izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32"—, polletno Din 16"—. četrtletno Din 9'—, inozemstvo Din 64'—. " jpoštno-čekovnl raCun fitev. 10.603.
V P
[pravnlštvo: Telefon 2113.
Cene lnseratom: Cela stran Din 2000—, pol strani Din 1000—, četrt strani Din 600'—, 'It stran) Din 250—, «/.t strani Din 125—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1—i
smo ostali mož beseda — Icaf pa vi?
Ko smo objavili 701etnico »Slovenskega gospodarja«, smo obljubili, da bomo kot jubilejen dar dali naročnikom prilogo »Naše slike«, tiskane na posebnem papirju. Mi smo ostali mož beseda. Danes imate prvo številko »Naših slik«, ki vas popelje na bojišče, ki je sicer daleč, ki pa tudi na nas vpliva, na bojišče, kamor so uprte oči vsega sveta. Tudi vse naslednje številke bodo imele zanimive slike, katere se bo izplačalo shranjevati.
Ko smo mi dali svojo besedo, smo vas prosili, da nam za jubilej pridobite vsak vsaj enega novega naročnika. Nekateri so bili res požrtvovalni! V gotovih krajih in ljudeh imamo neustrašene in delavne prijatelje. Hvala vam! Vse one, ki niso imeli prilike dosedaj kaj storiti za »Slovenskega gospodarja«, prosimo, da to storijo vsaj tekom februarja! Povabite sosede, da si ogledajo prilogo. Ob tej priliki pa se razgovorite z njimi. Bodite tudi vi mož beseda in pridobite nam vsak enega novega naročnika!
List zastonj?
»Slovenski gospodar« se vseh 70 let, kar izhaja, vzdržuje z naročnino in inse-rati. Zato ga nismo mogli in ga ne moremo pošiljati zastonj, kakor nekateri krogi, ki pošiljajo liste brezplačno, pa narod na drugi strani doplačuje! Mi nimamo nobenih fondov. Naši prijatelji so sicer v vladi, toda v vladi se gospoaari pošteno
V NAŠI DRŽAVI.
žalna seja narodne skupščine za rajnim angleškim kraljem se je vršila 22. t. m. Sejo je otvoril predsednik skupščine Či-rič, ki je imel spominski govor, katerega so vsi poslušali stoje. Govornik je slavil zasluge pokojnega kralja za celi svet in posebno še njegovo naklonjenost do Srbije med svetovno vojno in do Jugoslavije od preobrata. — Angleški poslanik v Beogradu se je zahvalil predsedniku narodne skupščine čiriču za izkazano sočustvovanje ob smrti kralja Jurija V.
Ali je to delo za ljudstvo? V narodni skupščini v Beogradu, izvaja opozicija, obstoječa iz JNSarjev in Jevtičevcev, obdukcijo. Poslanci besedičijo, iščejo dla-
in se javni denar ne uporablja, kakor se je preje uporabljal. Ni čuda, da je prejšnja vlada pustila tako prazne blagajne, da je bilo treba celo plače znižati, da je bilo mogoče državno gospodarstvo vzdržati. Mi lista ne moremo pošiljati zastonj! Naš »Slovenski gospodar« je itak med najcenejšimi tedniki v naši državi, ne dela nikakih dobičkov, zato je treba sproti plačevati naročnino! Radi pri stalnih naročnikih upoštevamo, če nam pišejo, da bodo kmalu plačali, pa trenutno ne morejo, toda tudi tukaj moramo povedati, da preko dveh mesecev ne moremo čakati. Mi moramo plačati vse naprej in zato moramo tudi naročnino naprej prejeti. Nihče naj nam torej ne zameri, da mu lista zastonj ne moremo pošiljati!
Imate še položnice?
Letos smo vam poslali dvakrat položnice. Enkrat za vas in enkrat za vašega soseda, ki še ni naročen na naš časnik. Vsaka položnica naj se izpiše in naj en del ostane vam v spomin, da ste bili v 70. letu »Slovenskega gospodarja« njegov naročnik. Najbolje je, če se plača naročnina celoletno (32 Din), kdor pa tega ne zmore, pa naj plača le četrtletno 9 Din, bo pa zopet pozneje doplačal.
Prijatelji! še je čas, da stopite v krog naših naročnikov, katerih imena bomo shranili ob 701etnici našega »Slovenskega gospodarja«!
ke v jajcu, se kregajo in prepirajo, kričijo in tulijo, ropotajo in razbijajo, da je vsako delo za ljudsko blaginjo onemogočeno. Če so med ljudstvom, jadikujejo o krizi, v parlamentu pa z divjim krikom, vikom in ropotom preprečujejo vse, kar bi moglo biti ljudstvu v prid. Vsled ob-strukcije so seje narodne skupščine prekinjene za teden dni. Med temi obstruk-cionisti so tudi nekateri slovenski poslanci, bivši kmetijci in bivši demokrati. Ali zato prejemajo plače kot poslanci?!
Kdaj bodo volitve? Mnogoteri sprašujejo, kdaj bodo" volitve v narodno skupščino. Našemu ljudstvu bi bilo prav, da se take volitve vršijo v bližnji bodočnosti, da se iznebi poslancev, ki so prišli v parlament po milosti Jevtiča, ne pa po Volji naroda. O terminu volitev se še ne ve nič izvestnega. G. minister dr. Anton Korošec je v Ljubljani povedal, da ne bodo volitve razpisane, preden se ne bodo razmere v državi uredile in duhovi po-
mirili. Sedaj je kmetijski minister Sveto-zar Stankovič izjavil, da volitev v narodno skupščino letos ne bo. Imeli pa vendar bomo še letos volitve in sicer občinske volitve, ker letos poteče leta 1933 »izvoljenim« (povečini z nasiljem in goljufijo) občinskim svetom poslovna doba.
Gospodarska konferenca v .Ljubljani Trije ministri so se udeležili gospodarsko konference v Ljubljani, kjer so zadnjo nedeljo razpravljali o korakih, katere bo treba podvzeti, da se olajša hudo breme, ki je zadelo radi sankcij proti Italiji naš lesni trg. Tem posvetovanjem so prisostvovali: minister za šume in rude Djuro Jankovič, gradbeni minister dr. Kožulj, zastopnik trgovinskega ministra dr. Vrba-nič in minister dr. Mihael Krek.
Znatno zboljšanje invalidskega zakona. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič je dal pojasnilo glede izprememb in dopolnitev invalidnega zakona. Najvažnejše v novi odredbi je, da bodo imele osebe, ki plačaio 120 Din osnovnega neposrednega davka, pravico do prejemanja invalidnine v višini 100%. Taiste osebe, ki plačajo do 130 Din osnovnega neposrednega davka, bodo prejemale 90% invalidnine, osebe do 140 Din davka 80%, do 150 Din davka 70%, do 160 Din 60% in do 170 Din 50% odrejene invalidnine. S to odredbo je vrnjena invalidnina 17.416 osebam, ki so zgubile invalidne prejemke z zakonom iz leta 1929. Druga važna dol neba nove od redbe je, da taiste csebe, ki so zamudile rok za predložitev prijave, lahko v roku šestih mesecev, računajoč od dneva, ko stopi nova odredba v veljavo, naknadno vložijo prijavo. Nova odredba je želo velike važnosti za pravično ureditev invalidskega vprašanja.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Ostavka francoske vlade. Ker so odpovedali ministrskemu predsedniku Lavalu sodelovanje radikalni ministri s Herrio-tom na čelu, je odstopila 21. januarja celokupna vlada. Predsednik republike Albd Lebrun je poveril mandat za sestavo no" ve vlade bivšemu ministrskemu predsed* niku in notrajnemu ministru Sarrautu.
Nova Sarrautova francoska vlada. Albert Sarraut se je pogajal z odločilnimi parlamentarci 24. I. do 3. ure zjutraj.. Opoldne 25. I. mu je uspelo, da je sestavil novo vlado, ki tvori edini izhod iz popolnoma zamotanega političnega položaja. Predsedstvo in.notrajne zadeve je obdržal radikalni socijalist Sarraut. V vladi je še razen predsednika 7 radikalnih socijalistov, 1 konservativec ima ministrstvo pravde in 1 konservativec je dr« žavni podtajnik v predsedstvu vlade. Zu-
nanji minister Flandin je centrumaš. Razen Flandina so še v vladi 4 centrumaški ministri in 1 centrumaš je državni pod-tajrpk - notrajnem ministrstvu. Tri ministrska mesta so zasedena cd politično neodvisnih »a uosti.
KROG SPREMEMBE NAAKu	:
PRESTOLU.
Po smrti kralja Jurja V.
V zadnji številki smo poročali na kratko o smrti 70 letnega angleškega kralja Jurja V. Angleški kralj je umrl ob isti uri in minuti kakor njegov kraljevi oče Edvard VII. leta 1910.
Ob smrtni postelji so stali kraljica Mary in 4 sinovi.
Po starem običaju je notranji minister najprej obvestil o smrti londonskega župana. Dvorski glasnik je oznanil ob drugi uri po polnoči v starinski uniformi z balkona kraljevske palače v Sandrighamu kraljevo smrt z besedami: »Kralj je mrtev! Živel kralj!« Več tisočglava,.množica je sprejela to vest molče in odkritih glav. Truplo pokojnega kralja so 21. jan. položili v navadno leseno krsto iz bukovega lesa, katero so napravili sandringhamski domačini ter so ga nato prenesli v kapelico v Sandrighamu. Od tam so prepeljali krsto v London in so položili kraljeve zemeljske ostanke na mrtvaški oder v westminstrski opatiji. Ko so truplo balzamirali, so ga položili na mrtvaški oder v slavnostni westminstrski dvorani, kjer je sprejemal pokojni pred meseci čestitke k 25 letnemu vladarskemu jubileju.
Dvorno žalovanje in streli vojnih ladij.
Dvorno žalovanje bo trajalo leto dni in sicer bo šest mesecev globoko žalovanje, pozneje pa takozvano malo žalovanje. Dvorno žalovanje velja za vse člane kraljevskega doma ter za vso oboroženo silo angleškega imperija. V dobi globokega žalovanja prve tri mesece ne bo nobenih zabav, pozneje pa samo resne gledališke predstave. Zabavišča ostanejo zaprta vsaj tri mesece.
Vse angleške vojne ladje so po starem običaju oddale 21. I. dopoldne v znak žalovanja za pokojnim kraljem 70 topovskih
strelov, to je toliko, kolikor je bilo pokojnemu kralju let.
Sožalja iz celega sveta.
Pokojni angleški vladar se je veselil radi svoje miroljubnosti spoštovanja in ljubezni po celem svetu. Ko j po njegovi smrti so bile odposlane iz vseh držav angleškemu dvoru žalne brzojavke in so se vršile posebne žalne seje zbornic, kjer so se spominjali v govorih zaslug velikega kralja.
Kraljevi mrtvaški oder obiskujejo ljudske množice.
Dne 24. I. zjutraj so položili krsto s truplom kralja Jurija V. v westminstrski opatiji v Londonu na mrtvaški oder. — Ljudskim množicam je bila dana priložnost, da so lahko počastile pokojnega vladarja. Levo in desno so stražili krsto častniki dvornih polkov vseh vrst orožja. Na stotisoče ljudi je čakalo, da je lahko korakalo v neprestano se premikajočem sprevodu mimo odra. Zelo mnogo poset-nikov je počastilo kraljevo truplo s cvetlicami.
Pogreb
kralja Jurija V. se je vršil v torek 28. I. z vsemi običajnimi slovesnostmi. Udeležili so se pogreba: belgijski in danski kralj, naš knez-namestnik Pavle, predsedniki republik in tujih vlad in predstavniki vseh vladarskih hiš.
Novi angleški kralj.
Koj po smrti Jurja V. je postal njegov naslednik njegov 41 letni sin, ki je bil znan pod imenom princ Valeški. Novi kralj se imenuje Edvard VIII. in je neoženjen. Zadnji samec na angleškem prestolu je umrl v osebi Jurja III. I. 1820.
Novi kralj je bil najprej zaprisežen na ustavo in je izjavil, da bo vladal strogo po določbah ustave.
Popoldne 21. jan. sta se sestali obe angleški zbornici k skupni seji, na kateri je bil proglašen princ Valeški za novega kralja Edvarda VIII. Člani obeh zbornic so prisegli zvestobo novemu vladarju.
Dne 22. jan. je naslovil novi kralj na vojsko in mornarico posebno poslanico, v kateri je izrekel zaupanje v neomajno zvestobo vseh vojakov in mornarjev.
je tudi nekaj učiteljev. Radi tega jadiko-vanje in zgražanje v gotovih krogih. Zakaj pa se ti ljudje niso zgražali, ko je JNS prestavljala brez stvarnih razlogov uradnike, profesorje in učitelje samo radi tega, ker niso hoteli biti brezdušni sluge režima ter niso mogli delati proti svoji vesti, proti pravičnosti in poštenosti?! Kje je bilo njihovo zgražanje takrat, ko so može in očete trgali od žene in otrok ter jih pošiljali kot politične kaznjence v tujino?! Ali je bilo prav, ko je neki učitelj, da navedem samo en slučaj (postrežemo pa lahko s celo vrst jo slučajev), naznanil nekega mladega moža radi »proti-državnih« plakatov, da je dotični bil tri mesece zaprt ter plačal 1100 Din globe? In ob petomajskih volitvah ga je zopet hotel spraviti v kajho, češ, nekaj zapora mu ne bi nič škodovalo.
Doba JNS je bila za učiteljstvo malo častna in nesrečna doba, ker je ustvarila prepad med ljudstvom in učiteljstvom, katero je nastopalo proti ljudstvu. Niso to bili vsi, odkrito to priznamo, pa bilo jih je precejšnje število, ki so s tem svojemu stanu storili slabo uslugo. Še slabšo uslugo delajo svojemu stanu tisti učitelji, ki odobravajo še zdaj tako ravnanje, ker ne morejo najti pota do duše našega naroda, ki je globoko verna ter zahteva vzgojo slovenske mladine po resnicah krščanske vere in po načelih katoliške morale.
Tak učitelj se je zatekel v podeželski list nekdanjih in sedanjih JNSarjev, v »Domovino« ter je v njej (16. januarja) objavil članek v »obrambo učiteljskega stanu«. Misli pa, da bo učiteljstvo najboljše obran'1 s tem, da napada krščanske liste, češ, »da jim je jedro moči v ljudski nepoučenosti«. Kajpada tak svobodomiseln učitelj je do vrha poln magacin same učenosti! Kako bi tak »učitelj prosvetljevalec«,. da se poslužimo besed »Do-movininega« člankarja, »več ne dvigal neukih ljudi, jih več ne vzgajal, jim več ne odpiral oči in jih več ne sproščal raznih okovov, ki vise ko Damoklejev meč nad njimi«! Pustimo v nemar, da je ta prosvetljevalec zabredel v nelogiko, ko govori o okovih, ki visijo kot Damoklejev meč nad človekom! Bolj nas zanima, kaj misli pod Damoklejevim mečem. To je kajpada — saj ne more biti o tem dvoma
—	klerikalizem. »Klerikalna strahovlada«
—	člankar poudarja Sušteršič-Lampetovo dobo — »je ravnala z narodnimi učitelji, kakor z lutkami.« Dokaz za to trditev je ta učitelj — prosvetljevalec ostal dolžan. Zgodovinsko dejstvo pa je, da nobena stranka med našim narodom ni tako poniževala učiteljstva do uloge lutk, kot je to storila JNS. In te lutke niso »dvigale neuke ljudi, jih vzgajale, jim odpirale oči ter jih sproščale okovov«, marveč te lutke so izvrševale nemoralna dejanja laži, ovajanja, nasilja in kraje volilnih glasov. In takšnega lutkovanja bi mi radi rešili učiteljstvo za vedno. Učitelj ne bodi lutka nikomur, marveč bodi vzgojitelj otrok po želji in zahtevi staršev in slovenskega ljudstva, ki sta mu nadvse dragoceni 2 od škofa Slomšeka tako poveličani svetinji: Sveta vera katoliška in beseda materina.
Potrebna beseda.
Ni je bilo usodnejše, grše in žalostnejše dobe v politični zgodovini našega naroda, Odkar živi v naši jugoslovanski državi, kot je bil čas JNS paševanja v državi, osobfto v naši ožji domovini. Pod tem pa-Ševanjem je narodno gospodarstvo jadr-no propadalo do tistega obupnega brez-dna, ki v njem zdaj zdihujejo vsi stanovi našega ljudstva, osobito kmečki stan. JNS mogotci, krajevni, okrajni in pokra-
Ž'inski, so v javnem življenju nastopali ;ot pravcati paše. Kdor ni hotel pod njihovim strankarskim bičem na kolena, je bil zaznamovan z nevarnim žigom sovražnika države. Ovaduštvo je cvetelo, laži so se proizvajale na cente. Denarnih in zapornih kazni je kar deževalo.
Kar tej žalostni dobi daje posebno obeležje, je dejstvo, da je JNS v svoje hu-dobno-sebične namene izrabljala urad-
ništvo in učiteljstvo. Sreski načelnik je bil navaden priganjač JNS in njenih kandidatov ob parlamentarnih in občinskih volitvah. Učitelj pa se je tej stranki tako slepo udinjal, da se ni pomišljal pri volitvah uporabljati najhujše nasilje ter se ni niti zdrznil, ko je potvarjal kot predsednik ali član volilnega odbora volilne rezultate. Po urejenem načrtu so se kradli glasovi opozicije ter »pripisali« JNS. Kar se je v tem oziru dogodilo pri občinskih volitvah leta 1933, si je ljudstvo globoko zapisalo v spomin, v katerem so nepozabno zabeležene osebe, ki so se spozabile do takih nemoralnih dejanj.
Sedanja vlada hoče dati, kolikor je to mogoče, pravnemu čustvu našega ljudstva zadoščenje s tem, da je prestavila nekaj uradnikov, ki so s svojimi čini postali na starem mestu nemogoči. Premeščenih
v
Širite „Slov. gospodarja"!

Poskusna ločitev cerkve od države. Znani poljski kardinal Hlond, ki je nam Slovencem ostal v najboljšem spominu kot papežev legat na evharističnem kongresu v Ljubljani, preučuje z največjo skrbnostjo in temeljitostjo vprašanje o razmerju države do cerkve. Njegov namen je ostvariti najboljšo obliko tega razmerja. Ko je preštudiral rešitev tega vprašanja po različnih državah, se je odločil za ločitev cerkve od države na podoben način, kakor je vpeljan v Zedinjenih državah Sev. Amerike. Ta sestav se bo uvedel začasno in za poskušnjo najprej samo v dveh škofijah, v Poznanju in Gnieznu. Ako se bo obnesel, se bo razširil na ostale škofije poljske države. Po tem novem sestavu bo cerkev pobirala prostovoljne prispevke od svojih vernikov. Doslej so se ti prispevki pobirali prisilno od državnih davčnih oblasti skupno z davki. Kardinal Hlond pričakuje, da bo ta način odnosa cerkve do države, ki zajamčuje cerkvi večjo svobodo, povsem uspel, ker dobro pozna Poljake, da so vedno kazali veliko da-režljivost in požrtvovalnost napram katoliški cerkvi.
Katoliške šole. Take šole so v popolnem skladu z željami in zahtevami katoliškega ljudstva. Ljudstvo hoče in zahteva po verskih načelih vzgojeno mladino. Takšno vzgojo dajejo samo verske šole. Kjer ne prevladuje verski duh, tam tudi ni vzgoje, kakor jo zahtevajo verske resnice in verski moralni predpisi. Najboljše je šolstvo urejeno v tistih državah, kjer je udej-stven tip (oblika) konfesionalne (verske) šole. Žal, da takšne šolske ureditve ni povsod. V nekaterih državah niso verske šole dovoljene niti kot zasebne. Drugod, kakor n. pr. v Franciji, so dovoljene ter dosegajo velike uspehe. V nekaterih državah, kakor n. pr. v Belgiji, uživajo verske šole občinsko, odnosno državno podporo. In vprav v Belgiji se vidi, kakšno zaupanje ima ljudstvo do verskih šol. Čeprav liberalci in socialisti strastno agitirajo zoper verske šole, število otrok, vpisanih v te šole, od leta do leta narašča. Napredek katoliških šol v Belgiji pa ni samo zunaj-ni, ki se izraža v številkah šole obiskajo-čih otrok, marveč je tudi - notranji, ki se kaže v pouku in vzgoji. Službena poročila šolskih nadzornikov spričujejo, da imajo katoliške šole, zlasti redovniške, pri izpitih veliko večje uspehe ko državne šole.
Katoliška mladina v Španiji. Katoliška mladina na Španskem je organizirana kakor povsod po katoliškem svetu v okviru posameznih škofij. Kakor je bilo ugotovljeno na zadnjem narognem kongresu katoliške mladine, obstoja 42 škofijskih zvez s 1100 društvenimi edinicami. Delavnih članov je nad 45.000. V preteklem letu se je vršilo 18 občnih skupščin in 205 tečajev, ki je na njih sodelovalo preko 12.000 članov. Mladinska organizacija razpolaga s 400 knjižnicami ter sodeluje na 155 krajih pri apostolstvu katehizacije (pouka v Verskih resnicah). Prijavljenih za sprejem v katoliška mladinska društva je nad 20.000 mladeničev in mladenk. V Španiji torej vlada med katoličani živahno orga-
nizacijsko gibanje, in sicer politično, gospodarsko in prosvetno.
škofijsko vodstvo Dekliške katoliške akcije v Mariboru bo priredilo od 7. februarja zvečer do
11. februarja zjutraj v Domu duhovnih vaj pri Sv. Jožefu nad Celjem pod vodstvom gospodov misijonarjev tridnevne duhovne vaje za dekleta. Prijave se pošiljajo do 1. februarja na Misijonska hiša pri Sv. Jožefu, p. Celje.
Iz življenja in delovanja rajnega.
Iz obmejnega Št. Ilja v Slovenskih goricah smo prejeli žalostno vest, da je tamkaj na prijaznem Karlovem podlegel hudi pljučnici za obmejno slovenstvo toliko zaslužni rodoljub g. Franjo Thaler v starosti nad 70 let.
Pred 47 leti je prišel rajni v št. Ilj, kjer je po stričevi in tetini smrti prevzel lepe vinograde in posest z gostoljubno hišo, katero je imenoval »Karlovo«.
Zibelka je tekla Thalerju v Železnikih na Gorenjskem, odkoder je prišel v Št. Ilj kot prava slovenska korenina.
Bil je soustanovitelj bralnega društva ter hranilnice in posojilnice. Njegovo največje delo je pa »Slovenski dom« v Št. Ilju v Slov. gor., ki je bil zelo slovesno blagoslovljen 8. septembra 1910. V Št. Ilju je županoval 15 let in to predvsem v avstrijskih časih, ko so Nemci zastavljali vse moči, da bi iztrgali Slovencem tolikanj važno postojanko, ki je pod umnim vodstvom g. Thalerja zmagovito kljubovala vsem navalom »Schulverina« in »Siid-marke«, dokler ni prišel preobrat.
Kot res pravi Slovenec je bil blagopo-kojni Franjo pobožen katoličan, vedno v prvih vrstah bivše SLS in njegova izredna gostoljubnost je bila znana po celi Sloveniji.
S Thalerjem lega v grob na naši severni meji mož, ki je bil dolga leta požrtvovalni voditelj obmejnih Slovencev in ki bo ostal ša poznim rodovom kažipot, ka-
ko je treba res prav ljubiti, uspešno in neustrašeno delati za blagobit našega naroda.
G. Thaler na zadnji poti.
Na mrtvaškem odru je počivalo truplo pokojnega v Slovenskem domu, odkoder se je vršil pogreb v nedeljo dne 26. I. na šentiljsko pokopališče. Pred hišo žalosti se je poslovil od rajnega mariborski g. podžupan Franjo Žebot. Glasbena Matica iz Maribora je zapela žalostinko. Pogreb je vodil g. kanonik in dekan Ivan Cižek iz Jarenine ob asistenci monsignora Iv. Vrežeta iz Maribora in domačega župnika Bračka. V sprevodu je bilo poleg ljudskih množic iz domače in sosednih župnij več duhovnikov, predsednik Prosvetne zveze g. dr. Hohnjec, bivši minister Ve-senjak, dr. I. Leskovar, dr. Fr. Schau-bach, zastopniki Maistrovih borcev in še razne druge odlične osebnosti. Poslovilno besedo je spregovoril ob odprtem grobu g. kanonik Čižek, ki se je spominjal 40-letnega medsebojnega prijateljstva. V imenu JRZ je govoril g. dr. I. Leskovar. Za Šentiljčane se je konečno zahvalil rajnemu za ves trud in delo domači gospod kaplan Raušl.
Ko so se številni ljudje razhajali z mi-rodvora, so želeli prav iz dna srca rajnemu tolikanj za obmejne Slovence zaslužnemu možu večno plačilo od Vsemogočnega, v katerega je imel tudi nepozabni Franjo najtrdnejše zaupanje!
Osebne vesti.
Duhovniške vesti. Za dekana sta bila imenovana gg. dekanijska upravitelja: Franc Bratušek, kn. šk. konz. svetovalec in župnik v Svetinjah, za dekanijo Velika Nedelja, ter Viktor Lunder, kn. šk. duh. vetovalec in župnik v Kozjem, za deka-
nijo Kozje. — Umeščen je bil g. Friderik Sternad, provizor v Podčetrtku, kot župnik '" n.
Nesreče.
Pet posestnikov pogorelo. Iz Laporja smo prejeli: Nismo še pozabili požarne nesreče, ki je pred kratkim zadela Mateja Sagadina v Laporju, že je našo faro pretresla nova, še strašnejša po svoji grozoti in obsegu. Pretekli teden je v noči od petka na soboto (25. januarja)
Kaj premišljuje gospa Ivanka?
Novo perilo stane veliko denarja, ki ga vsak nfe premore. Toda lepo belo, duhteče in trdno perilo ima pa lahko vsak. Saj terpentinovo milo Zlatorog pere vsako tkanino tako prizanesljivo, da traja dolgo vrsto let. Pri tem pa ga tako temeljito očisti vsake nesnage, da je kar ve* selje. Iz njega kar duhti po snagi in svežosti.
OVOTERPENTINOVO MILO
napravil ogenj strahovito razdejanje v vasi Levic. Goreti je začelo pred polnočjo v hlevu posestnika Černejšeka. Silni veter je v par minutah raznesel ogenj k sosedom. Gasilcev ni bilo, razen z Videza, ki pa nimajo brizgaln». Pogorelo je petim kmetom šest objektov: 5 gospodarskih poslopij in ena hiša, in sicer temle: Čer-nejšek, Gašparič, Šticl Rudolf (tudi hiša), Stupan Julijana in Trunkl. Hudo je pri tem to, da je skoro gotovo bila pri tem zločinskem dejanju zlobna roka in da med nesrečnimi pogorelci dva niti zavarovana nista bila. Prosimo nujno vse v domači in sosednjih farah, da priskočijo na pomoč, zlasti tudi oblasti! Kako si naj pomagajo sami, če pride čez noč polovico vasi v takšno nesrečo Naj naša javna prošnja ne ostane zastonj!
Nesreča voznika. Iz Maribora proti Sv. Urbanu se je vračal zvečer s praznim dvovprežnim vozom posestnikov sin Ivan Pažun. Na nekem ovinku sta zašla konja preveč na kraj ceste in voz se je skotalil s konjema vred več deset metrov globoko. Konja sta se zapletla z vajeti ob veje drevesa. Eden konj se je odtrgal in padel v jarek, drugi se je obesil. Voznik je skušal visečega konja rešiti, a ga je brcnil tako v glavo, da je obležal. Konja, ki se je rešil smrti na drevesu, so ujeli drugi dan po nesreči. Škoda znaša 5000 Din.
Smrtna nesreča. 281etna Marija Margol je šla skozi Ferkov gozd iz Svečan v Cmurek. Med potjo ji je spodrsnilo. Padla je 30 m globoko in se je nabodla na štor. Ko so jo rešili strašnih muk, je kmalu izdahnila.
Sreča v nesreči. Dne 23. januarja pred-poldne je zadel avto kmalu za Slovensko Bistrico tako v obcestno veliko jablano, da jo je zruval s koreninami vred. Tri osebe, ki so bile v avtomobilu za prevoz radenske slatine, so dobile le praske, vozilo pa so tudi hitro popravili, da je lahko nadaljevalo vožnjo.
Povodnje. V sredini minulega tedna so bo bile večje povodnje v spodnjem delu Savinj. doline. Močno narasla Savinja je prestopila bregove v Celju in zalila cesto na Polulah, mestni park in glazijo. V Pe-trovčah se je razlila Savinja do cerkve. Savinja je bila 23. januarja 3.50 m nad navadnim stanjem. Sava se je dvignila Vsled deževja 4 in pol m nad normalo, Vendar ni povzročila nevarnejših poplav. Dne 22. januarja je. divjal nad Mariborom in okolico silovit naliv, ki je povzročil hudo povodenj v Hočah. Hočki potok je pridrvel s tako silovitostjo v noči s Pohorja, da je žalil vas Sp. Hoče. Voda je stala na cesti in v cerkvi nad 1 m visoko. Ljudje so morali sredi noči pobegniti na Več mestih pred grozečo vodno nevarnostjo. Nastopiti so morali gasilci, ki so izčrpali vodo iz cerkve in iz kleti po vasi.
Padec — posledica sj irti. 76 letna vdova Marija Dostal je padla v Laškem tako nesrečno, da ji je počila lobanja. Prepeljali so jo v celjsko bolnico, kjer je umrla kmalu po prepeljavi.
Smrtna nesreča v kamnolomu. V kamnolomu na Humu pri Laškem je skalovje popolnoma zmečkalo 341etnega delavca Franca Bezgovšek.
Dva rudarja hudo ponesrečila v Zagorju ob Savi. V zagorskem rudniku Kisovec sta ee ponesrečila kar dva rudarja, katerima je zlomil plaz zemlje hrbtenico. Prvi po-
Zdravnik med. univ.
DR. HUGON VELKER
otvarja zdravniško prakso na Koroški cesti 10, ob Glavnem trgu
nasproti Cirilove tiskarne. Ordinira od 10—12 in od 13—14.30.
