Poštnina plačana v gotovini.
4.	V Ljubljani, dne 11. januarja 1929.
Letnik XI.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vsebin
3.	Zakon o kraljevski oblasti in o vrhovni državni upravi.
4.	Zakon o konvenciji o nastanjevanju in o konzularni službi med kralievino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Italijo.
5.	Popravek k zakonu o ureditvi rednih sodišč za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
4. Načrt za peto amortizacijo obveznic loterijske 2’/,<’/0ne državne rente za voino škodo za proračunsko leto 1928./192Ü.
7. Pravilnik za izplačila državnih obveznosti iz preišnjlh let po § 4. zakona o monopolnem posojilu 22,000.000 dolarjev.
8.	Sporazum o ukinitvi viz potnih listin za naše in za češkoslovaške državljane.
9.	Popravek k pravilniku o sestavljanju in vzdrževanju katastr zgradb.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi finančne direkcije v Ljubljani.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
Zakoni in kraljevsko uredbe.
3.
Mi
Alel*s»r»iri«är» I-, po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev
predpisujemo io proglašamo na predlog predsed- j nikn Našega ministrskega sveta in po zaslišanju ; Našega ministrskega sveta
Zakon
o kraljevski oblasti in o vrhovni državni upravi.*
Člen 8.
Člen 16.
Kraljevski dom sestavljajo: kraljica-soproga; Ministri so odgovorni kralju. Kralj sme obtožiti živi kraljevi predniki v premi vrsti iz iste dina- ministre, stije s svojimi soprogami; živi kraljevi potomci v i	Člen 17.
premi vrsti s svojimi soprogami; kraljevi rodni i	Ministre sodi državno sodišče. Državno sodišče
bratje in njih potomci s svojimi soprogami; sestre ; je sestavljeno iz treh državnih svetnikov in iz treh kralja-vladarja in vsi ženski potomci do «možitve; i kasacijskih sodnikov, ki jih imenuje kralj. Pred-stric kralja Aleksandra I., knez Arsen; knez Pavle , sodnik kasacdjskega sodišča je predsednik držav-s soprogo in potomci, in sicer z ženskimi potomci nega sodišča.
do omožitve.	Natančnejše odredbe o ministrski odgovornosti
Člen 9.	I se izdado s posebnim zakonom.
Kralj prebiva stalno v državi. Če se pokaže po-! treba, da gre kralj za krajši čas iz države, ga za-1 stopa po pravu prestolonaslednik.
in Slovencev je
Člen 18.
Kralj izdaja in proglaša zakone z ukazom, ki Če prestolonaslednik ni polnoleten ali če je za- °bseza sam zakon. Ukaz sopodpišejo predsednik
Člen 1.
Kraljevina Srbov, Hrvatov dedna monarhija.
Člen 2.
Kralj je nositelj vse oblasti v državi. Kralj izdaja in proglaša zakone, postavlja uradnike in daje vojaške čine.
Kralj je zapovednik vojaške sile. Podeljuje rede in druga odlikovanja.
Člen 3.
Kralj vrši amnestijo za vsa kazniva dejanja. Amnestija se sme dati pred začetkom kazenskega postopanja, med postopanjem in po izrečeni ob-! tlji(a sodbi.
Amnestija je obča ali poedinska.
držan, zastopa kralja ministrski svet. Zastopanje ministrskega sveta, resortni minister m minister se vrši po navodilih, ki jih daje kralj. To velja tudi P^vde. Münster pravde pritisne na ukaz o zakonu za primer kraljeve bolezni, ki ne ustvarja trajne d™vni pečat m poskrbi, da se zakon razglasi ,v nesposobnosti. '	I «Službenih Novi,lah>. Zakon dobi obvezno moc
i 15. dan po razglasitvi v «Službenih Novinan», če ne določi zakon sam drugače.
Člen 10.
Kraljevsko oblast izvršuje namestništvo, če je kralj nedoleten in če je zaradi bolezni (duševne ali telesne) trajno nesposoben, izvrševati kraljevsko oblast.
Člen 11.
Namestniška oblast pripada prestolonasledniku, če je polnoleten.
Če je prestolonaslednik nedoleten ali pa duševno ali telesno bolan, izvršuje kraljevsko oblast namestništvo. Namestniki so tri osebe, ki jih določi
Člen 19.
Upravno oblast izvršujejo poedini ministri za poedine upravne grane s kraljevim pooblastilom.
Člen 20.
Sodna oblast s« izvršuje v vsej državi v kralje-
vem imenu.
Člen 21.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, kralj s posebnim aktom ali z oporoko. Obenem do- se razglasi v «Službenih Novinah». loči kralj vsakemu namestniku po enega zastop-	izvrševanje tega zakona skrbi predsednik
Če je eden od treh namestnikov začasno od-. .	.	! šoten ali zadržan, izvršujeta kraljevsko oblast j
Kralj vrši pomilostitve. 1 Usojeno kazen sme : ^Jruga dva namestnika.
mstiti, zmanjšati ali omilili-	|	izpraznjeno mesto enega namestnika pride |
; njegov zastopnik.
Člen 12.
ministrskega sveta.
V Beogradu, due (>. januarja 1929.
Aleksander s. r.
Člen 4.
Kralj predstavlja državo v vseh njenih odnoša-jih s tujimi državami.
Kralj napoveduje vojno in sklepa mir.
Člen 5.
Kralj in prestolonaslednik sta polnoletna, ko dovršita 18. leto.
Člen 6.
Za vzgojo nedolelnega kralja skrbe namestniki. Za imovino nedolelnega kralja skrbe varuhi, določeni s kraljevo oporoko. Če umrli kralj ni imenoval varuhov, jih imenujejo namestniki.
Člen 13.
Če kralj umre ali poda ostavko, prevzame pre-1 stolonaslednik, ako je polnoleten, takoj vlado ter | Kraljeva oseba je nedotekljiva. Kralju se ne! 0^javi to narodu s proklamacijo.
Videl in pritisnil državni pečat I čuvar državnega pečata, minister pravde: Milan Srfikič s. r.
(L- S.)
sme nič postavljati v odgovornost, tudi ne sme biti kralj tožen.
Člen 7.
Člen 14.
V kraljeviui Srbov, Hrvatov in Slovencev vlada	“ ***' *
Člen 15.
Kralj imenuje predsednika in člane ministr-;
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,
divizijski general: Peter R. Živkovič s. r.
(Podpisi
vseh ostalih ministrov.)
4
Mi
A. leltsaaxxcHo«’ I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
kralj Aleksander I. iz dinastije Karadjordjevičev.
Kralja naslednje njegovo moško potomstvo iz
"^'^^Če^kra^nima^rmškega potomstva, si določi na- skega sveta, ki so neposredno podrejeni kralju in | proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da , ,	•„	liniie	; vrše posle z njegovim pooblastili m v poedinih gra j je sklenila narodna skupščina kraljevine Srbov,
ni 1_	1	"	nah državne uprave. Število ministrov določa kralj ! Hrvatov in Slovencev v CX. redni seji, ki jo je
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Preden ministri nastopijo službo, prisežejo kra-1 imela dne 30. junija 1928. v Beogradu, m da smo Slovenaca» z dne 6. januarja 1929., št. 6.	I lj» zvestobo.	I	M, potrdili in potrjujemo
Zakon
o konvenciji o nastanjevanju in o konzularni službi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Italijo,
ki se glasi:
bah. Ob kupovanju in ob prodajanju svojiii imovin, Hrvatov in Slovencev, Srbom, Hrvatom in Sloven-stvari in svojega blaga uživajo isto svobodo, bodisi cem pa iz kraljevine Italije; pri tem niso kot ino-da izvršujejo svoje posle in predlagajo carinami- zenici zavezani plačevati ob izvozu nikakršnih * ram lastne deklaracije osebno, bodisi da uporab- J davščin; prav tako jim ni treba plačevati ne dru-I Ijajo za to osebe, ki jib spoznajo za sposobne, < gili ne težjih davščin, nego so one, ki so jim za-i kakor:	pooblaščence, poslovodje, posrednike, vezani domorodci
j agente in konsignatorje (prejemalce blaga) ali j Kar pa se tiče pridobivanja, posesti in uporab-tolmače. Prav tako so upravičeni, opravljati kot: Ijanja nepremičnin v pasu, ki ne preseza 50 kilo-I pooblaščenci, poslovodje, posredniki, agenti in ; metrov od meje, se vendarle pridržujejo izjeme in
8 L
Odobruje se in zakonsko moč dobiva konvencija o nastanjevanju in o konzularni službi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Italijo, katere besedilo se glasi:
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev in Njegovo Veličanstvo kralj Italije, želeča, urediti na podstavi popolne vzajemnosti na-stanjevanje dotičnih svojih državljanov in obenem zavarovati konzularnim agentom obeh držav imunitete in privilegije, potrebne za opravljanje njih funkcij, sta se odločila, skleniti konvencijo ter sta imenovala v ta namen svoje pooblaščence, in sicer: Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev:
Njegovo Ekscelenco drja. Otokarja lly-bäfa, imetnika reda Italijanske krone I. vrste, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra;
gospoda Savo K u k i ć a, imetnika reda sv. Save II. vrste in reda Italijanske krone II. vrste, prejšnjega generalnega direktorja carin; in Njegovo Veličanstvo kralj Italije: Njegovo Ekscelenco generala Aleksandra Bodre ro-a, imetnika reda Italijanske krone I. vrste, reda sv. Mavrici ja in Lazarja IV. vrste, reda sv. Save I. vrste in reda Belega orla z meči III. vrste, svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri Njegovem Veličanstvu kralju Srbov, Hrvatov in Slovencev,
gospoda L n d o v 1 k a L u c i o 11 i j a, imetnika reda sv. Mavricija in Lazarja 1. vrste in reda Italijanske krone, reda sv. Save I. vrste, državnega svetnika,
ki so se zedinili, ko so izmenjali svoja pooblastila, priznana za polnoveljavna in pravilna, v naslednjih členih:
:	Člen 1.
Med kraljevino Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev bodi večno prijateljstvo in vzajemna svoboda nastanjevanju in trgovine.
Italijanski državljani brez razlike se >preje-majo v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in z njimi je postopati glede njih osebe in njih lastnine v istem razmerju in na isti način, ka or se postopa ali se bo postopalo v bodoče z domorodci.
Prav tako se sprejemajo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v kraljevino Italijo in z njimi je postopati glede njih osebe in njih lastnine v istem razmerju in na isti način, kakor se postopa ali se bo postopalo v bodoče z domorodci.
Potemtakem smejo svojci vsake visoke stranke pogodnice kakor tudi njih rodbine, če se prilagode zakonom države, svobodno prihajati na ozemlje druge visoke stranke pogodnice, potovati, bivati in se naseljevati na njem, in zanje ne velja, kar »e tiče dopustitve za bivanje in pooblastitve za opravljanje njih poklica, nobena druga taksa, naklada in noben drug pogoj razen onih, ki veljajo za domorodce. Trgovati smejo na debelo in na drobno, opravljati vsako profesijo ali industrijo, zakupovati in imeti v posesti hiše, skladišča, pro-dajalnice, naprave, ki so jim potrebne, transportirati blago in denar ter prejemati komisijsko blago iz notranjosti, prav tako pa tudi iz inozemstva, ne da bi bili omenjeni državljani zavezani glede vseh ali nekaterih teh poslov močnejšim ali težjim obveznostim ali nakladam, nego so one, ki so jim zavezani ali bi jim mogli biti zavezani domorodci, izvzemši policijske varnostne ukrepe, določene z državnimi zakoni za svojce narodov, ki uživajo največje ugodnosti. Tako eni kakor drugi so pri vseh svojih nakupih in prodajah popolnoma enakopravni ter odrejajo in določajo svobodno cene stvarem, blagu in kakršnimkoli drugim uvoženim in domačim predmetom, najsi jih prodajajo v notranjosti ali jih namenjajo za izvoz; ravnati pa se morajo točno po državnih žakonih in ured-
* Ta zakon je razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 14. novembra 1928., št. 266/LXXXVII—A, v francoskem izvirniku in v srbskem prevodu.
j konsignatorji ali tolmači vse posle, ki jih jim po-1 serijo njih sonarodnjaki, tujci ali domorodci.
Vobče: Svoboda, izvrševati trgovino, industrijo i ali kakršenkoli drug poklic, je zavarovana svoj-; cem ene visoke stranke pogodnice na ozemlju : druge pogodnice v mejah, ki so določene z držav-! ! nimi zakoni; vendar pa se smatra v tem pogledu.
I da ne sme ena obeh držav nikakor razlikovati med j j svojci druge pogodnice in domorodci zaradi njih | , državljanstva, kolikor ne bi bila lastnost svojca I države po državnih zakonih absoluten pogoj za iz-i vrševanje izvestuega poklica.
Kar se tiče potnih listov, uživajo svojci vsake i visoke stranke pogodnice na ozemlju druge pogodnice iste privilegije, imunitete, ugodnosti ali j pogoje, ki jih uživajo ali jih bodo uživali v bodoče svojci naroda, uživajočega največje ugodnosti.
:	Naposled ne plačujejo v mestih ali krajih obeh j
držav, bodisi da so tam nastanjeni, bodisi da bivajo tam začasno, od svoje trgovine ali industrije ne drugih ne večjih davščin, taks ali davkov — s : kakršnimkoli nazivom bi to bilo — nego so one, ki se pobirajo od domorodcev ali od svojcev naroda, uživajočega največje ugodnosti; privilegije, imunitete ali kakršnekoli druge ugodnosti, ki jih i uživajo ali jih borio uživali v bodoče svojci ene obeh držav glede trgovine in industrije, veljajo tudi za svojce druge države pogodnice.
omejitve, predpisane z zakonodajstvom držav pogodni c za tujce vobče, če nalaga to varnost države, izvzemši v vsakem primeru ono, kar je določeno s posebnimi sporazumi o lastninski pravici, sklenjenimi med visokima strankama pogodnicama. Prav tako ne zadevajo zgoraj omenjene izjeme in omejitve nepremičnin, pridobljenih ab intestato. pa tudi ne onih nepremičnin, ki jih pridobe ex testamento osebe, katere bi utegnile biti poklicane za nasledstvo ab in testa to.
Člen 5.
Ob rekviziciji v eni obeh držav se ne postopa v tem pogledu v drugi z dotičnimi državljani ne-ugodneje nego z domorodci ali s svojci katerekoli tretje države.
Člen 6.
Svojci vsake obeh visokih strank pogodnic so na ozemlju druge pogodnice oproščeni vsake vojaške službe bodisi na suhem, bodisi na morju, bodisi v zrakoplovstvu, pri redni vojski ali pri narodni milici. Prav tako so oproščeni vsake obvezne sodne, administrativne ali občinske funkcije, vsake rekvizicije ali vojaške davščine, nadalje prisilnih posojil in drugih bremen, ki bi se naložila zaradi vojnih potreb ali zaradi drugih izjemnih razmer.
Vendar pa se izvzemajo od tega naklade, ki so
£|en 2	, združene s posestjo ali z zakupom nepremičnin,
r	,	, ’	.	i prav tako pa tudi vojaške davščine in rekvizicije,
\ saka ona tigo\ska družba, ustanovljena lla j g; 8e utegnejo naložiti domorodcem kot lastnikom ozemlju ene visoke stranke pogodnice ali priznana ! „ zflkupnik<)IT1 nepremičnin, od te pogodnice za domačo družbo, ki bi otvorila I i podružnico ali zastopništvo na ozemlju druge po-‘
! godnice, spada na tem ozemlju pod odredbe za- j
i konov, ki bi veljali glede nje za depot, prepis,! ^ ll0*jea' priliki se ne smejo nalagali in tudi uabitek in objavo izpiska iz njenih aktov, pravil! ne zahtevati za imovino svojca ene obeh držav na ! in aktov, s katerimi se pravila izpreminjujo, kakor : ozemlju druge pogodnice takse, davščine, kontri-tudi za sklepe, ki se nanašajo na administratorje, j teicije ali naklade, večje od onih, ki bi se naložile
predstavnike in na bilanco.
Člen 3.
Svojci ene visoke stranke pogodnice, ki bivajo ali so nastanjeni na ozemlju druge pogodnice, ki pa bi se hoteli vrniti v svojo državo ali ki se na podstavi sodne sodbe ali na podstavi ukrepa, odrejenega od pristojnega administrativnega ob-lastva, ali na podstavi zakonov o beračenju ali o javni nravnosti izženejo vanjo, se morajo sprejeti s svojimi rodbinami vred ob vsakem času in ob vsaki priliki v državo, katere svojci so.
Člen 4.
Ker ni ustanovljena ne v Italiji ne v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev zapadlostmi pravica (le droit d’aubaine), smejo svojci obeh visokih
ali zahtevale za isto imovino, če bi bila last svojca dotične države. Dogovorjeno je v ostalem, da ni dopustno, nalagati svojcem vsake obeh strank pogodnic na ozemlju druge pogodnice, če gre za njih premičnine in napremičnine ali dohodke, drugih dolžnosti, omejitev, taks ali davkov nego one, ki sO jim zavezani domorodci.
Člen 8.
Vsaka ugodnost, kolikor se tiče nastanjevanja in opravljanja industrijskih poslov, ki jih je dovolila ali bi jih dovolila v bodoče ena obeh visokih strank katerikoli tretji državi, se mora uporabljati na isti način, ob istih pogojih in ob istem času na drugo stranko.
Člen 9.
Visoki stranki pogodnici se zavezujeta, če bi
strank pogodnic tako’ kakor domorodci sprejemati' zal,te'ala al‘	vlada> ^ druktt
j in upravljati dediščino, ki bi jim pripadla po zakonu ali testamentu na kateremkoli ozemlju druge stranke pogodnice; pri tem ne veljajo zanje drugačni pogoji ali pogoji, težji od onih, ki veljajo za domorodce. Polno in celotno pravico imajo, pridobivati in imeti v posesti na podstavi nakupa, prodaje ali daritve, zamene, ženitve ali testamenta ali nasledstva ab intestato ali kakorkoli drugače vse vrste premičnine ali nepremičnine, ki jih smejo imeti v posesti po državnih zakonih domorodci, ter razpolagali z njimi tako kakor domorodci. Njih dediči in predstavniki smejo nasledo-vati in jemati v posest to imovino osebno ali po pooblaščencih, ki nastopajo v njih imenu, in po udomačenih zakonskih oblikah tako kakor domorodci.
Oblast.va v kraju, kjer so nepremičnine, upo-I rahljajo, ko odločajo o nasledstvenih pravicah, zakon države, ki ji je pripadal pokojnik.
Če so dediči ali predstavniki odsotni, je posto-, jtali z imovino tako, kakor bi se postopalo oh podobnih razmerah z imovino svojca lastne države. Glede na vse to ne plačujejo na vrednost take imovine ne drugih ne večjih davkov, pribitkov ali naklad od onih, ki so jim zavezani domorodci. V vsakem primeru je dovoljeno svojcem obeh strank pogodnic, svobodno izvažati svojo imovino, in sicer Italijanom z ozemlja kraljevimi Srbov,
pravilno potrjene izpiske iz matice rojencev, po-ročencev ali umrleeev, prav tako pa tudi iz aktov o pozakonitvi in priznanju nezakonskih otrok in iz aktov o posvojitvi, ki se nanašajo na svojce druge stranke pogodnice, ter vršiti objave o ženitvi.
Omenjeni izpiski se sestavljajo in priobčujejo brezplačno v obliki, ki je navadna v vsaki obeh držav. Priobčevanje se vrši po diplomatski poti ali s posredovanjem konzulatov ali konzularnih agentur.
Člen 10.
Vsaka visoka stranka pogodnica sme otvarjati v pristaniščih, meslih in drugih krajih na ozemlju druge pogodnice konzularne urade po predhodni odobritvi države, v kateri naj bi se otvorili ti uradi, ter imenovati pri njih generalne konzule, konzule, vicekonzule ali konzularne agente. Ti konzularni uradniki smejo biti karierni ali pa častni; kolikor niso karierni, se smejo izbirati izmed državljanov obeh držav, prav tako pa tudi izmed tujcev.
Visoki stranki pogodnici si pridržujeta pravico, odrejati kraje, v katerih ne bi dopuščali konzularnih uradnikov; dogovorjeno je, da ne postavljata v tem primeru druga drugi nobenih omejitev, ki ne bi bile obče za vse ostale države.
Zgoraj omenjeni uradniki predlože svoja pro-vizijska pisma ter se po pravilih in formalnostih
države, v kateri so imenovani, vzajemno sprej- največje ugodnosti, in da ne sme zahtevati v korist mejo in priznajo v območju, odrejenem od države, | svojih konzularnih uradnikov izjem, prerogativ,
ki jih je postavila.
Poznejše izpremembe glede obsega teh območij se priobčujejo ministrstvu za zunanje posle one države, v kateri izvršujejo ti uradniki svoje funkcije.
Da šefi konzularnih uradov, vštevši konzularne agente, svobodno izvršujejo svoje funkcije, morajo dobiti eksekvaturo, ki se izda brezplačno. Ko predlože to eksekvaturo, odredi pristojno oblastvo države, v kateri je njih sedež, takoj, česar je treba,
imunitet, časti in privilegij, širših od onih, ki jih je sama dala konzularnim uradnikom druge visoke stranke pogodnice.
Šefi konzularnih kariemih uradov, vsi karierni uradniki, prideljeni njih uradom, prav tako pa
Člen 19.
Konzularni uradniki so upravičeni, ščititi svojce države, ki jih je imenoyala, braniti v mejah mednarodnega prava in mednarodnih običajev, prav tako pa tudi v obsegu svoje pristojnosti vse njih pravice in njih koristi in skrbeti za razvoj ekonomskih zvez med obema državama. V njih dolž-
tudi osebe ,v izključni službi pri uradih ali pri rod-
binah konzularnih uradnikov so oproščeni, če niso	!	!los^ sPa<la zaščita .vdov, maloletnikov in ose ), ne-
svojci države, v kateri bivajo, osebnih vojaških	,	sposobnih za varovanje svojih koristi, svojcev
obveznosti.	I	države, ki jih je imenovala.
Šefi konzularnih uradov in njim prideljeni; Prav tako ščitijo svojce države, ki jiii je ime-da	lahko začno	izvrševati	dolžnosti	svojega	poklica	|	karierni uradniki, ki imajo kvalifikacijo koncept-1	novala, če stopijo na ozemlje njih bivališča kot
in	da	uživajo	izjeme,	prerogative,	imunitete,	časti	j	nih uradnikov, so prav tako oproščeni materialnih!	emigranti ali rapatriranci, in nadalje skrbe zanje
in privilegije, združene s to službo.
Generalni konzuli in konzuli smejo, kolikor jih je za to pooblastila njih vlada, po predhodni odobritvi države, v kateri je njih sedež, imenovati vicekonzule ali konzularne agente v pristaniščih, mestih in drugih krajih svojega konzularnega območja. Oblastvo, ki jih je imenovalo in ki so mu podrejeni, izda tem vicekonzulom in konzularnim agentom diplome.
Če se zdi eni visoki stranki pogodnici potrebno, umekniti že dano eksekvaturo, mora priobčiti drugi visoki stranki pogodnici motive tega postopanja.
Če niso šefi in vsi ostali uradniki konzularnega urada svojci države, v kateri je njih sedež, jim izda ministrstvo za zunanje posle države, ,v kateri je njih sedež, posebne legitimacije z lastnikovo fotografijo in njega podpisom; ta izkaznica potrjuje njih uradno svojstvo ter jih priporoča zaščiti krajevnih oblastev.
Konzularnim uradnikom je zagotovljeno ob izvrševanju njih funkcij in izpolnjevanju njih uradnih misij, prav tako pa tudi, kar se tiče najdostoj-nejše namestitve uradov in stanovanj za šefa in osebje, najširše podpiranje in sodelovanje države, v kateri je njih sedež.
Člen 11.
šefi konzularnih uradov, vštevši konzularne agente, smejo postavljati na poslopja, v katerih so nameščeni njih uradi, izvesek z grbom države, ki jih je imenovala, in z napisom, ki se nanaša na to.
Izobešati smejo zastavo države, ki jih je imenovala, na poslopja svojih uradov ob dneh narodnih svečanosti, pa tudi ob drugih običajnih prilikah.
Prav tako smejo izobesiti šefi zastavo države, ki jih je imenovala, na ladje,, v katere bi se vkrcali zaradi izvrševanja svojih funkcij.
Dogovorjeno je, da se ti zunanji znaki nikakor ne smejo tolmačiti tako, kakor bi dajali azilno pravico; pred vsem služijo za to, da označujejo državljanom konzularni urad.
Člen 12.
Če so generalni konzuli, konzuli, vicekonzuli ali konzularni agenti zadržani, odsotni ali če umrje kdo izmed njih, so pomožni konzularni uradniki po redu, določenem od države, ki jih je imenovala, upravičeni, izvrševati par interim funkcije šefa konzularnega urada.
Pravilno obveščena krajevna oblastva jim morajo dajati pomoč in zaščito ter jim zavarovati v času, ko opravljajo začasne posle, uživanje izjem, prerogativ, imunitet, časti in privilegij, priznanih s to konvencijo šefom, katere nadomeščajo.
Člen 13.
Šefi konzularnih uradov in ostali konzularni uradniki, vštevši častne uradnike, ne spadajo, kar se tiče izvrševanja njih funkcij, pod pravosodje države, v kateri je njih sedež.
Če se bavi konzularni uradnik s trgovino ali industrijo, se mora pokoravati, kolikor gre za njegovo trgovino ali industrijo, zakonom in običajem, .veljavnim v istem kraju glede trgovine ali industrije za svojce države, ki ji pripada.
Člen 14.
Italijanski konzularni uradniki v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in uradniki te kraljevine v kraljevini Italiji uživajo vse izjeme, prerogative, imunitete, časti in privilegije, ki jih uživajo ali jih bodo uživali v bodoče konzularni uradniki iste stopnje naroda, uživajočega največje ugodnosti.
Vendar pa je dogovorjeno, da se ne sme sklicevati nobena visoka stranka pogodnica na bene-ficije, ki izhajajo iz klavzule naroda, uživajočega
ob njih prehodu, zlasti v krajih, kjer so pristanišča.
V ta namen in zato, da se, kolikor je le mogoče, ni treba zatekati na diplomatsko pot, se smejo obračati na vsa državna oblastva v svojem konzularnem območju, da vlagajo eventualne pritožbe svojcev države, ki jih je imenovala, in da zahtevajo, naj se ukrene, česar je treba, da se rešijo te pritožbe, skladno z odredbami pogodb in konvencij, obstoječih med visokima strankama pogod-nicama. Če se obrne konzularni uradnik na omenjena oblastva pismeno, mu morajo odgovoriti na isti način.
Člen 20.
Konzularni uradniki vsake visoke stranke pogodnice imajo, kolikor so pooblaščeni z zakoni države, ki jih je imenovala, te-le pravice:
a)	v svoji pisarni, v domicilu strank in na ladjah pod zastavo države, ki jih je imenovala, sprejemajo vse izjave, ki bi jih mogli podati svojci države, kateri pripadajo konzularni uradniki;
b)	sestavljajo, overavljajo ali sprejemajo v hranjenje testamentarne naredbe svojcev države, ki jih je imenovala, in vsak drug privatnopravni akt, ki se tiče teh državljanov;
c)	sestavljajo, overavljajo ali sprejemajo v hranjenje pogodbe in arrangemente, spisane iu sklenjene med svojci države, ki ji pripadajo omenjeni uradniki, ali med omenjenimi državljani in svojci države, v kateri bivajo, ali samo med temi poslednjimi osebami, kolikor se tičejo vsi ti akti nepremičnin na ozemlju države, ki je imenovala omenjene uradnike, ali kadar je treba, da imajo ti akti tam pravne posledice. Izjave in potrdila, ki jih obsezajo zgoraj navedeni akti, in njih prepisi (odpravki — expeditions), imajo — če so sestavljeni ti akti v oblikah, zahtevanih z zakoni države, ki je imenovala konzularne uradnike, in če so izpolnjene formalnosti, zahtevane za dotični predmet v državi, kjer naj se akt izvrši — isto obliko in isto veljavo, kakor bi bili izdali te akte ostali pristojni javni organi ali notar druge visoke
pred sodišči iz razlogov profesionalne tajnosti. | stranke pogodnice, samo če jih je konzularni urad-Ista pravica je pridržana uslužbencem konzulat'-j nik pravilno overovil in pritisnil nanje pečat nega urada, če so svojci države, ki ji pripada ta | konzularnega urada; če se pojavi dvom o avten-
vojaških obveznosti, če niso svojci države, v kateri bivajo.
Člen 15.
Oprostitev od davkov in taks je urejena s specialnimi sporazumi.
Brez dovolila in prosto carin in vseh ostalih taks, ki sta jih uvedli dotični državi na uvoz premičnin, je dopustno uvažati:
a)	pohištvo konzularnih uradnikov, ki prihajajo na ozemlje države, kjer bo njih sedež;
b)	pohištvo in predmete urada za prvo namestitev;
c)	predmete, namenjene službi konzularnega urada, zlasti pa grbe, zastave, napise, žige in uradne tiskane obrazce za tekočo službo urada.
Izvzemajo se pisarniški predmeti.
Člen 16.
Če se uvede kazenska preiskava ali ukrene kaj drugega zoper šefa konzularnega urada, svojca one države, ki ga je imenovala, ali zoper drugega kariernega konzularnega uradnika, obvesti vlada države, na katere ozemlju bi se uvedla kazenska preiskava ali odredil omenjeni ukrep, o tem nemudoma diplomatskega zastopnika države, ki ji pripada dotični konzularni uradnik.
Člen 17.
Konzularni uradniki morajo na poziv sodnega oblastva pričati pred sodiščem. Če se tiče to kariernega konzularnega uradnika, ga vpraša sodno oblastvo pismeno, ali želi biti zaslišan na konzularnem sedežu ali pa hoče osebno priti pred sodno oblastvo. Uradnik mora odgovoriti pismeno in nemudoma. Če naj se zasliši na konzularnem sedežu, je treba to v vsakem primeru določiti tako, da ga je moči zaslišati v roku, ki ga eventualno odredi sodno oblastvo.
Zaslišba se mora izvršiti v obliki, določeni s krajevnimi zakoni, zapisnik pa mora hiti prav tako sestavljen po teh oblikah.
Konzularni uradniki smejo odkloniti pričanje
urad.
Če sodišče profesionalnih tem svojo vlado, ki se obrne na diplomatskega predstavnika države,. kateri pripada konzularni uradnik, da se reši sporno vprašanje po diplomatski poti. Uporaba vsakega prisilnega sodnega ukrepa je izključena.
Odredbe predhodnega člena se uporabljajo prav tako na postopanje pred administrativnimi ob-lastvi.
Člen 18.
Konzularni arhivi so vedno nedotekljivi in krajevna oblastva ne smejo z nikakršnim izgovorom preiskovati in zasezati knjig, papirjev in drugih predmetov, ki so njih del.
Knjige, dokumenti in uradni predmeti morajo biti vedno ločeni od privatne korespondence, knjig in papirjev glede trgovine ali industrije, ki jo morda opravljajo konzularni nekarierni uradniki.
Knjige, dokumenti in uradni predmeti se ne smejo nikakor in nikoli izročati.
Uradna korespondenca je nedotekljiva in ne spada pod cenzuro. Prav to velja tudi za telegrafske in radiotelegrafske depeše, fonograme in telefonske pogovore.
Šefi kariernih konzularnih uradov so upravičeni, če so svojci države, ki jih je imenovala, sprejemati in odpravljati šifrirane depeše v občevanju s svojimi centralnimi oblastvi, vštevši njih diplomatske komisije.
Če pa bi zahtevale izredne razmere, se mora vendarle začasno po predhodnem obvestilu ustaviti izvrševanje te pravice.
ličnosti ali točnosti prepisa (odpravka — expe-ne prizna odklonitve pričanja izjdition) dokumenta, vpisanega v pisarni katerega razlogov za upravičeno, obvesti o | izmed teh uradov na zahtevo prizadete osebe, se
ji ne sme odkloniti primerjanje z izvirnikom in j dotična oseba sme prisostvovati temu primerjanju;
č) prevajajo in overavljajo vse vrste aktov in dokumentov, izdanih cd oblastev ali uradnikov države, ki je imenovala konzularne uradnike, ali države, v kateri bivajo. Prevodi aktov in dokumentov, izvirajočih od oblastva ene obeh držav, imajo v drugi državi isto moč in veljavo, kakor bi jih bili izvršili državni uradniki ali zapriseženi tolmači te države.
Člen 21.
Če umrje državljan ene visoke stranke pogodnice na ozemlju druge pogodnice, morajo krajevna oblastva to nemudoma sporočiti konzularnemu predstavniku, v čigar območju je dotični državljan umrl. Nasprotno pa morajo tudi konzularni predstavniki poslati isto poročilo krajevnim oblastvom. če so bili prvi obveščeni o tem.
Krajevna oblastva morajo vročiti konzularnim uradnikom smrtni list obenem s poročilom, omenjenim v predhodnem odstavku, in, če je treba, prepis dotičnoga zapisnika, overovljen pri sodišču.
Zapisnik se sestavi po krajevnih predpisih, veljavnih v državi, kjer opravlja konzularni uradnik svoje funkcije. Vendar pa se sme sestaviti na zahtevo pristojnega konzularnega predstavnika zapisnik tudi po posebni formuli, kolikor ne nasprotujejo temu krajevni zakoni in krajevne uredbe.
Vselej, kadar ugotove krajevna oblastva ene visoke stranke pogodnice med postopanjem, za
katero so pristojna, da je državljan druge visoke v tem trenutku prodati ob izredno ugodnih po-
stranke pogodnice prizadet pri zapuščini, otvor jeni na njenem ozemlju, bodisi kot dedič ali volilo-jemnik, bodisi kot dedič, ki mu je del imovine zavarovan z zakonom, bodisi kot upnik v primeru smrti, bodisi iz kateregakoli drugega razloga, morajo to takoj sporočiti pristojnemu konzularnemu predstavniku druge visoke stranke pogodnice.
Če osebe, o katerih govori predhodni odstavek, niso prisotne ali če niso iz kakršnegakoli razloga sposobne, osebno zastopati svojih koristi, jih je upravičen zastopali pred krajevnimi oblastvi šef pristojnega konzularnega urada ali drug uradnik, ki ga odredi ta šef, dokler ne imenujejo krajevna oblastva drugega pooblaščenca.
Člen 22.
Če umrje državljan ene visoke stranke pogodnice, ki ima imovino na ozemlju druge stranke, se mora obrniti pristojno krajevno oblastvo na konzularnega zastopnika države, ki ji je pokojnik pripadal, zaradi ukrepov, ki so usvojeni za otvoritev nasledstva, kakor tudi zaradi odločbe obla-stev dotične države v sporih, ki bi utegnili biti v zvezi z nasledstvom glede premičnin.
Za reševanje vseh vprašanj, ki se nanašajo na zapuščino nepremičnin, so pristojna oblastva one države, kjer so nepremičnine.
Člen 23.
V primeru, omenjenem v predhodnem členu, če zahteva dedič ali univerzalni volilojemnik, ki mu je nasledstvo priznano, da mu krajevno oblastvo vroči pokojnikovo zapuščino, sme odrediti to oblastvo primeren rok zi\ prijavo pravice do tega nasledstva.
Krajevno oblastvo priobči pristojnemu konzularnemu uradu omenjeno zahtevo in odreditev roka, da more urad po potrebi ukreniti po no-vinah, česar je treba za izsleditev ostalih dedičev in univerzalnih volilojemnikov, in da ugotovi, ali se tudi oni pridružujejo zahtevi, da jim to krajevno oblastvo vroči pokojnikovo zapuščino. Če se ne strinjajo, se zahteva odkloni.
Če se v omenjenem roku ne zglasi nihče drugi, ki bi uveljavljal pravico do nasledstva in izpodbijal to zahtevo, bodisi da ni znanih dedičev, bodisi da se znane osebe, ki bi jim bilo nasledstvo priznano, ne zglase kot dediči, bodisi da priob-čitev v domicilu ni mogoča, se smatra, da je sporazum dosežen, kolikor se ne bi temu upiral šef konzularnega urada, upravičen po členu 24., drugem odstavku, pod a).
gojih, in prisostvujejo tej prodaji;
d)	sodelujejo pri spravljanju vrednot, nakitov in stvari iz pokojnikove zapuščine na varen kraj, prav tako pa tudi zneska ustvarjenih terjatev in izkupička od prodaje; sodelujejo pri imenovanju, če ga je treba, zanesljive in zaupanja vredne osebe za upravljanje zapuščine; zlasti pa sodelujejo pri plačevanju dolgov po skupnem sporazumu med onimi, ki so prizadeti pri zapuščini, in njih upniki.
Vse ukrepe, o katerih govore točke b), c), č) in d) tega člena, odrejajo pristojna krajevna oblastva po zakonih države, ,v kateri opravlja konzularni predstavnik svoje funkcije.
Ti ukrepi se ne smejo odrediti, dokler se o njih predhodno ne obvesti omenjeni konzularni predstavnik.
Če konzularnega predstavnika, o katerem govori predhodni odstavek, ni v kraju, kjer so zgoraj omenjene premičnine, smejo postaviti krajevna oblastva pečate in ukreniti, kar je določeno v točkah č) in d), ne da bi predhodno obvestila konzularnega predstavnika. Vendar pa ga morajo obvestiti o ukrepih, odrejenih v njegovi odsotnosti.
Na zahtevo konzularnega predstavnika se smejo zgoraj navedeni ukrepi odrediti in po posebni formuli izpremeniti ali razveljaviti, če temu ne nasprotujejo krajevni zakoni in predpisi in če se more to storiti brez škode za svojce države, v kateri je imovina zapuščine.
Člen 25.
Premičnine iz zapuščine, vštevši vrednote, ki jo sestavljajo (dokumenti, vrednostni papirji, denar, vrednostni predmeti), položene bodisi v banki ali v kateremkoli drugem podobnem zavodu, bodisi pri poedincu, se vroče dedičem ali univerzalnim volilojemnikom na njih zahtevo, če so pravilno kvalificirani po zakonih države, ki ji je pokojnik pripadal, ali na zahtevo in nakazilo konzularnega urada ali drugega državnega oblastva iste države.
Preden se izroče zgoraj omenjene stvari dedičem ali volilojemnikom, smejo odrediti oblastva kraja, v katerem so te stvari, vse, česar je treba, da zavarujejo nasledstvene in druge pravice domorodcev in državne blagajne kakor tudi drugih oseb, živečih na ozemlju države, ki ji pripadajo ta oblastva. Vendar pa so dopustni ti ukrepi samo, če jih zahtevajo prizadete osebe od pristojnega sodnega oblastva, sicer v obliki, usvojeni za domorodce po veljavnih zakonih.
Člen 26.
Člen 24.
Konzularni uradniki one visoke stranke pogodnice, katere državljan je bil pokojnik, sodelujejo s krajevnimi oblastvi, po potrebi pa tudi s sodišči, na podstavi pooblastitev, ki jih imajo, in kolikor je to določeno s to konvencijo, v vseh postopanjih, ki merijo na to, da se prepreči škoda ali kvara, preteča dotični imovini, ali da zavarujejo pravice dedičev, volilojemnikov, upnikov in drugih prizadetih oseb, kolikor pripadajo državi, v kateri je zapuščina, in da zavarujejo plačilo javnih taks, ki se nanašajo na nasledstvo.
Konzularni uradniki pokojnikove drž.ave imajo te-le pravice:
a)	čuvajo koristi svojcev one države, ki jo zastopajo, kolikor niso odredili ti državljani pooblaščenca;
b)	prisostvujejo osebno ali po delegatu postavljanju pečatov na premičnine, spadajoče k zapuščini; pri tej priliki sme postaviti konzularni predstavnik na zapuščino tudi svoje pečate; prav tako smejo postaviti svoje pečate na zapuščino, ko je predhodno obvestil krajevno oblastvo, če jih ni postavilo že to oblastvo; pečati se smejo sneti samo vpričo konzularnega predstavnika ali njegovega delegata; če pa na poziv, vročen 48 ur pred rokom, ki ga je določilo in priobčilo krajevno oblastvo konzularnemu predstavniku, naj prisostvuje snemanju pečatov, konzularni predstavnik ne pride, sme sneti krajevno oblastvo ne samo svoje, ampak tudi pečale konzularnega predstavnika;
c)	dajo se zastopati in sodelujejo pri sestavljanju inventarja o imovini ter sopodpisujejo zapisnik o tem;
č) predlagajo prodajo premičnin iz zapuščine, ki bi se mogle pokvariti ali ki bi jih bilo težko hraniti, zlasti pa žetve in stvari, ki bi se mogle
Imovine in vrednote, navedene v predhodnem členu, se vroče na preprosto zahtevo konzularnega urada konzularnim uradnikom države, ki ji je pokojnik pripadal. Ob vročitvi premičnin, ki spadajo k zapuščini, se vpoštevajo odredbe, ki jih izdado konzularni predstavniki v mejah krajevnih zakonov in te konvencije.
Konzularni urad vroči zakonitim dedičem ali njih zastopnikom zapuščino ali njen donos šele čez petnajst dni po poteku roka, določenega v členu 23., v vsakem primem pa šele čez mesec dni od smrtnega dne.
Vsekakor pa sme neposredno vnaprej vzeti iz zapuščinske mase stroške za pokojnikovo poslednjo bolezen in njegov pogreb, ki se ujemajo z njegovim družabnim položajem in imovinskim stanjem, za plačo služabništva, najemnino, sodne in konzularne in ostale stroške iste narave, prav tako pa tudi vsote, ki jih smatra za potrebne, da se vzdržuje pokojnikova rodbina, vpoštevaje njega družabni položaj in imovinsko stanje.
Konzularni urad ima pravico, sklicati po krajevnih listih in po listih pokojnikove države, če je to potrebno, zapuščinske upnike, da morejo predložiti pravilno izpričane dokaze o svoji upniški pravici v roku, določenem z zakonom države, v kateri posluje ta urad.
Če se zglase upniki zoper oporočno zapuščino ali zapuščino ab intestato, se morajo izplačati njih terjatve v petnajstih dneh, odkar se je sklenil inventar, ako je kaj sredstev, ki se morejo uporabiti v ta namen, drugače pa, čim bo mogoče ostvariti potrebne vsote na najugodnejši način, ali naposled v roku, ki ga določita sporazumno konzul in večina interesentov.
Če bi se dotični konzuli protivili, plačati sku" nc ali delne terjatve, češ, da jih z vrednotami za-
puščine ni moči poravnati, so upniki, če se jim zdi to koristno, upravičeni, zahtevati od pristojnih oblastev možnost, da se konstituirajo kot zbor upnikov. Ko se taka izjava izposluje na zakonit način, določen v vsaki obeli držav, morajo konzularni uradniki takoj vročiti sodnemu obiastvu ali konzularnim komisarjem, kakor pač komu to pristoji, vse dokumente, stvari ali vrednote, ki spadajo k oporočni zapuščini ali k zapuščini ab intestato; omenjeni uradniki pa morajo še nadalje predstavljati odsotne maloletne in nesposobne dediče.
Če bi uveljavljali svojci države, v kateri je sedež konzularnega urada, ali tretje države pravico do zapuščine, ki jo upravlja konzularni uradnik, in če bi nastale težkoče zlasti zbog takih zahtev, ki utegnejo provzročiti spor, nimajo generalni konzuli, konzuli, vicekonzuli in konzularni agenti nikoli pravice, odpravljati teh težkoč, ki se morajo predložiti krajevnemu sodnemu obiastvu. Omenjeni konzularni uradniki poslujejo takrat kot predstavniki zapuščine, t. j.: upravljanje zapuščine in pravico do likvidacije, prav tako pa tudi do prodajanja stvari v zgoraj navedenih oblikah obči rže še nadalje, pri čemer skrbe za koristi dedičev in lahko odrejajo advokate, da branijo pravice pred sodnimi oblastvi. Seveda morajo vročiti sodiščem vse papirje in dokumente, ki jih je treba, da se razjasni stvar, ki jim je predložena.
Če izreče sodno oblastvo sodbo in postane ta sodba izvršna, jo morajo generalni konzuli, konzuli, vicekonzuli in konzularni agenti izvršiti, razen če niso vložili posebne pritožbe, ter nadaljujejo potem z vso pravico likvidacijo, ako je bila po naredbi sodnega oblastva ustavljena do konca spora.
Člen 27.
Generalni konzuli, konzuli, vicekonzuli ali konzularni agenti obeh držav odločajo izključno o sestavljanju inventarja in drugih opravilih, ki se odrejajo zato, da se hranijo imovine in vsakovrstni predmeti, ki jih puščajo mornarji in drugi potniki iz njih države, bodisi med vožnjo, bodisi v pristanišču, kamor dospejo.
Člen 28.
Generalni konzuli, konzuli, vicekonzuli in konzularni agenti imajo pravico, če je to umestno, organizirati varuštvo ali skrbstvo nad svojci države, katere uradniki so, po zakonih te države.
Krajevna oblastva morajo nemudoma priobčevati konzularnemu uradu druge visoke stranke pogodnice vse primere, v katerih bi bilo treba imenovati varuha ali skrbnika v korist svojcem države, ki ji pripada dotični konzularni urad.
Zaščita oseh pod varuštvom ali skrbstvom kakor tudi zaščita njih imovine in koristi pripada konzularnemu uradu, dokler ne odrede sodišča ali pristojna oblastva države, ki ji pripadajo te osebe, kaj drugega. Zlasti ne smejo krajevna oblastva odločati brez soglasja s konzularnim uradom o imenovanju začasnih varuhov ali skrbnikov ali o njih zameni. Prav tako se mora zahtevati tudi za važne ukrepe, ki se tičejo omenjenih oseb ali njih imovine in koristi, pristanek šefa pristojnega konzularnega urada ali njegovega delegata.
Člen 29.
Konzularni uradniki so upravičeni, sprejemati izplačila dajatev, rent ali odškodnin, dodeljenih onim, ki imajo do tega pravico po zakonih države, kateri pripadajo, zlasti pa na podstavi zakonov o socialnem zavarovanju.
Člen 30.
Konzularni uradniki vsake visoke stranke pogodnice so upravičeni, dajati vsako pomoč- ladjam pod zastavo one države, ki jih je imenovala, in ki se mude v pristaniščih njih konzularnega območja.
Generalni konzuli, konzuli, vicekonzuli in konzularni agenti smejo oditi osebno ali poslati svoje delegate na zgoraj omenjene ladje ali, čim se da tem ladjam dovolitev svobodnega prometa, izpraševati kapetana in posadko, prav tako zahtevati obvestila od potnikov in od vseh oseh, ki so na ladji, pregledovati ladijske papirje, sprejemati izjave o potovanju ladij, o tem, kam vozijo, in o incidentih na vožnji, sestavljati manifeste in prav zapisnike o havarijah ter olajševati odprem-njih ladij, podpirati ladijsko osebje pred ! sodišči in pred uradi krajevne administracije, jim
Končni zapisnik.
služiti za tolmače in posrednike v poslih, ki bi jih	Cjen 33.
morah opravljali, ali pri prošnjah, ki bi jih morali 1	^	^ |Mtniki Mij> m,„varj„,ci,
1-	,	..v	.	•	,	, -u 'ali zavarovalci posebnih pogodb, urejajo havarije, j
Izvzemši vse, kar se tiče redne carinske službe k. zadenej() ladje obeh držaVi bodisi da prihajajo V trenutku, ko so podpisani pooblaščenci pri-
m dajanja dovolil za svobodo prometa po sam tar- y dotifna pristanišča po svoji volji, bodisi prisilno,' stopili k podpisu konvencije o nastanjevanju in o mh m pristaniških oblastvih, je dogovorjeno, da ralni konzuib konzuli, vicekonzuli ali konzu-1 konzularni službi, sklenjene današnjega dne med ne smejo uradniki javne uprave in carinski urad-	agent. države> pod katere zastav0 je ladja,! kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kralje-
mlu in agenti nikoli pregledovati in p eiskova i	^ ni90 prizadeti pri teh havarijah krajevni vino Italijo, so učinili tele omejitve in izjave, ki
prebivalci ali svojci tretje države; ,v tem primeru | morajo biti sestavni del omenjene konvencije:
Da se prepreči vsako netočno tolmačenje konvencije o nastanjevanju in o konzularni službi, je dogovorjeno, da ne poseza ta konvencija v odredbe
Člen 34.
trgovinskih in luksuznih ladij, ne da bi jih sprem
Mal konzularni uradnik države, ki ji pripadajo te	...	.	,	.......
ladje. V tem primeru morajo pravočasno obvestiti ce vse prizadete stranke prijateljski ne porav-
konzularnega uradnika, da more prisostvovati	mora inwli,i »'«vanje pristojno oblastvo.
omenjenim opravilom. Prav tako ga morajo pravočasno obvestiti o vseh izjavah, ki bi jih morala podati kapetan in posadka pred sodišči ali kra
Če se ladja pod zastavo ene visoke stranke po-
jevnimi upravami, da more temu prisostvovati in godnice razbije ali če nasede na obalah ali ozem-odpraviti vsako napako ali napačno razlago, ki ijih druge visoke stranke pogodnice, morajo to
I krajevna oblastva sporočiti generalnemu konzulu,
rapallske pogodbe, občih sporazumov, podpisanih v Rimu dne 23. oktobra 1922., in sporazuma o Reki, podpisanega v Rimu dne 27. januarja 1924., ki se potrjujejo tudi v onem, kar se tiče pravic in privilegij, ki jih dajo eni in drugi visoki stranki po-godnici.
II.
utegne biti za pravosodje škodljiva.
Intervencije uradnikov krajevnega pravosodja konzulu, vicekonzulu ali konzularnemu agentu v in zlasti aretacije na trgovinskih in luksuznih dotičnem območju, če pa jih ni, generalnemu kon-ladjah pod zastavo druge visoke stranke pogod- zulu, konzulu, Vicekonzulu ali konzularnemu | Dogovorjeno je, da mora biti v vseli primerih, niče, zasidranih v teritorialnih ali notranjih vodah, agentu, ki	je	najbližji kraju, kjer se je pripetila	kjer se dopusti opravljanje	kakšne profesije držav-
se smejo izvršiti nemudoma, če je bil o tem ob- nesreča.	Ijanu ene visoke stranke	pogodnice na ozemlju
veščen konzularni uradnik države, ki ji ladja pri-j ysa deja m	rejev.mje srbsko-hrvatsko-sloven-' druge pogodnice po občih	odredbah konvencije o
pada.	i skjh ladij,	ki	so	se razbile ali so nasedle na oba-1 nastanjevanju in o konzularni službi, ta državljan
V	vabilu, ki se pošlje v zgoraj naštetih pri- jab aii ozem|jih kraljevine Italije, vodijo generalni za to popolnoma kvalificiran po odredbah, ki ve-merih konzularnim uradnike m, je treba tčno na- konzuii, konzuii, vicekonzuli in. konzularni agenti Ijajo na omenjenem ozemlju za domorodce, izvesti kraj in uro; če pa konzularni uradniki ne pri- kra]jevjne Srbov, Hrvatov in Slovencev; nasprotno .vzemši lastnost svojca dotične države.
dejo osebno ali ne pošljejo delegata, se započne pa vodjj0 vsa dela za reševanje italijanskih ladij,
posel ob njih odsotnosti s sodelovanjem pristani- g0 ge razbije aii g0 nasedle na obalah ali ozem-	Ul-
škega oblastva. Zgoraj omejem preglej se smejo ^ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, gene- vladi visokih strank pogodnic uredita s poseb-
IIYIÜ!,nP,raL;Üt 1:ih° i-ipr' np hivn'Uon.niMrni ralni kfJllzuli> »‘onzuli, vicekonzuli in konzularni nim sporazumom, ki se mora skleniti v najkrajšem
] času, vprašanje o izjemah, ki bi jih bilo treba vza-Intervencija krajevnih oblastev v obeh državah jemno usvojiti na podstavi sporazumov in konven-näknadno obvestiti konzularne uradrdke o vsakem se nanaša samo na to, da se daje pomoč konzular- cij, veljavnih sedaj med visokima strankama po-pregledu ali drugi uradni intervenciji, o katerih nirn predstavnikom, da se vzdržuje red, varujejo godnicama, uporabljajo poslednji odstavek člena 4. govore predhodni^ odstavki in ki so se izvršile v koristi reševalcev, ki ne pripadajo posadki, za- konvencije o nastanjevanju in o konzularni službi njih odsotnosti. Prav to store tudi, če konzularni varuje izvrševanje odredb, ki jih je uporabljati ob za one svojce ene obeh držav, ki stanujejo na
prihodu in odhodu rešenega blaga, in da se čuvajo ozemljih druge pogodnice.
obče koristi plovilve.	Dokler se ne sklene ta sporazum, ni dopustno,
V odsotnosti ali do prihoda konzularnega pred-! v nikakršni izmeri posezati v pravni položaj, ki ob-
V	vsem, kar se tiče pristaniške policije, na- stavnika ali onega, ki ga konzularni predstavnik stoji po zgoraj omenjenih sporazumih, konvencijah
tovarjanja in raztovarjanja ladij in varnosti blaga, odredi za to, morajo ukreniti krajevna oblastva in državnih zakonih, kolikor ti poslednji ne na-imovin in stvari, se uporabljajo zakoni, uredbe°in vse, česar je treba za zaščito oseb in za vzdrže-j spr-.tujejo tem sporazumom in konvencijam, pravilniki države, v kateri se'ladja mudi.	vanje stvari, ki se rešijo z razbite ladje, ter poma-
Generalnim konzulom, konzulom, vicekonzulom gati, kolikor je le mogoče,, pri najneizogibnejših	IV.
in konzularnim agentom se prepušča vzdrževanje	'n	najnujnejših reševalnih	delih.	Kjerkoli omenja konvencija o nastanjevanju in
notranjega reda na trgovinskih ladjah pod zastavo j	Intervencija krajevnih	ojolastev	v teh raznih 0 konzularni službi ladje, je treba razumeti vsako
države, katere uradniki so.	- primerih ne daje pravice, pobirati davščine ka- jadj0, ki je p0 zakonih države, pod katere zastavo
Spore vsake vrste med kapetanom, častniki in kršnekoli vrste, razen onih, ki jih zahtevajo dela p|ove) upravičena, pluli izven teritorialnih voda mornarji ladij, zlasti pa spore, ki se nanašajo na	za	reševanje in čuvanje rešenih objektov, in onih,	države in odpluti v inozemstvo,
plačo in izvrševanje medsebojno dogovorjenih ob-	ki	bi jim bile zavezane v	podobnih	primerih tudi	vendar pa se smatra, da se razprostira kon-
veznosti, rešujejo zgoraj (imenjeni konzularni domače ladje.	zularna pristojnost tudi na male ladje in brodove,
uradniki, kolikor so pooblaščeni z zakoni države, (tte se pojavi dvom o narodnosti potopljenih ali upravičene samo za obalno plovitev, ki morajo ki ji pripadajo. Drugače pa imajo rečeni uradniki nasedlih ladij, odredi ukrepe, navedene v tem yJ)0g nezg0<Je ali iz drugih ,vzrokov višje sile pri-
Snik drža ve,' ^ri' jMad je6 pripadajo! vSr pi	'^ne Ital*,
morajo pristojna krajevna oblastva nemudoma
uradnik ne biva v pristanišču.
Člen 31.
vedno možnost, reševati sporna vprašanja s po- členu, pristojno oblastvo. ravnavo.	Visoki stranki pogodnici sta se dogovorili poleg |
Če ni rešitve ali poravnave po predhodnem od- tega, da se ne obremenjajo blago in druge rešene, stavku, se priobčijo spori, za katere gre, pristoj- stvari z nikakršno carinsko naklado, razen če so nim oblastvom one države, pod katere zastavo je namenjene notranji porabi, dotična ladja.
Krajevna oblastva smejo intervenirati samo, če j	Člen 35.
so neredi, ki se pojavijo na ladji, taki, da motijo Konzularni uradniki izdajajo in vidirajo potne mir in javni red na su em ali v pristanišču, a i <.e	jn druge uradne dokumente po predpisih
so krajevni prebivalci ah ljudje, ki ne pripadajo ;	kj jih je imenovala
posadki, zapleteni vanje.
V vseh ostalih primerih se omejujejo rečena ;	£len 3g
oblastva na to, da dajo konzularnim predstav-!
nikom vsako podporo, če bi jo zahtevali od njih. I Konzularni uradniki so upravičeni, opravljati
vse posle-, ki se nanašajo na vojaško službo, na vo-Clen 32.	j ditev vojaških sezuamkov in na sanitarno pregle-
dovanje obveznikov, svojcev države, ki jo pred-
Generalni konzuli, konzuli, vicekonzuli ali konzularni agenti smejo zahtevati, da se primejo in pošljejo nazaj na ladjo mornarji in vsakdo, ki pri- j pada v kakršnemkoli svojstvu posadki ladje svoje ; države, ki pa je pobegnil.
Zaradi tega se morajo obračati pismeno na pristojna krajevna oblastva in dokazati z ladijskim registrom ali seznamkom posadke ali avtentičnim prepisom teh dokumentov, da reklamirane osebe res pripadajo posadki. Na tako izpričano zahtevo se mora dati omenjenim konzularnim uradnikom vsaka pomoč in vsaka podpora za iskanje in prijemanje teh beguncev, da se privedejo na ladjo.
Vendar pa sme krajevno oblastvo, če stori begunec pregrešek na suhem, odložiti njega izročitev, dokler sodišče ne izda sodbe in dokler ni ta sodba Popolnoma izvršena.
Visoki stranki pogodnici se strinjata v tem, da so izvzeti iz odredb tega člena mornarji ali ostali člani posadke, ki so svojci države, v katero bi pobegnili.
stavljajo.
Člen 37.
Ta konvencija se ratificira in ratifikaciji se izmenjata v Beogradu, čimprej bo mogoče.
V veljavo stopi z dnem, ko se ratifikaciji izmenjata, in traja pet let od tega dne.
bežati k obali druge visoke stranke pogodnice.
V.
Odredbe omenjene konvencije ne kršijo v ni-! čemer odredb o plovitvi, ki veljajo za mednarodne reke, in tudi ne odredb, ki so se izdale ali se bodo I izdale za uporabljanje teh predpisov, j Razen tega je dogovorjeno, da izvršujejo konzularni uradniki obeh visokih strank pogodnic glede tvsega onega, kar se tiče plovitve, polnopravno vsako oblast, ki jo uživajo ali bi jo mogli v bodoče uživati konzularni uradniki katerekoli tretje države.
VI.
Visoki stranki pogodnici si pridržujeta pravico, j urediti s posebnimi konvencijami vprašanja, ki se tičejo emigracije in zaščite delavcey.
Ta zapisnik, ki se smatra za potrjenega in sankcioniranega od obeh visokih strank pogodnic brez druge posebne ratifikacije že s tem, da se izmenjata ratifikaciji konvencije, na katero se nanaša, se je sestavil v dveh izvodih v Beogradu
Ce nobena visoka stranka pogodnica v šestih - dne ena in dvajsetega avgusta tisoč devet sto štiri
mesecih pred potekom rečene dobe ne priobči namere, ustaviti njen učinek, ostane ,v veljavi do poteka šestih mesecev od dne, ko jo ena ali druga visoka stranka pogodnica odpove.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali to konvencijo ter pritisnili nanjo svoje pečate.
in dvajsetega leta.
(L. S.) Dr. Rybaf s. r. (L. S.) S. R. Kukič s. r.
(L. S.) Bodrero s. r. (L. S.) L. Luciolli s. r.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše,
l1}6 n.° V dveh ,izvimikik _v Be?g'adl! b e n di'1 N o v i na ti 'ko' sta"1 se™pIÄdno 6 izmenjali
ratifikaciji.
Našemu ministru za zunanje posle priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapove-
dne ena in dvajsetega avgusta tisoč devet sto štiri in dvajsetega leta.
(L. S.) Dr. Rybäf s. r.
I (L. S.) S. R. Kukič s. r.
(L. S.) Rodrero s. r. (L. S.) L. Luciolli s. r.
đujenio, naj po&to{>ajo po njem, vaem in vsakomur [ pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 6. decembra 192H.
Aleksander s. r.
Zakon, ki se nanaša na to, se nemudoma pred-1 načrt, po katerem je treba izrr&iti žrebanje za amor-
Predsednik ministrskega sveta: Nik. T. Uzunorić s. r. (Podpisi
vseh ostalih ministrov.)
Minister
aa zunanje posle: dr. M. Ninčić s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata namestnik ministra pravde, minister
za socialno politiko: Mil. .Simonovič s. r. (L. S.)
Pripomba: Instrumenti ratifikacije prednje konvencije o nastanjevanju in o konzularni službi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Italijo so se izmenjali dne 14. novembra 1928. v Rimu.
Iz pisarne ministrstva za zunanje posle v Beograda;
Pov. br. 1B.070.
Minister za zunanje posle italijanskemu poslaniku v Beogradu.
V Beogradu, dne 21. avgusta 1924.
Gospod minister!
U šojam se obvestiti Vašo Ekscelenco, da priznava vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, izvrševaje odredbe iz št. II. zapisnika, ki je priložen konvenciji o občih sporazumih, podpisani v Rimu dne 23. oktobra 1922., advokatom, ki so v razmerah, navedenih v členu 49. rečene konvencije, pravico, osebno nadalje izvrševati svojo profesijo na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, če se pokoravajo vsem odredbam, ki veljajo za advokate državljane rečene kraljevine.
Vendar pa morajo opraviti prisego, ki naj se omeji na obveznost, da se bodo ravnali po državnih zakonih in svojih profesionalnih dolžnostih in da sprejmejo pravosodje oblastev iste kraljevine z izključitvijo vsakega drugega oblastva, v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na njih profesijo.
Pravica obrambe v kazenskih sporih gre samo advokatom, ki jih je pooblastil za to na njih zahtevo minister pravde kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Zakon, ki se nanaša na to, se nemudoma predloži parlamentu.
Izvolite sprejeti, gospod minister, zagotovitev mojega visokega spoštovanja.
Dr. V. Mariakovič s. r.
Italijanski poslanik v Beogradu ministru za zunanje posle.
V Beogradu, dne 21. avgusta 1924.
Gospod ministerl
Z noto z današnjega dne me je izvolila Vaša Ekscelenca obvestiti, da priznava vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, izvrševaje odredbe iz št. II. zapisnika, ki je priložen konvenciji o občih sporazumih, podpisani v Rimu dne 23. oktobra
1922.,	advokatom, ki so v razmerah, navedenih v členu 49. rečene konvencije, pravico, osobno nadalje izvrševati svojo profesijo na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev, če se pokoravajo vsem odredbam, ki veljajo za advokate državljane rečene kraljevine.
Vaša Ekscelenca je izvolila obenem izjaviti, da morajo rečeni advokati vendarle opraviti prisego, ki naj se omeji na obveznost, da se bodo ravnali po državnih zakonih in svojih profesionalnih dolžnostih in da sprejmejo pravosodje oblastev iste kraljevine z izključitvijo vsakega drugega oblastva, v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na njih profesijo.
Po izjavi Vaše Ekscelence se umeva poleg tega, da gre pravica obrambe v kazenskih sporih samo advokatom, ki jih je pooblastil za to na njih zahtevo minister pravde kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
loži parlamentu.
Sprejemaje na znanje te izjave, se usojam priobčiti Vaši Ekscelenci, da je vlada kraljevine Italije soglasna v tem vprašanju.
Izvolite sprejeti, gospod minister, zagotovilo
mojega visokega spoštovanja. „ ,
Bodrem s. r.
5.
Popravek k zakonu o ureditvi rednih sodišč za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V tem zakonu (Uradni list z dne 22. decembra j 1928., št. 400/119) je v § 13. pod c), v začetku tretje I vrste pm! S.) pomotoma izpuščena beseda: «Maren-I tvergu,».
Uredbe osrednje vlade.
6.
Na podstavi člena 3. zakona o izplačevanju vojne škode in člena 2. pravilnika za izplačevanje kuponov, amortiziranih obveznic in izžrebanih dobitkov loterijske 2%%ne državne rente za vojno škodo predpisujem ta-le
Načrt
za peto amortizacijo obveznic loterijske 2y2%ne državne rente za vojno škodo za proračunsko leto 1928./1929.*
Skladno s členom 9. zakona o izplačevanju vojne škodo so je natisnilo leta 1923. in 1924. po podatkih, ki so bili na razpolagi za oškodovane osebo v Srbiji in Cmi gori, 4600 serij, odnosno 4,600.000 obveznic po 1000 Din v skupnem nominalnem znesku
4.600.000.	000 Din, ker se takrat ni vedelo, v kakšni obliki se bo dajala odškodnina oškodovanim osebam, ki so živele ali žive vzdolž bojišča proti Srbiji in Crni gori. Ker pa je z uredbo z dne 25. marca 1927. odločeno, da se mora izvršiti odškodba tudi oškodovancem, ki jim jo bila odškodnina prisojena po členu 29. zakona o izplačevanju vojne škode, z obvoznicami loterijske 2y2%ne državne rente za vojno škodo, se jo izkazal gorenji znesek za nezadostnega.
Da se ne bi začele tiskati obveznice po 1000 Din, ki bi so morale pozneje zamenjevati za obveznice po 5000 in 10.000 Din in ker je bilo teh obveznic že v zadostnih količinah natisnjenih brez označbe serije in številk, sem odločil po prejeti soglasnosti glavne kontrole, da se izloči od natisnjenih obveznic po 5000 in 10.000 Din, ki so namenjene za žrebanje in za zameno obveznic po 1000 Din, 1000 obveznic po 5000 Din in 21.600 obvoznic po 10.000 Din v nominalnem znesku 221,000.000 Din in da se s temi obveznicami poveča število obveznic, ki služi za izplačevanje odškodnine po izvršnih razsodbah. Te nove obveznice nosijo serije 4601 do 4821.
Potemtakem se je natisnilo in numeriralo za izplačevanje prisojene vojne odškodnine doslej skupaj 4821 serij, odnosno 4,600.000 obveznic po 1000 Din, 1000 obveznic po 5000 Din in 21.600 obveznic po 10.000 Din — skupaj v nominalnem znesku
4.821.000.	000 Din.
Od tega števila natisnjenih obveznic se jo razdalo doslej za zameno za izvršne razsodbe obveznic v nominalnem znesku 4.764,354.000 Din.
Ostanek nominalnih 4.821.000.000 Din sestoji:
1.	) iz doslej še ne razdanih obveznic v nominalnem znesku 53,794.000 Din;
2.	) iz obveznic, ki so se miičile, ker so bile pri doslej izvršenih žrebanjih amortizirane, a niso bile ob času žrebanj razdane ali pa so smatrajo, da po členu 12. zakona o izplačevanju vojne škode ne spadajo v amortizacijo — v nominalnem zUesku 2,852.000 Din.
Zamena razsodb za obveznice se je vršila v letu 1924. do dne 1. novembra istega leta, v letu 1925. do dne 10. decembra istega leta, v letih 1926., 1927. in 1928. pa do dne 25. decembra dotičnega leta»
Izda,janje obveznic so ustavi začasno vsako leto v mesecu decembru, da je moči ugotoviti stanje izdanih obveznic in po tem izdelati amortizacijski
61,229.00(1 Din,
99,921.000 Din,
750.000 Dui.
161,900.000 Din.
tizacijo in dobitke.
Od natisnjenih obveznic v nominalnem znesku
4.821.000.	000 Din se jo izdalo oškodovanim državljanom v zameno za izvršne razsodbe obveznic v nominalnem znesku, in sicer:
leta	1924.	za................ 3.983,799.000	Din;
lota	1925.	za.................. 272,093.000	Din;
leta	1926.	za................... 44,019.000	Din;
leta	1927.	za.................. 154,307.000	Din;
leta	1928.	za.................. 310,136.000	Din,
tako da se je izdalo od začetka zameno do dne 31. decembra t. L skupaj obveznic v nominalnem
znesku........................... 4.764,354.000 f>in.
Ta skupni dolg so je zmanjšal proti obveznicam, izdanim do konca tega leta, v proračunskih letih 1924./1925.,	1925./1926..
1926./1927. in 1927./1928., in sicer:
a)	za nominaJni znesek obveznic, ki se smatrajo po členu 3. zakona o izplačevanju vojne škodo za amortizirane, z . .
b)	za nominalni znesek obveznic,
si so bilo amortizirane z žrebanjem za amortizacijo in ki se izplačujejo v gotovini po nominali, z..................
c)	za nominalni znesek poodinih
obveznic, ki so zadele dobitek in ki so bile s tem amortizirane, s......................
skupaj doslej amortizirano za
Potemtakem znaša po odbitku amortizacije, izvršene v štirih predhodnih proračunskih letih, ta dolg dno 31. decembra t. 1. nominalnih ........................... 4.602,454.000 Din.
Pripomba 1. Število obveznic, izdanih v letih
1924.,	1925. in 1926., ki so izkazane v tem načrtu, se ne ujema s števili, navedenimi v prejšnjih načrtih za proračunska leta 1924./1925., 1925./1926. in 1928./ /1927. iz nastopnih razlogov:
a)	ker niso mnoga občinska sodišča (opštinski sudovi) vrnila nerazdanih obveznic o pravom času, t. j. pred dnem 31. decembra 1924., odnosno 1925. in 1926., nego šele po sestavi amortizacijskega načrta, tako da so te obveznice izkazane v prejšnjih načrtih za razdane, kar pa dejanski niso.
Da se ne bi stanje dolga, izkazano v amortizacijskem načrtu za dotično leto menjalo kakor v prvem, drugem in tretjem amortizacijskem načrtu zaradi malomarnosti občinskih sodišč (op-štinskih sudov) in da se ne bi s bom oteževal obračun s fondom vojnih invalidov, ki se mu mora po zakonu izročiti vrednost vseh nevnovčenih kuponov, som odločil: Kakor ob izdelavi četrtega amortizacijskega načrta je treba vzeti v poštev znesek obveznic, ki so bilo izkazane v prejšnjih letih kot izdane in ki se sedaj vračajo bodisi po pripombah krajevno kontrolo, bodisi zaradi novega obračunavanja razsodb, ki se vrše sedaj po členu 70. finančnega zakona za leto 1928./1929.; za toliko manj pa naj se izkaže v tem letu povečani dolg države po tej renti;
b)	ker so se izdajale po členu 1. zakona o izpremem-bah člena 12. zakona o izplačevanju vojne škode, sklenjenih dne 6. avgusta 1925., osebam, ki so dobile posojila, leta 1925., 1926. in 1927. obverz-nice z vsemi kuponi, t. j. tudi s kuponom št. 1, odnosno št. 2, tako da se morajo smatrati obveznice za izdane v prejšnjih letih.
P r i p o m b a 2. Tukaj izkazani nominalni znesek obveznic, amortiziranih doslej z žrebanjem,se nekoliko razlikuje od zneskov, izkazanih v predhodnih amortizacijskih načrtih za proračunska leta 1924./1925., 1925./1926., 1926./1927. in 1927./1928. Razlika izvira odtod, ker se v načrtu določa, da se bo vseh 1000 obveznic dotične serije, ki so izžreba pri prihodnjem žrebanju, amortiziralo šele takrat. Vendar pa se redno dogaja, da so poodino številko obvoznic te serije amortizirane že v prejšnjih letih ali v samem tem letu po členu 3. zakona o izplačevanju vojne škode ali pa so med obveznicami, ki še niso razdane, ali med onimi, ki so zadele dobitek pri enem izmed prejšnjih žrebanj za dobitke. (Glej člen V. tega načrta.)
Pripomba 3. Leta 1928. je bilo izdanih v zameno za izvršno razsodbe skupaj obveznic v nominalnem znesku 310,136.000 Din, in sicer:
ä) oškodovanim osobam in napravam v Srbiji in Cmi gori po odbitku vrnjenih obvoznic v nominalnem znesku 15,926.000 Din, ki bo bile v prejšnjih nažrtih izkazano kot razdane (pripomba 1. pod a), obvoznic v nominalnem
«nosku .  .................... 221,579.000 Din;
b) po 61enu 30. zakona, o izplačevanju vojne škode oškodovancem, ki so živeli ali živo vzdolž bojišča proti Srbiji in Crni gori, 38,557.000 Din.
Tem osebam se je izdalo doslej obveznic v skupnem nominalnom znesku................. 208,104.000 Din.
Za nabavo blaga, izvršene na račun reparacij po mirovnih pogodbah iz držav, obsojenih na povračilo vojne škode, se je prejelo v tem letu obveznic v nominalnem znesku........................... 1,081.000 Din.
Od ministrstva pravde — oddelka za sekvester — se je prejelo kot izplačilo posojil, ki so se dobila jz nek ves tri ranih posestev in so znašala manj nego 5000 Din, skladno z izpremombo člena 12. zakona o izplačevanju vojno škode in z odločbo ministrskega sveta D. br. 955 z dne 16. aprila 1926., obveznic v
nominalnem znesku................ 45.000 Din.
To so nanaša na, osebe, ki so jim izdala občinska
skupaj obveznic v nominalnem znesku............................. 26,314.000 Din.
IV.
Žrebanje obveznic za amortizacijo se bo vršilo skladno s členom 2. zakona o izplačevanju vojne škode po serijah, t. j. vseh 1000 številk dotične serije od 1 do 1000. v
Potemtakem se mora amortizirati z žrebanjem skupaj 25 celih serij.
V.
Ker pa jo jako verjetno, da bodo izmed serij, ki se bodo s tem žrebanjem amortizirale, poedino številke obveznic: 1.) med obveznicami, ki so se položile za nabave, izvršene na račun reparacij, tako da se smatrajo že po zakonu samem — členu 3. zakona sodišča (opštiruski sudovi) zoper'člen 12. zakona o » izplačevanju vojne škode — za amortizirane (glej izplačevanju vojno škodo iz nepoučenosti obveznico točko II. tega načrta in isto točko prejšnjih amorti-v zameno za izvršne razsodbo, ne glede na posojilo, zacijskih načrtov); 2.) med obveznicami, ki še niso ki so ga prejele te osebe prej v denarju iz sredstev, razdane; in 3.) med obveznicami, ki so zadele dobi-doMjonih s sokvestriranih posestev, ali drugače, za obnovitev svojih poškodovanih posestev aii obratovalnic in ki ga plačujejo sedaj v obveznicah.
Skupaj se je prejelo do konca meseca decembra 1928. takih obveznic, ki spadajo po členu 3. in členu 12. zakona o izplačevanju vojno škode v amortizacijo, v nominalnem znesku 1,126.000 Din.
Ker se vrši žrebanje teh obveznic v celih serijah po 1000 obveznic, ki predstavljajo vrednost 1,000.000 Din, se mora amortizirati pri januarskem žrebanju v letu 1929. 25 celih serij, odnosno 25.000 obveznic po 1000 Din v skupnem nominalnem znesku
25,000.000 Din.
Potemtakem se bo amortiziralo za proračunsko leto 1928./1929.:
1.	) v obveznicah, ki se smatrajo
po členih 3. in 12. zakona o izplačevanju vojne škode za amortizirane, v nominalnem znesku . .	1,126.000 Din,
2.	) v obveznicah, ki se morajo
amortizirati z žrebanjem, v nominalnem znesku..................... 25,000.000 Din,
3.	) v obveznicah, ki zadenejo
dobitke, v nominalnem znesku . .	188.000 Din,
Skladno s členom 2. pravilnika, kako je dajali te obveznice v promet, se je izžrebalo in uničilo doslej 501.530 obveznic po 1000 Din; njih nominalna vrednost 501,530.000 Din se je zamenjala za 23.392 obveznic po 5000 Din in za 38.457 obveznic po
10.000	Din.
Z zameno kakor tudi z izplačilom izvršnih razsodb se je dalo doslej v promet skupaj 23.138 obveznic po 5000 Din in 59.980 obveznic po 10.000 Din v nominalnem znesku 715,490.000 Din. Ostale obveznice (1254 po 5000 Din in 77 po 10.000 Din) v nominalnem znesku 7,040.000 Din od teh skupno natisnjenih obveznic hrani generalna direkcija državnih dolgov kot nerazdane.
Ce zadene dobitek obveznica, katere številka spada v pet, odnosno deset številk, ki jih nosijo nov© obveznice po nominalnih 5000 Din, odnosno po
10.000	Din, je smatrati za amortizirano samo ono obveznico, katere številka je zadela dobitek. Ostale štiri, odnosno ostalih devet obveznic, katerih številke spadajo v obveznico nominalnih 5000 Din, odnosno 10.000 Din, je smatrati za neamortizirane.
Ob izplačilu dobitka se izdado lastniku take obveznice nove obveznice po nominalnih 1000 Din in 5000 Din, ki morajo nositi številke neamortiziranih obveznic.
XI.
Pregled o izplačilu kuponov, obveznic, amortiziranih z žrebanjem, in izžrebanih dobitkov:
Po prvem amortizacijskem načrtu za proračunsko leto 1924./1 925.
m.
Po proračunu za loto 1928./1929. je določen za amritetno službo loterijske 2V2%ne državne rento za vojno škodo v partiji 57., poziciji 7., kredit in sicer;
za obresti..................... 112,000.150 Din,
za amortizacijo................ 25,500.000 Din,
tek pri doslej izvršenih žrebanjih za dobitke — se mora izžrebati namesto teh obveznic, kolikor znaša njih skupna vsota 1000 (t. j. kolikor obveznic tvori ono serijo), naknadno še toliko serij, kolikor bo celih serij.
Ce število teh obveznic ne doseže ene serije, t. j. 1000 obveznic, ali če preseže 1000 obveznic, toda ne doseže prihodnjega tisoča, se ne vzame v poštev.
VI.
Žrebanje prvih 25 serij, odnosno 25.000 teh obveznic za amortizacijo (točka IV. tega načrta), se mora izvršiti dne 16. januarja 1929.
Naknadno žrebanje za amortizacijo, kolikor bi ga bilo treba glede na predpis točko V. tega načrta, se mora izvršiti dne 21., odnosno dne 24. januarja 1929.
VIL
Žrebanje obvoznic za dobitke so bo izvršilo
	Določeno	Izplačano
	Din	Din
za obresti od kupona št. 1	98,896.300	95,031.850,
za amortizacijo v gotovini		
po prvem žrebanju .	19,567.000	18,883.000,
za dobitke po prvem žre-		
banju		3,500.000	3,070.000,
skupaj . .	121,963.300	117,984.850.
Amortizaciji v gotovini .	.	.
se dodaja:
a)	vrednost obveznic, amortizira^ nih po členu 3. zakona o izplačevanju vojne škode, ....
b)	vrodnost obveznic, na katere so
se izžrebali dobitki,...........
skupaj lota 1924./1925. amorti-
ziranih obveznic v nominalni vrednosti ..............................
19,567.000 Din
27,947.000 Din, 186.000 Din,
47,700.000 Din.
skupaj . . 137/590.150 Din.
Kor je bilo izdanih do dne 31. decembra 1.1. skupaj obveznic v nominalnem znesku za 4.764/154.000 Din, od katerega je bilo amortiziranih v prejšnjih letih nominalnih 161,900.000 Din, v tem letu pa po hladno s členom 5. zakona o izplačevanju vojne členih 3. in 12. zakona o izplačevanju vojne škodo äko<je fK) serjjah jn številkah.
Obveznice, ki se amortizirajo z žrebanjem v mesecu januarju 1929., kakor tudi one, ki se smatrajo }K> členu 3. zakona za amortizirane, ne igrajo na dobitke.
vm
Dobitkov je 188.
Ker je leto 1929. liho leto, so dobitki skladno s členom 5. zakona o izplačevanju vojne škode ti-le:
nominalnih 1,126.000 Din, kar tvori skupaj nominalnih 163,006.000 Din, tako da se kupon št. 5 obveznic v nominalnem znesku 163,026.000 Din ne more predložiti v izplačilo, je treba vzeti za izplačilo kupona .št. 5 v poštev samo obveznic za nominalni znesek
4.601,328.000	Din, za katerih izplačillo obresti je treba kredita 115,033.200 Din.
Ker je v proračunu za leto 1928./1929. določen kredit za izplačevanje obresti teh obveznic v znesku 1121)90.150 Din ter se vidi, da je določeno za izplačevanje obresti tega proračunskega leta 2,943.050 Din manj, sem odločil, da se kredit, določen za izplačevanje obresti teh obveznic v prvi subpoziciji partije 57., pozicije 7., proračuna za leto 1928./1929., j K) veča j z virementom 8,000.000 Din v breme kreditov drugih pozicij iste partije, ki ostanejo v tem proračunskem letu noukoriščeni.
Potreba, naknadno povečati kredit, določen za izplačevanje obresti teh obveznic s proračunom, je nastopila iz naslednjih vzrokov:
1.	) ker ob času, ko se je votiral {»oračun, ni bil znan tečaj, za obračune po naročilih, izvršenih na inčun reparacij, preden se je sprejel zakon o izplačevanju vojne škode; ta točaj se je moral, skladno z odredbo člena 70. finančnega zakona za leto 1928./1929., šele določiti sporazumno odborom narodno skupščine in od višine tega tečaja sta bila zavisna količina obveznic, ki se morajo izdati, in znesek kredita za plačevanje obresti od teh obveznic;
2.	) ker priznavanje vojno odškodnine oškodovanim osebam v obmejnih krajinah še danes ni dovršeno in se ob času, ko se je votiral današnji proračun. ni moglo vedeti, v kolikem znesku se bo prignala odškodnina in tudi ne, koliko bo treba približno izdati obveznic po teh razsodbah.
1	dobitek 500,000 Din
2	dobitka po 250,000 Din 5 dobitkov po 100,000 Din
10 dobitkov po 50,000 Din 20 dobitkov po 50 dobitkov po 100 dobitkov po
25.000	Din
10.000	Din
500.000 Din, 500.000 Din, 500.000 Din, 500.000 Din, 500.000 Din, 500.000 Din, 500.000 Din,
5,000 Din .	________________
188 dobitkov	skupaj . .3,500.000 Din.
Zgoraj omenjeno dobitke zadenejo obveznice po vrsti, kakor se izžrebajo.
Predpisi točke V. tega načrta veljajo tudi za žrebanje dobitkov.
Žrebanje obveznic za dobitke se začne dne 16. februarja 1929., naknadno pa dne 21., odnosno dne finančnim 23- februarja 1929., kolikor bi bilo potrebno, če zadene katerega izmed dobitkov že amortizirana ali nerazdana obveznica ali obveznica, ki je prej zadela) dobitek.
X.
Na podstavi pooblastitve po členu 12. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, Jnaj, junij in julij 1925. se je natisnilo poleg 4,600.000 obvoznic po 1000 Din še 287.221 obveznic po nominalnih 5000 Din in 158.509 obveznic po nominalnih 10.000 Din.
Po drugem amortizacijskem načrtu e& proračunsko leto 1925./1 92 6.
Določeno	Izplačano
Din	Din
za obresti od kupona št. 2 104/)21.225 102,776.050, za amortizacijo v gotovini
po drugem žrebanju . 25,846.000	24,579.000,
za dobitke po urugem žrebanju ...................... 7,000.000	6,050.000,
skupaj . ."137,767.225 133,405.050.
Amortizaciji v gotovini . . . 25,846.000 Din se dodaja:
a)	vrednost obveznic, amortiziranih po členu 8. zakona o izplačevanju vojne škode, .... 11,343.000 Din,
b)	vrednost obveznic, na katere so
se izžrebali dobitki,.. 188.000	Din,
skupaj leta 1925./1926. amortiziranih obveznic v nominalni vrednosti ............................. 37,377.000	Din.
Po tretjem amortizacijskem načrtu za proračunsko leto 19 26./1 92 7.
Določeno	Izplačano
Din	Din
za obresti od kupona št.	3	105,074.825	103/!34.700,
za amortizacijo v gotovini
po tretjem	žrebanju	27,750.000	26,728.000,
za dobitke po tretjem
žrebanju..... 3,500.000	3,165.000,
skupaj .	.	136,324.825	133,727.700.
Amortizaciji v gotovini	.	.	.	27,750.000	Din
se dodaja:
a)	vrednost obveznic, amortizira-
nih po členu 3. zakona o izplačevanju vojne škode,	.	v.	.	.	11,841.000	Din,
b)	vrednost obveznic, na katere so
se izžrebali dobitki,......... 188.000 Din,
skupaj leta 1926./1927. amortiziranih obveznic v nominalni vrednosti ............................
39,779.000 Din.
Po četrtem a in o r td z a c i j sik em načrtni za proračunsko leto 1927./1 928.
Določeno Din
za. obresti od kupona št. 4 107,981.600 za amortizacijo v gotovini
po četrtem žrebanju . 26,758.000 za dobitke............ 7,000.000
skupaj .
Izplačano
Din
101,018.450,
Amortizaciji v gotovini .	.	.
se dodaja:
a)	vrednost obveznic, amortiziranih' po členu 3. zakona o izplačevanju vojne škode, . . . .
b)	vrednost obveznic, na katero so
se izžrebali dobitki,..........
skupaj leta 1927./1928. amortiziranih obveznic v nominalni vred-
23,887.000, 6,240.000,
141,739.600 131,745.450.
26.758.000 Din
10,098.000 Din, 188.000 Din,
č) za, izplačilo potnih in selitvenih stroškov državnim uradnikom in uslužbencem..................
Člen ’
28,000.000 Din.
Poleg obveznosti, navedenih v predhodnem členu. se izplačajo iz ostanka prvega dela v znesku
5,000.000 dolarjev vse ostale državne obveznosti; pri tein poslu veljajo naslednja načela:
a)	Izplačila se morajo vršiti kar najstrože po kronološkem redu, kakor so obveznosti nastale, t. j. kakor se je angažiral izdatek, ki provzroči potrošek iz državne blagajne; vendar pa morajo imeti, ne glede na kronološki red, prvenstvo državni upniki za vsote do 5000 dinarjev.
b)	Raz,položni znesek posojila porazdeljuje generalna direkcija državnega računovodstva in pro-
2.) Soznamki se morajo zbirati in sestavljati tako-le;
Vsak urad mora sestaviti seznamek svojih uslužbencev', ki imajo pravico do razlike v prejemkih, in priobčiti ta seznamek neposredno (poslati po pošti ali vročiti osebno) pristojni finančni napravi izmed spredaj imenovanih, pri kateri se otvarjajo krediti za ta urad.
Ta seznamek se mora poslati v duplikat u.
Starejšim: uradov morajo sestaviti seznamek po uradnih podatkih svojih uslužbencev, ki jih morajo imeti (iz uslužbenskih listov); od uslužbencev, o katerih nimajo ,v uradu uradnih podatkov, s katerimi se ugotavlja njih nedvomna pravica, dobiti razliko v prejemkih, pa morajo zahtevati, naj predlože sami o tej svoji pravici polnoveljavne dokaze: potrdilo o velikosti plače po starem zakonu pred dnem 1. ok-
raćima pri poedinih izplačevalnih blagajnah na za-1
hteve pristojnih nakazovalcev I. stopnje analogno j tobra 1923., dekret o razvrstitvi po novem zakonu
n08ti......................... 37,044.000 Din. j p0StOpanju. ki velja za črpanje rednih proračunskih Sin pobdilo o vsotah, prejetih kot predjem za mesece
d„ *	*	*.	- i. „v,! kreditov	januar, februar, marec in april 1924.
P o t e m p e t e m a m o r 11 z a c i j s k e in n a c r t u KrijUUU'■	J ’	’	.	1
za proračunsko leto 1 92 8./192 9. i c) Svoje zahteve, po katerih se. bodo dajale na	uslužbence smejo samo na podstavi takih do-
>	; razpolago potrebno vsote pri poedinih izplačevalnih *<;,zov uvrstiti v seznamek svojega urada.
,	11 k nmTooirVv I blagajnah, morajo pošiljati nakazovale! T. stopnje Razen tega morajo gledati starejširje uradov
za obresti od	kupona	st. 5	.	•	•	115,033.209	JJj*V| generalni direkciji državnega računovodstva in pro-	strogo na to, da se ne uvrsti v seznamek nobeden
za amortizacijo	v	gotovim	.	.	.	-5,000.000	•>}»,. ragUna v globalnih zneskih, določenih po predhodno Tzmed uslužbencev, ki je že dobil razliko v prejem
7‘a	0 1 e.....................i______________•_priskrbljenih rednih in likvidnih dokumentih, s kate-;	kih v proračunskih letih 1926./1927., 1927./1928. ali
skupaj	.	.	143,533.200	Din. rimi sr ugotavlja nedvomna pravica, ki gre terjat-	1928./1929. iz kreditov po 10 milijonov dinarjev, ki
Amortizaciji v gotovini . . . se dodaja:
a)	vrednost obveznic, amortizira-
nih po členu 3. zakona o izplačevanju vojne škode, .	.	.	.
b)	vrednost obveznic, na katere se
izžrebajo dobitki,............
Skupaj se bo amortiziralo v
proračunskem letu 1928./1929. obveznic v nominalni vrednosti .	.
25 000	000	Din	!	vam poedincev. Iz vsot, ki so jim dado na razpolago j so so izvršili v teh letih. To velja zlasti za služitolje,
i	pri poedinih izplačevalnih blagajnah, odrejajo na- od katerih se je veliki večini izplačala razlika v
! kazovalci izplačila po rednem računovodstvenom prejemkih v teh letih.
1 postopanju.	j V seznamku morajo biti ti-le razpredelki: 1.) za-
1 126.000	Din	8) V breme donosa posojila se morajo izplačati' poredna številka; 2.) ime in priimek; 3.) sedanje
’	ob roku blagajniški boni, izdani po členu 30. finanč- zvanje; 4.) letna sistemizirana plača po starem za-
188.000 Din 1 »ega zakona za leto 1928./1929., odnosno po čle-j kenu — pred dnem 1. oktobra 1923.; 5.) letna plača
------i-------- nu 33. finančnega zakona za leto 1927./1928. 'po novem zakonu, in sicer za uradnike seštevek
letne osnovno in položajne plače, s katero so bili Ölen 3.	! razvrščeni in ki jim pripadata izza dne 1. oktobra
26,314.000 Din. i
lika, ki se pokaže po roku zastaranja med določe nimi in izplačanimi vsotami, se vloži v fond.
XII.
i	. .v 11923., za zvaničnike in služitelje pa seštevek letne
Nevnovčeni kuponi in izžrebani dobitki zastarajo! Minister za.finance predpiše podrobnosti tehme- osnovne iu položajne plače in stanarine, s katero so' v enem letu, nevnovčene amortizirano obveznic* pa ‘1C£:| Postopanja za izvrševanje izplačil iz donosa , }(i]. 1.azyr|6eni po no,vcm za]<cnu. 6.) seštevek pred-v petih letih v korist fonda vojnih invalidov. Raz- }e£a posojda po dizavnih izplačevalnih blagajnah jem(>v prejotih za mesece januar, februar,, marec in ................. '	' d določe- "* P» Narodni bank., prav tako pa tud, postopanje ■ j,	izraeun rJiUc ^ sedein ’mClSeCeV;*
omenjejii,	j j	polovica izračuna za izplačilo iz prvega dela
Invalidsko podpore so izplačujejo pri sroskih fi- j monopolnega posojila.
I naučnih upravah vpričo šefa finančne uprave, enega! 0	,	.	.
..	.	,	v	t , .v » v.	I cezna.meiK, sestavi en s temi razpredelki. mora
Imetnikom obveznic loterijske 2y2%«e državne uradnika m župana dotične občine.	i starejšimi urada sešteti v osmem razpredelki, in po-
rente priporočam, naj izza dne 16. januarja 1929. ne	Minister za finance:
prodado svojih obveznic, dokler se predhodno ne	c “	.,
uverijo iz «Službenih No vin» in uradnih list, ki jih i	^
pošilja generalna direkcija državnih dolgov vsem j
občinskim sodiščem (opštinskim sudovom) in vsem	Ministrstvo za finance,
finančnim upravam, da so njih obveznice niso amor-' kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev,
tizirale pri žrebanjih dne 16., 21. in 24. januarja, in j o tem, ali niso zadele dobitka pri žrebanjih dne 16., 21. in 23. februarja 1929.
Ministrstvo za finance,
generalna direkcija državnih dolgov v Beogradu,
dne 31. decembra 1928.; D. hr. 20.000.
Minister za finance:
dr. N. Subotič s. r.
7.
Pravilnik
za izplačilo državnih obveznosti iz prej-Sojih let po § 4. zakona o monopolnem posojilu 22,000.000 dolarjev, osvojen od finančnega odbora narodne skupščine v seji z dne 31. decembra 1928.*
Ölen 1.
Prvi del sklenjenega monopolnega posojila v znesku 5,000.000 dolarjev se mora okoristiti tako-le:
a)	za izplačilo dolžnih invalid-
skih podpor za čas od dne 31 ega marca 1928......................
b)	za izplačilo neporavnanih po-
kojninskih prejemkov za čas od dne 31. marca 1928..............
c)	za izplačilo dolžnih razlik v
prejemkih državnim uslužbencem, prevedenim in razvrščenim po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., za čas od dne 1. oktobra 1923. do dne 1. maja. 1924. vsem uradnikom in uslužbencem na polovico dolžne vsote...............
tem postaviti v seznamku samem pred svojim pod-! pisom tekstualno to-le overovitev:
.Ovoravljam in jamčim moralno in materialno, da imajo vse osebe, vpisane v ta seznamek za pre-jjem razlike v prejemkih za čas od dne 1. oktobra j 1923. do dno 1. maja 1924., pravico do (egu in da. j se je izračun točno izvršil.'
j Starejšine uradov morajo sestaviti seznamek kar |naj hitreje, v najkrajšem možnem času, ter ga takoj nato poslati pristojni finančni napravi (izmed spredaj navedenih). Zlasti se opozarjajo, da se seznamki v Srbiji, Črni gori in Vojvodini ne vro-. čajo sreskim finančnim upravam, v ostalih krajinah «S pravilnikom o potrošku prvega dela monopol- ^ ne davčnim uradom. Te naprave niso po tej naj nega posojila 22,000.000 dolarjev je določena vsota mlbo pTistojno, zbirati seznamkov. Pošiljati marajo i5.000.000 dinarjev za izplačilo razlike v prejemkih ^ sa,mo seznamke za svoje, osebje svoji pristojni okrož-državnim uslužbencem, prevedenim in r a z - nj f;nan;:nj (ipravj — delegaciji — direkciji, v r š č e n i m po zakonu o civilnih uradnikih in osta-1	„. „	. . v ‘	'
lih državnih uslužbencih, za čas od dne 1. oktobra ,3-) Spemlna računovodstva m specialne bla-1923. do dne 1. maja 1924. Z odločbo finančnega, od- \ ^ (mmistrf™ P.oš ?	nnmstrstva
generalna direkcija državnega računovodstva v Beogradu, dne 2. januarja 1929.; D. R. br. 1300.
Gospod minister za finance je izdal pod D. R. br. 1300 z dne 2. januarja 1929. naredbo to-le vsebine:
100,000.000 Din;
25,000.000 Din;
75,000.000 Din;
bora narodne skupščine, s vsota določena, so je obenem odredilo, da sc mora izplačati iz te vsote vsakemu uslužbencu polovica razlike v prejemkih, do katere ima pravico za omenjeni čas.
Drugo polovico je potemtakem izplačati iz prihodnjih delov tega posojila.
Za potrošek odobrene vsote 75,000.000 dinarjev predpisujem to-le postopanje:
I. Za aktivne državne uslužbence.
1>) Glavna državna blagajna, okrožne finančne uprave v Srbiji in Crni gori, oblastna finančna direkcija v Novem Sadu, okrožna, finančna uprava v Vukovaru, finančne delegacije v Zagrebu, Ljubljani in
katero je bila gorenja 7a Suinfi in ru<lnjkse’ S“'na direkcija državnih že-r, n,Izlilo 35,. Ttmr.i lefl,c’ uPrilv«	monopolov, Državne hipo-
tekarno banke, razredne loterije, narodnega gledališča in državne tiskarne v Beogradu, ministrstva za zunanje posle, ministrstva za vojsko in mornarnico, generalne direkcije svobodnega pasu v Solunu in vseh centralnih carinskih blagajn) postopajo povsem j analogno spredaj predpisanemu postopanju, t. j. kar najhitreje morajo zbrati od svojih podrejenih naprav seznamke svojih uslužbencev z navedenimi razpredelki ter poslati en izvod teh seznamkov z izvedeno rekapitulacijo in zahtevo za otvoritev bredita generalni direkciji državnega računovodstva iu proračuna (odseku za izvrševanje proračuna). Sestave seznamkov zaradi otvoritve kredita je oproščena edino generalna direkcija državnih železnic.
Sarajevu, finančni direkciji v Splitu in Dubrovniku j Ta lahko priobči samo sumarni pregled kredita, po-in davčni urad v Kotom zberejo seznamko vseh, trebnega pri oblastnih direkcijah in drugih prometnih
prevedenih in razvrščenih uslužbencev, ki imajo pravico, dobiti razliko v prejemkih, od vseh državnih uradov in naprav svojega teritorialnega območja* za katere se otvarjajo pri njih krediti po proračunu. Te seznamke morajo poslati imenovana finančna ob-lastva generalni direkciji državnega računovodstva in proračuna (odseku za izvrševanje proračuna.) z izvedeno rekapitulacijo, iz katere mora biti, razvidna
napravah, z označbo skupnega števila prevedenega in razvrščenega osebja po kategorijah, ki mu jo treba izplačati razliko, seveda samo v polovici dejanski pripadajoče vsote.
* Ta izračun se določa taiko-le: Od zneska, sedemmesečne plačo (osnovne in položajne, odnosno za zvaničnike in služitelje tudi stanarine, po novem tolika skupna vsota, za kolikršno je treba, otvoriti, zakonu se odbije seštevek plač za sedem mesecev po kredit, in z zahtevo, naj se ta kredit otvori.	I starem zakonu in prejetih predjemov.
4.) Pri napravah, za katere se od dne 1. aprila ne otvarjajo krediti pri spredaj naštetih u-nančnih napravah, neero ki izvršujejo svoj proračun samostalno, postopajo postranska računovodstva in postranske blagajne (bolnice, državna posestva, žreb-čarne in druge naprave, katerih proračuni so odobreni kot priloge, a ne spadajo v vrste specialnih računovodstev in blagajn, naštetih v predhodni točki), glede predložitve seznamkov kakor uradi, na katere se nanašata predhodni točki 1.) in 2.). Te naprave predlože namreč svoje seznamke docela tako, kakor je spredaj predpisano, najbližji pristojni finančni napravi (glavni državni blagajni — okrožni finančni upravi — delegaciji — direkciji), da zahteva tudi zanje otvoritev kredita in da pozneje, ko m- kredit otvori, izvrši izplačilo razlike njih uslužbenec m.
II. Za upokojence in rodbine umrlih državnih uslužbencev.
Upokojenci in rodbine umrlih državnih uslužbencev morajo predložiti, kolikor jim ni bila razlika izplačana iz kredita 10 milijonov dinarjev, odobrenega v partiji 62. letošnjega proračuna, osobno prijavo, da dobe razliko v prejemkih. )«) priloženem obrazcu* glavni državni blagajni, odnosno pristojni finančni upravi — delegaciji — direkciji — davčnemu uradu v Kotom —, v katere območju žive sedaj in dobivajo pokojninske prejemke. Prijava se lahko predloži osebno ali pa se pošlje po pošti. Izpolnjena mora hiti čitno in razločno. Priloži se ji prepis potrdila o plači po starem zakonu, pred dnem 1. oktobra 1923., in dekret o ra/zvrst it vi po novem zakonu, če se predloži prijava osebno, zadošča navaden prepis; vendar pa je treba predložiti v tem primeru tudi izvirnike, da odrejeni uradnik ob prejemu lahko primerja prepise z izvirnikom. Če se pošlje prijava po pošti, morajo biti prepisi oblastveno overovljeni.
Razen teh prilog k prijavi ni treba predlagati nobenega drugega spremnega dopisa ali prošnje.
Zlasti se opozarjajo vse osebe, na katere se to na n a š a, da se smatraj o vse prijave, predložene pred to naredbo zaradi p r e j e m a r a z 1 i k e iz p r e j š -n j e ga pr o računskega kredita, za ne-veljavi» e; zato je t r e b a predložiti s e -d a j nove prijav e.
X o v c p r i j a v <j p o tej n a r e d b i pa m o -r a j o predložiti vsi interesenti pristojni. finančni napravi (glavni državni blagajni — okrožni finančni upravi delegaciji — direkciji —1 d a v č n e in u u radu v K o t o r n. n a j k o s n e j o v des e t i b d n e h od dne, ko se razglasi t a n a r e d b a v .Slu ž b e n ih Novi n a h‘.
Po prejetih prijavah upokojencev in rodbin umrlih državnih uslužbencev se sestavi, ko jih protokoli-rajo in revidirajo spredaj naštete finančne naprave, v duplikatu seznamek, v katerem morajo biti isti razpredelki kakor v seznamkih iz oddelka I. za aktivne državne uslužbence.
(■»lavna državna blagajna, okrožne finančne uprave, delegacije, direkcije, davčni urad v Kotoru, počakajo najdlje 15 dni po razglasitvi te naredbe v .Službenih Novinah* na prejem seznamkov v duplikatu od uradov v svojem območju za aktivne uslužbence; po tem roku pa morajo sestaviti k ar najhitreje rekapitulacijo vseh prejetih seznamkov in poslati generalni direkciji državnega računovodstva in proračuna zahtevo za otvoritev kredita, v kateri navedejo skupno potrebno vsoto.
V isti zahtevi morajo navesti tudi vsoto, potrebno za izplačilo upokojencev in rodbin umrlih državnih uslužbencev.
Zahtevi in rekapitulaciji priloži tudi unikate vseh seznamkov tako onih iz oddelka I. kakor tudi ae-znamka iz oddelka II.
Duplikate vseh teh seznamkov obdrže pri sebi, da se bo lahko vodila evidenca pozneje, ko se krediti otvorijo.
Ko prejmejo obvestilo o otvorjenem kreditu, začno takoj z izplačevanjem neposredno pri svoji blagajni ali pa po podrejenih izplačevalnih blagajnah, povsem po rednem postopanju.
Izplačila se vrše na posamezne priznanice ali pa na posebne plačilne seznamke, ki jih overovi starej-šina urada.
Razen tega mora kontrolor, odnosno blagajnik ob izplačilu iznova skrbno preizkusiti pravico do prejema razlike.
Kako naj se vknjižujejo tako učinjeni izdatki, o tem izda generalna direkcija državnega računovod-
* Tega obrazca v «Službenih Novinah» ni.
Op. ur.
stva posebno navodilo, ki bo veljalo tudi za vsa ostala izplačila iz monopolnega posojila.
Vsem podrejenim organom odrejam in vsem sta-rejšinam ostalih uradov naročam, naj kar najhitreje in najmarljiveje postopajo po tej moji naredbi.»
Minister za finance:
dr. N. Subotič s. r.
8.
Sporazum o ukinitvi viz potnih listin za naše in za češkoslovaške državljane.*
Z izmeno not med ministrstvom za zunanje posle kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in poslaništvom republike Češkoslovaške v Beogradu se je sklonil danes, dne 29. decembra 1928., ta-le sporazum o ukinitvi viz potnih listin za njiju državljane:
Člen 1.
Svojci ene obeh držav smejo stopiti vsak čas in brez vize diplomatskih ali konzularnih predstavništev druge države na ozemlje druge države in oditi s tega ozeml ja skozi obmejne kraje, uradno označeno v ta namen, če so opremljeni z veljavnim nacionalnim potnim listom, ki nedvomno potrjuje državljanstvo onega, ki ima potni list.
Samo imetniki nacionalnih potnih listov sinejo uživati to olajšavo, s katero se ne morejo koristiti osebe, ki bi jim ena obeh vlad izdala tujske potne liste (začasne potno liste, legitimacije itd.).
Nacionalni potni listi sc izdajajo samo onim osebam, katerih državljanstvo je nepobitno ugotovljeno.
če bi hoteli svojci ene obeh držav prestopiti mejo v skupinah, zadošča, ako je samo vodja skupine opremljen s pravilnim potnim listom; vsi ostali člani skupine pa morajo biti vpisani v skupno listo, ki nadomešča potni list. To listo izda pristojno oblastvo ene obeh držav; opremljena mora biti z vizo diplomatskega ali konzularnoga predstavništva druge države. Kolektivne diplomatske ali konzularne vize se izdajajo brezplačno.
Vendar pa se kolektivna lista ne more uporabljati za transport delavcev.
Člen 2.
Ta sporazum v ničemer ne izpreniinja predpisov, ki veljajo na ozemlju vsake obeh držav o zapiranju meje, tujski policiji (vstop, bivanje, odstranitev iz države, izgon čez mejo) kakor tudi ne predpisov, ki se nanašajo na zaščito domače delovne moči zoper imigracijo inozemskih delavcev.
Člen 3.
Pravica, izganjati čez mejo sumljivo potnike, je priznana eni in drugi državi na osnovi njene teritorialne suverenitete, tako da ni izgon takih oseb za viseti od obstoja specialnih odredb, ki se nanašajo na eventualne poedino primere.
Razglasi osrednje vlade.
Knjiga, ki jo je prepovedano uvažati in razširjati.*
Z odlokom ministrstva za notranje posle D. Z. br. 13.262 z dne 22. decembra 1928. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo, natisnjeno na Dunaju z naslovom: «iSpoljna politika Srbije», ki jo je spisal dr. Miloš Bogičevič, ker se v njej obravnava vprašanje odgovornosti za evropsko vojno in' se tendenciozno navajajo činjenice zoper našo državo.
Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu,
dne 27. decembra 1928.; D. Z. br. 13.262.
Koledar, ki ga je dovoljeno uvažati in razširjati.*
Z odlokom ministrstva za notranje posle D. Z. br. 13.315 z dne 22. decembra 1928. je dovoljeno, uvažati v našo državo in razširjati v njej dunajski ilustrirani koledar za leto 1929. z naslovom: «Der Wiener Bote», ker ne piše zoper našo državo.
Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu,
dne 27. decembra 1928.; D. Z. br. 13.315.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata Slovenaca» z dne 5. januarja 1928., št. 5.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
št, 49/28.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 22. do dne 31. decembra 1928.
Člen 4. odstraniti
s svojega ozemlja
Vsaka vlada sme svojce druge države:
a)	ki bi po lastni krivdi prekršili predpise o tujski policiji (vstop, bivanje);
b)	katerih poslovanje, bodisi kot delavcev, bodisi kot uradnikov, bi nasprotovalo pozitivnim predpisom o zaščiti domače delovne moči;
c)	na podstavi vsakega drugega zakonskega razloga.
člen 5.
Ta sporazum stopi v veljavo z dnem 1. januarja
1929.,	prestane pa veljati čez mesec dni, ko ga odpove ena ali druga država.
Iz konzulamo-trgovinskega oddelka ministrstva za zunanje posle v Beogradu,
dne 29. decembra 1928.; K. T. br. 7779.
9.
Popravek k pravilniku o sestavljanju in vzdrževanju katastra zgradb.
V tem pravilniku (Uradni list z dne 22. novembra
1928.,	št, 368/110) se mora glasiti v členu 24., v četrti vrsti drugega odstavka: «prvo davčno (ne: katastrske) prijave».
	-C		4, -	■ S	ss
Srez	3 (A O	ž!	! Ozdr; velit	•c E D	11 o >
Mumps.	— Parotitis epidemica.				
! Ptuj	i	29 j	2 1	18 j	.	1-13	
Skupina tiiuznili bolezni.					
Celje		2 i	1	1		2
Celje, mesto . . .	i !				1
Oornjigrad ....	3		3		
Murska Sobota . .	2	2			4
Ptuj		4		i		3
Slovenjgradec. . .	1		1		
Šmarje pri Jelšah .	2 !	.	2		.
(Skupaj .	15	3	8	. 1 10	
Skrlatiuka,		- Scarlatina.			
Celje		15		3	• 1 12	
Celje, mesto . . .	3	i	.	4	
i Čakovec 		3			. .	3	
Oornjigrad ....	2		1		1
Konjice		1				1
Ljutomer		4		i		3
1 Maribor, desni breg	3		.		3
Maribor, levi breg .	1		,	1	
Maribor, mesto . .	1		•	1	
Murska Sobota . .	8		.	1	1 7
Ptuj		1	i	i .	2	
Ptuj, mesto . . .	2	i	1 •	.	1	3	
Slovenjgradec. . .	2		2	•	
Šmarje pri Jelšah .		i	«	• 1 1	
Skupaj ,	46	4	7	1	1 42
Ošpice. —		Morbilli.			
Čakovec 		20		20	* 1	
Konjice		4	! 3	2	' 1 5	
Maribor, desni breg	9	3	12		
Maribor, levi breg .	.	4		4	
Maribor, mesto . .	28	25	39	14	
Murska Sobota . .	15	23	11	27	
Prevalje		5		5		
Slovenjgradec. . .	9		1 9		
Skupaj .	1 90	1 58	98	.	1 50	
Daviva
Celje...........
Dolnja Lendava. Maribor, desni bre Maribor, levi breg Murska Sobota . Prevalje ....
Ptuj............
Slovenjgradec. • Šmarje pri Jelša_h
Skupaj
1	£	f-s		£	i?
Srez	3 M O	Ji	0>	I	si 0,
Dušljiri kašelj. — Pertussis.					
1 Ptuj			3			3
Šen.	— Krysipelas.				
; Celje	 Maribor, desni breg !	1 2		1		2
Maribor, mesto . . | Prelog		1 1	I .	i 1		1
j Ptuj	i		I-			i
Skupaj .	5	2	3	.	4
V Mariboru, cine 4. januarja 1929.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r
L. br. 26/28.
Desetdnevno poročilo o stanju bolnikov v javnih in privatnih bolnicah ali hiralnicah na ozemlju mariborske oblasti od dne 11. do dne 20. decembra 1928.
	^ <0		Tekoči mesec				
1 Bolnica	£.3	a»		jC		'm	
ali hiralnica	-3 E C «3 «3 ütr.	(A 2 £	skupaj	s >0 X/3 3 CX	umrlih	O. j3 <S)	2 C/l 0
	05			*o			
Splošna javna bolnica							
v Celju		205	107	312	88	6	94	2i8j 1
Splošna javna bolnica							
v Čakovcu ....	78	34	112	43	1	44	68
Splošna javna bolnica							
v Mariboru ....	380	175	555	177	9	186	369
Splošna javna bolnica							
v Murski Soboti .	130	31	161	26	1	27	134
Splošna javna bolnica							
v Ptuju		49	20	69	26	3	29	40
Splošna javna bolnica							
v Slovenjgradcu .	89	47	136	45	1	46	90
j Bolnica Rdečega križa							
v Konjicah ....	15	8	23	8	1	9	14
Bolnica Križevniškega							
reda v Ormožu . .	38	27	65	25	,	25	tol
Bratovska skladnica							
v Velenju ....	3	1	4	2	,	2	2
1 Bratovska skladnica							
v Črni ..*....	11	7	18	5	,	5	13
Sanatorij v Vurbergu .	50	5	55	6		6	49,
Hiralnica v Vojniku .	199		199			.	199
Hiralnica v Ptuju . .	160	3	163		.		163!
Hiralnica v Muretincih	15		15		.	•	15,
Skupaj .	1422| 465 11887			451	j 22	473 |l414	
V Mariboru, dne 8. januarja 1929.
Po odredbi velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Vet. br. 201/1.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 7. jannarja 1929.
Opomba: Imena sedežev sreskih poglavarjev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Čakovec: Podturen (Podturen I dvorec).
Garje konj.
Murska Sobota: Gornji Petrovci (Gornji Petrovci 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Celje; Petrovče (Drešinja vas 1 dvorec), Žalec (Žalec 1 dvorec). Čakovec: Čakovec, trg (Čakovec, trg 2 dvorca). Maribor, desni breg: Cigonce (Cigonce 1 dvorec), Sv. Lovrenc na Pohorju (Sv. Lovrenc 6 dvorcev). Maribor, levi breg: Krčevina (Krčevina I dvorec). Prevalje: Dravograd (Dravograd 2 dvorca), Sv. Danijel (Jamnica I dvorec). Slovenjgradec: Otiški vrh (Otiški vrh 1 dvorec), Podgorje (Podgorje 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Celje: Griže (Zabukovec 2 dvorca), Petrovče (Arja vas 1 dvorec).
Perutninska kolera.
Prelog: Goričan (Goričan 11 dvorcev), Dolenji Kraljevce (Cirkovljan 16 dvorcev. Dolenji Kraljeve« 14 dvorcev).
V M a r i b o r u, dne 7. januarja 1929.
Razglasi finančne direkcije v Ljubljani.
St. 23.
Razglas.
Ministrstvo za finance, generalna direkcija državnega računovodstva, razglaša z razpisom D. R. br. 176.070 z dne 27. decembra 1928., da veljajo od ! dne 1. januarja 1929. za vsa državna izplačila ti-le obračunjevalni tečaji:
1 napol e on d or		. Din	218-60
100 francoskih frankov .	.	.	. >	222-40
1 be l g			7-90
100 drahem .......	. »	73-50
100 italijanskih lir			298—
100 švicarskih frankov . . .	. »	1095-50
100 pezet 			926—
100 nizozemskih goldinarjev .	. »	2285—
100 danskih kron		. »	1519—
KM) švedskih kron			1523—
100 finskih mark			143—
1 angleški funt			276—
1 egiptovski funt ....	. »	283—
1 dolar		. »	56-80
100 romunskih lejev ....	. »	34-20
100 bolgarskih levov ....	»	41 —
1 papirnata turška lira . .	. »	28—
100 papirnatih turških piastrov	. »	28—
100 češkoslovaških kron .	.	. »	168-50
1 avstrijski šiling ....	. »	8—
1 pengö . 			9-90
1 zlati zlot		»	6-38
1 zlata nemška marka . .	. »	13-55
Finančna direkcija v Ljubljani,
dne 3. januarja 1929.
Vršilec dolžnosti šefa oddelka za državno računovodstvo in proračun: Sušeč s. r.
Razglasi sodišč in sodnih oblasiev.
■ '«as iLH'»<
Preds. 7/4/29—1.	3—3
A 257/28—5.	87 3—1
Oklic.
Martin A u e r, posestnik v Gabrniku, je dne 21. novembra 1928. umrl.
Vsi, ki imajo terjatve do zapuščine, se pozivlje] >, naj jih napovedo in dokažejo pri tem sodišču v sobi št. 8 dne 2 9. januarja 1 92 9. ob desetih ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikako nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek I.,
dne 8. januarja 1929.
E 519/28—6.	41
Družbeni oklic.
I)n(. 1. februarja. 1929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št.3 dražba nepremičnin: i zemljiška knjiga Vrh. vi. št. 52.
Cenilna vrednost: 9661 Din 75 p; najmanjši po-nndek: 6708 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravna! v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na družbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek H.,
dne 10. decembra 1928.
E 576/28—7.	56
Družbeni oklic.
Dne 1 8. februarja 1 929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stavi trg, vi. št. 282, 283, 57 in 549.
Cenilna vrednost: 40.531 Din 99 p; vrednost |>ii-toklin: 895 Din; najmanjši ponudek: 27.023 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščalo dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Razpis.
Odda se mesto sodnega sluge pri okrajnem sodišču n a B r d u.
Svojeročno spisane, pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti najkesneje do dne	2 0. januarja 1 929.
pri podpisanem predsedništvu.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 2 z dne
5.	januarja 1929.
Predseduištvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 2. januarja 1929.
Preds. 7/4/29—2.	3—3
Razpis.
Odda se m e s t o p i s a r n i š k e g a u r a d n i k a pri okrožnem sodišču v Celju in vsako drugo mesto pisarniškega uradnika, ki bi se izpraznilo pri kateremkoli sodišču tekom razpisa ali zaradi njega.
Prošnje naj se vlože po službeni poti najkesneje do dne 3 j januarja 1929. pri podpisanem predsedništvu.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 2 z dne 5. januarja 1929.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju,
dne 3. januarja 1929.
Cg III 400/28—5.	’	28
Oklic.
Jakobu Rojniku, bivšemu posestniku v Go-tovljah, pošta Žalec, sedaj nekje v inozemstvu, je vročiti v pravni stvari Antona Rozmana, posestnika na Gornji Ponikvi št. 1, zoper Jakoba Rojnika, bivšega posestnika v Gotovljali, zaradi 12.750 Din s pri-padki zamudno sodbo opr. št. Cg III 400/28—<2, s katero se je Jakob Rojnik obsodil na plačilo zneska 12.700 Din s 5%nimi obrestmi in pravdnih stroškov.
Ker je bivališče Jakoba Rojnika neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Anton Božič, odvetnik v Celju.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II.,
dne 28. decembra 1928.
E 706/28—8.	,	54
Dražbeni oklic.
Dne 7. februarja 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gorjane, vi. št. .149.
Cenilna vrednost: 6597 Din 30 p; vrednost pritekli»: 150 Din; najmanjši ponudek: 4400 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku prod začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem,
dne 21. decembra 1928.
E 569/28—6.	6
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. januarja 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Cerklje, vi. št. 151 (hiša, gospodarsko poslopje, njive, pašniki in travniki).
Cenilna vrednost: 15.606 Din; najmanjši ponudnik: 30.400 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem,
dne 22. decembra 1928.
E 1258/28—6.	“	7
Dražbeni oklic.
Za velikega župana mariborske oblasti:	Okrožno sodišče v Celju, oddelek III.,
oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r.	dne 27. decembra 1928.
Dne 2 6. j a n u a r j a 1 9 2 9. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremič-
nin: zemljiška knjiga Trobentiol, vi. št. 48 (kmetiško pose&tvo s hišo in gospodarskim poslopjem).
Cenilna vrednost: 31.628 Din 42 p; vrednost pri-tekKn: 2240 Din; najmanjši ponudek: 21.085 Din
80 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem, oddelek II.,
dne 27. novembra 1928.
E 1318 28—5.	43
Dražbeni oklic.
Dne 9. februarja 1 9 29. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sirje, vi. št. 85 (kmetiško posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem).
Cenilna vrednost: 2236 Din 50 p; vrednost prite-klin: 980 Din; najmanjši ponudek: 1491 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne moglo več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem, oddelek II.,
dne 9. decembra 1928.
K 3786/28 7.
57
Dražbeni oklic.
l>iM' 2 5. januarja 1 92 9. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Veliko kipljenje, vi. št. 286.
Cenilna vrednost: 158.628 Din (s priteklino vred); najmanjši ponudek: 102.416 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbo, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa so opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 12. decembra 1928.
E 6268/28- -7.	38
Dražbeni oklic.
Dne 3 1. januarja 1929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremični: zemljiška knjiga za katastrsko občino Zgornjo vi. št. 234.'
Cenilna vrednost: 107.780 Din 20 p; najmanjši ponudek: 71.854 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi so ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa ge opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V.,
•ine 18. decembra 1928.
E 600/28- -8.	10
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. j a n n a r j a 1 92 9. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Precotinci, vi. št. 28 in 41.
Cenilna vrednost: 36.866 Din 5 p; najmanjši ponudek: 24.577 Din 36 p.
Pravice, ki ne bi pripuščalo dražbe, jo oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, oddelek II.,
dne 12. decembra 1928.
E 547/28.	11 ; F,
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. j a n u a rja 1929. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mota, vi. št. 26.
Cenilna vrednost: 4661 Din 5 p; najmanjši ponudek: 3108 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri:
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, oddelek II.,
dne 20. decembra 1928.
E 7846/28—7.	44
Dražbeni oklic.
Dne 1 5. t c b r u ar j a 1 9 29. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga l^aznica, vi. št. 66.
Cenilna vrednost: 430.689 Din 88 p; vrednost pri-teklin; že všteta v cenilni vrednosti; najmanjši ponudek: 215.344 Din 94 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 11. decembra 1928.
E 1318/28 4.	68
Dražbeni oklic.
Dne 11. februarja 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Golobinjek, vi. št. 248 in 257, in zemljiška knjiga Mirna peč, vi. št. 584.
Cenilna vrednost: 153.885 Din; vrednost prite-klin: 2800 Din; najmanjši ponudek: 103.590 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščalo dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi so ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa so opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu,
dne 29. novembra 1928.
I
E 1343/28.	62 j
Dražbeni oklic.
Dne 4. februarja 192 9. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Hmeljčič, vi. št. 223.
Cenilna vrednost: 2220 Din; najmanjši ponudek: 1480 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu,
dno 81. decembra 1928.
E 1668/28.	13
Dražbeni oklic.
Dno 2 2. januarja 192 9. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Gradišče, idealne polovice vi. št. 16, in zemljiška knjiga za davčno občino Gradišče, vi. št. 17 in 142.
Cenilna vrednost: 28.214 Din: najmanjši ponudek: 18.800 Din.
Pravice, ki no bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavil3 G glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 7. decembra 1928.
1766,/28—15.	59
Dražbeni oklic.
Dne 5. februarja 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiške knjige: 1.) Spodnji Breg, vi. št. 56 in 67, 2.) Brstje, vi. št. 73 in 142, 3.) Šturmovce, vi. št. 61, in 4.) Spodnji Breg, vi. št. 546.
Cenilna vrednost: ad 1.) 61.260 Din in 8212 Din, ad 2.) 12.494 Din in 2528 Din, ad 3.) 2794 Din in ad 4.) 8052 Din; najmanjši ponudek: ad l.) 41.698 Din in 28.842 Din, ad 2.) 8330 Din in 1686 Din, ad 3.) 1863 Din in ad 4.) 2035 Din.
Pravico, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbo, sicer bi so ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se oj K) za rja na dražbeni oklic, ki j) nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 18. decembra 1928.
E 180/28—5.	40
Dražbeni! oklic.
Dne 8. februarja 1 929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podtabor, vi. št. 25 in 146.
Cenilna vrednost: 42.875 Din; realno breme:
35.000	Din; najmanjši ponudek: 5250 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ribnici,
dne 21. decembra 1928.
E 514/28.	~	46
Dražbeni oklic.
Dne 4. februarja 192 9. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga. Zgornji Gabrnik, vi. št. 201.
Cenilna vrednost: 63.769 Din 85 p; vrednost pri-toklin: 525 Din; najmanjši ponudek: 42.713 Din 22 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku prod začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, oddelek D.,
dne 24. decembra 1928.
«e
E 639/28.	56
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. januarja 192 9. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Velenje, vi. št. 77.
Cenilna vrednost: 8445 Din; najmanjši ponudek: 2296 Din 68 p.
Pravice, ki ne bi pripuščalo dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi so no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju,
«ine 27. novembra 1928.
E 563/28.	48
Dražbeni oklic.
Dne 1. f e b r u a r j a 1 92 9. ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Šmiklavž, vi. št. 222.
Cenilna vrednost: 6118 Din 50 p; najmanjši ponudek: 4079 Din 20 p.
Pravico, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa so opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vranskem, oddelek II.,
dne 26. novembra 1928.
E 443/28—8.
Dražheui oklic.
Dne 31. januarja 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vrhnika, vi. št. 1503.
Cenilna vrednost: 900 Din; najmanjši ponudek: 000 Din.
Pravice, ki no bf pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni' deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki, oddelek II.,
dne 13. decembra 1928.
j Dr. Poje Franc j Dr. Puc Dinko.
! Dr. Ravnihar Vladimir. Dr. Sajovic .losip st. j Dr. Sajovic Josip ml. i lir. Smole Albin.
I
j Dr. Stanovnik Ivan.
I Dr. S tarč Egon.
Razglasi raznih uradov in oblastev,
St. 1/29.	79
Objava.
Po predpisu § 29. odvetniškega reda se objavljajo imena in uradni sedeži odvetnikov v Sloveniji.
Brežice:
Krško:
Dr. Stare Emil.
Dr. Suyer Albin.
Dr. Šubic Milan.
Dr. Švigelj Anton.
Dr. Tavčar Ivan.
Dr. Tekavčič Fran.
Dr. Tominšek Fran.
Dr. Tomšič Josip A. Dr. Treo Dragotin.
Dr. Treo Luče.
Dr. Tuma Henrik.
Dr. Vallentschag Otto. Dr. Vodušek Božidar. Dr. Vodušek Konrad. Dr. Vovk Viktor.
Dr. Vrtačnik Alojzij. Dr. Zupanc Fran.
Dr. Žerjav Gregor.
Dr. Žirovnik Jattiko. Dr. Žitko Stanislav.
Dr. Žužek Bogdan.
! Dr. Štor Stanko.
Dr. Škapin Karl.
Dr. Šnudcrl Makso.
Dr. Tomšič Fran.
Dr. Veble Andrej.
Metlika:
Dr. Šturm Karel.
Murska So b o t a: Dr. Czifrak Ivan.
Dr. Fleck Friderik.
Dr. Geiger Arthur.
Dr. Goljevšček Josip. Dr. Pintšr Miklös.
Dr. Škerlak Vladimir. Dr. ŠOmen La j os.
Dr. Välyi Aleksander. Dr. Vosnik Slavko.
Novo mesto: Dr. Cesnik Ivo.
Garzarolli Franc. Dr. Globovnik Josip.
Dr. Ivanetič Franjo.
Dr. Režek Josip.
Dr. Vašič Ivan.
Dr. Zupančič Adrijan.
Ormož:
Dr. Drnovšek Janko.
Dr. Megušar Anton.
Dr. Rosina Gustav.
Dr. Zdolšek Josip.
Celje:
Dr. Božič Anton.
Erhartič Ivan.
Dr. Goričan Alojz.
Dr. Hrašovec Juro.
Dr. Hrašovec Milko.
Dr. Kalan Ernest.
Dr. Karlovšek Josip.
Dr. Laznik Karol.
Dr. Ogrizek Anton.
Dr. Orožen Milan.
Dr. Pintar Rihard.
Dr. Rakun Alojzij.
Dr. Riebl Walter.
Dr. Semoc Gvidon.
Dr. Skoberne Georg.
Dr. Vrečko Dragotin.
Dr. Vrečko Josip.
Dr. Zangger Fritz.
Cerknica pri Rakeku:
Dr. Kraševec Ciril.
Črnomelj:
Dr. Malnerič Ignacij.
Dolnja Lendava: Dr. Leskovec Janko.
Dr. Pikuš Janko.
Dr. -Strasser Armin.
Gornji grad:
Dr. Rosina Ernest.
Gornja Radgona: Dr. Boecio Lenart.
Dr. Šabec Karl.
Kamnik:
Dr. Janežič Konrad.
Dr. Trampuž Fran.
Dr. Žvokelj Dominik.
Koče v j e:
Dr. Arko Hans.
Dr. Rajh Štefan.
Dr. Sajovic Ivan.
Konjice:
Dr. Lederer Robert.
Dr. Macarol Franjo.
Dr. Prus Anton.
Dr. Rudolf Ivan.
K o z j e:
Dr. Kloar Fran.
Kranj:
Dr. Janc Igo.
Dr. Sajovic Stanko.
Dr. Saimthy Beno.
Dr. Šilar Igo.
Dr. Ženko Franco.
Dr. Dobo višek Rudolf. Dr. Mencinger Janko.
Laško:
Dr. Drnovšek Dominik. Dr. Flego Josip.
Dr. Roš Fran.
Sv. L e-n a r t v S 1 o -v e n s k i h goricah:
Dr. Gorišek Milan.
Dr. Šket Ivan.
Litija:
Dr. Mazek Ivan.
Dr. Šlibar Ivan.
Dr. Wurzbach Artur.
Ljubljana:
Dr. Adlešič Juro.
1 Dr. Aha-zhizh Viktor.
Dr. Ažman Josip.
Dr. Benkovič Ivo.
Dr. Brejc Janko.
Bulovec Anton.
Dr. Cepuder Josip.
Dr. Fettich-Frankheim Oton.
Dr. Frlan Franc.
Dr. Grabiovic Josip.
Dr. Gruden Igo.
Dr. Hacin Josip.
Dr. Hubad Fran.
Dr. Jelence Celestin.
Dr. Jerič Josip.
Dr. Kandare Albin.
Dr. Kandare Fran.
Dr. Klepec Josip.
Dr. Knaflič Vladimir.
Dr. Kobal Alojzij.
Dr. Kokalj Alojzij.
Dr. Korun Milan.
Dr. Kreč Vladimir.
Dr. Krejči Viljemi.
Dr. Krivic Rudolf.
Dr. Kuhelj Karel.
Dr. Lapajne Stanislav. Dr. Lemež Milan.
Dr. Lokar France.
Dr. Lovrenčič Ivan.
Dr. liUlik Ivo.
Dr. Luckmann Friderik. Dr. Majaron Danilo.
Dr. Marušič Drago.
Milčinski Fran.
Dr. Modic Ivan.
Dr. Mohorič Jakob.
Dr. Moro Viktor.
I>r. Natlačen Marko.
Dr. Novak Fran.
Dr. Oblak Josip C.
Dr. Papež Fran.
Dr. Papež Oton.
Dr. Pegan Vladislav.
Dr. Pirc Makso.
Dr. F oček Fran.
Ljutomer:
Dr. Grossmanu Karol.
Dr. Salberger Adolf.
Dr. Stajnko Marko.
M a r i b o r:
Dr. Bergoč Jožko.
Dr. Blanke Oton.
Dr. Boštjančič Leopold. Dr. Brandstetter Franc. Dr. Bučar Edvard.
Dr. Faninger Rihard.
Dr. Hojnik Fran.
Dr. Irgolič Fran.
Dr. Jan Juro.
Dr. Juritsch Fritz.
Dr. Juvan Alojzij.
Dr. Kieser Karl.
Dr. Kimovec Ivan.
Dr. Klemenčič Alojzij.
Dr. Koderman Karl.
Dr. Komavli Danilo.
Dr. Kukovec Vekoslav. Dr. Kumbatovič Filip.
Dr. Kupnik Edmund.
Dr. Lasič Ferdo.
Dr. Leskovar Josip.
Dr. Lipold Franjo.
Dr. Mühleisen Lothar.
Dr. Müller Ferdo.
Dr. Mulej Anton.
Dr. No vak J osip.
I Dr. Pernat Tone.
Dr. Rapoc Josip.
Dr. Ra,poteč Vinko.
Dr. Ravnik Rudolf.
Ravnikar Aleksander. Dr. Reisman Avguštin.
Dr. Slokar Karol.
Dr. Stajnko Mihael.
Dr. Ban Adam.
Dr. Lovrec Franjo.
P tu j:
Dr. Brumen Anton.
Dr. Fermevc Ivan.
Dr. Fichtenau Sikst.
Dr. Gosak Tone.
Dr. Horvat Anton.
Dr. Romee Alojzij.
Dr. Senčar Matej.
Dr. Šalamun Franjo.
Dr. Visenjak Alojzij.
R a d o v 1 j i c a:
Dr. Dobravec Ivan.
Kobler Fran.
Dr. Triller Mirko.
Sevnica:
Dr. Jesenko Rok.
S 1 o v e n j g r a d e c: Dr. Bratkovič Alojzij.
I )r. Černe Ferdo.
Dr. Lavrič Josip.
Dr. Schreiner Hinko.
Slovenska
Bistrica:
Dr. Lemež Urban.
Dr. Pučnik Josip.
Dr. Schaubaoh Boštjan.
s k o f j a Loka: i Dr. Jerala Fran.
! š m a rje pri Jelšah:
Dr. Hrašovec Sand or.
Dr. Rupnik Srečko.
Š o š t a n j:
Dr. Mayer Fran.
V Ljubljani, dne 31. decembra 1928.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani;
podpredsednik dr. J. Žirovnik s. r.
Št. 10.345/1928.	80
Razglas.
Učiteljska tiskarna, r. z. z o. z. v Ljubljani, uživa po naredbi gospoda ministra za finance z dne 25. decembra 1923., br. 43.322 (Uradni list z dne 7. januarja 1924., št. 3/1), oprostitev od plačevanja taks, navedenih v tej naredbi, izza dne 1. januarja 1929. za čas, dokler veljajo sedanja pravila.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani,
dno 31. decembra 1928.
Št. 81/11.	72 2—2
Razpis dobave.
Podpisana direkcija razpisuje na dan 21. januarja 192 9. ob 11. uri dobavo 147 svetilnih armatur.
Pogoji in specifikacija se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 4. januarja 1929.
Razne objave.
Vabilo na izredni občni zbor,
ki ga bo imela
Zadružna knjigarna v Ljubljani,
r. z. z o. z.,
v ponedeljek dne 21. januarja 1929. točno o b o s e m n a j s t i h (ob šestih zvečer) v tajništvu Narodne strokovne zveze, Čopova ceeta v Ljubljani (palača delavske zl>omice).
Dnevni red:
1.	) Poročilo načelništva in nadzorništva.
2.	) Sklepanje o likvidaciji.
3.	) Volitev likvidatorjev.
4.	) Izpromemba pravil.	86
5.	) Slučajnosti.
V	Ljubljani, dne 7. januarja 1929.
Načelništvo.	Nadzornlfrtvo.
VI. št. 1/1929.	29 S—8
Poziv upnikom.
Produktivna čevljarska zadruga, r. z. z o. z. v Celju, se je po sklepu občnega zbora z dne 16. oktobra 1928. razdružila ter je prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj priglase morebitne terjatve podpisanemu likvidatorju do vštetega dne 30. januarja 1929.
V	Celju, dne 19. decembra 1929.
Likvidator:
Martin Kolšek s. r., čevljarski mojster v Celju.
77 3-ž	Poziv upnikom.
Podpisani likvidator Kemične tovarne Medvode, družbe z o. z. v Ljubljani v likvidaciji, poživijo vse upnike, naj mu priglase terjatve v treh mesecih od dne te objave.
V	Ljubljani, dne 7. januarja 1929.
Hinko Florjančič s. r
(v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1).
" - 1	>  
84	Objava.
Firma Ant. Krisper v Ljubljani objavlja, da sc ji Ije izgubil dekret za avtomobil št. 15/192, ki ga je I izdalo policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, ter ga i proglaša za neveljavnega.
V	Ljubljani, dne 9.januarja 1929.
82	Objava.
Izgubil sem letno šolsko izpričevalo H. c razreda II. državne realne gimnazijo iz šolskega lota 1922-./ /1923. na ime: Josip Krisper iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno.
Josip Krisper s. r.
81	Objava.
Izgubila sem izpričevalo VH. razreda II. dekliške meščanske- šole v Ljubljani iz šolskega leta 1927./ /1928. na ime: Neži Učakar iz Vodmata pri Ljubljani. Proglašam ga za neveljavno.
Neži Učakar s. r.
78	Objava.
izgubil som odpustnico za V. razred osnovne šole na ime: Ivan Žalohar iz Ljubljane, ki je bila izdana dne 29. februarja 1918. na VI. deški osnovni šoli v Ljubljani.
Proglašam jo za neveljavno.
Ivan Žalohar s.r.

Odgovorni urednik: Anton Fantek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.