8. številka. Ljubljana, v četrtek 10. janovarja. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan *ire*«*r, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za a v strij sk o - og e r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr, — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po fi kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pr a vn i S t v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gludališka atolba". Upravništvu nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Dolenjsko — pozabljeni kraj. Na veliki cesti mej Gabrom in Gorjancem opazujemo, na desno in levo, Se dandanes lepo Število gradov in poleg ceste druge velike stavbe, znak nekdanjega bogastva in živega prometa. A sedanja trmi)ju njib podobi* spomina na minolost vsega posvetnega. Rajski kraj, iz katerega so Gorenjci vozili sladko kapljico vsakobojnega Dolenjca, je danes nekako bolj pozabljen, zapuičen. Kjer so stali lepi gradovi, tam so zdaj deloma že razvaline in razpoke po Btenah še stoječ h gradov in hramov nam jasno kažejo, da se je prejšnje bogastvo umaknilo siromaštvu. Na cesti, po kateri se je še pred 50 leti voz za vozom drvil in blago iz severnih krajev na Hrvatsko in v daljne turške pokrajine prevažalo in bogati pridelki dolenjskih in hrvatskih vinogradov proti beli Ljubljani vozili, Škriplje le še poUua ka-reta in sem ter tje kak pohleven voziček. Res, da se je v zadnji čas mar>ikaj obrnilo na bolje, zlasti da je z živino kaj živa kupč ja in se voii in praš Či prodajajo po doslej nečuvenej ceni, a ako uvažamo lepo lego, rodovitnost zemlje in raznovrstnost pri* delkov, moramo vender priznavati, da bi Dolenjska ie bolj napredovala, da bi cvetela, ko bi se za njo le količkaj storilo. V mestih, v katerih so se slovenski pradedje krepko ustavljali turškim silam, v katerih je bilo poveljniStvo armadnih oddelkov, nobenega vojaka ne zagledaš. Jedino Novo MeitO je imelo doslej jeden kader brambovcev in še ta kader se pripravlja za preselitev. Z dragimi denarji sezidana kasarna, ki ima izgledno lepe sobane in prostor za več batali-jonov, bode prazna; a tam, kamor se nimeravu .kader" preseliti, bode treba Čez 2000 gld. na leto za prostore plačati. Koliko pa bode preselitev stala V Po vseh pokrajinah avstrijskega cesarstva so vsaj večji kraji po Železnici vezani; a Dolenjska še vedno zaman čaka svojega odrešentka. Če zamore država potu.t ti deset milijonov samo za jedno stavbo na Dunaji, kako je to, da za revno Dolenjsko ne ostaja tretjina te vsote, kolikor bi k večjemu stala železnica v Novo Mesto bodi si iz Krškega ali iz Ljubljane? Ali je čula, da se je Dolenjcev lotilo že neko nezaupanje do svojih zastopnikov v državnem zboru, katerim se je večkrat priložnost pouu jala vlado prisiliti, da se tej želji ustrcŽe? Po zad-njej volitvi v deželni zbor so se Dolenjci nadejali, da bo vsaj deželni zbor kaj storil za Dolenjko, a tudi ta up bi bil kmalu splaval po Krki; čemur bi bili deloma Dolenjci sami krivi, ker to, kar gre središču Dolenjske, vsak kraj zn- ž njimi potegnil; z«to pa zdaj Lienbacherja kujeje v zv< zde, da bi on njun privabil uek>-.j nemških konservativcev, in se dobrikajo Poljakom in Dalmatin- po!itičmin vprašanji njegovi telegrami neso izvirali iz tako zarn sljivega vira kot vladni, a na drugej strani Scharf sprva ii imel nobenega, uzroka, kak telegram zaki t, zamolčati ga ali celo prenaredid. Našteta velikanska podjetja so svetovne vele-moči, priznana od vseh držav iu vlad Pravim svetovne ve leni oči, ker imajo (zlasti Hi. vas iu Reuter, dosta manj VVolf, tvstrijski C o r-r e s p o u d e n z b u r e u u iu Agenzia Štefani) svoje poddružu'ce po celem sveta, po novem in starem, pa vsi h vladnih središčih in bolj imenitnih tržiščih. Taka svetovna podjetja se mej seboj nikdar tako ne popadejo kot sta se bila popadla pied dvema letoma Bontoux in Rotschild, katoliška Union generale in židovska bo rs na zadruga Rot-schildova. Tako tndi rečena svetovna podjetja ne tekmujeio mej seboj, ter si ne delajo nobenih sitnosti' in zavir, kar bi le njih dobiček krntilo. Po-razumeli so se mej seboj ter si drugo dragemu strežejo i u pomagajo. Najprej so se zložili H a vas (ker sta Ha vas in Dullier ŽU začetkom se bila sjedinila, imenovali bodemo to francosko daleko-pisno podjetje po francoskih in drugih uovinah skratka. „Havas"), Reuter in \V o 1 f ter ai delokrog mej seboj razdelili in omejili. A temu še ni cem, da bi za predlog glasovali s tem pristavkom, da ne bo veljal za Galicijo i u Dalmacijo. Včeraj se je v lirvatskt>ni saboru predložilo poročilo reguikolarne deputacije glede vprašanja o Reki. To poročilo pravi, da se na vsa prizadevanja in ugovore hrvatske regnikolarne deputacije ni oziralo ter so zato njeni člaci uložili pri pcsled-njej seji svoj protest v protokol. Deputacija se nadeja, da bode deželni sabor odobril njeno delovanje in sprejel sledeči predlog: Hrvatski deželni sabor ponavlja svojo izjavo, kakor vsi prejšnji sabori, da je Reka z luko integrovalni del kraljestev Dalmacije, Hrvatske in Slavonije, in se zavaruje proti temu, da bi se o mestu Reki z luko in okolico moglo kaj veljavno in končno sklepati s kako jeduostransko naredbo brez ozira na v §. GO pogodbenega zakona z leta 1868 predpisano zaslišanje o kraljevinah Dalmaciji, Hrvatski in Slavoniji pridržanih avtonomnih zadev in priporoča vladi varovati one pravice, ki so deželi zagotovljene s provizorijem z 1869. leta. Pri nadaljevanji debate o indemnitetnej predlogi v saboru govoril je Markovič proti predlogu in poudarjal, da vlada ni zakonita, ker sta dva važna ressorta izpraznena, ter jej zato ne more zaupati gospodarstva z državnimi novci. Na to je Zorić interpeloval o eksekutivnej prodaji 347 kmetskih posestev zaradi zaostalih davkov; Crkvanac o virih za zvišanje občinskih dohodkov in pobiranji duho-venske bire in natura; Ivić o razrušenji zadrug v Krajini; Krajac o zlorabi državne oblasti v Brložkem okraji; Lončarević o krajiških gozdih in Ožegovič o kolekovih pristojbinah pri okrajnih sodiščih. — Ker Starćevićeva stranka v saboru dobiva vedno več tal in se narodna vedno bolj umiče, srbski klub pa vedno omahuje, tedaj vlada nema nobene zanesljive večine, zato se že misli, da bode vlada razpustila sabor, in razpisala nove volitve. Pri novilj volitvah bode pa madjarska vlada z banom že našla sredstva in pota, da si bode ustya^> stranko, katere smotri 8e bodo ujemali z n ..d.-injimi unjonisti, ua katero se bode mogla ur.rati. Ali se jej bode to posrečilo, se ne ve. Hrvatje postajejo od dne do due previdnejši. — Odsek za varstvo ustave zavrgel je vse adresne ^ačrte za adreso na kralja in sklenil predložiti in cm u zboru resolucijo na deželno vlado, H oode energično protestovala proti rušenju ustave in jednostranskemu razlaganju pogodbe od strani ogerskega državnega zbora in zahtevala, da se odstrani ogerski državni jezik v Hrvatskej in se ustanove hrvatski oddelki pri ogerskih uradih. Dalje je odsek priporočil, da se odpošlje regnikolarna deputacija, katera naj poravna diferenca z ogersko vlado. Ministru a latere baron Beli Orczy-ju izročeno je provizorično vodstvo ogers»kena mini-sterstva deželne brambe. — Danes se suide državni zbor. Vse radovedno pričakuje, kako se bo rešila predloga o mešanih zakonih, tembolj ker je to zdaj najbolj zavisno od prihoda avstrijskih kavalirjev v gosposko zbornico. Tiszino ministerstvo vreči se bode težko posrečilo, ker gosposka zbornica na Ogerskem ni takega pomena, da bi mogla vreči kako vlado. — Liberalni listi se jeze čez to, da bi se avstrijski fevdalci utikali v ogerske zadeve, in zahtevajo, da se pri reformiranji gosposke zbornice določi, da more biti njeni član samo oni, ki je ogerski državljan. — Tnaiije države. Fancoslil senat in kamora otvorjena sta v torek. V senatu je starostni predsednik nagovoril Benatorje, izražal upanje da bode v finančuej upravi vladala varčnost, ter bode senat poklican budget dobro pretresti. Govornik konstatuje, da se je politično nebo zjasnilo in apeluje na složnost. Volitev predsednika odložila se je do danes. — Kamora je bilo dovolj. Po osodepolni vojski leta 1866 so se konci septembra in začetkom oktobra bili zbrali zastopniki štirih največjih podjetij (Reuter, Havas, Wolf in avstrijski Corresp ondenzbureau) v Berolinu ter so si Evropo mej seboj razdelili in natanko omejili vsakemu svoj delokrog. Havas je bil tudi za se pridobil „Agenzio Štefani", dokler se ta ni bila otresla francoskega upliva, ter se kot Bamostalna svetovna moč pridružila prej naštetim podjetjem. Zaznamovana telegrafska podjetja, kot rečeno, imajo svoje poddružnice in posamične najetnike po VBein svetu, po starem in novem, po celini in po otocih. Karkoli imenitnega se kjerkoli na svetu zgodi, poroča se nemudoma v središčne urade v Londonu, Parizu, Berolinu, Rimu iu Duuaji, kjer bo poročila naravnost izročajo časopisom in se tudi dalje brzojavijo v razna mesta, raznim poddružnicam in novinam. To se le zgodi, ker imajo rečena podjetja povBOdi svoje poddružnice ali svoje dobro plačane najetnike, ki preže na vse nove imen:tne dogodke ter jih tndi nemudoma v središče poročajo, brzojavijo, ne glede na časih kaj velike stroške. Poleg tega drže središčni uradi kot njih poddružnice preveliko Časopisov, katere morajo hitro pročitati ali vsaj pregledati, ter vse posebno važne pa izvolila Brissona s 224 od 298 oddanih glasov predsednikom. Volitev podpredsednika je danes. Položaj na ttpaiiJatkem je jako nevaren. Liberalna vlada Posade-Herrere ne more dobiti večine v cortesih. Sagasta, ki zdaj vodi slučajno večino v zboru, je osebno jako nepopolaren, Ca-navas deli Častil I o, katerega kralj najbolj čisla, pa radi svojega konservativnega mišljenja zdaj ne more prevzeti vlade. Od več strauij z juga in se vera prihajajo poročila, da se pripravlja ustaja soci-jalistov in karlistov. Dozdaj že sicer nikjer neHO izbruhnili nemiri, a bojazen je velika in morale so se že storiti potrebne naredbe, da se odvrne nevarnost. Telegram v „Pali Mali Gazette" iz Calcutte od 5. januvarja javlja, da je upor Akkov proti angleške) ekspediciji bil sdnejši, nego se je pri čakovalo. Dne 24. m. m. odrinil je major Beresford in našel je sovražnika na bregu reke Tengapani. Angleška vojna sila je bila preslaba, da bi se bila mogla ustavljati toči otrovauih puščic. Ekspedicij-skemu oddelku došla so podkrepljenja. V angleških parlamentarnih krogih se obsoja naredba, da bi JEglpct moral popustiti Chartum, in se upa, da se vlada kaj premisli. In misli se, da se nobena egiptovska vlada, tudi Nubarjeva pod sedanjimi okoliščinami ne bode mogla obdržati, ter da je mogoče samo neposredna angleška uprava, za katero bi bilo odgovorno angleško ministerstvo, ali pa istinita egiptovska-uarodua uprava z energičnim vladarjem na čelu. — Novo egiptovsko ministerstvo je že sestavljeno, člani novega kabineta so: Nubar-paša, ministerski predsednik in za vnanje zadeve in pravosodje; Sabet-paša za notranje zadeve; Mah-mud-paša el Falake za nauk in bogočastje; Abdel-Kader-paša za vojsko; Mustafa-paša za finance. Zbornici poslancev severiio*ameriUa n-skili drŽav predložil se je načrt zakona, ki pooblašča predsednika Ijudovlade, da sme prepovedati uvoz vin, likerov in drugih izdelkov iz onih držav, katerih vlade bi pripovedale uvoz mesa iz združenih držav, in ohraniti v veljavi ta prepoved, dokler se ne prekliče omenjena omejitev. Dopisi. Iz Kočevja, dne 7. januvarja. [Izv. dop.] Kako hitro se časi menjajo in ž njimi nazori, koliko dobrot nain s tem čas prinaša in kako dobro še tako globoke rane zaceli, posebno lahko razumemo in sprevidimo na konci leta, ako v pretočeno pogledamo in se spominjamo koliko težav in rev smo prestali in kako pičlo število srečnih in mirnih dnij je nam otlmenjeno bilo; nazadnje pač moram opaziti, da je naše življenje in posebno nas Slovencev le »v dolini solza". Pa naj bode, kakor že mora biti; vendar se nam počasi vremena vedre. Pretočeno leto je zopet usahnil jeden nemškutarskih kometov, ki je bil sicer na videz neškodljiv, pa je vender marsikatero rano vsekal. Jaz menim imenitnega c. kr. okrajnega šolskega nadzornika g. Spintre-ta, ki je od svojega pokrovitelja g. Pirkerja vse njemu na razpolaganje dane darove polagoma dobil. Najprvo mu je omogočil, da je napravil izpit za meščanske šole, potem, da je dobil komaj 22 letni fant mesto nadučitelja in šolskega vodje na Stirirazredni ljudski šoli v Koče vji, kojemu na ljubo moral se je celo tedanji nadučitelj v Metliko preseliti, slednjič, da je v zadnjem imenovanji c. kr. okr. šolskih nadzornikov, za Kočevski šolski okraji on imenovan bil. Svet pa novice in članke dalje brzojaviti. Še druge, navadno najvažniše novice jim pa izročajo raz ne vlade ali pa posamični ministri. Da vlade tega ne dejalo zastonj, pač ni treba posebej povdarjati, vender ne smemo misliti na kako plačilo v denarjih, temveč misliti moramo na naklonjenost dotičnega podjettja nasproti vladi, na njegovo zavisnost od vlade. V Avstriji tega nikdo ne skriva, ker je „novinarska dalekopiso valnioa" (Correspou-denzbureau) v Beči c. kr. urad z navaduo nastavljenimi uradniki. Iu to velja tudi o vseh poddruiui-cah njenih. V Ljubljani nemarno take poddružnice, ni je tudi po drugih slovenskih mestb (ne v Mariboru, ne v Cel ovci, ne v Gorici —manjših mest mi še naštevati ni treba), le veliki imenitni Trst jo ima. Čudno — kot je v Avstriji marsikaj Čudnega — j a bilo posebno to, da je avstrijski „Correspodenzbureau" se vrstil mej telegrafske ur vi a ter bil v področji kupčij ikega ministerstva. Zadnji dve leti je to drugače. Minister Taaffe je c. kr. Correspondenzbureau odlušil od kupcijskega ministerstva ter ga pridi užil ministerstvu notranjih zadev. Tako sta sedaj v področji upravnega ministerstva prej opisaui novinarski urad" in ta .novinarska d a l •* k o p i s o v a I n i c a u (Ilir&chiold je njo sedanji nučelmk) z vsemi svo|iua< je nehvaležen. Mesto, da bi g. Spintre svoje vsestranske službe za silo opravljal in njih dobre dohodke v žepe deval, ravnal je ravno narobe. Službo je po mogočnosti zanemarjeval in denar je kar skozi okno metal. Kar ni mogel sam zapravljati, je pa še druge vabil, posebno modrijanke, da so mu pomagale žepe prazniti. Toda njegovo ravnanje bilo je slednjič c. kr. oblastnijam preveč abotno. Na sv. Silvestra dan, kot voščilo za novo leto, dobil je zelo učeni in imenitni g. Spintre odlok od c. kr. dež- Inega šolskega sveta s katerim je kot c. kr. okr. šolski nadzornik odstavljen, pravi izraz v dekretu je „enthoben". Koliko solza je g. deželni šolski nadzornik zaradi te sramote svojega odstavljenega ljubljenca potočil, ni mi mogoče povedati, ker nemam tako dobrega daljnogleda, da bi s Friedrichstein-a v njegovo sobo videl, kjer je bilo že toliko za narodne učitelje žalostnih naklepov skovanih in izpeljanih, pač pa sem mimogrede v stanovanje g. Spintreta videl. Ta se sedaj odpočiva od svojega trudapolnega dela, saj si jo takoj po donesu onega odloka petdnevni odpust pri g. c. kr. okrajnem glavarji izprosil in to še pred začetkom šole v novem letu, ter pridno cigarete kadi in kadar ga hočejo moči zapustiti, pa se malo v posteljo vleže. Sicer pa je miren. S kakšnim veseljem so na novega leta dan učitelji iz Kočevskega sodnijskega okraja v Kočevje dohajali, in kako se radovali te vesti, ne morem popisati. Kako pa učitelji v Ribniškem sodnijskem okraji to veselo vest praznujejo, mi sicer ni dano videti, a gotovo glorijo pojo. Nehote pride mi na misel iz zgodbe svetega pisma starega zakona povest o Noetu in golobu, kateri prinese oljkino vejico v znamenje rešenja. Kakšno veselje je moralo tedaj na barki biti! In nič manjše veselja bi mej kranjskim učiteljstvoni vladati ne moglo, ko bi zvedeli še bolj veselo vest, da je deželni šolski nadzornik v svojo uradniško sobo več ne zahaja. In v t.» naj Bog pomozi! Toda bolj važno, kot ta tužna prošnja, je misel o nasledniku g. Spintreta. Moje sicer ne me-rodajne mnenje, pa po sedanjih skušnjah opravičeno, bi bilo jednoga iz tukajšnjih učiteljev njegovim namestnikom in naslednikom imenovati. Imamo več takih za to častno službo sposobnih učiteljev, slavna vlada naj nam le ne nakloni zopet kakega a ki Linhart, Sima, Spintre. Iz Kamnika 5. januvarja. [Izv. dop.J Ker se ni še oglasilo spretneje pero, da tudi v tem novem letu poroču kaj iz Kamnika, naj mi bo dovoljeno spregovoriti nekoliko o uasej narodnoj Čitalnici. — Dne prvega jauuvarja prebili smo ledeno oklopje, ki je opoviralo do sedaj nekaj let že za-mrzneuo našo čitalnico. Ni ravno zamrznila popolnem, — odtajala se je v največjej zimi vsako leto po jedenkrat ali dvakrat, — toda njeno življenje bilo je zadnji čas le preveč podobno lenemu spanju, j iz katerega jo je prebujal ta ali oni diletant. — j Ta dau napravili so nam nekateri trudoljubni igralci dramatično predstavo in sicer dovolj znuuega „Lum-paei-Vagabund-au. Godba iz Šmurija pod vodstvom jako pridnega iu izvežhanega kapelnika g. Majcen-a I pokazala je, da je najsolidnejša veliko milj ua okrog, poddružuicami in najetniki ter po ukazu ministerstva vzajemno delata in parita javno mnenje. Nekaj priktniši čitatelji Časopisov (ue mislim um slovenske, ker naši tedniki ali štiruajst luevniki tako neso mogli misliti ua telegrame, temveč mislim na italijanske, nemške, francoske itd.) se najbrže še dobro spominjajo, kako redki so bili sprva telegrami v novinah. Prvi so se prikazali v prvih letih šestega desetletja (le škoda, da mi čas ne dopušča poiskUi, kater) sloveuski časopis je prijavil prvi telegram). Časnikarji, uredniki neso dosta marali zanje, že zato ne, ker so jih z istimi besedami prijavljali tudi drugi časopisi; a nazadnje so se morali jim uiati, ker so čitatelji kmalu po vseh novinah najbolj iskali dalekopisnih poslanic. Najprej bo se temu udala francoske novine, potem sredi oktobra 1858 tudi angleške in kmalu so jih po-snemali časopisi drugih dežel. Konci istega leta je Reuter svoje podjetja pri časopisni iti občinstvu najbolj utrdil, ko je uepričakovano naglo na vse Btraoi brzojavil glasoviti (Avstriji pa motno sovražui govor) cesarja Napoleona lil. na Novega leta dan 1859. Pozneje so časopisi zmerom bolj segali po telegramih ter jih nagloma prijavljali; in sedaj si velikega in imenitnega časopisa, dnevniku, brez telegramov skoro mislit« ue umremo. (Dalja prih.) slišati bila je jedino občna pohvala. — Da omenim že pred dobrim letom igrano burko „Lumpaci Vagabund11 ter iskreno hvalo izrečem sosebno gospoduiuam igralkam, ki so se vse na novo morale naučiti, bode vsakomur umevno. Posebno odlikovala se je gospč. Medvedova; dasi uloge neso bile ne kaj za njo ustvarjene, bila je vender prav ljubka prikazen. Gospodičini sestri Klan dro vi, kakor tudi gospei Osole in Rezika Pohlinova bile so vse prav pridne diletautinje; bodi jim s tem očitna zahvala, — ker so igralo jedino le iz naklonjenosti do slovenske dramatike, skoro djal bi iz usmiljenja do nje — kajti omenim naj, da je več gospodičin igralo celo po tri uloge, in to ni malenkost. — Kar se tiče gospodov igralcev, dovoljeno mi bodi ne samo hvaliti jih kot diletante. Gospodje, glavnih treh ulog so možje, ko iim v srci gotovo ni laskava le mrzla pohvala, pač pa ljubša možata, dobrohotna beseda, — Gospod Nifergal (Klobčič) je osobnost, o kojej komičnem nravu smemo mu dati vse priznanje. Iu ko bi omenjeni gospod le še zamogel naučiti se prav dobro uloge, in bi ga borba s Bpominom ne zapeljala v vedno improvizovanje, — tedaj preverjen Bem, da ga ni komika mej Slovenci, ki bi umel v tej ulogi igrati bolj živce razdražujoč, ko gospod Nifergal. Vsak najmanjši migljaj njegovega telesa učini nam zopet Hmeh. Njegovo extemporiranje pa moti zelo soigralce, ki bo prisiljeni držati se priučnega berila. — Gospod Pujnian bil je isto tako „Črevljar" ka-koršnega niti plačano „nemško gledišče" ne doseže, in ko bi bil gospod igralec le še dober pevec, potlej ne bi vedeli jenjati ga hvaliti ter priporočati. Njemu posebno gre obila hvala, da je jedini odbornik tako trudljiv in nam je zadnjo veselico sploh še skupaj spravil. Na zdravje tedaj! — Gosp. Krouabeth-vogel (mizar »Lim") je sicer v posamičnih nastopih pokazal se nevstrašljivega ljubimca, — toda v daljših pripovedovalcih govorih zatika se mu pogostokrat; ako pa mu beseda gladko teče, zabrede preveč v tihotno pripovedovanje in besedi izgine vsa-košni akcent, vsak pathos govora mu odpade. — O družin posameznih ulogah obširneje govoriti mi žal ni prosto, kajti znal bi mej drugim zopet kak dopisnik v teh prostorih rabiti „Kamniško kritiko" kot stereotip, — predbacivaje namreč, da je vselej predolga. Tedaj bodi vam obila zahvala vsem ostalim igralcem, poaebno gosp. Josipu Fajdigu in postavnemu g. Pintar-ju, kojih prvi je igral nič manj ko v štirih ulogah (1) Toda povedati mi je še nekaj, srce pa se mi krči in duša zmratuje ko dospem do pravega povoda teh vrstic; „greh" pa bi b.lo molčati še nadalje in ne opozoriti čitalničarje naše na prihodnji občni zbor 13. t. m. — Vsak, ki ni revež popolnoma oglušel in oslepel, spoznal je gotovo, da bi moralo biti čisto vse drugači z našo Čitalnico, iu kako neprilično sostavljen je njen odbor. Britko bodi potoženo vsim onim gospodom rodoljubom-na-rodnjakom, kojih Brca še vedno bijejo za V3ak slovenski smoter. — Res je, da neizklj učljiv o samo odbor učinil je slabo stanje čitalniško, tudi druge okolnosti, katerih vir in upliv ne morem zasledovati tukaj, bile so več ali manj vzrok nekakošuenu propadu tega društva. — Društvo ima tako bridko malo udov, — vsak ud plačuje zbog same rodoljubuosti, da 6e le vsaj temelj tega društva obdrži in ohrani precejšnjo svotico na leto, — društvo bori se nekaj let z gmotnim deficitom; veselice oddaljujejo se druga za drugo bolj in bolj, igralci zlasti igralke izostr.jajo vedno zopet, vse zamira, neredaost v društvu Bameiu je večja, ko še uikdar ne, društveni č&sopisi, ki jih nosi sluga udom na dom, prihajajo v takem neredu, tako raztrgani, — da njih vrednost ne dosega uiti za papir več itd. — Da, to je žalostno, jako žulostno, — in odbor le ne btori ničesar — vse prepušča v Božjem imenu iu pravi menda čez vse to malomarno „Schwamm drtiber" — Nemarnostim pa kakor so uuvedene priti do življa je pač le jedino odborova skrb in njem primerno; djanstveuo pa pokazali so se v preteklem letu slabe odbornike. — — — Kaj je vzrok tej nezbudljivej lethargiji odborovi nam pač ni umevno. Ne govorim tu o posameznih ('lenih odborovin, marveč v skupnem delovanju odbora čitalniskega. Iz seje mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 4. januvarja. (Dalje.) Mestni odbornik g. Hribar poroča v imenu finančnega odseka sledeče: I. Ustanovna zaklada pokritja ......... 7793 gld. 57 kr. potrebščin........ 7582 „ 52 „ tedaj prebitka . . . 211 gld. 5 kr. II. Ljudsko - šolska zaklada ima pokritja 25.460 gld, potrebščine pa 24.325 gld. 83 kr., tedaj preostanka 1134 gld. 17 kr. Za nakup slovenskih knjig, za Šolske knjižnice, se je z ozirom na to, da se je v onej dobi, ko je tendencija mestnega zastopa bila, slovensko deco kolikor mogoče ponemčevat', jako neznatno število slovenskih knjig nakupilo, povišal za vse mestne šole dotični znesek in se imajo šolska vodstva o tem izkazati z računi. III. Zaklada meščanske bolnice ima pokritja 10.927 gld. 90 kr., potrebščine pa 10.765 gld., tedaj preostanka 162 gld. 90 kr. IV. Proračun mestne ubožne zaklade ima pokritja 27.307 gld. 12 kr. in iste potrebščine, V. Proračun mestne blagajnice ima pokritja 141.911 gold. 18 kr. in potrebščine 146.265 gold. 72 Vi kr., tedaj nedostatka 4354 gld. 54 Va kr. VI. Mestnemu magistratu se naroča, naj takoj pozove pravni odsek, da v družbi s finančnim odsekom vzame v pretres upeljavo ubožnega davka s percentualno priklado na brutto-dohodke javnih predstav in koncertov ter ga naprosi, da kar naj preje mogoče, vsekakor pa še v prvej polovici leta stavi plenumu mestnega zbora primerne predloge. VIL Mestnemu magistratu se naroča, naj zaukaže stavbenemu uradu izdelati okoliščinam mesta Ljubljane primeren načrt za novo ubožnico, katere stroški pa nemajo presegati 50.000 gld. VIII. Slav. c. kr. deželnemu šolskemu svetu ima se odposlati prošnja, da bi se na c. kr. višjej realki v Ljubljani upeljala počenši s šolskim letom 1884/5 slovenščina kot obligaten učen predmet po vseh razredih in zavsedijake brez razločka in mestnemu magistratu se naroča, da ta sklep kar najpreje izvrši. IX. MeBtnemu magistratu se naroča, naj pretresa vprašanje o preložitvi botaničnega vrta na primernejši prostor graščine pod Tivoli, stopi zavoljo tega v obravnavo z visoko c. kr. deželno vlado in v dogovor z vrtnarskim društvom, da bi isto prepustilo mu v ta namen svojo premoženje. X. Vodni del mlinskega poslopja v Koleziji z vsem mlinskim strojevjem proda naj se na javnej dražbi s pogojem, da ga kupec podere in odpelje. Mestnemu magistratu pa se naroča, naj zaukaže stavbenemu uradu, da izdela in vsaj do 1. oktobra t. 1. predloži načrt o razširjenji kopališča z napravo novih kabin. XI. Mestnemu magistratu se naroča, naj kar najhitre mogoče, odstopi pravnemu odseku v pretres in poročanje v mestnem zboru vse akte, tikajoče se pota ob Gruberjevem kanalu do klavuice iu stori eventualno vse potrebue korake, da se ta pot proglasi zopet '.a javni pot. XII. Za zemljišče ob Tržaškej cesti, na katerem je pododdelek mestne drevesnice, se naroči mestnemu magistratu, da poizve, za koliko bi se prodalo in da predloži dotične ponudbe mestnemu zboru. XIII. Mestnemu magistratu oziroma gospodu župauu se naroča, naj ukrene vse potrebno, da se bodo s 1. fdbruvarja t. 1. nadalje vsa iu vsakoršua denarna plačila vršila po nakazilih dotičnih magi-stratnih uradov jedino in izključljivo le pri mestuej blagajnici. XIV. Na Marije Terezije cesti v sredi mej hišama št. 45 in 43 ima se napraviti svetiinica. K proračunu za razne zgradbe oglasi se dr. vitez Bleivveis-TrsteniŠki rekoč, da se bode komaj tretjina istih izvršila. Tako se nabrežje na desuem bregu Ljubljanice od IIradecky-jevega mostu ne bode zidalo, doklej- se kouečno ne odobri črtež o osušeuji Ljubljauskega barja. Govornik teJaj na-svetuje, da se za to v proračun postavljenih 10 000 gl. zbriše. Tudi župan g. Grasselli pritrdi, da ne gre nič vrtati okolu Ljubljanice, dokler se črtež konečno ne odobri. Gospod župan spominja na strokovujaško poročilo g. ŽuŽek-a. Poročevalec g. Hribar odgovarja, da s tem, ako se kaka svota v proračuu vzprejme, ni izrečeno, da se more porabiti, nego izreče se le, da bo zamore porabiti, ako ni ovir. Pri glasovanji se predlog dr. vit. Bleivveisa-Trsteniškega ue vzprejme. Za popravo mesarskega mostu je proračun j e-nih 1000 gold., ker finančni odsek misli, da se v kratkem napravi mesto lesenega železen most. Dr. vitez B1 e i w e i s-T r s t e n i š k i pravi, da se ta nada še ne bode tako hitro izpolnila, ker je tudi to v zvezi b Črtežem za osušenje barja. Z 1000 gold. pa se ne bode prida popravil mesarski most, kateremu je poprave zelo potreba, sosebno sedaj ko vozijo mnogo teških voz preko njega, zato nasvetuje, da se za popravo ustavi 2000 gld. v proračun. (Dalje prih.) Domače stvari. — (Nov list.) Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske sklenil je izdavati poseben list, ki bode izhajal dvakrat na mesec. Prvi dve številki pndeti na »vitlo koncem t. m. Pri tej priliki se je tudi sklenilo, da družabniki, ki plačajo letni donesek pravočasno, dobivajo „Novice" za jeden goldinar ceneje. — (Župnikom v Loki) pri Zidanem mostu prezentovan je g. Autou Šlander, mestni vikar v Celji. — (Pri sinočnjera jad r nem vlaku) zdrsnil je zaradi ledenih Sin spalui vagon na želez-ničnej progi mej Logatcem in Borovnico U tiru, k sreči brez kake nezgode. Spalni voz, kakor tudi dva druga vagona morali so popustiti na progi, potisnivši vse potnike, katerih pa slučajno ni bilo mnogo, v jeden kup*. — (Pogreša) se baje postrešček A. S. že par dnij. Pobiral je letne doneske članov Šišenske čitalnice, a h krati je izginil. Gvori se, da so našli pri nekem mostu njegovo kapico. — (Fijakarjev)na železnici pogrešajo tujci, kateri b po nočnim vlakom prihajajo v Ljubljano in se opravičeno pritožujejo o tej nepriliki, katera se pač malo ujema z značajem glavnega mesta. Tudi od domačinov čujejo 8e jednake pritožbe. Treba, da ■e ta nedostatek hitro odpravi. — (Plesni venček ognjegascev.) V nedeljo 13. t. m. zvečer ob 7. uri bodo v Škofji-loki v prostorih na „Štemerjah" plesni venček z srečkanjem, katerega čisti dohodek je blagajnici tamošnje prostovoljne požarne brambe namenjen. Vstopnina za neude l gld , za ude 30 kr. dame so proste. Prijatelji društva se vabijo. — — (Čitalnica v Go roj erag radu) priredi v dan 3. svečana t. I. svoj V. občni zbor, kateremu spored je: a) Nagovor predsednikov, b) Pregled letnega računa, c) Volitev dveh pregledovalcev računa, d) Volitev novega odbora, e) Posamezni nasveti. — Ob 7. uri: Večerna zabava s tombolo in plesom. — (III. re d u i o b č n i z bor „Sa vi n j s k eg a Sokola" ) vršil se je v dan sv. Štefana 26. decembra 1883. 1. v prostorih Čitalnice v Mozirji v navzočuosti 46 članov. Po nagovoru staroste gosp. Joža Li-polda poročala sta tajnik gosp. Rad Škof le k o društvenem gibanji in blagajnik g. J. Vran kovic o denarnem stanji. — V odbor voljeni so bili: gosp. Joža Lipold, starosto; gosp. Josip Pirš, podstarosto; gospodje K. Škoflek (Mozirje) Tone Turnšek (Nazaret), J. Brišnik (Braslovče), Miloš Levstik (Št. Mihel) io J. Vraukovič (Mozirje) odborniki. — V širji odbor za slavnost blagoslovljeDJa društvene zastave „Sav. Sokola", katera slavila bo bode Bmkoštne praznike (1. in 2. juuija t. 1.) v Mozirji (pridejan društvenemu odboru) volili so se sledeči gospodje: Celje: dr. V. Filipič, Iv. Likar; Šoštanj: Iv. Vošnjak, Fr. Raj-šter; Braslovče: Fr. Cukala, Fr. Kosem; Vransko: J. Oset, Iv. Apat; Polzela: J. Žigan; Ž a-vec: Iv. Hausenbicbler, E. Sirca; Nazaret: Jos. "VVillinparth; Gornji grad: Fr. Lončar, Jos. M i-kuš; Ljubno: M. Šmid, J. Petek; Mozirje: J. Kovaćič, Aut. Goričar, Jos. Turušek; Rečica: Fr. Majer in Jos. Tišler. — Občni zbor izrokel je tudi zahvalo Mozirskej posojilnici, ki je izvolila darovati „Sav. Sokolu" za slavuost in za zastavo 50 gld. — Na večer priredila se je v Čitalnici veselica s tombolo in plesom, katere udeležilo se je toliko občinstva, da je že koj s početka jelo prostora primanjkovati. Veselice čisti dohodek odmenil se je za Bin-koštno slavnost. — Na zdravje! Telegrami „Slovenskomu Narodu1': Dunaj 10. januvarja. Včeraj prijeli so v Penzingu nekega llugona Schonka, ki se je za inženirja izdaval in je zelo na sumu, da je l razen kuharice Terezije Ketterl, ki je bila rodom iz Monakovega in je začetkom julija lanskega leta izginila brez vsacega sledu, še druge tri ženske, katerih prvo so v 1. dan julija 1879 blizu Paverbacha umorjeno na>li, s tem, da jim je zakon obetal, k sebi zvabil, umoril in oropal. Scbenk barantal je naposled v Leopoldstadt-ii s premogom. V njegovem stanovanji v Linzu našle so se dragocenosti, ki so bile nekdaj lastnina jedne njegovih žrtev, z imenom Timal. Schenk je sin bivšega pred-sednika okrožne sodnije v Tescheo-U. Brata Schenkovega, službujočega pri zapadnoj železnici so tudi zaprli, ker je na sumu sokrivde. Peterburg 10. januvarja. Kakor poroča Journal de St. Peterburg, bode Giers na povabilo avstrijskega cesarja potoval na Dunaj. Prihod nedoločen. Rim 9. januvarja. 12.000 romarjev z nad 100 godbami navzočnih. Sprevoda se je udeležilo 25.000 ljudij s 1500 zastavami veliko oken v zastavah, štacune zaprte. Demonstracija je veliko proslavljenje Viktorja Emanuela. Bazne vesti. * (Zanimiva statistika.) Kako selo židje obiskujejo vilje šole na Ogerskem, ka/eio sledečo številke. Mej 15 milijoni ogerskega prebivalstva je 600.000 Jidov. Na pravoznanskej fakult-t' v Pesti bilo je prošlo leto upisanih 1466 slušateljev. Mej temi je 626 rimskih katolikov, 204 kalvinistov 163 protestantov, 62 pravoslavnih, 36 grških katol.kov in 376 Židov. Na medicinskej fakulteti pa 1017 Blušateljev, mej temi 268 rimskih katolikov, 133 kalvinistov, 105 protestantov, 9 grških katolikov in 483 Židov. — Ni čuda, da število židovskih odvetnikov in zdravnikov vedno raste. Stolica šteje 560 odvetnikov in 400 zdravnikov, mej njimi je nad polovico Židov. * (Strašen samoumor). Mr. Berton, tovarnar keramčn h izdelkov v Parizu, si je 5. t. m. V Boulofc-ne.-kern gozdu na strahovit način končal življenje. Usel se je nu železen zaboj, v katerem je bilo 5 kilo smodniku, putem je zažgal vsebino z dinamitom. Na vstal je sile«i pok, in nesrečnež bil je ves razmesarjen. Na vrhovih najvi'j h dreves našli so se telesni deli nesrečneža. V nek »j !u:i našli so neko maso, ki so jo spoznali za njegovo glavo. Uzrok siimoum-ra je bila nesrečna ljubezen, kakor se razvidi iz nekega pisma katere, je zapustil. o Freširnovem spomeniku na Bledu. Častitim udom literarno-zabavnega kluba v Ljubljani. Po sklepu in ukazu nekdanjega literarno-zabavnega kluba v Ljubljani sem pri gosp. Camernik-n, kamnoseku v Ljubljani, naročil 1'ceširnov spomeniki ki ga je tud. o Kresu 1. 1883. z dovoljenjem goep. Arnolda ltkli-ja na svetu tega v Bledu postavil. Zato sem gosp Camornlku plačal 163 gld. '.iS kr. ker sem od gg. udov lltcrarno-zabavnega kluba v ta namen prejel le ... . 57 ■ 60 „ znaša deficit...........105 v,U\. H« kr. ( uiil sein sc dub'.ii. tu častitim udum naznaniti. V Ljubljani, v 9. dan januvarja 1884. Meteorologicno poročilo. S o Čas opa-rovanja Stanje barometra V lUtil. Temperatura Vetrovi krina v BIJ). S 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 745 2ti mm. 747-39 mm. 750-35 mm. — 3 6 C + 3-7JC — 3 6'C si. vab. si. vzh. si. s/.h jas j (t s. j a i. 0 00.um. snegu. Srednja temperatura — 12°, za 1-4° nad normalom. dne 10. januvarja t. 1. (Izvirno tolegrnfično poročilo.) Papirna renta .... .... 79 gld 85 Srebrna rent* .... .....80 , 2 > Zlata reDtft..........99 , W , 5°/0 marčna renta.........94 , 05 Akcije narodne banke.......*43 , — , Kreditne akcije...... • • 898 „ 40 , London . ..... 181 , 10 f Srebro............— - ■ Napol. .......... ■ 'J0'/i , C. kr. cekini........B „ 71 Nemške marke ..... . fc9 „ 30 , 4°' državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 122 BO Državne srečke iz I. IS64. 100 gld. 168 „ 75 4°/g avstr. zlata renta, davka prosta. 99 . 85 Ogrska zlata renta 6°/0..... „ papirna renta 5°/0..... 5°/Q štajerske zemljišč. od,ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obe. avstr. 4«/»% zlati zast. listi . Prior. oDlig. Elizabetino zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne Brečke......100 gld. Budolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo avstr. banke . . 120 „ Traumi way-d rnšt. vel j. 170 gld. a. v. 5 *9 122 168 99 121 88 86 104 115 119 104 I04 170 1S> 114 :1 115 75 20 75 90 75 75 75 75 V globoke! žalosti naznanjamo jako tužno vtst, da j«« BoftM Vsemogočnemu BO njetfovem ueru/japiiiivciu sklep« dopalo mi&ega dragega in presn'110 ljubljenega s .proga, 1 ziroma očeta, tasta iu dola, gospoda IVANA PAJKA, vite/.a Pran-Joaicovega reda, c kr. okrajnega glavarja ▼ pokoji iti., danes dne 9. januvarja 1884 ob 23/4 popoludne, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 78. letu, poklicati v boljše življenje. Pogrebni sprevod Odide v petek dne 11. ja-nnvarja 1884 popoludne ii bile, kjer je umrl, v Franč.iškanskib ulicah Sr 4, proti Sv Krištofu. Sv. maše se bulo bralo v soboto dne 12. ja-nuvaija 1881 ob 8. uri v lrančiškauskej tarnej cerkvi. Priporoča se tihej molitvi. V Ljubljani, dne 9. januvajja 1884. Marija Pajk, roj. jd. SelietndiPiistuel, soproga. — Anton Pajk. hlfol posestnik; Josip Pajk, c. kr. namestnik državnega pravilnika; sinova.— Heđvira Pajk, roj. Strine.-; Ana Pajk, roj. pl, Sehildenfeltl; sinalii. — lledvig, Marija, Viljem in Pavel Pajk, vnuki. (19) Proda se velik, težek, dobro rejen, nekaj eez tri leta star bik. — Natančneje se izvo pri (13—2) oskrbni št v U posestva Mokronog (Nassenfuss). Vabilo na Z novim letom nastopi iiaročbo. /.aluivno SBt>a.dlJtv in Miiljiv list, izhajajoč 2krat na mesec, svoj II. tečaj. Razen kratkih po-vestij in raznovrstnega zabavnega in satiričnega gradiva prinašal bede tudi, kakor preteklo leto, lične podobe. Tudi ,,NKKAT-' je nezavlsen Ust, kajti zavisen je jedifco od dobrega humorja in od naklonjenosti svojih naročnikov, do katerih se obraća s prolnjo, da ga tudi v prihodnjem letu s sodelovanjem in naročbo podpirajo, da bode vsestranski ustrezal prevzetej nalogi. Cona za vse leto » kI<1., za pol leta 1 «Itl. 50 kr., za Četrt leta ko kr. Posamezne Številko po 15 kr. Uredništvo in upravništvo ŠKRATA" v Ljubljani, „Narodna Tiskarna". Na plučah bolnim, !ru \ arja I. 1884. podpisanemu deželnemu odboru. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 6. januvarja 1884. Deželni glavar: Thuro. 99 v nl>ljfviii je Islel in so dobiva Tiugcnjera roman: HOV. Preložil M. Malovrh. Ml. 8", 32 pol. Cena 70 kr. %a znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal Iiajč Boh. — Prešern, Prešerln ali Preširen, apis;d JFV. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sph;il J. Jurčič. — N. Maehiavelli, spisal dr. Jiibič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegavet bode, novelira, spiaal J. Ogrinec. Velja .... 16 kr. II. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........25 k r. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Clierbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal H. Iierihe, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr. Za vse 4 7.ve/.ko naj s« priloži še 15 kr. poSrnine, za posamezne »vezke 5 kr., za „Nov" pa 10 kr. r. 2. S c. ~ -c «5 -i i a i • — I gj J Z o a 4 H S = (i I - r^ 3 3 13 33 55 5 < o* p p *0 ca - o x, I n •g B O CD • Svet nja za napredek Dunaj 1873. Svetinja za zasluge Dunaj 1873. Štiri in dvekolesne brizgalnice razne velikosti, s pristopnimi stožkovitimi zaklopnicami, odlične konstrukcije in učinka, za srenjske, mestne in deželne požarne straže, »aiiioi< žii«>. iMiaiif. breiitaMte in vrtnck i»ri/uain(ee. Iii-drofore raznih konstrukcij. Najboljši lioiiopljiiie, kihiuihK", MOMalnc* in itr:ti«ltaln<* prevodile cevi, kakor tudi druge sar gasilne priprave -w* priporoča po najnižjej ceni s 5 letnim jamstvom ALBERT SAMASSA, c. kr. dvorni zvonar in tovarnar za stroje in gasilno pripravo v I^ji*t>Ua,Tii. (812-1 Občinam in požarnim stražam dovoljuje večletno plačevanje na obroke, da ložje napravijo gasilno orodje. PodrobnejI < < liilmlt MM /. Ill.'\an j«- zhhIuii) in frauko. častna diploma Gradec Is80. Častna diploma Trsi 1882. l*XXXXXXXX.!IižIM!= l/.daUlj in odgovorni urednik Makao Arniic. Lastnina iu tiuk „Narodne Tiskarne 1478