176. Stev. PavSalnl franke v dr lavi SHS. V Uubllanl, v sredo 4. avgusta 1920. Izhaja rasen peneteijka In dneva po prersfk« vsak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št, 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 1'60. Pri večjem naročilu popust. .-‘.-V ■ -mm k & $ mm' (glasilo iugostov. sodjalno • demokretKne stranka. Pcsamezna Stev. 1 krono. Leto SV.____________________ Telefonska it. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leta K 60, za meseo K 20. Za Nemčijo celo leto K 812, za ostalo tujino in Ameriko K 360. Reklamacije za lisi so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 6% Učiteliska tiskarna. Bel grajska vladna kriza. Belgraiske vladne krize so prav Podobne amerikanskim morskim kačam. Vsak hip se ti poiavi in nikdar ne veš. kie in kdai ie nie konec. Značilne so te krize in na zunai dostikrat izeledalo kot osebni boii med novimi jn starimi nolitičnimi konkurenti, a imaio tudi še srlobii nomen. Mnogo ie res nobenega v teh krizah, o tem nebo nihče dvomil, kdor čita dnevno. Slasti beleraisko in hrvaško časoDisie So na tudi načelni razlogi. ki ovira-k) politično konsolidacijo strank v tei #nyi državi, ki se ie slučaino ustanovila in išče sedai Dot konsolidaciji Najprej so že razlike med liudstvi Ju-voslaviie zgodovinske, ker so živela *a Uudstva sicer plemensko sorodna vendar Da Dolitično in gospodarske \ različnih razmerah. Drugačno živ-lienje smo živeli Slovenci, drugačne Srbi ali Bosanci in Volvodinci. Makedonci. Črnogorci. Vrhutega Da smo Hrvati in Slovenci. Bosanci in Črno-Korci osvoboienci. ki so nas osvobodili Srbi. kakor se hvalilo sami. Naravno ie torei. da se smatraio Srbi z z narod, ki ie Dcklican. da gospodari v državi. Vse se suče pravzaprav okerfe teea VDrašania. Gospodarsko in politično moč hočeio osvoliti v državi Kotove stranke, to so v Drvi vrsti v srbski radikalci, v Slovenili Da klerikalci. Slovenski klerikalci in srbski radikalci Da imaio prednost, da nisc za Donolno centralizacijo države, do-cim so demokrati za strog centralizem Mi na vemo. da nam bo strog centralizem gospodarsko in politične silno škodoval. °ekel bo morda kdo. da ruiemo oroti državi, kar Da nikakor ni res-mca. jfier se Dre(j na§jmj 02mj odigravalo Žalostni poiavi strogega centralizma. ki ga še ni in do katerega nima centralna vlada danes še Drav nobene nravne Dodlage. Le ogleimc nekoliko našo rndustriio. Kako silne tezkoče se ti naoravliaio! Prepoveduje se izvoz blaga. prepoveduje _voz _sirovin. diktira ogromno ca- rino. izvažaio se stroli na fug naše gospodarstvo pa ranidno propada in delavci se moraio v tropih iz* seliavati. ker ne dobe doma dela. To ie program srbskih meščanskih strank, ki ga naravnost klazno Dodoiraio naši domači slovenski demokrati iz čisto političnega namena. da bi prišli potom centralizirane države do ooltičnega voliva, ki ga danes nhnaio. dasi se varaio v tem S to politiko si koplje slovensko liudstvo gospodarski in politični grob: zakai vsi vemo. da smo pasivna dežela ter da moremo to pasivnost pokriti le z industriiskim prebitkom. ki Da nam odpade, če se bo gospodarska politika razvilala v tei smeri kakor se razviia. Narod beračev. Dastiriev postanemo, brez pravic. brez svoiega gospodarstva in z p-osnodarstvom bomo obenem propadali kulturno. Ta persoektva se nam Dokazuje ob vsaki belgralski krizi. Protič. Ves-nič. Davidovič. morda še Korošec itd to gre brez konca in kraia. mi oa gledamo srepo, propadamo in umiramo SDrememba vlade v Belgradu b imela le tedai pomen, če bi se tudi smer Dolitiike vlade bistveno iznre-menila. To ie za nas pač vse eno. ali dela kunčiie klerikalec, radikalec ali demokrat, nam gre za to. da se omogoči svoboden napredek politično in gospodarsko liudstvu. narodl-nemu gospodarstvu, in tega ni. tega. kakor vse kaže. tudi še ne bo. ker sc nas noče upoštevatL noče se gledati na blagostanje celote; to. mislimo čuti in vidi vsakdo, ki ima pet zdravih čutov. Ali Davdovičeva misiia glede sestave vlade posreči ali ne. ie za nas irelevantno, ker se sistem in program belgraiske vlade v bistvu ne bo izDremeni! z niim: mani pa. če se združiio radikalci in demokrati; potem bo to personificiran centralizem in reakciionizem. če presoiamo polo-žai z državnega stališča. po Fochu In s. Millerand bi lahko pričakoval ministrsko krizo, če bi se mu ne posrečil neoporekljiv dokaz, da se prime tudi pri Nemcih gobčna in parkljeva kuga samo rogatih živinčet. Da govorimo zopet o Poljski: nihče na Francoskem bi ne mislil na to, da pomaga pustolovščinam varšavskih rusožrcev, ampak je že tako — »Journal«, »Matin«, »Echo de Pariš«, »Gatu lois«, »Figaro«, »Libre Parole« so začeli pisati, da mora ostati dežela Sobijeskega v svojih starih mejah, slavno, plemenito, junaško ljudstvo mora imeti črno zemljo kijevsko, Vzhodno morje in črno morje, potem bo šele vzcvetelo kraljestvo Marijino v vsein svojem starem veličastvu in bo ukončalo grozeči boljševizem. Za povprečnega buržuja ie bilo več kot dovolj, da sl zagojil z vso ljubeznijo misel poljske premoči v deželi širokih step in brezmiselne glavice so imele prosto pot v kraljestvo domišljije. Zakaj se je potegnil veliki but- vardni tisk za večjo in zemljo odrešujočo Poljsko, temu Je drug vzrok. Poznam možakarja, ki mu je prinesla njegova poljska navdušenost 40.000 frankov in bi prisegel, da ni edini . . . Tovariš nam je pokazal smehljaje na mizi ležečo »Humanltč«. Kar pripoveduje Andrej Morizet, je rekel, v uvodniku 22. Jul. o bulvardnem tisku, je dokumentarno dokazano. Veliki listi so vtaknili v žep leta 1913 in 1914 dva in pol milijona frankov, da bi pridobili Francosko za posojilo Turški, čeravno so vedeli, da bo upotrebila visoka porta, ki je stala popolnoma pod okriljem nemškega imperijalizma, ta denar za oklopnice in topove . . . Tako je s Francosko in njenim »javnim mnenjem« in tako ostane, dokler bo čakal nje tisk na treotek, ko »ne igra denar nobene ulogc«. Morda ni drugje nič bolje — nikjer pa ne kraljuje denar tako kot v Parizu. — Morala te zgodbe? Nemorala! Socijalisti na Kitajskem. Nezrelost francoskega javnega mnenla. »Milnchener Post« prinaša članek, ki £a priobčujemo v celoti, da pokažemo, kako predpotopna Je inteligenca francoskega buržoaza Irt s kakšnimi umazanimi sredstvi manipulirajo gotovi »patrljotje«. Imenovani list piše, da je posetll njihovo uredništvo neki francoski tovariš, nato nadaljuje: Uk Vpra5a11 smo ga z vso obzirnostjo, ko-,0° r.es"lce le na govorici, da smejo pripi-jj-j * p°lJaki svojo nesrečo In neuspeh Dnč « niU’ W ga Je naS,° niih blazn0 J? CetJe na Francoskem. Odgovoril je: u«Vorica je utemeljena in neutemeljena °benem. Francoska ne ve o Poljski nič več kot moj bivši sošolec, današnji senator In državnik B ki Je rekel pri nekem Izpitu o Avstriji, da je to velika, dvoglava država južno od Berlina! Ljudstvo na Francoskem — in k temu spada ogromen del senatorskega in poslanskega ljud-stva — la tembolj lahkoverno, čiin manj zahtevate od njegovega razuma. Morda je povsod enako, na Francoskem vsaj zadostuje, da par parižkih listov en teden zaporedoma trdi, da hoče nemška vlada odpraviti ustavo vslcd gobčne in parkljovc kuge ter ponuditi Ebertu cesarsko krono, pa se bo izkričalo milijon grl do hripavosti Prava soclJaUstlčua stranka. Drugi slučaj persekucije Je bila usmrtitev socijalista sodr. Kana, Ta sodrug Je bil član kitajske socijalistične stranke, toda razprl se je z njenim voditeljem in ustanovil lastno stranko ter Izdajal revije. Glavni razloček je bil, da je propagiral lahko zakonsko ločitev In svobodno ljubezen. Nameraval se je polastiti nekega otoka pri Hongkongu, kjer je hotel ustvariti čisti so-cijallzem«. Vendar stranka ni mogla najti soglasja in se Je kmalu razšla. So. Kan je študiral na Japonskem medicino in za revolucije je bil pri »Rdečem križu« v Wu-changu in pozneje v okolici Šanghaja. Ofi-cijelni »Rdeči križ« Je pa svaril v časopisih, naj ga niliče ne podpira, češ, da ni priznau olicljeJno./On se Je nato napotil domov, da bi zbral sredstva za svojo nalogo, toda zaprli so ga in usmrtili in to iz nobenega drugega vzroka kot da je zbiral za »Rdeči križ« brez uradnega dovoljenja ter da je bil socijalist in nasprotnik vlade. Kuo Min Tang ali narodna stranka. Ta stranka sl je tudi prisvojila socijali-zem in imela je v svojih vrstah najboljše reformatorje, med njimi mnogo socijallstov. Predsednik njen dr. Sun-Jat-Sen je zelo znani socijalist. Stranka je bila najmečnej-ša kitajska politična stranka in v peking-škem parlamentu je imela večino. Toda — jal — bila je nasprotnica predsednika Juan-Si-Kai-a, katerega so podpirali vsi stari uradniki, tuji finančniki in tuji krščanski tisk v Primorju. Dr. Sun Je posetll Juan-Si-Kai-a in mu izrazil željo, da bi Jug delal zajedno s Severom ali z drugimi besedami, da naj napredni Jug sodeluje s konservativnim Severom, toda predsednik republike ie zelo nespametno zavrnil to dobro ponudbo in mesto dela se je začel ) gibanje za razbitje te močne stranke. Prvi korak je bila usmrtitev Sung-Chiao-Jen-a, enega od voditeljev narodne stranke, ki bi ga najbrž izvolili za ministrskega predsednika. Z raznimi sredstvi so proces proti njegovim morilcem tako zavlačevali, da do glavne razprave sploh ni došlo, kajti gotovo je bilo, da so v afero zapleteni nekateri vladni uradniki. Tako ravnanje je seveda vso državo zelo razburilo. Stvar je pa dospela v krizo s tem, da je vlada — kljub protestom parlamenta in mnogih deželnih namestnikov — najela od tujih bankirjev posojilo 25 milijonov liber (1 L — 124 K). Protesti so dali vladi priložnost, da Je odpustila nekatere napredne dež. namestnike in druge uradnike. Jasno je bilo, da namerava vlada odpustiti vse uradnike, ki bi nasprotovali nekonstitučnemu ravnanju Juan-Si-Kal-a. Jug je bil prisiljen se postaviti z orožjem v roki vladi v bran, ali ta je to pričakovala, kajti zelo si je želela zatreti revolucijsko stranko. Ali moč Juga Je bila zelo slaba, najbrž vsled pomanjkanja denarja, — dočim Je bila vladna armada dobro opremljena In je imela toliko tujega denarja, da je mogla podkupiti častnike južne armade in posledica je bila: potlačenje vstaje . . . Glavni boji so se vršili okoli Šanghaja z zelo slabimi uspehi za upornike. Važnost vodje se je pokazala pri Nankingu, kjer jo Ho-Hai-Ming, časnikar brez vojaških Izkušenj, zadržaval cel teden z 2000 vojaki osme divizije Juga nad 50.000 mož severne armade. Dobra obramba Nan-kln-ga je bila ena od svetlih točk vsega vojnega pohoda. Vsled poraza narodne stranke je stranka na zunaj zaspala. Ničesar ni bilo slišati o njej in vsaka najmanjša kritika vlade jc bila združena z življenjsko nevarnostjo. Usmrtili so velike množine ljudi, kojih edina krivda je bila ta, da so vladni vohuni »ugotovili«, njih »izraženje proti vladi«. Reakcija, Rezultat tega je bil, da so reakčne sile delale z vso paro, da potlačijo revolucijo z Juan-Si-Kai-em čelu. Podpirala jih je stara banda, korupčnih uradnikov in tujiii upnikov. Lahko se pričakuje, da bodo uradniki odirali ljudstvo kot preje in da ta- ko dobe denar za kritje deficita. Hočejo ss zavarovati predno jih narodna vstaja zopet ne pomete. Kitajski kapitalisti niso imeli nobenega zaupanja do Juan-Ši-Kai-a in njegove konservativne bande. Dokaz tega je, da so bile tuje banke prenapolnjene z denarjem, kajti smatrali so jih za varnejše; vsakdo je namreč bal, da zopet ne oživi stari režim odiranja. V celi državi so nadomeščali reformistične sodnike z ljudmi starega režima. Tuje velesile so podpirale predsednika in njegovo konservativno stranko, nudili so mu posojilo z namenom, da na ta način državo poženejo v propast. Dokler se bodo kitajske vlade posluževale tujih posojil, tako dolgo ni mogoče pričakovati nikake resne reforme. Šele ko jim bo glede financ pred-ia slaba, bodo začeli o reformah resno razpravljati. Ako bi zapadne vlade v takem kritičnem položaju zadržale finančnike ir. bi zahtevala od pekingškega parlamenta, da uresniči reforme, bi s tem veliko doprinesle k obnovi Kine. Če bi tuje, zapadne velesile podpirale inesto avtokratičnega režima in reakcijonarne bande raje parlament in demokratično vladno formo, bi ohranile Kino. Najzancsljivejši način bi bil ne dajati posojil brez parlamentovega dovoljenja; toda gotovo prevelika zahteva za evropske velesile je da bi, tako pritisnile banke. Tuji upniki imajo sedaj največji vpliv v Kini, kajti oni imajo vajeti v rokah, in bodoči razvoj Kine jo zanje velike važnosti. Reakčne sile so zopet na krmilu In gospodovale bodo enako kot stari manJarinf. Pomagalo jim stari upniki v nadi, da rI napravijo Kino v finančnem oziru od sebe odvisno ter prisilijo vlado, da jim preda kontrolo nad financami. Pojavlja pa se propaganda revolucijskih strank ki bi mogle razrešiti ta vprašanja. Kina — moderna država? Naglo pretvorjenje Kine v popolnoma moderno državo, kar bo gotova posledica zmage v revoluciji, ne ostane brez ogromnega vpliva za evropski kapitalizem. Razvoj kapitalizma bo zelo vzcvetel, ko dobi novega konzumenta s kitajsko državo. Dovolj je, če omenimo, da obsega Kina 10 milijonov km’ ter da ima danes le 11.500 km železnice, in ako bodo uresničeni načrti za prihodnjih 10 let, se bo zgradilo 200.000 km železnic. Tega Kina z lastnimi sredstvi na zmore niti v 50 letih. Mednarodno življenje pa ne dopušča nikakega čakanja. Koliko mi-lljonov ton tračnic, koliko vagonov in lokomotiv bodo Kitajci morali naročiti v inozemstvu? Koliko mastnih koncesij dobe za to Evropejci? Koliko topov bd potrebovala Kina in koliko oklopnih ladij! Z eno besedo za evropsko industrijo se odpre konzuui neznanske velikosti. fn ako bo Kina izpremenjena v kapitalistično državo od Tihega oceana do tibet-skih višav s pomočjo evropskih in ameriških milijard, nastanejo v Kini velika industrijska središča, ki bodo potem preplavila s svojimi produkti mednarodni trg in London, Berlin, Petersburg ter New-York bodo prenapolnjeni s kitajskimi industrijskimi iz- = .. - ga LISTEK. Izredni doživljaji Jožefa Ronleta-bllla. Francosko spisal Gaston Lcroux. Prevel J. B. I. Kjer se začne nerazumevanje. . Ginjen sem skoraj, ko začnem Pripovedovati izredne doživljaje Jožeta Rouletabilla; krčil se je namreč do danes, privoliti v to; obupaval sem že, da bom mogel sploh Kdaj objaviti najzanimivejšo policijsko dogodbo izza zadnjih petnajstih *®L Domišljujem se celo. da ne bi °bcinstvo nikoli izvedelo popolne resnice o zagonetni aferi „Rume-J1 e sob e“, ki je povzročila toliko lajinstvenih krvavih in senzacijo-nainih žaloiger, in pri kateri je igral "j°j prijatelj tako. odlično vlogo, da "i izšel v obskurnem večernem listu skrajno podel članek. Pred kratkim J® bil namreč odlikovan slavni Stan- gerson z velikim križcem častne legije, ob tej priliki je objavil omenjeni dnevnik nizkoten članek, v katerem je iz nevednosti alf iz hudobne nesramnosti pačil resnico ter vlačil zopet na dan grozne dogodke, o katerih je želel Rouletabille, kakor mi Je sam pravil, da naj bi bili pozabljeni za vedno. „Rumena soba‘«! Kdo se še spominja na to afero, vsled katere se je porabilo tolika črnila pred 15 leti? V Parizu pozabimo tako hitro! Ali niso pozabili še celo na ime procesa „Nayves“ in pa na tragično smrt malega Menalda? In vendar je bilo takrat zanimanje občinstva tako intenzivno. tako splošno, da se ni zmenil skoro nihče za ministrsko krizo, ki je izbruhnila ravno one dni. Proces ..Rumene sobe“, ki se je vršil par let pred afero Nayves, je bil pa deležen še vse drugačnega zanimanja. Ves svet se je zanimal par mesecev za to uganko, kolikor vem, najzagonetnejšo, kar jih je kdaj reševala bistroumnost naše policije ali vest naših porotnikov. Vsakdo je poizkušal najti razrešitev te grozne uganke. Bila je to tekma, pri kateri si je belila možgane stara Evropa in mlada Amerika. V resnici poudarjam. da sl Prl .J1,. ,ot Pisatelj prav ničesar ne domišljujem, in da navajam samo dejstva, vsled raznih podatkov nu je namreč mogoče razjasniti popolnoma to zadevo. — V resnici ne poznam nobenega dogodka, resničnega ali izmišljenega, ki bi se lahko primerjal z „Misterijem rumene sobe , niti pri pisatelju ..Dvojnega umora v ulici Morgue". niti med izmišljotinami Edgarja Poe, niti pri Conanu Doy- leju. , Cesar ni mogel najti nihče, je našel mladi 18 letni Jože Rouleta-bille, takrat reporter pri nekem velikem dnevniku. Toda takrat, ko je pri porotni obravnavi rešil to uganko. ni povedal vse resnice, povedal je samo to. kar je bilo neobhodno potrebno v razumevanje nerazumljivega, in da je oprostil nedolžnega. Vzroki molčanja so danes odstranjeni, še več: moj prijatelj je dolžan govoriti. Izvedeli boste toraj vse in brez daljšega uvoda vam hočem predložiti uganko „Rumene sobe“, kakor je bila predložena vsemu svetu dan po zločinu v gradu Glandier. 25. oktobra 1892 je izšla v listu „Temps“ naslednja notica: „Grozen zločin v gradu Glandier, na meji gozda Sainte-Gene-vičve nad Epinayjem, pri profesorju Stangersonu. To noč so hoteli umoriti gdč. Stangersonovo med tem. ko je učenjak delal v svojem laboratoriju. Gospodična se ]e nahajala v sobi tik laboratorija. Zdravniki nimaio dosti upanja, da ozdravi. _ Lahko si predstavite razburjenje, ki se je polastilo Pariza. Ze takrat se je zanimal ves učeni svet za raziskovanja profesorja Stangcr-sona in njegove hčerke. Ta dela, prva o radiografiji, so dovedla pozneje gospoda in gospo Curie, da sta našla radij. Pričakovali so tudi ne-strpno senzacijonalno predavanje profesorja Stangersona, katero je obljubil citati v ,.akademiji znanosti" o svoji novi teoriji: o razkrajanju snovi; teorija, namenjena izpodkopavati temelj vse priznane znanosti, ki jo že toliko časa vzdržuje načelo: nič se ne izgubi, nič se ne ustvari. Naslednji dan pisali so že vsi listi prav obširno o tem dogodku. „Matin“ je priobčil pod naslovom »Nadnaravni zločin" naslednji čla- nek: »Tukaj prinašamo podrobnosti, ki smo jih mogli izvedeti o zločinu na gradu Glandier. Nemogoče je. sedaj si napraviti jasno sliko o tem zločinu: nam. kakor tudi ne preiskovalnemu sodniku še še ni posrečilo dognati podrobnosti: profesor Stan-gerson je vsled obupa skrajno potrt. gospodične pa ni mogoče vprašati z ozirom na njeno težko poškodbo ; našli so jo oblečeno v nočno obleko, ležečo na tleh. Posrečilo se nam je vendar izprašati očeta Jakoba — kakor ga imenujejo tam. To je stari sluga rodbine Stanger« sonove. Oče Jakob je vstopil v Rumeno sobo obenem s profesorjem. Rumena soba je tik laboratorija. Laboratorij in Rumena soba sta v, paviljonu, ki stoji v parku 300 metrov oddaljenem od gradu. „Ob pol eni ponoči — takd nam ie izpovedal zvesti (.) smga „sem bil v laboratoriju, kjer je še delal gospod Stangcrson. Urejal sem in snažil instrumente ves večer, čakal sem še. da preneha z delom gospod Stangcrson, potem bi bil šel spat. Gospodična Matilda je delala skupno z očetom do polnoči. Ko je i odbila ura polnoč, vstane, sc poslovi Štev. 17«, delki. Današnja človeška družba se bode potom zamajala v temeljili In pod udarci proletariata se zruši, kar bo logična posle* dica industrijalne evolucije — in kapitalističnemu družabnemu redu udari zadnja ura .., Po»Pr. Lidu« Jus. Politični pregled. + Razkol v komunistični stranki. »Nova Istina« v Zagrebu, glasilo tzv. centruma-šev, prinaša v svoji številki z dne 30. julija t. I. to-le izjavo: »Sodrug Golouh iz Ljubljane nas posebej pooblašča, da izjavimo, da se on in sodrug Lemež niti najmanje nista In tudi ne moreta pokoriti sklepom kongresa (vukovarskega), ter da vsled tega nimata ničesar skupnega z organom čistih komisarjev v Ljubljani (z »Rdečim pra-porom«). Izjavlja, da je tozadevna njegova Izjava v »Rdečem Praporu« — iaž In falzl-fikat. — »Nova Istina« pristavlja: Tudi dunajska »Rote Pahne« prikazuje ta dva so-druga (Lemeža in QoIouha) kot lzdajice in desničarje.« — Ml to stvar beležimo zaenkrat brez komentarja. + Nov socljalno - demokratični list, »Pravo naroda« je pravkar začel izhajati v Belgradu. Izhajal bo zaenkrat dvakrat v mesecu, pozneje pa postane tednik. Prva njegova številka le zelo obSlrna. Na uvodnem mestu piše list: »Pr<.vo naroda« le že pred vojno Izhajal v bidu v Sremu, pa Je njegovo Izhajanje oblast ustavila, češ da škoduje Interesom vojske. Sedaj bo list redno Izhajal v Belgradu. Namenjen Je predvsem kmetiškemu proletarijatu In bo mno-lo razpravljal o agrarnem v, rašanju v Južnih krajih države.« List prinaša na to deklaracijo zjedlnjenja socljalno demokratske stranke Jugoslavlle, ki Jo Je tudi naš list svoječasno priobčil v prevodu, ta zanimive daljše razprave o ustavnem vprašanju, vprašanju Izvoza in uvoza Itd. Ltst Je pisan tako, da zadeva splošne razmere v celi državi. (Uprava lista Je v Belgradu, Strahinf-bana ul. 26. Številka (24 strani) stane 1 dinar.) + Kdaj bodo pri nas volitve? Tako se sprašuje ljudstvo že dve leti sera. Gospodje v vladi obljubljajo volitve tudi že celi dve leti. Prvič so bile ljudstvu obljubljene volitve že 1. 1018., češ da se bodo vršile takoj v marcu 1919. In še ni bilo niči Z volitvami se je od meseca do meseca odlašalo tako, da štejemo sedaj že 1. 1921. meseca avgusta, pa ni o volitvah še niti sluha ne duha; In človeku se nehote vrine misel, da vprlzarjajo meščanske stranke v vladah samo radi tega toliko dolgotrajnih In zanje »mučnih« vladnih kriz, da zavlačujejo s tem volitve, da bi še kolikor mogoče dolgo mogle delati v vladah svoje kupčije, kar Jim pozneje, ko bodo volitve Izvršene, na bo več tako lahko. Sedaj Je zopet kriza in kakršne so pač »vzorne« naše razmere v vsakem oziru, Je danes še povsem nemogoče re3i, kdaj bodo volitve. Že razprava o zakonskem predlogu volilnega reda bo najbrže trajala še 6 do 8 tednov, poleg tega bi pa potem bilo treba še nekako štiri mesece, da se izvrše predpriprave za volitve! sestavljanje volilnih list, reklamacijsko postopanje, sestavljanje kandidatnih list Itd. V vladi se opaža očitno stremljenje, ki gre za tem, da se volitve odgedi na kar najpo-znejšl čas. V razpravi o volilnem redu Je bila sprejeta stilizacija besedila v tem smisla, da se morajo volitve izvršiti šest me-secev potem, ko Je bH sprejet volilni zakon., Že tu torej Je možnost, da se volitve odgode za 8 mesecev. Razen tega tudi parlament hoče »radi vročine« počitnic do septembra, kar zopet pomeni odloga za dva meseca, tako da bi, — če bo šlo po sreči — volitve mogle biti najprej po novem letu, t. J. meseca januarja ali pa februarja. Pa j še to ne! Kajti reakcijonarcl *— konservativci uporabljajo vsa mogoča sredstva v to, da bi se volitve odložilo do prihodnje Jeseni. Meščanske stranke se pač boje volitev, ker se zavedalo, kaj so zagrešile nad delovnim ljudstvom. Volitev nočejo 'edaj, od g. Stangersona ter tudi meni vošči lahko noč. Vstopila je v „Rumeno sobo“. Slišala sva prav dobro, da je obrnila v ključavnici ključ ter zapahnila duri, tako da sem se moral smejati, rekel sem gospod-u: »Poglejte no, gospodična se pa varno zaklepa, prav gotovo se boji ,Božje stvarce*!«‘ Gospod me niti sljšal ni, tako je bil zatopljen v svoje delo. toda naenkrat mi odgovori od zunaj ostudno mijavkanje: spoznal sem takoj krik „Božje stvarce" . . . oj. to pretresa kosti in mozeg! Ali nam bo zopet to noč kratila spanje? Ireba je namreč pomisliti, gospod, da stanujem do konca oktobra v podstrešju paviljona, in sicer samo zato, da ne ostane gospodična čez noč samavpovilionu. sni namreč čez Doleti* vedno v Dfivillomi: trotovo> ii to bolj ugaja, kakor v gradu. Že šli n leta. odikar stari navilion. ore-bije poletje v njem. Na zimo se preseli potem v grad, ker v „Ru m e n i s o b i“ n i k a m i n a. Z gospodom Stangersonom sva ostala torej v laboratoriju. Bila sva popolnoma mirna, on je bil pri svoji pisalni mizi, jaz sem pa sedel na st :!u, zggtovil sem vse delo, opazo- i ker mislijo, da bo ljudstvo njih grehe (v agrarnem vprašanju, Izvoz?.r trgovini, v upravi in financijski politiki) pozabilo, ter na drugi strani, da se bodo dotlej razmere malce ustalile, vojne posledice zabrisale ln ljudstvo zoper reakcijonarce ne bo tako ostro nastopilo v volitvah. Tako in s tem računa jugslovanska buržoazija... + Glede odprave demarkacijske črte na Koroškem poročajo nekateri listi, češ da se s strani države odprava te črte ne bo dovolila zato da se preprečijo konflikti, + Muslimani in občinske volitve v Srbiji. »Politika« javlja iz Kopra: Na kongresu muslimanskih poslancev iz južne Srbije, na katerem se je sklepalo o tem kako naj se muslimani južne Srbije strankarsko opredele v predstoječih občinskih volitvah, ni došlo do sporazuma. + Nemško-avstrljskl državni fajnlk dr. Reisch je dospel v Pariz. + Kongres kmetlšklh posestnikov In veleposestnikov se je vršil dne i. t. m. v Belgradu. Razpravljali so mnogo o agrarni reformi. + Protest Avstrije zaradi Madžarov. Zastopnik Nemške Avstrije, Eichneff, ki se mudi v Parizu, Je na povelje državnega tajnika za zunanje devo Izročil posla. niški konferenci noto, v kateri naznanja Nemška Avstrlla napad Madžarov v Filr-stenfeldu In Zala Egerszcgu. Vlada protestira proti tem nasiljem In nujno prosi velesile za varstvo. V noti izjavlja nemško-avstrijska vlada, da se čut! Avstrija dvojno Izpostavljena, ker mora ravno v tem trc-notku Izpolniti pogoje mirovne pogodbe In Izročiti orožje, med tem ko Madžarska da-daljč rekrutira in z vsemi sredstvi poizkuša pomnožiti svojo oboroženo silo. Avstrija meni, da bi morala obenem z njo Izročiti orožje Istočasno tudi Madžarska. + Radikalci kličejo Pašlča. Radikalna stranka je pozvala Pašlča v Belgrad. Ker ie znano, da Pašič pred volitvami nikakor ne mara priti v kombinacijo, le verietno, da gre v tem primeru le za njegov nasvet In za Kongres radikalne stranke. -I- Spor med Anglijo in Italijo. »LI-berte« piše, da so se odnošaji med Anglijo ln Italijo v zadnjem času precej ohladili. Angleška vlada čimdalje pogosteje izraža svojo nezadovoljnost Italijanski vladi. Anglija Je pokarala Italijo, da je dala turški nacionalistični vojski Kemata paš orožje ln municljo, kakor to trdijo. Drugi ukor angleške vlade kara Italijo, ker Italijanska vlada ni odgovorila na angleško noto, ki zahteva, naj Italija Izrazi svoje naziranje o predlogu sklicanja mednarodne korferenco v Londonu, ki bi se bavila z vprašanjem, ki so ga Izzvale diskusije ruskega Imperija, odnosno o vprašanju sovjetske Rusije, Končno zavlačuje italijanska vlada tudi še podpis mirovne pogodbe s Turčijo in se obotavlja izpolniti obveze glede vrnitve Dodekaneza Grčiji. Kakor pišejo polusluž-beni Časopisi, ie Italija voljna, da odstopi Grčiji ves Dodekanez, razen otoka Roda, Giolltti namerava urediti vprašanje Dodekaneza neposredno z Millorandom in LIoy-dom Georgom, za svojih poletnih počitnic. Vsi trije predsedniki zveznih vlad se bodo v to svrho sestali v drugi polovici av gusta v švlcl ali pa v SavojL + Krasln na Angleškem. Po poročilu lista »News of the World« Je Krasln na krovu angleškega torpednega ruilca dospel v Hamich. + Ob obletnici Jauresove smrti. Dne 31. Julija t. I. ob obletnici Jauresove smrti je sklicala v Parizu socljalno-demokratska * stranka mnogobrojno obiskovano zborovanje, dne 31. Julija t. L sta pa priredile so-cijalno demokratska zveza In strokovna zveza velike manifestacije. Zahtevali so splošno amnestijo, osemurni delavnik, nacionalizacijo javnih poslov. Dalje so protestirali proti novemu davčnemu zakonu, proti zvišanju krušnih cen In proti vojaškemu zakonu ki se pripravlja. + Iz Italijanske zbornice. Italijanska zbornica se peča z odobritvijo načrta za val sem ga ter si dejal: „To je človek! To je razum! Kakšen učenjak!" Polagam posebno važnost na to, da nisva delala najmanjšega šuma ter si je morilec moral vsled tega misliti, da sva že odšla. Naenkrat, med tem ko je udarila ura ravno pol ene, jekne gospodična v ,.Rumeni sobi": „Na pomoč! Na pomoči Morilec!“ Takoj na to počijo Streli, ropotajo mize. prevračajo se stoli na tja kot med bojem in vmes se sliši glas gospodične: ..Na pomoč! Na pomoč!.. Papa! . . . Papa!“ »Lahko si mislite, kako sva se zaletela v vrata z gospodom Stangersonom, toda, žalibog, bila so za-orta in dobro zaorta odznotraj Saj sem vam rekel, s ključem in z zapahom. Poizkušala sva iih ulomiti, pa bila so močna! Gospod Stanger-f°M kil kot nor, saj je bil pa tudi lahko. Slišala sva hropeti gosipodič-no: „Na pomoč! ... Na pomoči** Oospod Stangerson je tolkel divje po vratih, jokal se je besnosti, ihtel vsled obupa in onemoglosti. Šele sedaj sem se domislil nečesa. 7avpijein: „Morilec je prišel gotovo, skozi, o.kno, grem tja" — in Izvedbo st. germanske mirovne pogodbe. Pri tem je všteto vprašanje o aneksiji zasedenih ozemelj k Italiji in vprašanja, da preido zasedene pokrajine Iz vojnega v mirovno stanje. Italijanski listi pravijo, da naj se aneksija izvrši najprej glede južne Tirolske (Trentina), glede »Venezia Giu-lia* pa pravijo, da se aneksija še ne bo mogla Izvršiti, ker še meje niso določene. Socijalistične stranke v Italijanskem parlamentu odločno zahtevalo samoodločbo ljudstva v vseh zasedenih ozemljih, kar meščanske stranke seveda pobijajo, Razprave glede aneksije v parlamentu bodo gotovo zelo burne. — Pripominjamo: Na. Se meščansko časopisje hvali, (kar seveda nima niti najmanjšega pomena), nastop ita, lljansklh socialističnih strank, ker se zavzemajo za samoodločbo, hvali prav tako, kot se je n. pr. od vseh poštenejši'? ljudi hvalilo svojčas pisanje dunajskih socijalt-stičnih listov med vojno ln se Imenovalo te liste najobjektivnejše ln najbolj pravične. Ko pa seveda socijalistlčno časopisje piše bodisi v katerikoli državi zoper buržnazne razredne Interese, torej za ljudstvo, potem vse te liste slika kot najpodlejše in najbolj krlvičue. Doslednost pa taka! ,+ Boj prod militarizma vodijo na Češkem nemški ln češki sodrug. Socijaino-demokratlčna mladina prireja velikanske Siiode proti vsako človeško čustvo sramotečim naborom. Naši klerikalni sleparji naj si to dobro zapomnijo, ker so bili tako nesramni, da so blatili svoj čas češkoslovaške sodruge z blatom, ki se jih samih drži! +’ Kriza v prehrani Italije. Najglobo-kejšl vtis so Izvala poročila generalnega komisarja v ministrstvu za prehrano Se-ralija. Serali je odgovarjal rimski poslanski zbornici na razne interpelacije glede prehrane. Med drugim je izjavil: Kriza prehrane je težka, Italija potrebuje za celotno prehrano poleg domačih žitnih pridelkov še 30 miljonov stotov uvoza. Vprašanje uvoza je zelo težavno. Cene so postranske. Italija Je letos pridelala vsega skupaj 42 ml-ljonov stotov, od teh odpade za seme In prehrano kmetijskega prebivalstva 30 miljonov, ostanek 12 miljonov pa na mesta in Industrijo. — In italijanski nacionalisti hujskajo ie na vojno! + Francoski senat je ratificiral bolgarsko mirovno pogodbo. Parlament Je odgoden do oktobra. Pismo iz Amerike. Od sodruga delavca smo prejeli 1* Amerike sledeče pismo, ki ga radevolje objavljamo: Cenjeni sodrugi! Prejel sem list »Naprej«. Zelo sem ga bil vesel ln upam, da ga bom odslej redno dobival. Komunisti ml tudi »Rdeči Prapor« pošiljajo. Pa mi prav nič ne ugaja, ker tako silno udriha po vseh starejših sodrugih, ki so vendar izkušeni v boju za socijalizem. Sedaj jim pa mladi komunisti »kopljejo« grob! Jaz sem že nad 23 let v socljaiističnl stranki, pa ne verjamem, da bi se moglo današnjo kapitalistično družbo čez noč prenarediti v socijalistlčno, ker iz doline se ne more skočiti v hrib. Tudi tukaj v Ameriki smo imeli v svoji »SociaIIst-Party« levo krilo, ki se Je pozneje ločilo od stranke ln se potem tudi še med seboj kavsalo, tako da sta Iz levega krila nastali zopet dve stranki: komunistična In tkzv. delavsko-komunistična stranka. Tl dve stranki sta nato druga drugo uničile. in ostala je le še oslabljena »Socialist-Pnrty«. Ta je sedaj postavila za svojega predsedniškega kandidata Zjedlnjenih držav sodruga Evgena Debsa. Debsa, ki se še sedaj nahaja v ječi, in to zato, ker Je na nekem shodu govoril — resnico. Prisodili so mu meščanski sodniki 10 let ječa. Po tem dejstvu lahko presodite, kakšen da le kapitalistični sistem v Ameriki. Karl Marks je rekel: »Proletarci vseh dežel združite se!« — komunisti pa — neizkušeni ali kaj — delajo med proletariatom prepir. Na volitve se požvižgajo in pravijo: proletarijat uničiti ni potreba, organizirati se ni potreba, samo generalni štrajk — to le njih geslo. To, dragi sodrugi, sem vam napisal o naših komunistih, ki hočejo vse naenkrat narediti. Celjske novice. V Celju Je veliko pomanjkanje mazila. Posebno strojnega olja ni dobiti. To priložnost izrablja celjski vodja narodnih socijalistov, prožni mojster južne železnice g. Jerše. Dobavlja večje množine strojnega olja in ga kot netrgovec s pomočjo svoje žene prodaja gotovim nemškim tvrdkam po zelo visokih cenah, torej prav po narodno-„socijaiistovsko“H Potrebe v agitacijske svrhe so res velike, ker je tudi vse neuspehe treba drago poplačati . . . Celjski narodni socijalisti imajo večkrat atletske preskušnje v svojih društvenih prostorih v Gaberju. Človeka, ki sliši mimogrede hrušč in padanje batin, kar pretresa. Naši ljudje pravijo, da se narodni socija-listl pripravljajo na nov šport, ki bi bil konkurenca našemu dobro delujočemu nogometnemu klubu. Da ne intervenira policija, ie umevno, ker pri sedanji vročini ne bi hotel noben pri pomirjevalnem „bremzanju“ novega športa sodelovati ... In od tega pride, da so skoro vsi narodni sociialisti v Cellu z modrimi lisami po obrazu zaznamovani, in pričaku-ieio soreiema v invalidno organizacijo. Hrabrostne medajte te gostilničar tudi že naročil... Pri slavnostni pojedini o priliki 601etnice maševanja celjskega opata, bi se kmalu zgodila velika nesreča. Pri navdušeni napitnici se je nekemu celjskemu magnatu tako zaletelo, da so ga morali pošteno zdraviti, da je ITTMf 11| M stečem kot norec iz paviltana. Nesreča ie bila. da te okno ..Rumene sobe“ obrnjeno na polje in sicer tako. da nisem mogel priti takoj do njega, ker sem moral teči okoli zida, ki zapira park. Moral sem torej najprej k vrtnim vratom. Na poti mi prihitita nasproti vratar Bernier in njegova žena, prestrašena vsled strelov in našega vpitja. Na kratko iima vse novem, naročim vrattriu da gre takoj h gospodu Stangersonu, njegovo ženo pa vzamem s seboj, da mi odpre vrtna vrata. Pet minut pozneje sem bil z vratarjevo ženo pred oknom „Rumene sobe“. Luna je jasno svetila, videl sem takoj, da s 9 ni nihče dotaknil okna. Ne samo, da je bilo omrežje popolnoma nepoškodovano, tudi veter-nice za omrežjem so bile zaprte, kakor sem jih zaprl na večer jaz sam vsak dan, tako tudi ta dan, dasi mi je rekla gospodična, da se mi ni treba truditi — češ da imam dosti dela — in da jih bo že sama zaprla. Ostale so popolnoma zaprte ter povrh še pritrjene z železnim vijakom od znotraj. Morilec torej ni prišel tukaj v sobo ter tudi ni mogel tukaj ubežati, seveda ■ S socljalisllčulm pozdravom Nace Žlembergar, Gleucol- Ohio. zamogel pojedino nadaljevati. Na dvorišču so pa reveži zaman sline požirali . . . Savinja v Celju služi letoviščarjem kakor domačinom v primerno hlajenje vročih dni. Ker je pa voda po večini nad 23°, se telo ne more pri posameznih vročekrvnežih ohladiti. Med posvetnikl zagledate sem-tertja tudi kakega kapucinarja, ki plava za vitkimi, zapeljivimi triko-oblekami. s katerimi naeattvo koketira ... Mssarii v CeHu so cene pri mesi za 2 kroni pri kilogramu znižali. Njih lastna vest jim ni več pripuščala kon-sumente še nadalje odirati. Ne glede na cene, ki jih Je nastavila komisija za določenje cen, je sedanja cena Še vseeno precej visoko odmerjena, kar dokumentira popivanje mesarjev... i Gospodje iz komisije so najbrže na letovišču, ker sicer bi gotovo že kot vestni funkcijonarji kaj primernega ukrenili. Rusko-poljska vojna. POGAJANJ O PREMIRJU SE KI. Pariz, 1. »Tenips« poroča, da le ni bHo nobene vesti o srečanju pooblaščencev sovjetske vlade ln poljske armade. Ne ve se niti to natančno, kje te Je vršil sestanek. Pariz, 1. Jutranji listi poročajo, da meri ruska taktika, kakor Izpričuje prestreie-na brezžična brzojavka, na to, Poljake do 4. avgusta zadrževati ln Jim Me ta dan naznaniti pogoje ca premirje. tudi Jaz nisem mogel splezati tukaj v sabo. To je bila nesreča! Skoraj bi c o vek znorel. Vrat« zaklenjena g Ključem od znotraj, vetemice edinega okra tudi zaprte od znotraj, povrh še nepolomljena mreža, tako gosta, da še roke ni mogoče skoz vtakniti . . . Gospodična je klicala na pomoči . . . Oziroma ne, sedaj se ne sliši več . . . Mogoče je že mrtva... V paviljonu gospod, ki še vedno poizkuša vlomiti vrata... Z vrtaarjevo ženo hitiva nazaj v paviljon. Vrata so držala še vedno navzlic silnemu naporu gospoda Stangersona in Bernieja. Naposled so sq vendar udala naši besni sili, ln potem ,kaj smo zagledali? Treba je povedati, da je držala za nami vratarjeva žena luč iz labortorija. ta luč je razsvetlila celo sobo naenkrat. Povem še. gospod, da je »Rumena &ofoa“ prav majhna, gospodična ie postavila v njo samo precej široko posteljo, malo mizo, nočno omaro, umivalnik ter dva stola. (Dalje prih.) Varšava, 3. (Brezžično.) Poljski part* meutarji so 30. julija ob 20. url prekoračili boljševlško ironto. BOLJŠEVIŠKE ČETE OB VZHODNO PRUSKI MEJI. Allenstelu, 31. S pristojnega mesta s# naznanja: Eskadron fcoijSeviške konjenice Je dospel onkraj meje v Prostken (pri Lit-sku). Tudi v različnih drugih krajih ob me« JI so se pokazale boljševiške patrole. Izjavi* le so obmejnemu prebivalstvu, da no pre-koračijo meje. Poljske straže ob meji so s* umaknile do Friedrlchshafena. POLJAKI SE UMIKAJO V PREMYSEIi Berlin, 1. »Deutsche Tageszeitung« jav-Ija iz Basla: Poljski tiskovni urad poroča, da so Poljaki odpeljali Iz Lvova ln Varšave svoje banke In skladišča. Oddelki poljskih čet so zapustili Lvov ln se umaknili v PN>* mysl. Vodstvo poljske armade namerav* trdnjavo braniti do zadnje kaplje krvL Pariz, 1. »Petit Parisien« poroča, da 1® ruska konjenica oddaljena samo Se 30 K« od Varšave. Poljsko vrhovno povelJnIStve Je zopet zbralo svoje vojske v svrho, da ro* organizira armado. Pariz, 1. »Petit Journal« In »Echo d« Pariš trdno zastopata mnenje, da se bole* vltost poljske vojske Se ni zmanjšala. P®« Ijakl so odločeni, da dokončajo vojno In d* sledijo vzcledu Belgije, ako dobe poljsk0> glavno mesto sovražniki v roke. »Echo de Parls« Je mnenja, da povod temu ni obup pač pa trdna volja poljske vlade, v zvezi z ententnlml misijami vztrajati l" odkriti zagovorniki raznih ma-a ov> danes »hočejo« biti »zagovorniki* avstva Nikdar nismo takrat iz ust kle- 1 aJizma slišali govoriti o potrebi socializma. sedaj naenkrat nas pa preseneti celo koS ljubljanski sam, ki poudarja potrebo socijalizma! Veseli nas, da so se časi že tako zelo izpremenill, da morajo že celo škofje govoriti o potrebi socijallzma, dočira so časih oblasti zapirale ljudi, če so le slišale o njih zaradi socijallzma. Vemo sicer, '"*a Kovor e klerikalci tako le vsled tega, da vabijo v svoj tabor delovno ljudstvo, da s tem odvračajo od pravega socijallzma, se ga vsi kapitalisti tako zelo boje. Ka- ki Pitaiisti sami vstvarjajo danes vse polno laži — socialističnih strank. In takih strank se mora delavstvo najbolj varovati, ker so mu zahrbten, najnevarnejši sovražnik! De-kvstvo spada Izključno le v svojo pravo delavsko - socijalistično, t. J. v socijalno demokratično stranko, nikdar In nikoli pa ne * kapitalistične — »socijalistične« stranke ,n strančice! Sladkor. Iz Belgrada javljajo: V slovenskih časopisih se širijo vesti, da ni dovolj sladkorja ln da se morajo radi tega ~ene sladkorju dvigniti. To ul resnično. V eogradu Je dovolj sladkorja kg po 13 dinarjev (52 K.) — Gozdarska Sola se otvori začetkom 9 obra v Sarajevu za naobrazbo gozdarskega osobja. Na državni obrtni šoli v Ljubljani bo- v šolskem letu 1920-21 otvorjenl sledeči °ydelki: J.) višja stavbna šola; 2. viija s|rojna šola, 3. stavbna rokodelska šola, 4.) olna delovodska šola. S. elektrotehnični delovodska šola, 6. mtearska mojstrska So- la, 7. kiparska šola, 8. ženska obrtna Sola, 9.’posebni tečaji za obrtnike in 10. Javna risarska šola. Vpisovanje v I. letnik višje stavbne ln višje strojne šole bo dne 15. septembra t. 1., v višje letnika pa dne 18. septembra. Dne 16. septembra bo vpisovanje v prvi letnik oddelkov, ki so zaoral na-vedenl pod točkami 4. 5. 7. In 8. dne IT. septembra pa v višje letnike teh oddelkov. V mizarsko mojstrsko šolo bo vpisovanje dne 16. septembra, v oddelke pod 9. in 10. od dne 21. do 25. septembra, v stavbno rokodelsko šolo pa od dne 1. do 15. oktobra (v ta oddelek tudi pismeno). Ponavljalne preizkušnje bodo dne 16. septembra, sprejemne preizkušnje v višjo stavbno in v višjo strojno šolo dne 17. septembra. S poukom se bode pričelo v vseh celoletnih oddelkih dne 21. septembra. Pri oddelkih pod 9. in 10. prične pouk dne 1. oktobra, v stavbni rokodelski Soli pa dne 3. novembra. Vse druge podrobnosti, glede sprejemnih pogojev itd., so razvidne Iz razglasa v Uradnem listu št. 85, z dne 20. julija .t. L In Iz objave na razglasni deski v zavodu. Se potrebna pojasnila pa daje na zahtevo ravnateljstvo zavoda. Paplrnatsga denarja po 1 in 2 kroni ne smejo državne blagajne več puščati v pro-met. Nove poštne znamke države SHS. Ministrstvo za pošto In brzojav je v Ameriki (!) naročilo pri nekem zavodu nove poštne znamke in sicer za pol milijarde znamk manjše vrednosti ln za 60 milijonov znamk večje vrednosti. Na znamkah manjše vrednosti bo regentova slika, na onih večje pa slika kralja Petra. Znamke bodo v dinarski vrednosti ln bodo gotove do oktobra t. 1. Stare znamke vzamejo Iz prometa. Minister pošte pravi, da bo z vsoto, ki jo bo Izkupil od stare izdaje znamk, sezidal v Belgradu novo palačo za pošto ln brzojav. Decembra tega leta bodo Izšle tudi znamke v Jubilej narodnega zedinjenja. Te znamke bodo trovrstne ln bo država Izkupiček, približno 10 milijonov, porabila v prid vojnih invalidov. — Stara pesem je to, da naši ministri v Belgradu dajejo vsako stvar izdelovati v Inozemstvo in gredo na ta način ogromne svote ljudskega imetja v prid inozemskemu kapitalu, dočim smo prepričani, da bi marsikatero tako delo lahko opravila domafa podjetja in bi bilo to delavstvu v prid. KrCl se človeku srce, kadar pomisli, koliko škode se dela našemu gospodarstvu na ta način. 2e samo pri tem, če vidimo n. pr. da se izvaža v Inozemstvo ogromne množine neobdelanega lesa, ki bi ga lahko doma obdelali In izgotovili, tako da bi delovno ljudstvo od tega res kaj imelo, moremo k večjem vzklikniti: Znajo pa res, tl naši ministri! Otvoritev poštne nablralnlea. Z dnem 15 avgusta se otvori poštna nabiralnica Lemberk, ki pripi-da poštnemu uradu Dobrna. V območju nabiralnih se prldele naslednji popisni kraji: Vine, Landck in Hrenova. Vsled tega se s istim dnem Izloči popisni kraj Lemberk Iz selskega dostavnega okraja p. urada Dobrna ter popisna kraja ln Hrenova iz poštnega okraja urada Voj- nik. » Zaplemba manutakturnega blaga. Centralni urad zoper verlžnike ln navljalce le v zadnjem tednu zaplenil velikanske množine manufakturnega blaga tržaškim eks-porterlem. Dognalo se Je, da delujejo tl ve-leverižnikl z 90-100 odstotnim dobičkom. Kaznovane branjevke. Za branjevke se Je začel sedaj zanima« protlverlžniškl urad ln je bilo minuli teden okoli 50 branjevk kaznovanih na znatne globe, od teh večina zaradi kruha. Promet s kožami, usnlem in obutvijo v Sloveniji. Oddelek ministrstva za trgovino Je Z naredbo št. 288, Uradni Ust, ukinil veljavnost naredbe z dne 7. decembra 1919. Izgubljeno. V nedeljo, dne 1. avgusta se je izgubila zlata ročna zapestnica na veselici lesnih delavcev v hotelu »Tivoli«. Pošteni najditelj naj Jo odda proti nagradi 200 K v organizaciji lesnih dclavcev, v Se-Icnburgovi ul. Poboj v Spodnji Slškl. Na glavni cest! pred Keršičevo gostilno v Spodnji Šiški Je včeraj dopoldne Izvršil mlad človek silen napad na dva, iz omenjene gostilne prihajajoča mladeniča in sicer na elektromeha-nlka Viljema Egerja in kurjača Južne železnice Antona Severja. Napadalec se Je * vso silo zagnal v Egerja ter ga je z nožem težko ranil v desno stran prsi. Pozneje mu je zadal še dve težki rani v hrbet. Severja je samo oprasnil pod zatilnlkom. Težko ranjenega Egerja so prepeljali v deželno bolnišnico. Napadalca — Mirka Gvozde-na iz Ogulina — so pozneje aretirali. Lovske karte. Z ozirom na vesti glede izdajanja lovskih kart, se službeno javljat 1. Vest o načinu Izdajanja kart In o povt-šanju taks za lovske karte, se Je nanašala na ozemlje, za katero Je veljal ln še velja lovski zakon kraljevine Srbile Iz leta 1904. 2. lovske karte aa ostale novoujtdlnjene kraje našega kraljestva bodo še nadalje po Istih predpisih Izdajale tiste oblasti, ki so Jih Izdajale doslej. Z®pe% ¥esnli S Vsakih šest ur govore in pišejo o novi kombinaciji, kakor bi ne vedeli poti iz večne belgrajske vladne krize. Kljub temu, da Je Vesnič iz-nova pozvan, vendar še ni nič definitivnega, kakšna bo nova vlada. Stranke so v svojih zahtevah navidezno glede agrarne reforme in izvoza, kar je najvažnejše zanje, nekoliko odnehale, vendar pa to pomeni le zavlačevanje in spletkarjenje za hrbtom javnosti. Klerikalci na Slovenskem molče, kar pomeni, da delajo v Belgradu proti Vesniču, Davidoviču itd., in tako gre državni voz iz krize v krizo, kar sedaj še največ nese profitarskim strankam. Poročila pravijo: Belgrad, 2. Prestolonaslednik regent Aleksander je danes popoldne pozval ponovno dr. Vesniča in mu Eonovno ponudil sestavo nove vlade na koncentracijski osnovi. Belgrad, 2. Po posetu g. Stojana Protiča na dvoru je bil pozvan od regenta tudi g. Ljuba Davldovič in ga informiral o stališču demokratske zaednice po povratku mandata po dr. Vesniču. Soglašal je z željo regentovo, da se sestavi koncentracijski kabinet, kakor tudi s tem. da se vprašanje izvoza in agrarne reforme za sedaj eliminirata. Ko bi se v parlamentu rešilo vprašanje volitev ln načrta ustave, bi se razpisale volitve za konstituanto. O. Ljuba Davtdovič je izjavil, da se on sam strinja s temi predlogi ln da se bo posvetoval z drugimi. V političnih krogih demokratske zaednice se govori, da ni izključeno, da Ljuba L)a-vidovič sprejme mandat za sestavo koncentracijske vlade. Belgrad. 2. Danes sta imela demokratski in radikalni klub seji na katerih se je razpravi|alo o političnem položaju. ProtL je v radikalnem. DavidoviČ pa v deinoKra.skem klubu poročal svojim političnim prijateljem o* posetu pri regemu. Belgrad, 2. Dr. Vesnič Je sprejel misijo, da stop! s strankam! v pregovore za sestavo koncentracijske vlade. V prvi vrst! namerava doseč! sporazum glede volilnega zakona in načrta ustave. Narodno predstavništvo bi se po razglasitvi volilnega zakona in ratifikaciji mednarodnih pogodb takoj odgodllo. Potem bi se razpisale volitve za konstituanto. Belgrad. 2. V parlamentarnih krogih se govori, da Stojan ProtJč ne bo vstopil v novi v esnloev kabinet. ker se ne strinja s predloženim programom. Novi Vesničev kabinet se po sedanjem načrtu ne bo bavil z agrarno reformo in z vprašanjem Izvoza. Iz stranke. Opazariaino vse zaupnike na sestanek. ki se bo vršil danes (v torek) ob 20. uri v mali dvorani »Mestnega • doMuia IhlnlpjJto. .se o’.-j v«i! (Vesti LDU.) PLEBISCIT NA KOROŠKEM. Govorice, ki se širilo med narodom. da bo 3. t. m. odstranjena demarkacijska črta. ne odgovariafe resnici. Pač oa se vrSe oogalania dede maihnih olalšav v osebnetr in blagovnem prometu. Ta oogaiante bodo v naikraišem času zakllučena Vpad madžarskih tolp «» l'.'saslovauski teritorij. Beograd, 1- i* Subotice javljajo: Dne 30. julija zjutraj je na naše ozemlje 14 km severno od Subotice vpadla madžarska razbojniška tolpa In odvedla na Madžarsko 600 glav goveje llvlne. Škode je 4 milijone kron. Uvedla se Je preiskava, ali so se ropa udeležile tudi regularne madžarske čete. VOHUNSTVO V SZEGEDINU? Berlin. 2. »Politika« lavlia iz Subotice: Popotniki iz Madžarske ori-noveduieio, da se v -zegedmu zadnii čas čuti živahno acnttrante madžarskih Datriiotičnih društev Szeeredtn te centralno mesto za vohunstvo zoper Jusroslaviio. K?1 načelnik te organizacije se imenuie Frančišek Vet-tes. ARNAVTI NAPADAJO. Belgrad. 2. Iz Podgorice poročalo: Naše čete so odbile nov napad Arnavtov. ki ga le vo