Telefon 25-75.	112
nesrečenec je Jože Likar, mladooženjen rudar, kateremu se je na hrbet vsulo toliko zemlje, da mu je zlomilo hrbtenico in so ga prepeljali v bolnico v Ljubljani. Drugi nesrečnež je Anton Prašnikar, kateremu je zlomilo dvakrat križ. Slednjega je zadela nesreča ravno tam, na isti dan in ob isti uri, kakor njegovega brata Jožeta, ki leži sedaj doma po vrnitvi iz bolnice in se ne more ganiti nikamor.
Plaz se je usul. V občini Hrastnik-Dol je zasul v noči nenadoma plaz vrata in pretežni del zidanice, v kateri so čuli domači in sosedje pri 801etnem mrliču Klan-čerju. Vsled plaza so morali odnesti mrliča skozi okno k sosedu.
Pri pranju padla v močno naraslo Savo in utonila. V močno narasli Savi pod Sav-ljami je prala perilo Frančiška Kopač. Pri zadnjem kosu perila se je preveč nagnila čez perivnik ter padla v Savo, ki jo je odnesla. Smrtno ponesrečena je stara 26 let.
Letalski narednik smrtno ponesrečil. V bolnico v Splitu so pripeljali 261etnega letalskega narednika Ivana Lesjaka. S svojim motociklom je zadel ob voz in se hudo poškodoval. Na smrtni postelji se je še poročil in uro po poroki je umrl. Ivan Lesjak je bil doma iz Slivnice pri Celju.
Volno, svilo, sukno li: drugo manufakturno blago v veliki izbiri po ugodnih cenah pri
ANTON MACUN V MARIBORU
Hranilne knjige Rpodnještajerske hranilnice v Mariboru se jemljejo v račun brez odtegljaja.
Razne novice.
Javnim oblastvom! Slučaji, da mož zapusti ženo in otroke ter gre, da se lažje preživlja sam ali z drugo skupaj, se dandanes množijo. Zapuščene žene z otroci tarnajo in so prisiljene beračiti. Če so za take slučaje kakšni paragrafi, naj se uporabijo, da bodo takšni možje boljševiških manir prisiljeni, naj v prvi vrsti skrbijo za svoje družine, ne pa edino za lastno ugodje. Nepregledna bremena čakajo naše občine, če se razmere ne zboljšajo in se bodo takšni slučaji nemoteno množili. Če še ni potrebnih paragrafov, naj se ustvarijo brez odloga; ne gre, da bi brezvestni ljudje stopnjevali že itak veliko revščino ljudstva.
Stoletni starec — ženin. Leta 1835 pri Zvorniku v Bosni rojeni Mustafa Sulja-novič se je te dni poročil s 601etno mu-slimanko. Stoletni ženin se počuti dobro in se spominja v Bosni desetih vladarjev.
Čudni pojavi. V -minulem tednu je poročalo časopisje iz Bosne, da je znašala tamkaj temperatura 12 stopinj C. V Bosni cvete teloh in raste detelja. V Goropeč planini so nabrali izletniki cele šope cvetočega teloha, v vasi Radeva so kosili kmetje 25 cm visoko deteljo.
Ostra zima v Severni Ameriki. Po ceh pokrajini od osredja države Montana do IlUnois, od kanadske meje do severnega dela države Missouri, je vladal v minu-
lem tednu mraz, kakor ga v naštetih pokrajinah ne pomnijo že nekaj let. Več krajev je javilo temperature od — 29 do — 49 stopinj C. V Minnesoti, ki je sporočila, da ima zime — 48 C, sta bila onemogočena trgovina in promet. 12 oseb je zmrznilo. Zdravniki so imeli polne roke dela radi ozebiih rok ter nog. Po nekaterih severnih državah so divjali siloviti sneženi viharji. Šole so morali zapreti^ Veliko osebnih in tovornih vlakov ter avtobusov je obtičalo v snegu. V kraju St< Clairsville v državi Ohio je zasnežil vihar avtobuse, v katerih je bilo 100 otrok. Policiji na konjih je uspelo po 24urni ježi in naporih, da je odkopala zasnežena vozila in rešila otrokom življenje.
140 let stara Arabka umrla. Iz Tripo-lisa v severni Afriki poročajo, da je umrla tamkaj Arabka z imenom Aiza Bent Otman Natah v starosti 140 let. Rodila se je v Misurati 40 let poprej, kakor so zasedli Turki Tripolitanijo leta 1835. Nikdar ni bila bolna. Vse njene hčere so stare krog 90 let. Pogreba metuzalemske starke so se udeležile domače oblasti.
Lepe knjige. Za zelo nizko ceno dobite v CU rilovih knjigarnah v Mariboru in Ptuju štiri krasne povesti: »A njega ni«, povest iz svetovne vojne, za 12 Din; »Kraljica Estera«, svetopisemska povest, za 10 Din; »Pravica in usmiljenje« za 7 Din in »S strelom In plinoir>'< za 7, Din. Ker je zaloga že precej majhna, pohitite, da ne boste zamudili ugodne prilike!
Obžalovanja vredni slučaji.
3800 Din je bilo ukradenih iz žepa gostilničarju Ivanu Liparju iz Selnice ob Dravi, ko je kupoval v Mariboru vino. Okradeni je opazil šele v Kamnici, da mu je zginila listnica z zgoraj omenjenim lepim zneskom.
So ga le razkrinkali. Pred nedavnim je bil v Mariboru prijet od policije moški, ko je hotel pobegniti s tatinskim plenom iz trafike pri mestnem parku. Prijeti je trdil, da se piše Janez Volker. Mariborska policija je obvestila o aretaciji dunajsko, odkoder so ugotovili na podlagi prstnih odtisov, da gre za Jurja Wrana iz St. Martina pri Celovcu. Omenjeni ima na vesti celo vrsto velikih vlomov. Dne 14. nov. 1' je ušel med prepeljavo v zapor.
Sam si je končal življenje. V Dolgošah pri Mariboru se je v duševni neodgovornosti obesil na hlevu 801etni prevžitkar Franc Maher.
Tatinska družba pod ključem. Od Sv. Benedikta v Slov. goricah poročajo: Podružnica antonjevske tatinske zadruge ima tudi pri nas nekaj delavnih članov, ki so zadnji čas predrzno kradli vse, kar jim je prišlo pod roko, zlasti kuretino. Sedem ptičkov je že v rokah pravice. Kakor v procesiji so z gornjeradgonskima orožnikoma hodili okrog od hiše do hiše, da se je dognalo, kaj so vse pokradli. Hvala Bogu, sedaj vsaj vemo, kateri so tisti nepridipravi, ki bi radi brez truda dobro živeli. So pa taki, ki imajo ob nedeljah vedno denar in čas za gostilno, sv. maša pa jim je deveta briga. Zaslužijo, da bi jih sodišče pošteno priškrnilo.
Vlomilci na delu. Neznanci so vlomili pri Sv. Tomažu nad Ormožem v župnišče. Odnesli so denar za Mohorjevo družbo in farne uboge.
mmmMi
G. Franjo Thaler f.
Po treh tednih so ga potegnili iz Savinje. Nad mostom v Tremerju pri Celju so potegnili iz Savinje 201etnega brezposelnega zidarja Antona Kelner iz Kasaz pri Petrovčah, ki je skočil v vodo pred tremi tedni.
Okradel učiteljico. V Razboru pri Radečah je odnesel neznanec iz stanovanja učiteljski pripravnici Ani Kalan plačo za me-pec januar, zlato zapestno uro in zlat prstan.
Posledica pretepa. V Rakičanu so se stepli fantje. V mlaki krvi je obležal z devetimi zabodljaji v hrbet, rame in roko delavec Mihael Horvat.
Izprijena deteljica sklenila, da pojde prostovoljno v smrt. Iz Sopote izza Gorjancev so prišli lepega dne trije fantje v Šentjernejsko dolino na Dolenjskem. Bili so: Ilija Karlovič, Nikola Kekič in Peter Šmičiklas. Vsi stari komaj nekaj nad
dvajset let. V Orehovici se je vrnil nazaj domov Kekič, med tem ko sta zavila ostala dva v krčmo Antona Žebela. Nato sta tavala okrog po okolici Orehovice. Na Vrhu je pozneje našel dimnikar, pomočnik Polovič hudo ranjenega Karloviča. Pravil je, da se je poškodoval pri padcu. Poškodovanega so prepeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo, kjer je umrl. Sodno raztelesenje je ugotovilo, da je dobil strel v glavo in mu je obtičala krogla nad levim očesom. Poizvedovanja orožnikov so dognala, da je skušal Karlovič v domačem kraju roparski umor, kar mu je izpodle-telo. Vlomil je v neko hišo in odnesel 1000 Din. Pri tem poslu sta mu najbrž pomagala tovariša. Oblast je dognala krivce in iz strahu pred kaznijo so hoteli vsi trije prostovoljno v smrt, ki je pa zadela samo enega!
Trije zločinci en dan obešeni. V Budimpešti so obesili 23. I. zjutraj tri zločince in sicer: 321etnega Ladislava Szepesi, 26-letnega mehanika Ferdinanda Tady ter 231etnega pomožnega delavca Ladislava Radovič. Omenjeni so napadli na Silve-
Rajni angleški kralj Jurij V.
Novi angleški kralj Edvard VIII.
strovo v Leopoldstadtu podružnico madžarske trgovske banke in so bile ubite tri osebe. Prijeti zločinci so priznali roparski napad in so bili enoglasno obsojeni v smrt na vešalih.
Izpred sodišča.
Obsojen radi uboja matere svoje neveste. Pred sodniki v Mariboru so obravnavali 21. jan. krvavo dejanje, ki se je odigralo lani 1. dec. v Črešnjevcih v Gornji Ragdoni v hiši posestnice Marije Geratič. Odgovor je dajal 22 letni posestniški sin Ferdinand Vogrin, ker je v prepiru z materjo svoje neveste oddal na njo 3 strele iz samokresa, od katerih jo je eden zadel v levo roko. Za ranjeno je še skočil obtoženi in ji je prizadjal z nožem zabodljaj v ranjeno levico tako, da ji je prerezal glavno žilo in je zabodena kmalu izdihnila.
Italijanski izgovori ter zavijanja.
Predsednik mednar. Rdečega križa je nas! vil 7. januarja na 7.1 uo -solinija pismo, v katerem prosi italijanskega predsednika vlade, naj stori vse, da bo preprečil motnje v delovanju Rdečega križa. Na to pismo je Mussolini odgovoril in trdi, da smatra italijanska letalska četa za svojo dolžnost, na podlagi od Italije prevzetih obveznosti in iz vzrokov člo-večanstva, spoštovati znamenje Rdečega križa celo tedaj, če veruje, da sovražnik to znamenje zlorablja. Kljub temu pa se lahko zgodi. kakor se je to dogajalo v preteklosti po V!>eh bojiščih, da posta-ne ta ali ona postojan-
Očetov greli.
»Tevž, jutri pojdeva k dohtarju v mesto. Z menoj pojdeš, kajne?«
»Seveda!« se je sin skoraj razveselil. »Ali pa boste mogli, oče? Ali niste preslabi?«
»Danes sem že spet pri moči. Če bo pa treba, si najameva fijakarja.«
Noč je prebil še kar mirno. Zjutraj se je oblekel po pražnje, se dobro najedel, potem pa se odpravil s sinom na pot. Ko sta šla po travniku dol, se je Tevž očetu čudil, ker je ta večkrat obstal in se ozrl na dom. V gozdu je precej strumno korakal, zdaj in zdaj pa se mu je izvil iz srca globoko vzdih. Sredi brega je zavila pot na položno jaso, odkoder je bil lep pogled nazaj k Dvorniku in dol na vas. Na kraju jase je stal star križ, poleg tega čudna kamnita klop, v kateri je bilo polno križcev vdolbenih. Tu pri tem križu so počivali pogrebci s hribov, na klop pa so polagali krsto z rajnim ter zmolili pet očenašev za mir njegovi duši.
Prav tu pred križem je obstal stari Dvornik in dolgo gledal gor na svoj dom, ki se je z belimi zidovi in prijaznimi okni svetil kakor gradič. Potem je sedel na kamnito klop.
»Marija Devica!« se je Tevž silno prestrašil, »kaj delate, oče? Vstanite, vstanite!«
»Zakaj? Saj si tu prav tako počijem kakor kje drugje,« je odgovoril stari ravnodušno.
»Oče, saj vendar veste... kdor na to klop sede, mora umreti.«
»To je prazna vera. Umreti moramo vsi; za marsikaterega bi bilo bolje, ko bi bil mlad umrl.«
»Oče, oče, vstanite! Lepo vas prosim.«
Stari pa se niti ganil ni z mesta, ampak je venomer strmel gor domov. Iznenada so mu pritekle svetle solze po razgubanem licu. Z neznansko hri-pavim glasom je začel moliti:
»Gospod, daj mu večni mir in pokoj! Gospod, daj mu večni mir in pokoj! Gospod, daj mu večni mir in pokoj! Tevž, moli z menoj! Gospod, daj mu večni mir in pokoj, večna luč naj mu sveti! Moli, Tevž, moli!«
»Za koga molite, oče?«
»Za sebe molim, za sebe. Gospod, daj mu večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti!«
Sin je ves iz sebe zakričal:
»Oče, vam se meša. Pojdiva domov, domov!«
»Nikoli nisem bil tako jasen v glavi kakor danes,« je zavpil stari, nato pa s pohlevnim, skoraj ihtečim glasom nadaljeval: »Glej, Tevž, kadar sem šel tod mimo, sem se večkrat spomnil, da me bodo kdaj tod mimo nosili pogrebci. Gotovo bi se zbralo še več ko sto znancev in prijateljev in tu bi stali okoli moje trugve in bi molili: Gospod, daj mu večni
Marija Geratič je bila proti zakonski zvezi svoje hčerke z Vogrinom, katerega je pred krvavim dejanjem skušala s kolom prepoditi izpod okna hčerine sobe. Obtoženi Ferdinand Vogrin je bil obsojen radi uboja na 4 leta robije.
Obsodba radi uboja. V Mariboru je bil obsojen 25. I. na pet let in tri mesece ječe posestniški sin Jožef šmigoc iz ptujske okolice, ker je 17. novembra 1. 1. smrtno zabodel Jakoba Arnuš.
Uboj pred sodniki. Dne 27. nov. 1. 1. sta trčila skupaj Feliks Koren iz Zrnove in Andrej Zamuda. Slednji je dobil od Korena s planko par krepkih po glavi tako, da je kmalu za tem umrl radi počenja lobanje. Feliks Koren je nato še zamahnil po Karlu Pelclu in mu je zlomil levo roko. Obtoženi Feliks Koren se je izgovarjal pred mariborskim senatom 21. januarja s silobranom, a je le bil obsojen na 4 leta in 3 mesece težke ječe.
Znižana kazen. Lani 23. novembra je bila obsojena delavka Zofija Lilek s Sladkega vrha ob severni meji v Mariboru na 6 let in 3 mesece robije, ker je skočila s svojo hčerko v Muro. Otrok je utonil, mati se je rešila. Do obupnega dejanja je prišlo, ker se je bala kazni radi obračuna z eno sodelavko in s svojim izvoljenim. Stol sedmorice v Zagrebu je obsojeni znižal kazen na 1 leto in 2 meseca strogega zapora.
§£0¥€ns!t@ Hrafino.
Turnišče. Veliko je že število naših ljudi, to Je fantov in mož, deklet in žena, ki so odšli v daljno Francijo za zaslužkom. Naša župnija je sicer velika, vendar pa kadarkoli kdo odhaja v tujino, se vedno o tem govori. Kakor smo že večkrat na tem mestu povdarjali, odhajajo ljudje od doma, spravljeni z Bogom in ljudmi. Vendar pa Francija nudi le tu in tam kakšen žarek veselja, to pa še zlasti v duhovnem oziru, ker ljudje ne vedo takoj francoskega jezika. O tem pričajo številna pisma, ki prihajajo iz daljne Francije. Zato bi bilo zelo potrebno, da si ti naši izseljenci naročajo dobre slovenske časopise, ki jih potem vežejo z domovino z ljubez-
nijo in vernostjo. To naj storijo vsi oni, ki pač imajo svojce na Francoskem, da naročijo zanje časopise, saj vendar spošiljajo precej denarja domov in se malenkostna svota, ki bi jo darovali za dober krščanski časopis, niti občutila ne bi. Naročite izseljencem naš dober časopis »Slovenskega gospodarja«, ki stane letno za inozemstvo samo 64 Din. Ta svota ni velika, če pomislimo, da nudi svojim bravcem toliko zanimivosti in toliko dobrega, kakor nobeden drugi tednik. Zato, ljudje božji, premislite in to storite, če hočete, da se vam sinovi in hčere ne izneverijo! — Te dni sta zopet odšli že poleg mnogih dve mladi dekleti v daljno Francijo. Obe sta naši domačinki in sicer Cižmažija Ana in Ceh Barica. Zopet dokaz, da mora naša mladina v svet, ker je premalo denarja in tudi premalo zemlje za vse doma, zlasti pri nas, kjer je že zemlja vsled delitve popolnoma razkosana na ozke posesti, želimo obema dekletoma, ki sta bili doma dobri in pridni, da najdeta v tujini božji blagoslov! — Naše prostovoljno ga-
Bolnim ženam
se izpraznijo čreva po vporabi naravne
Franz-Josefove
grenke vode neovirano in lahko.
Reg. po min. soc. pol. in nar, ¿dr. S-br. 15485, 25. V. 1935.
silsko društvo je imelo dne 19. januarja svoj slavnostni dan. Ta Can je bil namreč rojstni dan Nj. Vis. princa Tomislava, ki je pokrovitelj gasilcev. Gasilci so se udeležili slovesne službe božje, ki jo je opravil g. dekan Ivan Jerič. Zelo dobro je vplivala strumnost gasilcev na ljudi. Gasilce je spremljala k sv. maši in od sv. maše gasilska godba. — žandarmerijsko postajo je obiskal nov žandarmerijski vodnik lendavskega voda žandarmerijski poročnik. Novodošli vodnik je napravil na ljudi s svojim lepim vedenjem zelo dober vtis. — Spet se je zgodilo nekaj v bližnjih Renkovcih, kar je zelo razburilo naše ljudi. Naši fantje so šli vasovat v Renkovce. Razume se, da ni nihče pričakoval pretepa, še manj fantje sami, ki so si brezskrbno peli po cesti. Nenadoma so jih pa napadli domači fantje in razvila se je pravcata bitka. V tem tepe-žu, ki je trajal skoro eno uro, so jo skupili tur-niški fantje. Eden je celo izgubil celo ustnico.
Obsodbe vredno je pri naših fantih ponočno pohajkovanje, ker so čestokrat posledice tepeži. Skrajni čas bi že bil, da se konča s takimi komedijami in da se fantje sosednjih vasi sporazumejo in živijo v prijateljskih odnošajih. Zato, starši, bodite previdni in posvetite svojim sinovom več pažnje!
¥§€ cenlcne naročnine,
ki še niso vsaj deloma poravnali naročnine za tekoče leto, prosimo, da isto kmalu storijo, ker drugače bi jim morali ustaviti list. »Slovenski gospodar« stane za celo leto 82 Din, za pol leta 16 Din in za četrt leta 9 Din. — Uprava.
Kedo |e spraiil proil i» larlll klnln ¥ premet?
Prvotni prebivalci južne Amerike, posebno Peruanci, so že poznali od nekdaj napram mrzlici ali malariji kot najbolj uspešno sredstvo kinin. Tega zdravila pa niso hoteli izdati Špancem, ki so prodrli prvi v pokrajine ob morskih obalih južne Amerike. Učinek kinina je postal" Evropejcem prvič znan leta 1639. V omenjenem času je bil grof Chinchon, po katerem je dobil kinin pozneje ime, podkralj v Peru in je vladal v mestu Lima. Njegovo na mrzlici obolelo ženo je ozdravil hišni zdravnik s pomočjo neke skorje, o koje zdravilni moči je čul od domačinov. Nato so se začeli zanimati za »mrzlično skorjo«, kakor so nazivali prvotno kinin, jezuiti. Grofica Chinchon, ki se je vrnila leta 1604 iz Peru v južni Ameriki nazaj v Evropo, je prinesla seboj kinin skorjo; Razširil je kinin po pokrajinah Evrope kardinal Juan de Lugo. Ko so ponudili prvič kinin v Antverpenu kot trgovski predmet leta 1658, je bil plačan vsak funt te zdravilne skorje z ravno toliko težo čistega zlata.
mir in pokoj! To bi bila lepa pogrebščina ... Toda te ne bo. Mene ne bodo nosili tu dol. Danes odhajam in se ne vrnem več. To je danes moja pogrebščina. Zato molim sam za sebe pri tem našem domačem križu: Gospod, daj mu večni mir in pokoj!«
»Oče, vam se meša; hudo ste bolni,« se je tresel sin. »Zdaj pojdeva domov. Pojdite, oče!«
»Ne, Tevž! K dohtarju pojdeva v mesto, pa ne k tistemu, ki je za bolnike; k tistemu na sodniji pojdeva. Ko temu vse povem, mi bo dal drug dom in — in Dvornik ne bo več Dvornik.«
»Oče, vročino imate. Pojdite z menoj! Ne govorite zdaj več!«
»Naj ti povem, Tevž; drugače ne bom mogel mirno umreti. Danes ti moram nekaj povedati, kar bi ti bil že davno moral. Oh!«
Tedaj je zdrknil starec na kolena in s sklenjenimi rokami in z jokavim glasom prosil sina:
»Tevž, Tevž, ljubi Tevž, odpusti mi, odpusti mi! Tvoj oče je velik grešnik.«
»Oče,« je zavpil sin, »vi ste ob pamet.«
Prijel ga je pod pazduho, ga posadil na klop, sedel tudi sam zraven njega in ga objel.
»Tevž,« je stokal stari, »naj ti povem! Danes ti bom mogel, drugič kdaj ne več.«
»Doma bova govorila.«
»Ne, ne! Tukaj, zdaj ... Tiho bodi in poslušaj,
kaj ti povem ... Dvornikova domačija ... ni naša. Nismo je ... nisem je dobil po pravici.«
»Oče, saj se vam meša.«
»Ne! Vse je res, kakor ti pravim. Ne morem z grehom na oni svet. Strah me je pred božjim sodnim stolom. Od tega strahu je vsa moja bolezen.«
Zdaj se je mladi mož zdrznil.
»Za božjo voljo, oče, kaj bi vam moglo biti tako na duši?«
»Dvornikovo ni moje.«
Čigavo pa potem?«
»Jurijevo, krojačevo.«
»Kaj, Krištofovo? Kako vendar? Saj ste je po stricu podedovali.«
»Da, ker testamenta ni bilo. Ampak testament je bil, samo skril ga je nekdo.«
»Kdo? Vi gotovo ne! Kajne, vi ne?«
»Ne, jaz ne. Vedel pa sem zato in dobiček sem imel od tega.«
Tevž se je tresel. Cez nekaj časa je rekel:
»Oče, zdi se mi, da ste si nekaj v glavo vtepli — kakor otroci, ki se bojijo praznih strahov.«
»Da, strahovi so to, pa ne prazni, ampak grozni strahovi. Noč in dan so za menoj. Strahovi, strahovi, ki po vsaki krivici pridejo. In krivico sem storil, hudo, hudo krivico.«
»Jaz tega ne verjamem in ne morem verjeti.«
»Ko ti pa prisegam, da je res! Popraviti jo mo-
ka Rdečega križa nehote žrtev napada. Noht c*'>n takih slučajev bolj r,e obžaluje, kakor italijanska vlada. Storila bo za bodoče vse, da se taki slučaji ne bodo več zgodili. Italijanska vlada pa mora tudi pokazati na dejstvo, daje zloraba - Rdečega križa prepovedana, ženevski sklepi naročajo spoštovanje napram ranjenim, padlim in ujetnikom. Po italijanskem Rdečem križu je sporočila italijanska vlada mednarodnemu Rdečemu križu V Ženevo, da so se abe-sinske čete že pogosto-ma pregrešile proti ženevskim . pogodbam. Abesinci so bili kruti že večkrat napram padlim in ranjenim ter ujetim. Italijanska vlada obžaluje, da ne morejo od-
»RIKTVUNI
6t. Peter pri Mariboru. V nedeljo dne 2. februarja (na svečnico) se vrši popoldne po večernicah v samostanski šoli zanimivo predavanje, h kateremu ukaželjne prijazno vabimo. Knjižnica Prosvetnega društva je odprta vsako nedeljo in praznik po večernicah.
Sv. Rupert v Slov. goricah. Naše Prosvetno društvo »Slomšekov odbor« priredi na svečnico ob 3. uri popoldne v zasebnih prostorih g. Franca Krajnc v Slomšekovo proslavo veliko akademijo. Na pestrem sporedu je več govorov, lepe vaje, nastop domačega pevskega društva itd. Vstopnina prosta. Na svidenje!
Sv. Benedikt v Slovenskih goricah. Na svečnico priredi naše Bralno društvo materinski dan z akademijo, ki se bo vršila popoldne po večernicah v dvorani na čast našim materam. Na sporedu je poleg zborne deklamacije, petja in govora tudi misterij »Teofil«, ki je že zadnjič na praznik Brezmadežne zbudil med starimi in mladimi veliko zanimanja in odobravanja. Pridite vsi, zlasti iz sosednih župnij! Vstopnina bo Izredno nizka!
Rogoznica pri Ptuju. Naše Bralno društvo je postalo vseskozi delavno. Dne 17. januarja je priredilo dobro uspelo in precej dobro obiskano predavanje, ki ga je imel g. dr. Koblencar o Mohorjevih knjigah. Društvo ima v načrtu še več predavanj. Zlasti gospodarskih panog, kakor sadjarstva, vinarstva, živinoreje se hoče dotakniti In poučiti članstvo in prijatelje društva o vsem potrebnem. — V nedeljo dne 19. januarja popoldne ob pol štirih je priredilo isto društvo Molierovo trodejanko »Jurij Pepček«. Vsi igralci so se naučili vloge zelo dobro in so igro predvajali popolnoma dovršeno. Obisk je bil od strani občinstva precej dober. Občinstvo je bilo zelo hvaležno in je pokazalo vso dozorelost, kar je vredno res pohvale. Režiral je igro g. M. Arnuš. Igralcem in režiserju iskreno čestitamo! — Bralno društvo ima v načrtu še več dram za letošnjo sezono in eno burko ob pustu. Na to opozarjamo naše cenjeno občinstvo!
Polzela. V nedeljo na svečnico vprizorijo naša vrla dekleta, članice dekliškega krožka Prosvet-
nega društva, prav lepo igro »Roka božja«. Kakor je zadnjič igra, ki jo' Je priredila Marijina družba, nad vse lepo izpadla in so naše večinoma nove igralke pokazale prav odlične sposobnosti, tako se bodo tudi to pot potrudile, da bo igra čim lepše podana. Njihovo požrtvovalno delo nagradimo s Številnim obiskom. Začetek ob treh popoldan. Vstopnina znižana. Na veselo svidenje!
Podvinci pri Ptuju. Dne 2. februarja, to je na svečnico, bode imelo naše Bralno društvo svoj redni občni zbor. Lansko leto je minilo že 40 let od ustanovitve tega društva. Tiho je šlo preko te 401etnice, ker so bili pač taki časi in tudi večina članstva je prezrla tO pomembno obletnico. Društvo ni imelo nobenih predstav. Sedaj se je začelo živahno gibati. Po občnem zboru se bo vršilo predavanje o potrebah kulturnega dela med kmečkim ljudstvom.
Videm ob Savi. Tukajšnje Katoliško slovensko prosvetno društvo priredi prihodnjo nedeljo, to je na praznik svečnice, dne 2. februarja, popol-

0(1» It refltlf. fc.4 s. h. 1602 II XII Kil
dne po večernicah Vombergerejvo vojno dramo »Vrnitev«.
Remšnik. Remšniški zvonovi kar pojejo smrtno pesem. Iz Mravljakove hiše blizu sv. Pankra-cija je smrt ugrabila 39 let starega Jakana, ki je bil kapelnik nekdanje Golečeve bande. Velikokrat je pihal na klarinet pri procesijah, na gostijah in veselicah. Kakor so že taki godci po-žrtovalni za smeh in zabavo, tako so nepazljivi na zdravje. Rajni je umrl na jetiki v goltancu. Na hribih je čist zrak, a prehlajenje je za vsakega silno težko izogibno. Ubogi materi gospodinji, šele dva meseca vdovi, želimo nebeške tolažbe, celi hiši pa naše iskreno sožalje!
Remšnik. Umrla je v 82. letu starosti Alojzija Koležnik, znana pod imenom remšniška Lojza. Znana je bila ne le na Remšniku, marveč tudi v sosednjih župnijah. Bila je okrog 40 let cerkvena pevka, ko je bil tu nadučitelj, občinski tajnik in organist g. Janez Nep. Bezjak. Menda v pri-bližnopol škofiji pa jo poznajo g g. duhovniki, ki jim je bila nekdaj tu na Remšniku strežnica.
Med svetovno vojno je postala slovita po člankih g. Januša Goleča v »Slov. Gospodarju«. Pogreb se je vršil v pondeljek 20. jan. z dvema duhovnikoma in ob veliki udeležbi ljudstva. Počivaj v miru, blaga duša!
Maribor. Tukaj je zatisnil v Gospodu oči dne 19. januarja g. Jožef Lipša, bivši trgovec v Rogaški Slatini in v mladosti komornik pri nadškofu Dvorniku v Zadru. Vrnil se je ravno od sv. maše in obhajalne mize v stolnici na svoje stanovanje, pa ga je na stolu sedečega zadela kap. Rajni je bil iz Maribora prepeljan k Mali Nedelji v svojo rojstno župnijo, kjer se je vršil slovesen pogreb 21. I. Blagemu pokojnemu so posodile zadnjo pot ljudske množice, 9 duhovnikov, 3 gasilska društva in zastopstva krščanskih društev iz Maribora. Pogreb je bil zelo svečan. Pokojni Lipša je bil velik dobrotnik Cerkve in krščanskih društev. Ostani mu ohra'
poslanci mednarodnega Rdečega križa na licu mesta preiskati vseh slučajev abesinskih prestopkov ženevskih sklepov o človeškem postopanju na bojiščih. Abesinci betonirajo svoje postojanke.
Po zadnjih vesteh iz Abesinije se nahaja ras Nasibu z velikim Jelom svoje vojske na pohodu, ki traja noč in dan, proti pokrajini ob gornjem teku reke Se tleli na jugu, kjer hoče ustaviti nadaljne prodiranje Italijanov na levem krilu s sunkom v njihov desni bok. V Hararju ha južnem bojišču je prevzel poveljstvo nad fcbesinsko vojsko bivši turški general Vehib Paša, ki ima ukaz, da ha utrjenih postojankah ka vsako ceno pdbije
ram. Tako ne morem umreti. Strašno bi bilo, ko bi prišel tak pred sodbo živega Boga.«
Nekaj časa sta molčala. Potem je stari proseče spregovoril:
»Tevž, naj mi, naj govorim! Povedati ti hočem, kako je vse prišlo.«
»Tedaj povejte, oče, če mislite, da je tako prav!«
Zdaj se je stari izpovedal, kako si je nakopal težki greh. Večkrat si je moral globoko oddahniti in si obrisati čelo. Takole se je vse zgodilo:
Temelj in podlago za blagostanje na Dvornikovi kmetiji je položil Tevžev praded, ki je živel še pred kakimi šestdesetimi leti. Ta je imel samo dva otroka: sina Jozeja in hčer Nano. Ko je bilo hčeri štiri in dvajset let, je proti očetovi volji vzela nekega obrtnika v Dobrijah in dobila le pet sto rajniš dote. S tem denarjem sta si kupila majhno branjarijo, najeti pa sta si morala še precej denarja na hišo. Zaradi tega dolga si vse življenje nista mogla prav pomagati in sta doživela le malo srečnih in veselih dni. Le eno veliko veselje jima je bilo v kratki dobi njunega zakona: ko se jima je v drugem letu rodil sin, ki sta mu dala ime Jožef. Ta je bil sedanji stari Dvornik, Tevžev oče. Še preden je izpolnil sin sedmo leto, je prišla branjarija na kant in starša sta kmalu nato pomrla. Zdaj ga je vzel ujec Jozej, ki je po očetovi smrti gospodaril na lepi Dvornikovi domačiji, k sebi za svojega. Pri hiši pa je bila še neka sirota,
petletna Cencka, ki se je je bil že stari usmilil in jo sprejel za rejenko. K tema dvema je prišel pozneje še tretji, namreč nezakonski sin mladega gospodarja, po imenu Jurij, poznejši krojač »Krištof« ...
Jozej, sedanjega starega Dvornika ujec, je bil čudak in se kljub lepi domačiji ni oženil. Najbrž je bilo tako, da tiste, ki bi jo bil rad, vzeti ni smel, dokler je oče živel, pozneje pa je dobil ni več. Otroke, ki so bili pri hiši, je imel rad, največ ljubezni pa je kazal Jozanu, svoje sestre sinu. Temu in Cencki ni rekel nikoli Žale besede, čeprav bi prav Cencki bilo večkrat treba šibe. Če sta jo učitelj ali gospod kaplan tožila, da je lažniva, lahkomiselna, da, celo kraji vdana, je gospodar samo z glavo zmajal, napravil pa ni nič. — Bolj strogo pa je držal Jurija, svojega nezakonskega sina, ki je bil večji in močnejši od bratranca Jozana. Jurija je jemal k vsakemu delu, ga komandiral in učil in nikoli ni bil prav zadovoljen z njim. — Ti trije otroci so rastli, delali na polju, v hlevu in na gumnu in bili namesto hlapcev in dekel. Med seboj so se razumeli, kakor da so si res brata in sestra. Edino Cencka je imela včasih svoje skrivnosti in že z dvajsetimi leti se je spečala z Blazi-novim na vasi, ki jo je pozneje vzel.
Ko je Dvornik prekoračil petdeseto leto, je jel bolehati; imel je vodenico. Poldrugo leto se je korenjak žilavo branil bolezni, potem je šlo z njim hitro h kraju. Ko so ga sprevideli, so ga gospod vprašali,
njen hvaležen spomin, preostalim pa naše šolal je!
Podgorje. Pa podgorski zvonovi prav milo pojo, ker našega prijatelja k pogrebu neso, tako so zapeli pevci, ko smo spremljali k zadnje-jnu počitku Lenart Jožefa, po domače Močivni-ka, v 64. letu njegove starosti. Sedaj, ko bi bil lahko užival sad svojega dela in truda, ga je poklical Bog k sebi, da se tam veseli plačila za zvesto službovanje. Ljubil je Boga, saj je bil krščanski mož, ki je vestno izpolnjeval vse svoje krščanske dolžnosti, saj je one, ki mu jih je dal Bog, ohranil njemu, ker jih je vzgojeval v krščanskem duhu, v strahu božjem. Ljubil pa je tudi svojega bližnjega. Naj omenim samo to, da je dolgih 26 let deloval v občinskem odboru in tako svoj čas in moči žrtvoval v blagor bližnjega. Naj počiva v miru! Zaostalim pa naše iskreno sožalje!
Vurberg. Komaj smo začeli prvi dan novega leta, že nam je neizprosna smrt utrgala iz naše sredine skrbnega gospodarja in očeta Janeza Jakobič, posestnika iz Krčevin, starega 58 let, ki je po dolgi in hudi bolezni, kostni jetiki, preminul na novega leta dan. Bil je dolga leta naročnik »Slovenskega gospodarja«. V bolnišnici v Ptuju je umrl viničar Cafuta Jakob iz Krčevin po kratki bolezni pljučnici. Dne 17. t. m. je po težki bolezni jetiki mirno zaspala dobra in krščanska žena in mati petero otrok Marija Lerchbaumer iz Grajenščaka, stara 49 let. Njenega pogreba se je udeležilo mnogo ljudstva. G. duhovni svetnik domači župnik je imel ganljiv poslovilni govor ob grobu, pevski zbor pa je zapel žalujoče poslovilne pesmi v slovo. Vsem preostalim naše sožalje!
Sv. Jakob v Slov. goricah. Redko starost 98 let je dočakala Marija Lorber, poročena Deuč-man. Rojena 28. 5. 1838, umrla 23. 1. 1936. Eno leto je bila priklenjena na bolniško postelj. Bila je najstarejša ženska v naši fari. Pogreb se je vršil ob obilni udeležbi sorodnikov v soboto dne 25. t. m. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojne domači gospod župnik. Počivaj v miru! Domačim naše sožalje!
Pobrežje pri Ptuju. V nedeljo dne 19. t. m., ob dveh po polnoči je smrt presekala nit življenja Mariji Maroh, po domače Koručevi Ml-ciki, užitkarici, v starosti 68 let. Bila je radodarna in globoko krščanska. Upamo, da ji je
Bog podelil plačilo v nebesih! Njeni hčeri naše sožalje!
Ljutomer. Letos bo pa drugače glede mrličev, kakor se sedaj kaže. Drug za drugim gredo. Pretekli teden smo pokopali g. Franca Zavratnika s Kamenščaka. Malo nad 50 let je komaj uča-kal. Bil je med ustanovitelji gasilske čete v Ra-domerju, boter brizgalni, več let občinski odbornik itd. Naj mu sveti večna luč, preostalim naše sožalje!
Rečica v Savinjski dolini. Neizprosna smrt je v Poljanah pri Rečici ugrabila komaj 42 let staro žereuničko mater, ki je postala žrtev materinstva. Porodila je sinka, nato pa ji je neizprosna bolezen pretrgala nit življenja. Rajna je bila kot dekle članica Marijine družbe ter je tudi kot žena in mati bila članica v Marijini družbi. Zato so se članice Marijine družbe njenega pogreba 23. januarja udeležile v prav obilnem številu. Ob odprtem grobu je spregovoril prisrčne poslovilne besede domači g. župnik. Blaga pokojnica, ki zapušča tri nepreskrbljene otro-
ftSVUBJOCHftMU
iu)i>isiH ^
Libeliče. V nedeljo dne 19. januarja je priredil politični shod tukaj v Libeličah na Jevtičevi listi izvoljeni narodni poslanec g. Doberšek, ki je danes v opoziciji. Njegov govor je bil posebno namenjen organiziranju »Društva dolžnikov«.
Bodoče matere
morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju, z uporabo naravne
Franz-Josefove
grenke vode. Franz Josefova voda se lahko za-vživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov.	1275
Reg. po min. soc. pol. in nar. idr. S- br. 15485, 25, V. 1935.
Četudi z veliko trdovratnostjo zanikajo ljudje, da to društvo nima nobene zveze s politiko, da ima marveč le gospodarski namen, je za vsakega pametnega človeka razumljivo, da temu ni tako. Ti ljudje se dobro zavedajo, da si kot
ke, naj počiva v miru! Preostalim naše iskreno .sožalje!
Griže. Pretekli teden v torek smo spremljal! ob veliki udeležbi vernikov od blizu in daleč k večnemu počitku Terezijo Govejšek. Umrla je nagle smrti, zadeta od kapi. Komaj je prejela zakrament sv. maziljenja, pa je izdihnila.
Griže. V naši župniji je umrl v Britnih se« lih nagle smrti ugledni posestnik Val. žgank. Bil je še isto nedeljo zjutraj v cerkvi pri službi božji. Ko pride domov, ga zadene kap in bil je takoj mrtev. Dočakal je starost 75 let in zapustil šest doraslih otrok. Četudi je umrl nagle smrti, upamo, da ni šel nepripravljen iz tega sveta, ker smo ga ob prvih nedeljah v mesecu videli redno pri obhajilni mizi.
Sevnica. Pred nekaj dnevi je umrla v brežiški bolnici Korene Ana, roj. Dobrave, po težki in mučni bolezni. Zapušča žalujoče hčere, sinove, sinaho in vnuke. Prepeljana je bila na domače pokopališče v Sevnico. Bog ji daj večni mir, vrli Korenotovi rodbini naše iskreno sožalje!
politična stranka ne morejo utreti poti med na3 narod, zato nastopajo pod krinko društva dolžnikov. Ime društvo dolžnikov lepo zveni in je vabljivo posebno danes, ko je po večini vse zadolženo. Pomniti pa je dobro, da je JNS. povzročila slabo gospodarsko stanje, ki ga sedaj hoče izrabiti v svojo korist. Bodoče volitve v narodno skupščino povzročajo gospodom od JNS velike skrbi in zato bi radi nastopali pod plaščem rešiteljev dolžnikov. JNS je nam v zelo žalostnem spominu po svojem strahovanju in bičanju našega mirnega naroda. Upamo, da naši kmetje ne bodo nasedali nobenim limanicam in obljubam! Vsak, kdor zna ločiti črno od belega, bo spoznal, da JNSarji ne mislijo na gospodarsko povzdigo, marveč na sebe, da bi se vdignili iz političnega brezdna, ki so vanj zabredli.
Guštanj. Rdeči križ občinski odbor Guštanj išče zakonski par brez otrok, ki bi prevzel za svojo tri leta od matere in očeta zapuščeno deklico. Interesenta naj se pismeno javita na: občinski odbor društva Rdeči križ v Guštanju«
Sv. Peter pri Mariboru. Ni gršega, kakor če se kaka zapuščena nevesta ženinu obeša na vrat,
če je napravil testament; rekel je, da je že vse uredil. Zadnja dva tedna je tako oslabel, da je moral biti vedno kdo pri njem. Največ je bila Cencka, da je bilo kar čudno, s kako skrbjo mu streže. Nekaj dni je še brskal po svojih papirjih, potem pa je tako opešal, da sploh ni več vedel, kaj se okoli njega godi.
Neki večer pred Dvornikovo smrtjo je prišla Cencka k Jozanu, gospodarjevemu nečaku, in mu rekla, da ji je slučajno prišel testament starega v roke in da ga je prebrala. V tem je zapisan Jurij za dediča, Joža pa dobi štiri tisoč rajniš, ona, Cencka, pa samo tisoč. Ko je Joža to čul, ga je kar sprele-telo. Saj so mu vendar vsi ljudje že pošepetavali, da dobi on Dvornikovo domačijo, in tudi sam je bil o tem prepričan. Zato zahrbtni Cenci ni hotel prav verjeti. Ta pa je šla in se koj spet povrnila, potegnila iz žepa neko pisanje in ga podala Jozanu. Res, to je bil testament njegovega ujca, šele pred štirinajstimi dnevi ga je napisal, kakor je pričal datum, in vse je bilo res tako, kakor je povedala. To ga je silno potrlo, kajti vsi lepi upi so mu splavali po vodi. Čez nekaj časa je rekla zvita Cenca:
»Sramota je, da so tebe postavili za onega pan-krta. Najbližji sorodnik si ti in po pravici in postavi bi moral ti biti Dvornik, ne pa Jurij.«
»Jurij pa je ujčev sin«, je odvrnil Joža.
»Pankrtski! Taki otroci nimajo pravice, to vendar veš.«
»Kaj hočem! Ujec lahko naredijo, kakor hočejo.«
»O, da se že drugače tudi narediti! Ko bi testamenta ne bilo, bi bil ti edini dedič in po zakonu bi bilo vse tvoje. Veš kaj, Joža? Obljubi mi, da mi daš tri tisoč rajniš — pa bo testament izginil in nihče ga ne najde.«
Cenca se je prav takrat ženila z Blazinom. Toda ta je na svoje zadolženo posestvo mogel vzeti le tako, ki je imela dovolj denarja.
Joža je čutil, da mu je vsa kri udarila v glavo, ko je čul Cencin hudobni načrt. Nekaj časa je po-mišljeval, potem pa rekel:
»Ne, lumparije pa ne!«
»Saj tebi ni treba nič,« ga je nagovarjala, »vse bom jaz. Lumparija pa to tudi ni. Ujec nimajo pravice, da sprevrnejo vse zakone in postave. Pre-udari, Joža, jutri se zmeniva!«
Vso noč Joža ni mogel zatisniti očesa. Hudo se je upiral skušnjavi, in zjutraj je bil trden, da se ji ne vda. Prišla pa je zopet Cenca in ga namarnjevala in mu pravila, kako bi bilo, ko bi bil najbogatejši, najuglednejši kmet daleč na okoli. Tako pa bo moral od hiše in Jurij se bo razkošatil. S tistimi borimi tisočaki si bo mogel kupiti komaj kako kočo in nekaj pedi zemlje kje v kaki odrti strmini. Ljudje pa se mu bodo smejali, češ: prav mu je!
(Dalje sledi)
vsak poskus italijanske ofenzive. Abesinci so zgradili na južnem delu fronte betonska zavetišča za slučaje letalskih napadov.
Afarfata.
Ce je treba pripraviti v Abesiniji manjše število osumljencev do kakega priznanja, zadostuje zato takozvana »afarfata« s pomočjo kruha. Spečejo koruzni kruh in ga razdelijo na toliko delov, kolikor je osumljenih. Sodnik ali najstarejši v vasi govori nad kruhom posebne čarovniške besede in v času zagovora mora vsak okrivljenec pojesti ponujeni mu kos. Nikdar še ni zmogel kosa koruznega kruha pravi krivec. Usta mu osta-n*;o suha in kruha ne more požreti,
ta se je pa otresa z vsemi štirimi, ker je ne mara. Šenpeterčani smo ponovno povedali, da v Ko-šake ne maramo, ker tje ne spadamo, ker tam tudi nimajo srca za nas. Tak pustite nas, da gremo svoja pota. Po vsem tem, kar uganjate 6edaj v občin, odboru v Košakih, se da sklepati, da mora Sv. Peter biti vendarle dobra molzna kravica, da se nas tako krčevito držite in nas nočete izpustiti. V imenu šenpeterčanov se je nekdo oglasil in podal izjavo. Farbarija! Naš edini od nas iavoljeni zastopnik je gospod Elânik, In ta. vam je dovolj jasno povedal svoje mnenje. Vi ste kvečjemu zastopniki mariborskih finan-carjev, žandarjev in policajev, ki so vas pomagali voliti, naši nikoli. Mi gentpeterčani zaupamo v našo pravično stvar in v našega voditelja dr. Korošca, na katerega ste zlivali cele golide gnojnice na svojih sestankih v Klojčnikovi gostilni. Šenpeterčani, ni to sramota, da naši lastni ljudje svoj domači kraj prodajajo in izdajajo. Sramota za vsakega, ki jim pomaga pri tem delu! Pošteno je povedal g. žebot vsem takim, da so ptiči, ki svoje lastno gnezdo onesnažijo.
Svečina ob severni meji. šolsko upraviteljstvo V Svečini se najiskreneje zahvaljuje sledečim darovalcem, ki so pripomogli, da se je 120 revnih šolarjev obdarovalo pri letošnji božičnicl. CMD v Ljubljani Din 300, CMD v Svečini 100, občina Z g. Sv. Kungota 100, Posojilnica v Svečini 100, Posojilnica Narodni dom 100, Kmetski hranilni dom 100, Jugosvila, blaga za 50, družina Iv. šer-binek 40; po 20 Din: preč. g. Casl, župnik, J. Fer-line, M. ICren, I. Ferk, družina Hauptman, F. Pušnik, J. Paskolo, M. Arh; F. Wagner 18, M. Vresner 14, A. Kren 15, M. Elšnik 15, graničarji v Slatini 17, M. Kotnik 15, odd. fin. kontrole 13; po 10 Din: A. Rajner, dr. M. Dobaj, M. šerbinek, N. Radi, F. Anderlič, F. Majer, F. Mulec, M. Pa-Ekolo, Fr. Divjak, M. Elšnik, P. Ozebek, F. Rat, I. Heidberg, I. Ditrich, M. Jamšek, I. Dreisiebner, P. Balun, L. Petz, F. Waldhuber; po 5 Din: F. Dreisiebner, I. Fajhtinger, E. Gaube, F. Vračko, F. Kos, A. šerbinek, I. Maček, J. Kren, K. Slanič, O. Cilenšek, M. Hiibler, M. Krampi, R. Dobaj. Manj kot 5 Din pa sledeči: F. Gaube, A. šerbinek, F. Halič, M. Judar, F. Komar, Vnukotič, Trifunovič, Dumitner, F. Henhart, A. Cepe, K. Albreht, E. Valdhuber, J. Pahernik, M. Franc, H. Kneznik, R. Elšnik, B. Požgan, J. Gamze, M. Gamzer, kr. ban. uprava 27 m blaga, Nabavljalna zadruga 21 m blaga in 4 kapice, Učiteljska tiskarna šolskih potrebščin za Din 80, R. Mosi 6, J. Vdovič 6, R. Smonik je obdaroval vso šolsko deco e kruhom. Vsem: Bog plačaj!
Sv. Jakob v Slov. goricah. Na novega leta dan se je zbralo naše Prosvetno društvo k rednemu občnemu zboru. C. g. župnik je s krepkimi potezami orisal delo in trpljenje Prosvetnega clrušt, va. Da še društvo obstoji, je zasluga cerkvenega mešanega pevskega zbora. Izvoljen je bil mlad odbor, pripravljen za delo. — Na občnem zboru gasilske čete dne 12. t. m. so sklenili, katoliško poživiti, že prihodnjo nedeljo dne 19. t. m. so to javno pokazali v lepem maršu v cerkev, četa je nastopila s 70 člani, z godbo na čelu. — Kakor znano, je naša kmetijska podružnica dobila na I. mariborskem sadnem sejmu oceno odlično. Zahvala gre predvsem g. črnku, ki se je udeležil z največjim prispevkom sadja. Ustanovili si smo sadjarsko podružnico. Pobornik ideje sadjarske podružnice je zlasti vsestransko dobri sadjar g. Franc Šuman.
Sv. Benedikt v Slov. goricah. V starem letu je bilo v naši župniji rojenih 70 otrok, umrlo je 57 ljudi, poročenih je bilo 22 parov, sv. obhajil se je podelilo 21.845. — Na svečnico bo po rani službi božji v šoli občni zbor naše Sadjarske in vrtnarske podružnice. Ob tej priliki bo predaval o sadjarstvu strokovni učitelj Aplenc
Nalezljiv katar v nožnici
in kužno oteletenje krav kvarijo dobavo mleka. Kot preprečno sredstvo Bissulin! Dobi se samo na odredbo živinozdravnika. Najmanjši tovarniški zavitek 25 vezil. Trajno držijo, brez duha, nerazdražl jiv. Izdelovatelj: H. Trommsdorff, Chem. Fabrik Aachen. Zastopnik »Lykos«, Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ulica 8.
iz Maribora. Udje in sadjarji, pridite! Govoril bo tudi po pozni službi božji v trikraljevski me-žnariji. — Nekaj dni po svečnici se začne pri nas gospodinjska nadaljevalna šola, ki bo trajala tri mesece in jo bosta vodili čč. šolski sestri Vitoslava Hanželič in Siksta Poteko. Priglasilo se je 16 udeleženk. — Na svečnico po večernicah bomo obhajali materinski dan z dvorani. Na vsporedu so slavnostni govor, dekla-macije in pesmi v proslavo naših mater. Obenem se ponovi prelepa Marijina igra »Teofil«. Matere in vsi, ki jih ljubite, napolnite ta dan dvorano do zadnjega kotička! — V nedeljo dne 16. februarja bo po rani službi božji v šoli občni zbor kmetijske podružnice s poučnim govorom svetnika Vladimira Kureta.
Ptuj. Vsi brezposelni iz ptujskega sreza morajo hoditi iskat dela 26 do 50 km daleč v Maribor na borzo dela. Navadno se tudi obračajo preko svojih občin na mariborsko borzo dela. To posredovanje se pa često dolgo zavleče. Zato bi bila v Ptuju nujno potrebna ekspozitura borze dela. To se je zlasti pokazalo kot nujno, ko je bilo preko 100 delavcev odpuščenih iz tovarne čevljev »Petovia«, ki je začasno ustavila obrat. Vsi so dali svoje delavske knjižice osebno ali preko mestnega urada podružnici borze dela v Mariboru, a prejeli še niso do danes ne pol, ne delavskih knjižic, dasi je od tega že nad en mesec dni. — Tujski promet v Ptuju v 1. 1935 je bil delno še precejšen. Ptuj je posetilo lansko leto vsega skupaj 2163 tujcev, od tega 1454 oseb iz raznih krajev naše domovine in 709 iz drugih držav, in sicer 456 iz Avstrije, 11 iz Francije, 66 iz Nemčije, 54 iz čehoslovaške, 7 iz Romunije, 5 iz Belgije, 2 iz Poljske, 16 iz Rusije, 44 iz Italije, 32 iz Madžarske, 3 iz Anglije, 13 pa iz ostalih držav. — Pevska zveza iz Ljubljane je priredila pevski tečaj v Ptuju v minoritskem samostanu. Ob priliki tečaja se je ustanovilo tudi pevsko okrožje' za ptujski srez. Tečaj je vodil g. prof. Bajuk iz Ljubljane. V odbor pevskega okrožja sta bila izvoljena znana delavca na pevskem polju gg. Petek in Fras. Cecilijansko pevsko društvo se pripravlja tudi na pevski koncert, ki se bo vršil bržčas v mesecu marcu.
Ptujska gora. Prostovoljni gasilski četi Ptujska gora in Sv. Marjeta pri Moškanjcih sta imenovali g. Jankota žunkovič, nadučitelja v pokoju in posestnika v Narapljah, za svojega častnega člana. Blagemu dobrotniku, ustanovitelju in podporniku sta se pred kratkim slovesno podelili okusno izdelani diplomi, čestitamo!
Ljutomer. Ta teden pa se nam je eden vtopil, skoraj v žlici vode, eden pa na čuden način obesil. Tako imamo že 12 mrličev. — Kmetijsko-nadaljevalne šole ne bo, ker se je za letos prijavilo premalo udeležencev. — Mestni odbor Rdečega križa priredi meseca februarja in marca samarijanski tečaj, seve brezplačno. Interesenti naj se javijo pri mestni občini. Vsaka vas naj bi imela vsaj enega, ki se razume na razna bolničarska dela v slučaju nesreče. — Igra »Scaplnove zvijače«, katero je Prosvetno društvo vprjzorilo pretekla nedeljo-! Je nad vse pričako-
vanje dobro uspela. To je bilo smeha in zabave,, pa lepe in nedolžne. Pozornost so vzbujali novi kostumi, ki si jih je društvo nabavilo nalašč za to igro. Prosvetno društvo ponovi to lepo komedijo dne 16. februarja. Kakor nalašč za predpust<
Križevci pri Ljutomeru. Dne 21. januarja se je vršil tečaj JRZ za odbornike. Tečaj je otvoril predsednik okrajnega odbora JRZ g. Fr. Snoj iz Gornje Radgone. Predavala sta g. bivši minister Vesenjak in g. Marko Krajnc. — Selek-cijsko društvo za svetlolisasto govedo Križevci ?ri Ljutomeru ima svoj redni občni zbor dne 10. februarja, člani in živinorejci, ne izostanite! Vljudno vabi odbor!
Ljubno. Ko smo čakali pravičnega preobrata petletnega »labirintnega« življenja, so v naš srez prihajale razne dobrine, kot »Slovenska pest«, sledil je »brezposelni«, ki je s kritičnim očesom premotril naš srez med potjo iz Celja do Logarske doline, toda razočaran vsled pogubnega strankarstva in težkih socialnih razmer je krenil proti Gornjemu gradu in potem odšel proti kranjski strani. Pripominjamo, da so v tem času trpeli mnogi nedolžni, po krivem ovadeni od merodajnih činiteljev. Ta nesrečni brezposelni se je seveda odrekel za vselej zopetnemu obisku naše doline. Zvedel pa je pozneje, da so bili nekateri za svoje prizadevanje zadeti v Ahi-levo peto. Nekateri trdijo, da je prav tako, drugi zopet da ne. Zato bi bilo dobro, če bi poslali tudi k nam gospoda »Petra rešetarja«, da bi prerešetal naše razmere in vrgel na rešeto še druge, neočiščene pleve.
št. Ilj pri Velenju. Novo leto smo pri nas začeli z dobrodelnostjo. Katoliška akcija je uvedla nabiranje darov po župniji, kar so z vnemo in veseljem izvršila dekleta. Na praznik sv. Treh kraljev so se darovi razdelili 14 strankam, ki so v koših, košarah, žakljih in paketih veselih obrazov odnašali različne dobre in koristne reči na svoje domove. — Zadnji dve nedelji nam je Prosvetno društvo priredilo zanimivo in ganljivo igro »Za srečo v nesrečo«, ki se z velikim uspehom prireja po vsej Sloveniji, kakor tudi izven Jugoslavije po tujih državah, kjerkoli sa nahajajo še dobri naši rojaki. Je pa vsebina igre v resnici vzeta iz živega življenja naše slovenske zemlje in se na žalost dogaja premnogo-krat v resnici. Zato so pa redki gledalci, ki se med igro ubranijo solz. Videli smo može, ki so brez solz stali v svetovni vojni sovražniku nasproti, a med igro so jim stopale v oči solze, katerih se niso sramovali. Zato je predstava žela obekrat splošno pohvalo. Kakor vidimo, stopa Prosvetno društvo prav pogumno v novo leto!
Šmarje pri Jelšah. Na god sv. Neže dne 21. januarja je obhajala Tačko Neža v Stranjah svoj 90. god. Rojena je bila 5. I. 1846. Imela je deset otrok, od katerih živita še dva: Rudolf, vpokojen železničar pri Sv. Lovrencu, in Agata, poročena v Stranju s Francem Drofenikom, katera dva sta Neži pripravila prijazno spominsko večerjo za god. 901etna Neža je še čvrsta za ta leta. Rada še prebira posebno sv. evangelije brez naočnikov ter prav ponosna še pripoveduje, da je zadnja v župniji, katero je birmal naš škof Slomšek. Zna vse šaljive, katere je slišala od našega rojaka monsignora Vrežeta in ni niti besede pozabila. Ako jo kdo vpraša, kako je kaj, pravi, da vse bi še bilo, samo bolj slaba že sem. Visoki jubilantinji častitamo k visoki starosti, posebej pa, da ima tako dobre domače, kateri res lepo skrbijo za njo.
Sv. Florljan pri Rogatcu. Ob priliki obhajanja godovanja v nedeljo dne 19. t. m. pri vrli rodbini Anton in Neža Kunstek, vulgo Mlhok v Suč-ju, se je nabralo za Dijaško semenišče v Mariboru 50 Pin. Lepa hvala!.
Na jugu se je razširila italijanska fronta na dolžino 800 km, na kateri ima italijanski general Graziani samo 60.000 mož.
Pefer ilciciar rešetari.
Glaž naroda. Tako se je sam prekrstil listič »Glas naroda«. Ker se je dolgo časa delal nevtralnega, je prav, da je sedaj v sliki pokazal, da držijo ta glaž naroda Kramer in Marušič V rokah.
Dr. Kramer gre v London. Ko bo opravil državniške dolžnosti, se bo tudi malo razgledal po Angleškem, kajti splošno znano je, da imajo Angleži boljše kramerje kakor Slovenci.
Opasna stvari Ko je dr. Kukovec izvedel, da gre dr. Kramer na Angleško, mu je takoj poslal svojo knjigo »Schnell englisch«. Obenem pa mu je želel, da bi se mu ne zgodilo kakor njemu, da predno se je navadil angleško, že ni več potreboval in mu popolnoma zadostuje domača go-vorica.
Naš parlament je enoglasen! časopisi veliko! pišejo o tem, da naš parlament ničesar ne sprejme enoglasno, to pa ni res! Ko je zadnjič predsednik rekel, da so predujmi na dnevnice zopet na razpolago, so vsi enoglasno to odobravali in hiteli po nje!
Izvenparlamentarna opozicija se je sporazumela. Zlobni jeziki raznašajo, da se Maček in Davidovič ne moreta sporazumeti. Temu pa ni tako. Točno so listi prinesli, da sta se sporazumela in sicer, da Maček ne pride v Beograd in Davidovič ne v Zagreb in da to velja za nedo-gleden čas. Eto ti sporazuma!
Beograd in Slovenija. Neki Beograjčan je napisal, da se Slovencem dobro godi, ker ima vsak Slovenec svojo marelo. Temu človeku jaz.; odgovarjam milo za drago, da se beograjski čaršijl še bolje godi, ker ima vsak svoje korito!
Zdravniško sporočilo. JNS stranka je prestavila svoj sedež na vrh Pohorja zato, ker ima ta hitro jetiko.
Abesinija in Jugoslavija sta si zelo podobni. V Abesiniji zmaguje Ras Kasa, v Jugoslaviji pa Prazna Kasa.
3, 5, 13, 18, 25, 36, to ni loterija, to so številke odborov v Društvu narodov. Ce trije ne rešijo, rešuje petorica, če ti ne rešijo, rešuje trinajsto-rica, če ti ne rešijo, rešuje osemnajstorica, če ti ne rešijo, rešuje petindvajsettorica„ če ti ne rešijo, rešuje šestintridesettorica. Ce ti ne rešijo, se volijo novi odbori in začnejo delati zopet od začetka.
fCSfilih ZAKGS.
Odbor Jugoslovanske Zveze absolventk kme-tijsko-gospodinjskih šol sklicuje izredni občni zbor, ki se vrši dne 9. februarja t. 1. ob 11. url dopoldne v prostorih kmetijsko-gospodinjske šole v Marijanišču v Ljubljani. Dnevni red: čita-nje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročilo osrednjega vodstva, sklepanje o društvenem glasilu, slučajnosti. Vabimo vse tovarišice-članicd ZAKGŠ, de sc udeležite izrednega občnega zbora v polnem številu! — Odbor.
Poslednje vesti.
Politične novice iz drugih držav.
Parlamentarne volitve so se vršile zadnjo nedeljo v Grčiji. Volitve so bile svobodne. Glavna borba je bila med Venizelosovimi liberalci, ki so bili pred kratkem še republikanci in monar-histi. Grška zbornica šteje 300 poslancev. Od teh je dobila Venizelosova liberalna stranka 135 mandatov. Monarhisti 125( komunisti 14t repu»
Italijanski maršal Badoglio na pregledu severne abesinske fronte v spremstvu svo
jega štaba,
Rajhenburg. Društvo »šola in dom« na mešč. šoli na Senovem je vložilo prošnjo na pristojno mesto, naj se prekliče dekret, s katerim je bil prestavljen iz Senovega meščanskošolski ravnatelj g. Osterc. Ker prošnja ni bila pravočasno rešena, je g. ravnatelj odposlal svoje pohištvo na novo službeno mesto v Trbovlje. Isti dan, ko je bil g. ravnatelj pri svoji gospej soprogi v ljubljanski bolnišnici in so v Trbovljah razkladali njegovo pohištvo, ga je tukaj iskal brzojav:
»Službeno mesto na Senovem zagotovljeno.« Ta brzojav je poslal g. poslanec dr. Veble. Bilo pa je prepozno. G. ravnatelja Osterca ni več na Senovem. Tega dobrega vzgojitelja in blagega očeta vse šole, saj so ga koj vzljubili vsi učenci in vsakdo, ki je prišel z njim v stik, so dobile Trbovlje. Čestitamo Trbovljam! G. ravnatelju pa želimo, da bi se čutil srečnega na svojem novom službenem mestu. Za vse, kar je storil dobrega našim otrokom, pa naj mu plača Bog!
Jolin Spencer, 281etni Amerikanec, katerega si je izbral abesinski cesar za svojega političnega svetovalca.
Italijani bodo poslali na abesinska bojišča najnovejše orožje: motorno kolo s strojno puško.
Vofria v vzhodni Afriki.
Zmaga Abesincev na severu.
Angleški dopisni urad Reuter javlja od 24.1. iz Addis Abebe sledeče: Na severu v okraju Ma-kSle je divjala tri dni ljuta bitka, v kateri je zaznamovati na obeh straneh zelo velike zgube. Abesincem je uspel severnozapadno od Makale predor italijanske bojne črte. Vsled prebitja fronte so zaplenili Abesinci veliko topov, strojnic, streliva, živil in raznega drugega materija-la. V tem prebitem odseku so se spustili Italijani v povsem neurejen pobeg. Hudi boji so v teku na celi fronti med Makale in Aksumom. Adua je ogrožena, ker grozi italijanskim četam obkolitev. V bojih 24. I. je padel abesinski vojni minister ras Mulugeta. Po zadnjih poročilih je na severu Abesincem zasigurana zmaga odločilnega pomena za celotno vojno v vzhodni
Afriki. Italijani sami priznavajo, da je v polnem teku obsežen vojni udarec, vendar pa zanikajo dosedanje poraze.
Na južnem bojišču se je ras Desta že opomogel od umika. Prejel je 60.000 mož svežih rezerv, katere je vrgel proti prodirajoči armadi generala Graziani. Rasu Desta se je posrečilo, da je prisilil na več mestih Italijane k umiku.
Po abesinskih zagotovilih je bila proti koncu januarja na severu vsa pokrajina Tembien v rokah Abesincev. Njihove čete so na pohodu v pokrajino Geralti. Makala je odrezana od vseh drugih krajev. Pri Makale so zajeli Abesinci mnogo miličnikov.
ifazno za ftmeChe posestnike
in liupce hon|!
Kdor hoče svojega konja po najboljši ceni prodati ali pa ugodno kupiti, naj se obrne osebno ali pismeno na konces. prodajalca konj
FRANCA STANGL v Mariboru, Taborska 8.
Kupujem tudi konje za mesarja po najboljših dnevnih cenah ali pa jih vzamem v račun. Jamčim za vestno in pošteno kupčijo. 141
blikanska stranka 8 in ostale skupine 18 mandatov. Nobena stranka ni dosegla absolutne večine. Vsaka od večjih strank bo navezana za sestavo vlade na podporo drugih skupin.
Domače novice.
| Gr. župnik Fortunat Končan f.
Dne 27. januarja popoldne je v Gospodu za-tisnil oči v Št. Pavlu pri Preboldu tamošnji č. g. župnik in duhovni svetnik Fortunat Končan. Pokojni se je rodil v Žalcu 10. julija 1869. Maš-niško posvečenje je prejel leta 1894. Od 1. oktobra 1910 je bil župnik v št. Pavlu. Bil je vzgleden duhovnik, goreč za lepoto hiše božje, priljubljen in gostoljuben. Dobremu dušnem..', pastirju povrni Vsemogočni z večnim plačilom vse njegove dobrote, katere je delil v obilni meri povsod, kjer je služboval v vinogradu Gospodovem. Pogreb se bo vršil 30. januarja ob 10. uri dopoldne.
Znana osebnost v Marenbergu in okolici umrla. V starosti 75 let je preminul v Marenbergu tamošnji organist in cerkovnik Anton Domainko. Celih 52 let je zvesto in na občno padovolje vršil svojo službo. Pokoj njegovi duši!
Monopoli zacija šolskih knjig. Občine in dru-Stva opozarjamo, naj čim prej podpišejo protest zoper monopolizacijo šolskih knjig ter ga pošljejo na pristojno mesto. Gre za velevažno zadevo naše slovenske samobitnosti in kulture.
Važno za ruske begunce. Po novem zakonu o pravicah za zaposlitev v kraljevini Jugoslavije morajo vsi ruski državljani do 29. februarja t.l. zamenjati prejšnja dovoljenja za poslovanje za novo knjižico modre barve.
že zopet požar na Dravskem polju. V noči 23. januarja je v Zg. Jablanah pri Cirkovcah upepelil ogenj gospodarsko poslopje posestniku Martinu Zafošniku. škoda 40.000 Din.
Prireditve.
Braslovče. Prosvetno društvo Orlavas priredi v nedeljo dne 9. februarja ob treh popoldne, v društveni dvorani v Braslovčah igro »Ljubavi cvet je zamorjen«.
Radna pri Sevnici. Za svečnico pripravljamo zanimivo versko igro »Pot k Bogu«.
Kapela pri Radencih. Gasilska četa priredi na svečnico igro »Zakonski Babilon«.
SLUŽBE:
Sprejmem viničarja, izšolanega, daljše prakse, in starejšega delavnega samskega oskrbnika (šafarja), ki razume hmeljarstvo, viničarstvo in sadjarstvo. Ponudbe z natančnimi pogoji: Nova cerkev 1, pošta Vojnik.	122
Iščemo samskega kravarja, kateri zna dobro molsti, kateri je perfekten v opravljanju goveje živine. Ponudbe z zahtevami nasloviti: Dobro Kaufer, Farkašič, pošta Sela pri Si-seku.	147
Starejše kmečko dekle želi primerne službe. Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Zanesljiva«.	146
Majorja z 5 delavnimi člani, veščega živinoreje, z dobrimi priporočili, sprejmemo. Uprava ve-leposestva Ornig, št. Janž na Drav. p. 120
Gospodinja poStena, od 40 do 50 let stara, se sprejme na deželo. Naslov v upravi lista. 118
Citajie in širite
Siou. gospodarja!

Ker mesec znižanih cen kmalu poteče!
20. S. do 20. IS.
Inventurna prodaja! ^ Čistimo zalogo!
Znižali smo cene kvalitetnim čevljem do 10%
Išče se prodajalec za dobro idoči sadni predmet, katerega kupi kmet in gospod. Provizija visoka. Pisma pod »Zaslužek poštenemu« na Upravo lista. 127	RAZNO:
	Novi šivalni stroji šivajo naprej in nazaj, Stikajo, stopajo, 10 let garancije, od 1950 Din naprej proda mehanik Draksler, Maribor, Ve-trinjska ulica 11. Zahtevajte prospekte, vzamem stare stroje v račun. 145
Sprejme se majer s 4—5 delovnimi močmi, med njimi 3 moški, za Walcherjev dvor v Fali. Ponudbe na: Schmiderer, Maribor, Koroška cesta 28. 116	
	Singer šivalni stroj za 500 Din proda Ivanka Firbas, Sobotinci 24, p. Moškanjci. 11 "J
Mlajšega Žagarja, kateri po potrebi opravlja še tudi kmetijsko delo, s pridno ženo, ki je vešča gospodarskih in hišni opravil, sprejme Radič, žaga, Zgornja Polskava. 113	
	Pisalno mizo, stekleno omaro za akte in mizo za pisalni stroj proda poceni meha-rik Draksler, Maribor, Vetrinjska ulica 11. 150
Podnajemniki brez otrok se sprejmejo v viniča-riji Počehova štev. 85, posestvo Adolf Bern-hard. 99	Kupim garantirano čiste ameriške ključice Ri-parije portalis in Gothe 9 ter cepljen trami-nee in laški rizling večje množine. Ponudbe na upravo lista pod »Ameriška podlaga«. 126
Viničar z 4 delavnimi močmi, pošten in stalen, se sprejme na Košaltih štev. ' "> pri Mariboru.	
	Odeje navadne Din 68.—, odeje iz klota Din 88, odeje iz svile z vato Din 245.—, odeje iz svile z puhom Din 610.—, puh Din 85.— do 145.—, perje od Din 9.— naprej, nudi najugodnejše samo: Franjo Novak, Maribor, Vetrinjska 7, Koroška 8. 000
Sprejmem majerja z več delavci. Naslov: Jare-nina št. 39. 132	
šivilja za dom išče službe na deželo. A. Ferk, Maribor, Ptujska cesta 71. 139	
POSESTVA:	Bencinski motor 6—10 ks kupim. Franc Munda, Sv. Bolfenk pri Središču. m 136
Kdor želi prodati Mi kupiti posestvo, malo ali veliko, znamko za odgovor: Grošl Jožef, Slivnica pri Mariborii. 135	
	Kotle za kuhanje žganja in perila, bakrene brzo-parilnike Alfa, obenem tudi s pripravo za kuhanje žganja, brizgalnice za vinograde, si nabavite po ugodnih cenah pri Jakobu Kos, kot-larstvo, Maribor, Glavni trg 4. 101
Lepo majhno posestvo, 15 minut od postaje, 30 minut od cerkve, proda ugodno černko Ivan, št. Ilj v Slov. goricah. 130	
	Vinsko trsje, sadno drevje in sadne divjake nudi trsnica in drevesnica Janez Ceh, Trnovska vas, Sv. Bolfank v Slov. gor., Ptuj. 69
Lep travnik, cirka 4 orale, v Pernici pri Sveti Marjeti, ob banovinski cesti, ugodno na prodaj. Naslov v upravi lista. 83	
	Lepa sadna drevesa in cepljeno trsje najboljših sort vam more prodati po primerni ceni drevesnica Ivan štuhec v Murščaku, p. Slatina-Radenci, pri kateri to pomlad naročujte drevesca in zahtevajte cenik. 128
Kupim trgovsko hišo do 35.000 Din. Naslov v upravi lista. 145	
Prodam posestvo, zidano gospodarsko poslopje, tik okrajne ceste. Zg. Duplek štev. 3, pošta Vurberg. 142	
	Trgovina na Koroški cesti 3 prodaja veliko ostankov svile od 2 Din, cajga, belega platna, robce, moško in žensko blago, za predpasnike od 5 Din, čevlje in nogavice, šivalni stroj za 480 Din. 144:
Posestvo manjše, dobro arondirano, kupim takoj. Škrba Mihael, Topolšica pri Šoštanju. 114	
Prostovoljna dražba nepremičnin. VS 163/35/18. Na predlog Senčič Benedikta, župana v Ja-kobskem dolu, kot pomočnika preklicane že-lezinger Marije, se prodajo na javni dražbi spodaj zapisane nepremičnine — z navedenimi pritiklinami vred — za pristavljeno izklicno ceno dne 17. februarja 1936, ob 10. uri, kot celota. Dražba se vrši na licu mesta v Ročici št. 5. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Vknjižena bremena se ne prevzamejo. Za potrditev prodaje imajo zdražitelji osem dni premisleka. Izkupilo prodaje ima zdraži-telj položiti v gotovini pri sodišču v treh mesecih po pravomočnosti domika s ilA% od dneva dražbe. Ostali pogoji prodaje in plačevanja se smejo vpogledati med uradnimi urami pri sreskem sodišču v Mariboru, soba št. 6. Vsak zdražitelj mora pred začetkom dražbe položiti eno desetinko izklicne cene kot varščino, to je znesek 8800.— Din v gotovini. — Nepremičnine: VI. št. 9 k. o. Ročica (celo posestvo) : 1. stanovanjska hiša št. 5, preša, svinjak in gospodarsko poslopje v izmeri 7 a 67 m2; 2. pritikline in premičnine; 3. zemljiške parcele, kakor: njive, travniki, pašniki, vrti in gozd v izmeri 17 ha 73 a 14 m2. Izklicna cena znaša 64.000 Din In dolžnost prevzema v dosmrtno oskrbo skrbljenke Železin-ger Marije in njene pastorke železinger Ivana, Marijo in Alojza, brez zaračuna na najvišji ponudek, koja bremena se ocenijo za odmero pristojbin na 24.000 Din. '— Sresko sodišče v Mariboru, oddelek V, dne 21. januarja 1936. 123	
	V novi trgovini »pri starinarju« v Mariboru, Glavni trg 18, kupite prav poceni veliko preostankov in meterskega blaga," svila od 6 Din, za moške srajce od 5 Din, za predpasnike od 550 Din, flanela, cajg, belo in rujavo platno, moške in ženske hlače, ostanki inleta za perje, moško in žensko blago, veliko žepnih robcev, čevlje vse velikosti, ostanki svile od 2 D, predpasnike od 8 Din. 143
	Bika marijadvorskega, licenciranega, proda Jakob Marin, Ruše. 117
	Zamenjam vino in pijačo za zrno. Gamzer, Zg. Sv. Kungota. lil
	Cepljeno trsje in sadno drevje v prvovrstni kakovosti po zmernih cenah dobavlja drevesnica Ivan Gradišnik, šmarjeta, p. Celje. Cenik zastonj. 125
	Cepljeno trsje in korenjake prodaja Turin, Modrase, pošta Studenice pri Poljčanah. 80
	Sadno drevje iz težke zemlje želite? Kar takoj nam sporočite naslov, da Vam pošljemo seznam! Drevesnica Jelen, št. Ilj,-Velenje. 93
	Izjava. Podpisani Jernejšek Domenik, posestnik v Vrhlogi, obžalujem, da sem Izjavil dne 4. I. 1936, da je gospod Bračič Simon, posestnik v Vrhlogi, meni sežgal gospodarsko in stanovanjsko poslopje. Preklicujem to iznašanje in se mu zahvaijujem, da je odstopil od kazenskega pregona. — Slov. Bistrica, 13. I. 1936. • Jernejšek Domenik. 115
Petančič Davorin:	4
Svete grore.
Povest.
Vsi so ostrmeli. Le počasi so se zavedli, da Miha igra.
»V takih časih pa toliko denarja izplačati, se pravi posestvo prodati. Ne, nočem, da bi ljudje rekli: stari Gršak je grunt skupaj spravil, mladi pa zapravil. Ne, nočem. Jaz grem za hlapca drugam, samo del svoj vzamem. Grunt naj ima grof, mi pa njemu hlapčujmo!«
»U!« je zatulila Pepa. »Zdaj se bomo pa za denar vlekli. Pa že kar danes. Oče se bodo v grobu obrnili. Miha, slišiš? Grunt je tvoj, ti si najstarejši. Za doto pa te ne bo nobeden gnal. Kadar boš imel, boš pa dal.«
Mara je pogledala nevoljno Pepo in stopila pred Miha.
»Meni boš kar naštel. Vstran grem, pri tebi ne bom za deklo.«
»Kam greš?« je udarilo iz Mihe. »Služit. Ne vem še: mogoče se poročim.« Njena korajža je vse poparila. »Kaj pa vi drugi?«
Lojze se je smejal in šobil usta, kakor da bi rad zažvižgal. Lenčka je zmigala z rameni in si zakrila obledeli obraz z dlanmi. Pepa je bila daleč od posvetnih skrbi:
»Miha, jaz ostanem. Delala bom in zvonila.«
Lojz je spregovoril:
»Ostanem!«
In Lenčka je rekla:
»Ostala bom.«
Miha se je zavedel, da je zmagal. Udaril je po mizi in vzrojil nad Maro:
»Denar dobiš. Vedi pa, da razdiraš očetov dom. Te nič ne boli? Še takrat te menda ne bi, če bi birič bobnal po svetih Gorah!«
»Dekla ti ne bom, tebi ne, Miha.« Miha pa se ni več menil za njo, drugim se je predstavil mladi gospodar:
»Grunt prevzamem, ker tako hočete. Ženili pa se ne bomo. Tudi jaz se ne bom.«
Pozabil ni na Lenčko, najmlajšo in njenih sto: »Saj jih ne dobi!« in je zamahnil z roko. Lojze in Mara sta bila že zunaj. »Mara, kdaj boš šla?«
»Bom že šla. Čez teden ali kesneje. Postavila ¡sem se pa dobro, kaj ne?«
Miha je obstal na pragu in jo osorno premeril. »Na Bošt bomo šli. Grozdje bo treba pobrati, da ne pride moča in bi segnilo. Vole zapreži, Lojz, na Voz pa polovnjak zavali!«
Mara se je igrala s psom in je podražila Miho, ne da bi ga pogledala:
»Kaj smem tudi jaz v vinograd?« »Od delà te nihče ne goni.« Pavle in Tončka sta prišla pomagat. »Polovnjak bomo nabrali popoldne, kaj?« je nameril Miha vprašanje na Tončko. »Če bomo pridni.«
Pepa je ogrnila veliko ruto iz volne in sedla na voz. Miha je prinesel škafe in lakonco in pri-sedel k Tončki.
»Hajd!« je pognal Lojz in razsušena kola so zaropotala po grudnatem kolovozu.
»Z Bogom, Marija!« je rekla Pepa in mislila pobožno.
Na pragu je stala Lenčka in pes je lajal pri njenih nogah, ker so ga pripeli.
»Tako bo šlo iz dneva v dan!« in se je lotila posode.
ROLF V DOBRAVI., s
»Gnivec meči proč, da ne bo vino imelo duha po gnilem!« zapoveduje Miha in dela zareze v palico.
»Trideseta brenta. Lani ga je bilo več.«
»Saj še nismo gotovi, Miha!«
Tončka mu pomore brento na rame in se spusti k tlom, da pobere jagodje, po tleh raztreseno.
»Če boš pila mošt, stopi z menoj v prešnico.«
»Bom, če imaš sladkega. Rdečega od sinoči.«
Miha sope težko, ker je grozdje mokro in težko.
»Pomagaj mi, Tončka, da jo prevrnem v kad.«
Kad se polni belega grozdja.
»Pij, Tončka. Nekaj te bom vprašal«
»Kaj hočeš, Miha? Nevesto iščeš?«
»Tudi to, najprej pa nekaj drugega. Ko sta si z Lenčko dobri, kaj ti je povedala kaj o Janezu?«
»Ah, ta Janez. Ni ga veliko prida. Lenčka, ne, nič mi ni rekla o njem. Ljudje pravijo... Pa Rolf...«
In razodela je slutnjo.
»Naš Pavle je psa pridržal tisti večer doma. Ko ga je spustil, se je kar zavalil pod breg v dobravo. Poznaš Rolfa. Če ga s svetih Gor spustiš, bo naravnost letel v ono smer, kamor je šel Janez.«
Miha maja z glavo:
»Torej, da ga je on?«
Tončka se je preplašila:
»Ne, ne, nisem rekla tega. Le to, da je čudno, da je bil pes tistokrat v dobravi.«
V	Mihovi duši se je obudilo neko neopredeljivo čuvstvo jeze in veselja.
»Oh, če ga najdem, tega raztrganca pri hiši, kako ga bom gnal. Veš, Tončka, zdaj sem jaz gospodar ... Za gospodinjo pa vzamem tebe.«
O, na svete Gore bi vsaka rada šla. Še Tončka se smeji z očmi in usti.
»Delo čaka, morava iti!« in je že zunaj pod kapom in beži ob brajdah navzdol.
»Tončka!« se je oglasila Mara. Ta pa rdeča od sramu v lica kot mak, se je šele sedaj zavedla.
Lojze in Mara sta šušljala med seboj:
»Vidiš, Lojze, Miha se bo ženil. Boš videl, da se bo. Tončka ti bo rezala kruh. Ti si neumen. Iztrgaj in pojdiva!«
Lojze je odkimal:
»Od svetih. Gor ne.«
Na večer je prišla Lenčka. V veliki naglavni pletenici je prinesla večerjo. Pavle jo je videl od daleč in se zagnal v breg k sv. Vidu.
»V hramu bomo, Lenčka!«
Pomore ji pletenico z glave in jo položi v travo.
Zbrali so se še drugi, pomolili so in se lotili večerje. Lenčka je sedla k stiskalnici in poslušala njeno pesem. Pri mizi so molčali, le Mara se je zdaj pa zdaj zasmejala, Pepa pa je po večerji še malo posedela za mizo. Tako je bila zbita, kakor bolna. Miha je zavrtel kamen in vložil še eno veslico, da je kamen višje, visel. Drugi pa so šli k cerkvi, da bi uživali ob kresovih in pesmih, ki so brnele iz hramov in zidanic.
»Lenčka!« jo je pozval Miha ostro.
V	njej je bilo vse še tako razbolelo od grenkih čuvstev in strašnih misli zadnjega tedna. Njegov klic jo je ranil.
»Ah, Miha!«
»Kaj se boš delala! Znanje z Janezom moraš pustiti. Moraš! Me razumeš? On je očeta. Ne bom govoril s teboj o tem!«
Pepa je kriknila kakor iz sna.
»Kaj govoriš, da ga je on? Čisto drugi je, kot je bil nekdaj, še v cerkev hodi in moli! Oh, za Boga, ne govori tega, Miha!«
»Molči, Pepa. Jaz vem, kar vem. Lenčka, če ga najdem v besedah s teboj, ne bo ti dobro! Da bi se s takim, ki je očeta!«
Lenčka je molče pospravljala posodo v pletenico in stresla jesenco, dp. je pokrila.
Miha je zaškrtal z zobmi in se umaknil za hram.
»Pepa, greš?«
»Grem. Dolgčas mi je že po cerkvi. Bodo že brez mene stisnili tole kad.«
(Dalje sledi.)
Nova mobilizacija Abe-sincev.
Iz Londona poročajo: Ofenziva generala Gra-zianija na južni fronti je za sedaj ustavljena, dasi se poroča o gotovem številu spopadov med italijanskimi ter abesinskimi sprednjimi stražami, ki ščitijo umikanje rasa Deste. — Iz Addis Abebe poročajo, da so prve čete od onih 30 tisoč vojakov, ki so bile poslane kot ojače-njc rasu Desti, že došle k njemu. Nekateri krogi trde, da bodo ta oja-Čenja znašala 60 tisoč vojakov. V vsakem slučaju podčrtujejo abe-sinski krogi splošno mobilizacijo Abesinije, ki je bila te dni objavljena v zvezi s porazom rasa Deste. Izve se, da je abesinska vlada poslala močna ojačenja tudi rasu Nasibuju, ki ima nalogo, da vzpostavi zvezo z četami rasa Deste. Abesinski uradni krogi izjavljajo, da se bo abesinska armada zaradi nove mobilizacije povečala za 300.000 vojakov. Vobče prevladuje mišljenje, da sa vojna ne bode končala prej, predno se ne začne nova doba deževja, ampak da se bo nadaljevala do druge deževne dobe.
Inserlraffe!
PIŠITE šE DANES!
Ostanki
mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket serija A« za moško, žensko, namizno, posteljno perilo in rjuhe, »Paket serija B« izključno zimski topli flaneli in barhenti najboljše kakovosti vsak Paket 10 do 20 m samo Din 107. Dalje novi »Original Kosmos Z paket«, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve, ali pa 1.80 m za kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo Din 107. Vsi paketi poštnine prosto. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite takoj na
„KOSMOS"
razpošiljalnico ostankov maribor. tekst, tovarn, MARIBOR, Dvorakova cesta 1.	1003
«MMMMMMMVMMM
RAZNO:
Vodno turbino poceni prodam. Borštnar- Ljubljana, Pražakova ulica 8.	138
Hranilne knjižice vseh bank in hranilnic kupim ter plačam takoj: Bančno kom. zavod v Mariboru.	87
Elektro inštalacije Vam napeljem in popravim vse vrste elektrostrojev hitro in poceni. Sinič Gustav, Maribor, Koroška cesta 8.	62
Cerkvene sveče, kadilo, špecerijsko blago in že-leznino priporoča Jos. Jagodič, Celje, Glavni trg — Gubčeva ulica. Zamenjuje za bučnice pristno bučno olje.	68
v Mariboru
priporoča naslednja dela:
Naš kruh evharistična izpoved inteligence, broš. Din 12.— Presveti zakrament, premišljevanja o Gospodovi pričujočnosti v Pre-svetem Resnjem Telesu, vezano Din 24.— Zabret Franc: Sveti zakon vrelec
življenja, broš. Din 20.— M. Elizabeta: Slava sveti hostiji,
broš. Din 15.— Moja pot je varna, broš. Din 10.—,
vez. Din 18.— Šanc: Stvoritelj sveta, Njegova eg-zistencija i narav i Njegov odnos prema svijetu, broš. Din 45.— Fra Karlo Nola: Homilije za sve nedelje i blagdane Gospodnje preko godine, broš. Din 25.— Sveti red, pouk za ordinande, broš. Din 8.—
Kojc: Učbenik življenja, kart. Din
Din. 65.— Karlovšek: Slovenski ornament, vezano Din 100.—.
l/ot dobra qospcKlirya, naredimo tirnim
\htiko čisčme-
v naših sMmiiscih
ltoga demo
popust
na.
Vso imsKO blaeo. %'KA DO
^aa/e
Damske Z/m
PiABČe
Z/MSHE
@0Y'dA3Y 20%pjopLLSt je rza OT^j^uialrui,
od tovarno, p/^edpi^sana o&tvb. ODLoč/te se, d oh le Rje še zaloGflf
Izboljšajte okus klobasam z dodatkom speci-jalne dišave Aromatin.	1256
Za veliko Celje si je manufaktuma trgovina Franc Dobo vičnik v Celiu
nabavila za spomlad in poletje ogromne množine vseh najrazličnejših vrst sukna in sploh vsega blaga za obleke od najcenejše do najfinejše kvalitete. Vse to novo blago se prodaja po brezkon-kurenčnih, najnižjih cenah. Vsak, ki pride v Celje, naj si ogleda to novo preurejeno, veliko trgovino. Evo dokaze: 4 m športnega sukna za fantovske obleke Din 52.—, 3 m šprieštofa za športne moške obleke Din 75.—, 3 m ševlotkamgarna za moške obleke ali ženski kostum Din 90.—, 3 m lepega vzorčastega sukna za moške obleke Din 120.—, 3 m modnega športsukna za moške športobleke Din 165.—, 3 m modnega temno,vzorčastega sukna za moško obleko Din 195.—, 3 m finega volnenega kamgama, modni vzorci v vseh barvah Din 300.—, 4 m oksforda ali belega platna za Din 20.—. Za neveste za celo obleko od Din 100.— naprej. Šivane odeje in moško perilo iz lastne tovarne najceneje. Priporoča se Vam za nakup blaga za moške in ženske obleke
znana tvrdka	640
Frane Dobovičnik, Celie, Gosposka ulica št. 15.
katera Vam jamči za pošteno mero, najnižjo ceno in za dobro kakovost.
KlOftllftC, elegantne OblCStf, perilo, kravate (£¥Bf€ kupite ugodno pri
JAKOBU lAH
Maribor samo Glavni trg št. 2
Ugoden nakup!
Otročje jopice po 10, 15 in 20 Din dobite v
TRPINOVEM BAZARJU, MARIBOR
Vetrlnjska ulica 13.	1291
Upoštevaje sedanje gospodarske težkoče, je vodstvo sanatorija v Mariboru, Gosposka ulica 49, telefon 2358, uvedlo enotne tarife za oskrbo in operacije tako, da stane pri vseh boleznih, ki ne trajajo delj kot deset dni (slepič, kila, golša itd.) sanatorijska oskrba z operacijo in z zdravljenjem vred Din 2500.—, za uradnike vseh vrst, ki žive samo od svoje plače, ln za njihove svojce pa Din 2200.—i	51
Kirurg dr. Cernlč, vodja in lastnik sanatorija.
Poročne prstane
14 kar. zlato komad Dm 70.— žepne ure	Din 33.—
Anker ure 50.-, 90.-, 140.-, 160,— zapestne ure	Din 95.—
srebrne ure zlate ure budilke kuhinjske ure
Din 135.— Din 230.—
Din 45__
Din 80.—
M. ILGERJEV SIN« URAR IN J UVELI R
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA št. 15.	58
Olajšani plačilni pogoji.	Cenik brezplačno.
Kupujte pri naših inserentih!
VSA. K PREVDAREM SLOVENSKI GOSPOOAR
I "irrg
I
•A V A K U J
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE
VZAJEMNI ZAVAROVALNI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. 01. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
JP^* KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
najbolje In najvarneje pri
Spodn|cSta|ersM ljudski posolilnlci
Oosposha ulica 23 f PlflrHMMTU lisica 10. ohfotora
regislrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 —.
Podružnica: Cclfc
10:
v aasfni novi palači na oglu	nasproti poŠte, pref Južnošta-
Gosposhe-SEovenshe ulice.	2	fersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice >n tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
Tiskar: Tiskarna sv, Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru,