549
Elektro-obratovodja
zanesljiv, popolnoma samostojen, vešč vsestransko elektrotehničnih iu strojnih popravil ter montaž, usposobljen vzdrževanja obrata visoke in nizke napetosti, z večletnimi spričevali, na vodilnih mestih, star 45 let, z elektrotehničnim izpitom. želi premeniti službo, in išče stalnega n.mie-ščenja. lahko tudi s kavcijo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Strojnik 833» 550
Opekarski mojster
samostojen vodja, z večletno prakso, želi službe kot vodja. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pori »Vesten 1928».	622
Tehnični uradnik
z varščino, vpokojenec — želi službe 7 tehničnem podjetju ali oskrbovanje večfih stavb. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «Tehn. uradnik«.	337
Natakarica
stara 22 let, s štiriletno prakso, želj službo v boljši gostilni, kjerkoli v Sloveniji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Praksa«.	713
Službo hišnika
želi stranka brez otrok. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mirna 100>.
684
Natakarica
doma iz gostilne, želi službo za taloj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
672
Mizarski pomočnik
mlad, želi službe v stroj, misarstvu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.	673
Izurjena pletilja
zmožna vseh del, želi službe. — Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*.	679
Postrežnico
sprejmem na Emonski cesti Naslov v oglasnem oddelku »Jatra*.	669
Samostojna
kuharica
želi službe pri financarjili. Naslov v oddelku finančne kontrole v Cirknici. 696
Kot blagajničarka
želim službo v kakem hotelu ali restavraciji Prvi mesec grem tudi brezplačno. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »K. L. 1928*.	714
Prodajalka
ki je že delj časa samostojno vodila trgovino mešanega blaga in špecerije, z dobrimi spričevali, agilna in zanesljiva, želi službe Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Dobra postrežba«.	40292
Prodajalka
mešane stroke, želi službo v mestu ali na deželi. — Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod šifro »Poštena*.
744
Službo h konjem
želi vojaščine prost mladenič. — Vešč je popravila orodja in vprege, kakor tudi dela na polju. Nastopi takoj ali po dogovoru. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	731
Šivilja
dobro izurjena, ki se je učila v mestu, želi službe. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra. v Mariboru pod »Dobra moč«.
741
Kuharica
ki razpolaga z zelo lepimi spričevali, želi službe pri manjši družini, najraje v Mariboru. Naslov pri podružnici »JutraT v Mariboru.	742
Plačilna natakarica
z večletno prakso, vešča tudi kuhanja, želi primerne službe za takoj, najraje v mestu, event. gre tudi na deželo. Reflektira samo na dobro in stalno službo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	732
Šivilja
izurjena tudi v vezenju in izdelovanju perila, želi službe. Gre tudi na dom Cenj. ponudbe na upravo »Jutra» v Mariboru pod »Šivilja*.
743
Dopisni knjigovodski tečaj (KTA)
Od najnižje do najvišje stopnje. Knjigovodstvo in sorodni predmeti po posebni metodi Ne zamudite edine ugodno prilike Postanite organizator in bilancist! — Vaš trud bo minimalen — stroški neznatni in uspeh velik! Dopisni slušatelji se še sprejmejo — Zahtevajte prospekte! Pisarna- Konzorcij dopisnega knj. tečaja, Ljubljana. Vogelna ulica 3.
633
Akademik
poučuje razen francoščine vse srednješolske predmete, tudi za hrano. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Filozof*.	682
Drva
Hrastova parketna odpadke od žag* ter mehka drva po nizki eent dostavlja ua dom parna Žaga V Scagnetti -Ljubljana, u roreniskiro kolodvorom	86
Motvoz
(špago; kupite najceneje direktno ▼ tovarni Mehanična VTvarna Šinkovec Grosuplje.
861
Lutzovo peč
rabljeno samo en meseo, prodam. Naslov pove ogl. oddelelk »Jutra*.	649
V j t, pristojbin*, jt, oparlas h, oovuvn. z tuirocilim,, so--cent, oglasu a*, prvobcua Čekov/it, račun, pošbu, ira, nUrucs {juMpxna,šl tt&4X
______t <Loporoxrasifa ui, oglasu brgousktgct, alt,
rrtkLamsiAga. isuxca^a, ■ vsaka btsuia/ Vut, — Maj-aoanjši zji&sek Vin, toVristojbata, za, šifro J)in, 5*-»
Premog, drva, koks J
in oglje nudi družba »Ilirija«, Dunajska cesta 46 ^poleg Iv Zakotnika) le-lefOD 2820	208
Prejemalca blaga
(Stiickpassierer), dobro izurjenega, sprejme takoj velika tkalnica v Sloveniji Ponudbe je nasloviti s prepisi spričeval itd. pod značko »Prejemalec blaga* na oglasni oddelek »Jutra*	523
Perje
gosje, račje, kokošje in purje proda vsako množino in po najnižji ceni tvrdka E. Vajda, Cekovec. Medji-murje. Telefon št. 59, 60, 8 535
Železno peč
prodam v Rožni dolini — cesta II, št. 6	705
Peč na žaganje
dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	707
Salonsko obleko
lepo, prodam za 600 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	709
Pletilna stroja
št. 8/80 in 8/40. malo rabljena, prodam po zelo ugodni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
710
Kompletno spalnico
in več drugih reči prodam v Križevniški ulici št. 11/1 711
Pletilna stroja
Dubiet in Ideal prodam. — Kdor kupi stroje, dobi stalne odjemalce. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..
712
Hlev in skladišče
želim ter prodam 4kolesni
ročni voziček
Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	685
Šupa
od vseh štirih strani obbita dolga 10 m, široka 6 m, v dobrem stanju. pripravna za hišo, poceni naprodaj na Opekarski cesti št. 31.
701
Novo sedlo
prodam. Naslov v oglas.
oddelku »Jutra«
702
Spalno pohištvo
skoraj novo, radi selitve za polovično ceno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	719
Novo zimsko suknjo
in žaket prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
728
Železen štedilnik in drsalke
naprodaj v Grablovčevi ul. št. 8 (ob Martinovi cesti).
733
Dva gospoda
sprejmem na hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	700
Več goSpodičen aH gospodov
sprejmem poceni na fino domačo hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
556
1 vagon slame
kupi Oskrbništvo graščine Boštanj ob Savi.	522
Česna
večjo množino proda Josip Lah, Osluševci pri Ptuju.
671
Kujiinz
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Černe — juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3 38
Modele
za cementne cevi kupim.
Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Dobro ohranjen 2*.	602
Železne cevi
1—2, rabljene, v dolžini 1.5—4 m, skupno približno 300 m kupimo takoj. Dopise na Elektraruno Fala d d., Maribor, Aleksandrova cesta 14/11.	516
Slike
znanih nemških in avstrijskih slikarjev 19. stoletja kupim po ljubiteljski ceni. Pismene ponudbe tndi od zunaj naprošene pod šifro »Z opisom in signaturo* na oglasni oddelek »Jutra*.
422
Enonadstr. vilo
dvostanovanjsko, ob Dunajski cesti kupim. Ponudbe pod »Moderno urejena* na oglasni oddelek »Jutra* 716
Trgovsko hišo
z gostilniškimi prostori, z majhnim vinogradom, vrtom in sadonosnikom prodam na deželi, v lesnem kraju Naslov na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Brez konkurence*. 690
Trgovino
mešanega blaga, dobro vpeljano. z vso zalogo in inventarjem, na zelo prometni točki prodam za 150.000 Din. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Velik promet 150*. 618
Delikates. trgovno
z vinotočem. v sredini mesta. na najprometnejši točki prodam radi bolezni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	471
Pisarno
prostorno, s telefonom, v sredini mesta takoj oddam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod »Ugodno 250«.
678
Lokal
rabim v sredini mesta. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Rabim*.
703
Gostilno
na Glavnem trgu v Novem mertu oddam takoj v najem kavcije zmožnemu ponudniku. event. tudi prodam s hišo. Pojasnila daje Poula. Novo mesto. 524
Trgovino
delikatesno ali slaščičarno, z nekaj zaloge, dobro vpeljano na prometni točki v Ljubljani vzamem event. takoj v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dober promet«.	604
Majhno posestvice
v bližini žel. postaje, s prostim stanovanjem vzamem takoj v najem. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*.	7^5

Stanovanje
2 sob, predsobe, kuhinje in pritiklin oddam takej v Sp. Šiški, Slovenska c. 24.
727
Stanovanje
v Mariboru
3 sobe in kabinet, z elegantno opremo poceni prodam takoj. Visoki parter, 5 minut od glavnega kolodvora. Dopise pod »Duško 1909* na podružnico Jutra v Mariboru.	661
Stanovanje
1—2 sob in kuhinje s pri-tiklinami želi tričlanska drnžina za febiuar ali maj. Plača tudi naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Cisto in šolnino*.
236

Sobico
zračno in čedno opremljeno takoj oddam gospodični na Resljevi cesti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
660
Sobo
oddam 2 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	222
Lepo sobo
opremljeno, z uporabo kopalnice, event. klavirjem oddam 1—2 osebama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	41210
Prazno sobo
želim za pisarno v sredini mfsta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »1928* 704
Sobo
parketirano oddam gospodični, event. z vso oskrbo, v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
706
Krasno sobo
oddam 1 ali 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	708
Filozofinja
želi sobo, event. proti in-strukciji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Študij*.	715
Sobo
oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
668
Prazno sobo
s posebnim vhodom in elektriko oddam v Trnovem — Koseskega ulica 20. 670
Boljšega gospoda
sprejmem kot sostanovalca Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	675
Sobo
prazno ali pol opremljeno, popolnoma separirano oddam v Bethovnovi ul 9/II.
676
Visokošolka
išče za takoj zračno in čisto« sobo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra, pod šifro »Visokošolka 20*. 681
Sobo s štedilnikom
oddam takoj zagonskemu paru brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
683
Starejša ženska
ves dan odsotna, želi prazno (tudi podstrešno) sobico za takoj ali s 1. februarjem. Ponudbe na oglasili oddelek »Jutra* pod šifro »Mirna*.	687
Miren gospod
želi skromno sobico za čez dan spati, s 15. jan. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Sobica*.
739
Opremljeno sobo
elegantno, a posebnim vhodom in elektr. raisvetljavo želim v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Soliden 65*.
722
Stalna gospodična
želi kabinet, event gre tudi kot sostanovalka. — Ponudbe na »Salon Mila«, Dunajska cesta 7. 699
V vili
blizu Tivoli oddam 2 mali sobi, vsako zase. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
362
Opremljeno sobo
s prostim vhodom oddam. Pogledati od 1.—5. pop. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	720
Privatnik
soliden gospod, želi majhno opremljeno sobo v boljši hiši. s 1 februarjem Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Privatnik*.	721
2 sobi
s posebnim vhodom želim v bližini Tabora za čas od 15. jan. do 15. febr. Plačam dobro. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »En mesec«.	724
Dijaka
sprejmem v popolno oskrbo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	726
Dama
želi čisto, opremljeno soboj event. z vso oskrbo, pri dobrih ljudeh, za dobo 2 mesecev, na deželi, v bližini Ljubljane. Ponudbe E navedbo cene pod »Blizu postaje* na oglasni oddelek »Jutra*.	729
Opremljeno sobo
oddam na Taboru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
723
2 gospoda dijaka
sprejmem na stanovanje na Rimski cesti 24 (priti. 2. vrt. ds)	736
Sostanovalca
sprejmem v lepo sobo z vso oskrbo na Starem trgu št. 20/1.	738
sprej
Nasl ov v oglasnem oddelku
Dva gospoda
jmem kot sostanovalca
»Jutra*.
740
Tk/piti
Simpatičen
Ljubljančan
uradnik, želi dopisovati s samostojno gospodično do 30 let. ki ima 6obo zase. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Plesalec*.
666
16. avgust
Nisi zapuščen, moja duša je vedno pri Tebi. Nimam naslova.	674
Živahna dama
želi korespondirati z inteligentnim gospodom Dopise pod »Avijon Ljubljana* na oglasni oddelek »Jutra* 698
Mlada dama
želi živahne korespondence z mornariškim častnikom Kor«spondenca pod značko »Nemeza* na oglasni oddelek »Jutra*.	697
Lilija in vrtnica
želita dopisovati z gospodoma srednje starosti. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Lilija in Vrtnica št. 210*.	718
Posestnik
z milijonskim premoženjem, četrt ure od Ljubljane — star 30 let, želi poročiti gospodično ali vdovo brez otrok, s primernim premoženjem. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Srečna bodočnost 1928*. Tajnost zajamčena. 623
Opica
majhna, popolnoma krotka, poceni naprodaj. — Dopise pod »Opica* na oglasni oddelek »Jutra*.	692
Kanarčki
harcerji, z rodovnikom poceni naprodaj v Sp. Šiški, Medvedova cesta 17. vis. pritličje, desno.	734
Kot družabnica
e 30—4U.000 Din pristopim k dobro idoči stvari. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Trgovina 5«.
005
tl»
GRAMOFONE
in najdovršenejše, električnim potom posnete plošče (najnovejše šlagerje) nudi
Eni. Fischer, Zagreb
Jurišičeva ul. 6/11
Zahtevajte specijalno ponudbo in popis vseh plošč!
m
Harmonike
prvovrstne, pravo ročno delo, po Din 80 komad raz pošilja izdelo valnica har-:Slovenija*, Ptuj 1. Znesek je v poslati naprej, ter priložiti 22 Din za poštnino. Trivrsitne in hroma-tične harmonike za obroke
monik
	Pianino
dam v	najem. Naslov pove
oglasni	oddelek »Jutra*.
	737
	
Dotični gospod
ki je bil v soboto na Sokol. maškeradi (Bellevue) ter zamenjal galoše, naj jih nemudoma vrne na naslov: Burger, Gosposvetska cesta 13/33. Njegova desna peta popravljena.	686
Pes nemški ovčar
7 mesecev star, ki 6liši na ime »Lord*, se je zatekel. Ako kdo ve zanj, naj javi proti nagradi Valentinu Battelino, Rožna dolina — c. XV18.	677
Zlato verižico
damsko, z obeskom v obliki knjige, Bem izgubila. — Najditelj naj jo blagovoli proti nagradi oddati v Bethovnovi ulici štev. 9/TI — levo.	695
Najdebelejša dama
postane vitka — če hoče.
Uspeh viden že v par dneh — To dosežete z uporabo angleškega radioaktivnega preparata »S a n o s* čudo, ki daje moderno ravno li-nijol Uspeh zajamčen, sicer povrnemo denar Cena zavojčku franko 83 Din. — Uporaba zunanja, navodilo priloženo Naročila na naslov: »Sanitaria*. Crikve-nica. Primorje	40796
Strojnik
ki je strokovnjak tudi za popravila opekarskih strojev, se sprejme k stroju »Lancz«.
Ponudbe z označbo zahtevkov na: Hartner, Murska Sobota.
Porotni prstani
Poročni prstani Poročni prstani Poročni prstani
F. ČUDEN V™
Zastopnika
za patentirani hišni množinski predmet ob veliki možnosti zaslužka
iščemo.
Dopisi na „Ingenieur" Beograd, pošt. pretinac 298.
Svetovno znane original EM.AJLIRANE
prave
Lutzove peči
prvovrsten fabrikat tvornice Wwe. LUTZ & SOHNE BLUDENZ
IN EMAJL TABLICE Z NAPISOM
ima v Jugoslaviji v zalogi samo inž. MATE GUZELJ, Ljubljana. Šiška, Jernejeva cesta štev 5 (blizu cerkve Sv. Jerneja), na dvori* šču pod hišo Celovška cesta 58.
Radi velike zaloge SPOJK
(Klammer) damo vsakemu
popolnoma zastonj
prvovrstni strojček za spajanje listov, znamke SKREBA, ako dotični naroči naj« manj deset škatlic Skreba^spojk.
A. PRAŠELJ, ZAGREB
MARG.* RETSKA 4.
Zahvala.
Vsem, ki so mi stali med dolgotrajno boleznijo in ob smrti mojega dobrega soproga in očeta s sočustvovanjem in pomočjo ob strani, izrekam tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo.
Osobito zahvalo pa sem dolžna gosp. načelniku E. Antosievichu za vso veliko požrtvovalnost tako ob bolezni kakor tudi ob smrti blagega pokojnika, gg. kolegom dragega rajnika iz postaj Čakovec, Maribor in Ljubljana z gosp. postajenačelnikom Ludvikom na čelu, gospodom zastopnikom ravnateljstva drž. žel. v Ljubljani, gosp. Ernestu Vargazotiu za tolažihie besede ob odprtem grobu. si. pevskemu društvu «Sloga» za v srce segajoče žalostinke, si. železničarski godbi «Sloga» ter vsem onim, ki so s cvetjem obsuli poslednji dom mojega nepozabnega soproga.
Iskrena zahvala tudi vsem onim. ki so v tako mno-gobrojnem številu spremili nenadomestljivega rajnika na njega zadnji poti.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 11. jan. ob 7. v žirpni cerkvi Sv. Jakoba v LJubljani.
LJubljana. 7. jan. 1928.
IDA DORRER v svojem in v imenu svojih sinov MARJANA in TONČKA.
Urejuje Davorin RsvJjeou Izdaja za Konzorcij cJntra* AdoJi Ribnika*, Za Narodno tbkatao dd, kot tiakamarja Fran Jezerftek. Za Inseratni del Je odgovora Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani,