Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10'—. Mesečno K 3 50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru, '
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
Št. 36.
V Ljubljani, torek dne 13. avgusta 1918.
Leto 1.
Avstrijsko vojno poročilo.
Izgub polni napadi sovražnika na Sedmih občinah. — Laški letalci metali bombe na naše vojne bolnice,
Dunaj, 11. avgusta. (K. u.) Uradno.
Na visoki planoti Sedmih občin so antantne čete včeraj obnovile svoje naskoke. Bojišče se je razširilo od Canove do ozemlja Col de Rosso. Po srditih bojih smo sovražnika povsod vrgli nazaj. Imel je ogromne izgube. Ujeli smo večje šte vilo Angležev, Francozov in Italijanov. V obrambi so se zlasti odlikovali ogrski polki štev. 82, 101 in 137. Sicer na italijanski fronti nobenih posebnih dogodkov.
V	Albaniji nič novega.
Dunaj, 12. avgusta. (K. u.) Uradno.
Italijansko bojišče.
Na italijanski fronti ni bilo včeraj večjih in-fanterijskih podjetij. Toliko živahnejša pa sta bila na mnogih mestih topniški boj in delovanje letalcev. Italijanske skupine so napadale v svojih poletih čez Feltre in Sedem občin iz nizke višine daleč vidno označene bojne bolnišnice, pri čemer so bili ubiti bolniki in v bolniški službi zaposlene osebe.
Albanija.
Nobenih posebnih dogodkov.
Šef gen. štaba.
*
* *
Italijansko uradno poročilo.
10. avgusta:
V	Judikarijah in na asiaški visoki planoti so izvršile naše, francoske in angleške čete z uspehom drzne napade na sovražne črte. Izbrani oddelki so presenetili 8. avg. sovražno postojanko na južnih slemenih Dosso del Moria, ubili so nekaj sovražnikov in kljub zapiralnemu ognju topništva in dohodu ojačb ugrabili 21 ujetnikov. Angleški oddelki so ponoči 9. avg. istotako s podporo naše artiljerije predirjali sovražne okope tned Canovo in Asiagom na osmih točkah, prov-zročili posadki težke izgube in dospeli zopet na svoje črte s 374 ujetniki, med temi 10 oficirjev, z 10 strojnimi puškami, s štirimi minometi, vprežno živino in vojnim materijalom. Prve ure dne 9. avgusta so vdrle francoske čete v sovražno glavno pozicijo na hribu Sisemolu, so prodrle globoko v njo, uničile velik del posadke in prisilile ostale, da so se udali. Pet oficirjev in 243 mož je bilo ujetih in uplenjen en top za jarek in osem strojnih pušk. Dalje vzhodno se je posrečilo našim oddelkom, da so prekoračili s pozicij na hribu Valbella, na Colu del Rosso in Colu del Eel prodirajoč, na več točkah močno branjene pozicije sovražnih črt, da so prizadjali braniteljem v iju-tem spopadu težke izgube in ujeli 2 oficija in 57 mož. Naše kakor tudi izgube naših zavez, so bile lahke kljub ljutemu protiučinku sovražne artiljerije in strojnih pušk. V zračnih bojih sta bili včeraj sestreljeni dve sovražni letali.
Zračni napad na Pulj.
Dunaj, 10, avgusta. (K. u.)
Italijanski generalni štab' poroča 9. t. m.: Armadni in mornariški zrakoplo.i so bombardirali vojaške naprave v Pulju, na beneški ravnini in v okolici Tridenta. Dve sovražni letali smo sestrelili v zračnih bojih.
*
Komisija za „neodrešene“ kraje. Rimski uradni list je pretekli mesec objavil odredbo o imenovanju članov za 27 komisij, ki naj bi proučevale vprašanja po vojni. Nas zanima komisija 27, ki ima naslov: „Problemi speciali per le province irredenti“ (Posebna vprašanja za „neodređene“ kraje) in koje člani so sledeči bivši avstrijski, ozir. ogrski poslanci: Canduzzi, Mazzorana, Pitacco, Stefenelli, Viesi in Zanella; da'je cela vrsta-avstrijskih, ozir- ogrskih deželnih ali občinskih funkcijonarjev, kakor tudi tajnik od Lega nazionale Tambosh Kot 25. član je bila sprejeta v komisijo potem še vdova Battistija.
Nemško volno poročilo.
Angleško-francoska ofenziva se razširila. — Prodiraln? poskus Francozov Pri Tilloloy. — Velike izgube sovražnikov v bitki in zraku.
Berolin, 11. avgusta. (K. u.) Uradno.
Vojna skupina prestolonaslednika Ruprehta.
Na bojni fronti je sovražnik razširil svoje •jute napade tja do Oise. Med Ancro in Sommo So se sovražni naskoki razbili pred našimi črtami. Močni delni napadi nasprotnika pn Rainecourtu ju v okolici Lihgnsa so se izjalovili v našem ognju •u v protinapadu. Najhujša sila včerajšnjih napadov je bila naperjena proti naši fronti med Lihonsom in Avro. Vzhodno Rozieresa in ob obeh straneh ceste Amiens-Roy smo ponovne srdite
napade krvavo zavrnili. V menjajočem se boju proti sovražni premoči in proti silnemu navalu oklopnih vozov se je zopet obnesla neupogljiva napadalna sila naše infanterije. Na nekaterih mestih se je sovrašni naval razbil že v ognju naše artiljerije. Pred nekim našim divizijskim odsekom leži nad 40 razstreljenih in razbitih oklopnih vozov. Med Avro in Oiso je sovražnik z izredno vehemenco napadel naše nove pozicije od Mont-didierja do Autheuila. Vzhodno Montdidierja se ni mogel približati našim postojankam. Naše zadnje čete so sprejele sovražnika z uničujočim ognjem v naših starih postojankah ter so se potem ob neprestanem boju umaknile p rek j črte Laboi-siere—Hainvillers—Bichenbourg—Marest. Nad bojiščem živahni zračni boji. Sestrelili smo 23 sovražnih letal in 1 balon.
Vojna skupina nemškega.cesarjeviča.
Ob Vesli smo zavrnili sovražne napade med Fismesom in Courlandonom. V Champagni smo v uspešnem podjetju ujeli znatno število Fran-oozov.
Berolin, 11. avgusta. (K. u.) Uradno.
Večerno poročilo.
Na bojni fronti med Ancro in Oiso so se izjalovili ljuti sovražni napadi,
Berolin, 12. avgusta. (K. u.) Uradno.
Med Ysero in Ancro so se izjalovili večkratni sunki sovražnika. Severno Lyse smo odbili močan angleški napad. Na bojni fronti je izvajal sovražnik zgodaj zjutraj silne napade severno Somme ter med Sommo ih Lihonsom. Bili so zavrnjeni deloma z ognjem, deloma s proti-sunkom. Pri bojih za Kihons je napravil sovražnik sunek čez kraj proti vzhodu. Naš protinapad ga je vrgel do severne črte in do vzhodnega roba vasi zopet nazaj. Silni delni napadi med Lihonsom in Avro. Jugozahodno Chaulnesa smo napadli sovražnika in vzeli Hailu. Na obeh straneh ceste Amiens—Roye smo zavrnili sovražne napade. Med Avro in Oisk so se nadaljevali do noči močni napadi sovražnika. Popolnoma so se izjalovili. Posebno težke izgube je imel Francoz pri T llo-loy. Z blizu nastopajočim topništvom, ki je na-gosto sledilo oklopnim vozovom, je skušal izsiliti tu predor. Infanterija in artiljerija sta zbili sovražnika pred našimi črtami.
_ Včeraj smo sestrelili 17 sovražnih letal in 4 privezne balone. Poročnik Udet si je priboril svojo 49., 50., 51. in 52., poročnik pl. Richthofen svojo 38., poročnik Veltjens svojo 26, 27. in 28. zmago v zraku.
V juliju smo sestrelili na celi fronti 513 sovražnih letal, od 69 z našimi topovi proti letalom, in 36 priveznih balonov. Od tega je prišlo 239 letal v naše roke, ostala pa so padla očividno onstran n-sprotnikovih postojank. Mi smo izgubili v boju 129 letal in 63 priveznih balonov.
von Ludendorff.
Večerno poročilo.
Berolin, 12. avgusta. (Uradno.) Na bojni fronti med Ancro in Avro dan počitka; med Ancro in Oiso so se izjalovili sovražni napadi.
*
Krajevni podatki.
Chaulnes je trg, nekako dva in pol km vz. Lihonsa, vozel železnic Amiens—Laon—Reims in Paris— Compiegne— Peronne— Cambrai, oziroma Paris—Montdidier—Roye—Peronne. — Hallu je vas, nekaj km južno Chaulnesa, ob železnici Montdidier—Peronne. — Vas Tilloloy leži 6 km jugo vzhodno mesta Poye, v kotu, ki ga tvorita železnici Montdidier—Rr ye in Compiegne—Roye. Skozi kraj pelje cesta Paris—Perone.
Podvodna vojska.
Berlin, 12. avgusta. V Sredozemskem morju smo potopili 4 parnike z 11.000 tonami.
Nemške izgube.
Angleško uradno poročilo z dne 10. avgusta zvečer pravi, da so ujeli aliiranci na zahodu od 8. avg. dalje, torej v 3 dneh, nad 24.000 Nemcev, fracosko pa poroča o številnem plenu, med tem tudi o 200 topovih.
Diplomati pri Hindenburgu.
Berolin, 12. avgusta. Državni tajnik za zunanje zadeve von Hintze je odpotoval z državnim kanclerjem v veliki glavni stan.
Berlin, 12. avgusta. Helfferich je odšel v nemški glavni stan, kjer ostane nekaj dnij.
Jasnosti hočejo.
Berolin, 12- avgusta. „Berliner Tagblatt“ je za sklicanje glavnega odseka državnega zbora, ki naj pri isne, da bodo razjasnjeni cilji nemške zunanje politike, v prvi vrsti glede Finske, Poljske, Litve, Ukrajine in prave Rusije.
Nova nemška mirovna ponudba. — Od antante zopet odbita.
Kolin, U. avgusta. Turinška „Stampa“ je prinesla poročilo iz Rima, da bo Sonnino v krat-. kem ostalim ministrom poročal o neki dozdevni
nemški mirovni ponudbi Wilsonu. Antanta je to ponudbo odklonila.
Amerika hoče še dve leti vojske.
Kopenhagen, 10. avgusta. „New York He-rald“ piše: Ameriški vojaški krogi se izjavljajo, da se bo zadnje dejanje te grozne drame, ki se sedaj igra v evropskih bojiščih, končal čez dve leti. V tem času bo Amerika lahko vrgla celotno svojo vojaško moč na evropsko bojišče in prisilila nasprotnika na kolena.
Amerlkanska armada.
Pariz, 12. avgusta. „Agence Havas“ javlja uradno, da je prva amerikanska vlada, ki stoji pod vodstvom Perschinga na Francoskem že stvorjena.
Poljske legije na Francoskem.
Pariz, 12. avgusta. General Haller; bivši vrhovni poveljnik rusko-poljskih legij, ki se mudi sedaj v Parizu, je priporočal francoski vojaški upravi, naj ustanovi poljsko-francoski armadni zbor. Vojna uprava je pritrdila in imenovala generala Hallera poveljnikom snujočih se legij.
Francija k miru prisiljena!
Bern, 11. avgusta. Napetost na Francoskem, ktero so povzročile krvave žitve v bojih zadnje mesece, že začenja prehajati v to, da izbruhne revolucijonaren puč. Gibanja se osobito udeležujejo ministri zadnjih kabinetov. Clemenceau je pretečo nevarnost spoznal in je začel divje preganjati prejšire člane kabineta. Načrt gre za tem, da se Clemenceauovo vlado s silo primora, da sklene z osrednjimi državami mir.
Španija ostane nevtralna.
Pari^, 12. avgusta. Iz Madrida javlja „Agence Havas“ da se je vršil v nedeljo posvet španskega ministrstva, tekom katerega je predsednik izjavil, da se zunajna politika Španije ne izpremeni, ker je nevtralec in ker gotovo ne ovira močne obrambe naiodnih interesov, ki jih vodi in ščiti vlada.
Wilson pride v Anglijo?
London, 11. avgusta. Listi javljajo, da pride V7ilson tudi v Anglijo, če bodo razmere le kolč-kaj dopuščale. Njegov obisk bi bil važen zaradi natančnih dogovorov o nastopu aliirancev v Sibiriji.
Posredovanje za mir.'
Pariz, 12 avgusta. „La Paris“ piše, da je Wilson naročil švicarskemu .poslaniku v Severni Ameriki Schultzeju, naj odpotuje v Nemčijo in stavi osrednjim državam mirovno ponudbo.
Basel, 12. avgusta. Kakor javlja „B. Nat. Ztg.“ namerava nizozemski „Antiorlog-svet“ nov poizkus za sklepanje miru. Namen zveze je povzročiti splošno glasovanje naroda, ki naj zahteva od holandske vlade posredovanje za mir med vojujočimi.
Kako je üa Ukrajini.
Iz pisma došlega z Ukrajine, nudimo čita-teljen nekaj zanimivih vrstic:
„Mi smo sedaj v Ukrajini, da popravimo zmedo, ki tu vlada, in potolažimo razburjenje. Ukrajina je za lajike v zaledju dveh dežela, kjer se baje cedi mleko in med. V resnici pa je popolnoma drugače. O nezaslišanih cenah pišejo že celo časopisi, škatlica vžigalic stane 50 v, par čevljev 300 do 400 K; živila so ravnotako draga. O pijačah pa govora ni, 1 steklenica (‘/a 1) piva velja 3 do 4 K, 7 desetink vina pa 24 K! In tako dalje po vrsti. Nedavno smo blodili 14 dni po Ukrajini, da napravimo red. Boljševiki so tu izborno gospodarili. Vse pristave in graščine so jazdejane in požgane, posestniki so pobegnili, ali so pa bili na mestu pomorjeni. „Kmet naj ima od svojega dela tudi kaj koristi“, se pravi; toda je preneumen zato, kajti sedaj pada brez rešitve Židom v roke.
Tu so razmere, kakoršnih si v urejeni državi niti predstavljati ne moremo. Kultura je na kolikor mogoče nizki stopinji v mestih in na deželi. Le en zgled: Ako je kdo izgnal konja do smrti, ga pusti kar na cesti, kjer je padel, nihče se ne briga zanj in tako najdemo vsak trenutek na cesti take konje, kakšen vzduh je, si lahko vsak sam misli“. — Sedaj se je treba spomniti samo še tega, kar je dejal hetman Skoropadski švicarskemu častniku Brockmannu in kaj je ta pisal o sijajnih razmerah v Ukrajini.
Stradajoča Rusija.
Moskovski listi priobčujejo sledeči oklic: Delavci in reveži! Poiščite si hitro kruha v poljedelskih gubernijah. Ne trpite, da bi posestniki in kapitalisti s svojimi pomagači, socijalnimi izdaji-cami in roparskimi imperijalisti, z lakoto „zatrli revolucijo proletarcev.
Socijalista Akselrod in Rušanov priobčujeta v „Socijalistu“ oklic na socijaliste vseh narodov, v katerem imenujeta ruske boljševike kot izdajalce socijalistične stvari. V tem oklicu so naslikane tudi razmere v Petrogradu: „Naše življenje je pekel, naši otroci umirajo gladu. Stradajoči dobivajo krogle mesto kruha, in vsakega, ki se pritoži, ga zaznamujejo za sovražnika. Vsako
prosto besedo zaduše. Naše organizacije preganjajo, vsaka pravica je izginila, in vladajo nas ljudje, ki so tirani in sami nimajo ne vere, ne časti.“
X
Rusija v strašni stiski.
Stokholm, 11. avgusta. Trocki je izdal oklic, v kterem pravi, da bi morala^ sovjetska vlada pasti, če se ne posreči uničiti Čehoslovake. Zdi se, da se v Petrogradu pričakujejo novi nemiri. Nekaj tisoč častnikov so zadnje dni zaprli in odpeljali v Kronstadt.
Varnostna Služba v Petrogradu in v Moskvi se vrši silno strogo. Vsakega meščana, ki se ne more izkazati z legitimacijo sovjetske vlade, za-pro, na ta način se je boljševikom posrečilo dobiti v roke celo vrsto sumljivih elementov.
Lenin na begu.
Stockholm, 11. avgusta. Ker so razmere v Moskvi nevzdržne, se bo sovjetska vlada preselila v Kronštadt. Lenin in Trockij sta že došla tja. v
Mobilizacije ne marajo.
Kodanj, 12. avgusta. „Nov. Petrogr. Gazeta“ javlja, da so delavci in kmetje radi mobilizacije, ki jo je priglasil Trockij, zelo vznevoljeni. Posebno kmetje se jej protivijo. Cele vasi se bore proti komisarjem in sovjetom. Sovjetske čete streljajo na ljudstvo ^ strojnimi puškami.
Nemško-ruska pogajanja!.
Berlin, 11. avgusta. Rusko-nemška pogajanja so dosegla v finančnem, gospodarskem in političnem oziru skoro popoln uspeh. Zastopnik sovjetske vlade Joffe se je vrnil z več tovariši v Moskvo, da osebno intervenira za naglo potrditev dogovorov s strani sovjetske vlade.
Miljukov za Nemčijo?
Stockholm, 10. avgusta: V seji petrograd-skih kadetov so prebrali pisma, katera je pisal Miljukov o nemško-ruski zvezi. On pravi, da obstojita za Rusijo dve možnosti: ali razpade v kopico malih držav, ki se bodo šele po dolgih bojih zopet zedinile v eno veliko državo, ali pa se je treba odločiti za nemško orijentacijo, za katero se zanima tudi Nemčija, kateri je velika Rusija potrebna. Zborovalci so sklenili, da ostanejo pri dosedanji Angležem prijazni politiki,
Kadetje zapadejo smrti.
Kodanj, 12. avgusta. „Večernoje Vrema“ javlja: Odbor monarhistov je naslovil na Milju-kova, Gučkova. Rodzjanka in Šulgina pismo, s katerim se tem voditeljem kadetov javlja, da jih je stranka monarhistov obsodila na smrt, ker so bili svoj čas prisilili carja Nikolaja zapustiti prestol in ker so tako pahnili deželo v revolucijo. Sklenjeno je, ustreliti imenovane voditelje kadetov na javni cesti brez milosti,
Ustaja udušena.
Kijev, 11. avgusta. Poročilom o spopadih med upornimi kmeti in nemškimi četami dostavlja nemški štab, da gre za dogodke malenkostnega pomena, ki so se hitro izvršili. Sedajna poročila pravijo, da vlada v vseh delih dežele popolen mir.
Ultimatum Japonski.
Curlh, ll.avgij^ta. „Pravda“ poroča, da se je Ljenin po burni seji sovjeta izrazil, da bo podal Japonski vsled intervencije v vzhodni Sibiriji ultimatum. Na razpoloženje zborovanja sovjeta je bistveno uplivala vest, da so japonske in čeho-slovaške čete ustrelile tri člane sovjeta. Nato se je sestavilo besedilo ultimata.
Petrograd, 12. avgusta. Javlja se, da je obrodila intervencija za izpust angleškega in francoskega konzula uspeh.
Stockholm, 12. avgusta. Čehoslovaki se pri Samari umikajo. Sovjetske čete so zasedle več mest v podenski krajini.
Stockholm, 12. avgusta. Disciplina med Čehoslovaki se je zelo omajala. Dogajajo se upori in dnevno izvršujejo poveljstva smrtne obsodbe radi nepokorščine.
Stockholm, 12. avgusta. V Vladivostoku je zletelo v zrak skladišče municije. Mnogo francoskih, angleških in japonskih vojakov je našlo pri eksploziji smrt.
Boljševiki nimajo častnikov.
Uzrok, zakaj se boljševiki pred Angleži in Čehoslovaki umikajo, je ta, ker nimajo častnikov, ker so jih preje v ruski armadi odstavili. Posledice so razvidne iz govora, kterega je imel Trocki v splošni seji boljševikov. Najpreje je povedal, da je Jekaterinburg zgubljen. Sovjetske čete, ktere brbilo mogoče poslati proti Čehoslovakom, bi bile dvakrat do trikrat močnejše. Sovjetskim četam pa manjka vodstva. Prejšnji ruski častniški zbor je protirevolucijonaren. Najpreje se bodo napravila koncentracijska taborišča za one ruske častnike, ki nočejo rudeči gardi služiti, toda tudi drugi, ki so vstopili v službo sovjetske vlade, so čestokrat nezanesljivi in izdajstvo ni redko. Večino krivde nosijo vojni komisarji, ki niso bili dovelj čuječi. Poleg vsacega poveljujočega čast-
nika bomo postavili vojnega komisarja z revolverjem. Častnik ne sme storiti niti jednega koraka brez nadzorstva. Kakor hitro častnik omahuje, fga je treba na mestu ustreliti.
Čehoslovaki in antanta.
„Neue Zürcher Zeitung“ od 7V avgusta prinaša zanimive podatke o razmerju ^Čehoslovakov do antante- Dopis, pisan baje od^ Čeha, pripoveduje, da je antanta priznala Čehoslovake kot svoje prave zaveznike, katerih medsebojne pravice in dolžnosti so natančno določene in urejene.
Izjave vojnega sveta v Versailles-u od 3. jun. so bile nekoliko nedoločne, tako da so mislili v Avstriji, da je antanta svojo politiko z ozirom na slovansko vprašanje izpremenila. Temu pa ni bilo —tako.
29.	junija je francoski vnanji urad poslal čehoslovaškemu narodnemu svetu, kateremu načeluje prof. Masaryk, noto, v kateri „francoska vlada prizna pravo čehoslovaškega naroda do neodvisnosti, in prizna čehoslovaški narodni svet kot prvo stopinjo za bodočo češko vlado.“ Nadalje obljublja, „da bo francoska vlada zastavila ves svoj vpliv, da se uresničijo zahteve češkega naroda po neodvisni češkoslovaški državi.“
Slično izjavo je podala angleška vlada 1. jul. in ameriška vlada 2. julija
30.	junija je bila sklenjena pogodba tudi z laško vlado; prvi član te pogodbe se glasi:
Postave, katere sklene češkoslovaški narodni svet, stopijo v Italiji v veljavo na dan objavljenja v „Gazetta Ufficiale delConsiglio nazionale Czeco-slovaco.*
Iz istega člena pogodbe je razvidno, da ima čehoslovaški narodni svet pri laški vladi svojega akreditiranega zastopnika !
V 10 delih pogodbe je natančno določeno pravno stališče civilnih in vojaških oseb čeho-slovaške narodnostni.
S sličnimi pogodbami je antanta priznala čehoslovaški narodni svet kot mednaroden faktor, kar je v mednarodnem pravu nekaj čisto novega.
Potem pa jiadaijuje dopisnik: Na kakšnem stališču stoje Čehi v Avstriji, o tem danes ni dvoma._ V imenu češkega Svaza je izjavil dr. Stransky, da stoje Čehi na strani aliirancev. Ko so 14. julija na francoski narodni praznik češke čete prvič nastopile oficielno v Parizu, je izdal dr. Kramar proklamacijo na češko ljudstvo, kjer pravi, „da bo dosedanja politična smer še za v bodoče merodajna.“ V poslanici pa, katero so prinesli iz Češkega in katero so francoski listi objavili, izrekajo zahvalo češkega naroda vsem, ki se bore v Sibiriji, v Franciji in v Italiji za svobodo domovine.“
Da delajo češki (in tudi naši) emigrantje tam zunaj samo v smislu ene stranke, namreč svoje radikalne, in da tudi antanto informirajo o avstrijskih zadevah le v tisti luči v kateri oni sami vse gledajo, je jasno. Na podlagi zidajo svoje gradove, katerih pa ne bodo doživeli z lepa. S svojim nastopom svojemu narodu samo škodujejo. Tudi češki problem ne bo rešen od zunaj, na diktat, ampak treba ga bo rešiti na podlagi sporazuma z ustavnimi avstrijskimi činitelji, ki še niso mrtvi!
Iz naših listov.
„Naprej“ zahteva (po „Arbeiter Zeitung“-!) naj tudi kmetje nekoliko trpe vsled podraženja kruha in moke. Zahteva, da plačajo kmetje za vsako dovoljenje za mletev žita za gotovo količino žita določen znesek.
„Slov. Narod“ priobčuje podrobno poročilo o skupščini družbe sv. Cirila in Metoda.
„Slovenec“ se bavi JF oportunistično politiko dr. Rybara. Ne obsoja in ne pritrjuje. Pri-pozna, da je „oportunizem“ včasih potreben, ker pa zagovarja sam načelno opozicijo, zato gre beseda težko iz ust.
Po domovini.
Wilson s Kamna — proti dr. Šušteršiču. V sobotnem „Slovencu“ je pl. Šuklje zopet kva-ražugonil. Pogreval je silno staro zelje, ki niti v današnih časih ne bo nikomur več teknilo, namreč nakup novega pohištva za deželni dvorec. Kdor se zanima za stvar, naj vpraša sluge v deželnem dvorcu, kakšno pohištvo in opravo je zapustil svojemu nasledniku nihče drugi kakor pl. Šuklje! Ti bodo znali vsakemu prav drastično razložiti, zakaj je bila nabava nove oprave potrebna. Sicer pa je vedno navada, da kadar zapusti kaka stara stranka stanovanje, da se stanovanje očedj. Tudi je bila nabava nove oprave koristna. Če je ne bi bil nabavil dež. glavar takrat, in sicer poštene in solidne, bi jo bilo treba nabaviti danes. Vprašamo pa sedaj: Kedaj je bilo pohištvo cenejše — pred 10. ali 15. leti ali danes? Obsodbe vreden bi bil sedanji dež. glavar le, če bi bil naročil opravo na deželne stroške za sebe in jo dal v svoje privatno stanovanje. Oprava pa stoji v deželnem dvorcu in bo na razpolago vsakokratnemu dež. glavarju, mogoče celo pl. Šukljetu. Kadar bo postal zopet dež. glavar ali pa — komisar.
Pismeni dogovor med Poljaki, Cehi in Jugoslovani. „Neue Lemberger Ztg.“ priobčuje iz slovanskih krogov sledeče obvestilo: Nedavno se je vršila konferenca poljskih, čeških in jugoslovanskih poslancev, ki je dovedla do pozitiv-. nega rezultata v obliki pismene deklaracije. Ta deklaracija potrjuje uvodoma solidarnost slovanskih narodov v Avstriji s sledečimi besedami: Združeni v veliki misli samoodločbe narodov, v želji po neodvisnosti in svobodi, sledeči ukazu bratske solidarnosti, in prepričani, da bojo dosegli svoje skupne cilje le s skupnim delom, sklenejo zastopniki Poljakov, Čehov, Slovakov in Jugoslovanov v trenutku današnjega svetovjiega preobrata ustanoviti trajno, z ničemer ločljivo zvezo treh slovanskih narodov, in sicer poljskega, češkoslovaškega in jugoslovanskega.
Ustanovitev „Narodnega sveta“ v Ljubljani. Dne 16. avgusta se bo konštituiral v Ljubljani „Narodni svet“. Vseslovensko Ljudsko
Stranko bo zastopalo 18 delegatov izmed 52. To razmerje razkriva politično mizerijo nekdaj tako močne V. L. S. v vsej goloti. V čegave roke je prešlo vodstvo slovenske politike?
Družba sv. Cirila in Metoda je imela včeraj v Narodnem domu v Ljubljani svojo XXIX. redno veliko skupščino. Družba je oskrbovala koncem minulega šolskega leta 15 vrtcev, ki jih je obiskovalo 1060 otrok. V Trstu je letos družba imela 46 ljudskošolskih oddelkov z 2157 otroci. V Trstu je bilo zaposlenih 57 učnih moči. V Gorici je šolski pouk uničila vojna. Družbino šolsko poslopje na Blanči je razvalina. V Št. Rupertu pri Velikovcu je bilo v narodni šoli koncem šolskega leta 139 otrok, na Muti 90. Poročilo toži, da je navdušenje za Družbo posebno padlo v Ljubljani, v zadnjih dveh letih je Ljubljano nadkrilila z dvakrat večjim zneskom celo Vrhnika. Tej opazki v poročilu smo se zelo čudili. Kričanja po cestah je bilo v Ljubljani zadnja leta vendar dovolj. Blagajnikovo poročilo izkazuje, da je znašala koncem 1. 1917 čista imovina družbe 1 229.920 K 23 vin., ki je pa večinoma naložena v posestvih. Leta 1917 so znašali prejemki družbe 183.160 K 74 vin., stroški pa 188.188 K 94 vin. Pri volitvah v odbor so bili izvoljeni izključno samo pristaši Jugoslovanske Demokratske Stranke. Družba ostane torej še nadalje liberalna strankarska postojanka. Društvenega predsednika Andreja Senekoviča je skupščina izvolila za častnega člana. Da se bo vršila 29. skupščina Cinl-Metodove družbe v nedeljo 11. avgusta v Ljubljani, to smo posneli iz pozdravnega uvodnika v sobotnem „Sl. Narodu“. „Slovenec“ ni omenil zborovanja niti v soboto, niti pondeljek ne z besedico.
Obnavljanje Gorice. O obnavljanju Gorice opisuje „Edinost“ žalostno sliko. Čujmo, kaj pravi: „Da, res, ulice so počiščene, od južnega kolodvora do državnega že celo vozi električni tramvaj z elegantnimi vozovi, kakor jih menda ni takih v vsej Avstriji; odprtih je tudi že več trgovin, cel kup takšnih, ki prodajajo — razglednice; vrnilo se je v mesto tudi že več obrtnikov, predvsem gostilničarjev, vrnile so se državne in cerkvene oblasti, nastanila sta se v mestu celo tudi namestništveni oddelek za obnovo in podružnica vojnokreditnega zavoda za južno ozem lje: marsikaj je prišlo v Gorico, celo tudi marsikaj takega, česar bi ne bilo nikdar treba, prišla pa menda ni v Gorico in menda tudi še ne pride tako kmalu edino le — sposobnost z resnično voljo za obnovljanje, vkljub vsem odlikovanjem, ki si jih pridobivajo nekateri ljudje s tem, da vodijo vplivne osebe po tistih krajih, ki jih sploh ni bilo treba obnavljati. V Gorici se do danes še ni popravila niti ena stavba, ki je bila le količkaj bolj poškodovana, pa naj bi bila še tako nujno potrebna za prebivalstvo. Za urade se seveda skrbi, a vojaštvo ima zasedena vsa dobro ohranjena poslopja.
Mizerija s stanovanji. Stanovanjske razmere v Ljubljani so postale sktgjno neugodne. Okolo 180 strank je brez stanovanja. Največji krivec pri tem je občina, ki se nikoli ni brigala za pomnoženje stanovanj, razen tega pa tudi sedanje razmere. V tem oziru treba pač, da napravi občina prav radikalne korake, da vsaj nekoliko odpomore neznosnim razmeram.
Civilno prebivalstvo in dezerterji. Pripetili so se slučaji, da pomagajo svojci in znanci vojakom pri dezertacijah, nadalje, da se samovoljno odstranijo ali si neposredno podaljšajo dopust. Pogosto se zgodi, da svojci in znanci nagovarjajo vojake k takim prestopkom, da jih skrivajo, pred pogonom pravočasno opozore ali spravljajo na varno. Prebivalstvo se tedaj - opozarja, da je tako ravnanje združeno s kazenskimi posledicami, in obenem poziva, da pomagajo javnim organom pri izsledovanju dezerterjev. Na-pram oseb°.m, ki pripomorejo do dezertacije, se bo vbodoče brezobzirno postopalo z vso strogostjo. Tudi se svetuje prebivalstvu v njegovem lastnem interesu kar najnujnejše, da se vzdrži vsakega vmešavanja v vojaške uradne stvari, in se svari pred uporom proti stražam, patruljam itd. kar najresneje, ker,imajo vojaška poveljstva ukaz, kar najostreje in brezobzirno ravnati z dezerterji in osebami, ki se protivijo odredbam straže, patrulje itd.
Okrajne šolske nadzornike podržavijo. Naučni odsek državne zbornice je sklenil, da se podržavijo vsi okrajni šolski nadzorniki. Nadzorniki iz ljudskošolskega učiteljstva se uvrste v 8. činovni razred, za nadzornike, ki so dovršili visokošolske študije pa velja pravilnik za srednješolsko ali visokošolsko učiteljstvo. Tri petine nadzornikov pride vendar v 7. činovni razred.
Amnestija za uradnike. „Reichspost“ poroča iz uradniških krogov, da je pričakovati skorajšnje amnestije za državne uradnike, ki so jih zadele iz izvestnih vzrokov disciplinarne kazni ali so še v preiskavi. Gre v prvi vrsti za uradnike v obmejnih, pokrajinah.
Iz deželnega muzeja. V četrtek, dne 15. avgusta (praznik M. B ) bo deželni muzej za brezplačen poset odprt dopoldne od 10. do 12. ure, popoldne pa bo zaprt.
Znak enoletnih prostovoljcev pri vojnih ujetnikih. Vojno ministrstvo je odredilo, da smejo okrajna dopojnilna poveljstva tudi vojakom v vojnem ujetništvu kakor tudi iz vojnega ujetništva vrnivšim se vojaškim osebam priznati enoletni prostovoljski znak za čas vojne pod obstoječimi pogoji, ako niso sami vzrok, da so bili ujeti, ozir. če se pri vrnivših ujetnikih more njih stališče ob času zajema zadostno opravičiti.
. Darila vojnim ujetnikom v Italiji, Franciji in Angliji. Kakor poroča švicarski Rdeži križ, oddelek Pro Captivis, v Bernu, mora isti potom svoje podružnice v. Barceloni pošiljati našim, vojnim in civilnim ujetnikom zdaj tudi obleko in obutev. Pri tem pridejo sledeče vrste oblek v poštev: „A. I.“ 1 obleka iz slabše bombaževine, cena 45 K; „Al II.“ 1 obleka iz bombaževine za 90 K; „Čevlji“ („Schuhe“) 1 par čevljev, golenice iz sukna, za 60 K.
Nova domača zavarovalnica. „Wiener Zeitung“ objavlja, da je ministrstvo za notranje stvari, sporazumno s soudeleženimi ministrstvi, dovolilo Jadranski banki v Trstu ustanovitev del-
niške družbe pod naslovom „Atlanta, zavarovalna družba v Trstu“ in potrdilo pravila nove družbe.
Revizija strank. Ker se je izselilo iz Ljubljane prece’šnje število strank in dijakov, ne da bi jih stranke ali hišni gospodarji odglasili, se bo vršila v kratkem revizija vseh strank, ki so vpisane pri krušnih komisijah.
Odlikovanje za samaritansko delo. Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje z meči je podelil cesar v priznanje izvrstnega in požrtvovalnega delovanja v sanitetni službi kakor tudi v priznanje junaštva pred sovražnikom prostovoljni bolniški strežnici v rezervni bolnici „Kremsier“ v Kamniku Leopoldini von Khloyber iz Gorice. Odlikovana je bila nadalje gdč. Vera Gregorič, hči primarija dr. V- Gregoriča v Ljubljani z zlatim križem na traku hrabrostne svetinje za požrtvovalno službovanje kot strežnica v vojaški bolnici.
Upokojena je začasno učiteljica na ljudski šoli v Ribnici Viljemina Beninger.
Malo malin je letos na Štajerskem, dočim je bila lanska letina ugodna. Tudi pri nas na Kranjskem je letos manj malin; seveda so cene na ljubjanskem trgu razmerne.
Nov sneg je koncem preteklega tedna zapadel Karavanke.
Padel je 15, junija na Piavi aktivni nadporočnik Ernst Petrič, preje uradnik Ljubljanske kreditne banke.
Ovčje meso kg po 26 K. Mesarska zadruga v Beljaku je dobila iz inozemstva ovce in prodajala v sporazumu z mestno občino ovčje meso brez kart po 26 K kilogram.
Ustreljen lovec. Iz Pliberka na Koroškem se poroča, da so našli nadzorovalnega lovca grofa Thurna, Franca Urbača, v Obojnikovem gozdu v občini Bela ustreljenega; poleg trupla je ležala njegova dvocevka in klobuk. Najbrž so ga ustrelili divji lovci.
Smrt. Umrla je v nedeljo zjutraj gospa Ivana Češnovar. Pogreb se je vršil včeraj iz Hilšerjeve ulice 3. na pokopališče na Viču. — Umrla je so proga magistralnega svetnika gospa Marija Semen roj. Franz, stara 39 let. — V Gradcu je umrl vseučiliški profesor dr. Müller.
Nenadoma je umrl 9. t. m. Franc Tratnik na Lutrškem selu župnije Št. Peter pri Novem mestu. Pokojni je bil več let občinski odbornik in član nadzorstva tamošnje hranilnice in posojilnice. Značajni pokojnik je slovel daleč na okrog po svoji možatosti in vzornem gospodarstvu.
Ubil se je na Možaklji nad Jesenicami na lovu adjunkt državne železnice Smital, doma iz Moravske. Padel je preko pet metrov visoke skale. Bil je takoj mrtev.
Ogenj. Na Laščah pri Žužemberku je v noči od sobote na nedeljo pogorel kozolec-dvojak posestnice Neže Blatnik. Kozolec je imel 6 oken ter je bil natlačen sušečega se žita in več tisoč kilogramov krme v podstrešju. Škoda je zelo velika, zavarovalnina neznatna. Ker je stal kozolec blizu drugega poslopja, je prava sreča, da ni bilo vreme vetrovno, drugače bi neizogibno zapadla ognju cela vas. Zažgala je skoraj gotovo zlobna roka.
Vagon sena zgorel. V nedeljo je pričel goreti na progi med Verdom in Logatcem vagon sena. Najbrže ga je užgaia iskra iz lokomotive. Vagon so pripeljali na postajo Verd, kjer je gorel s plamenom še pozno po noči. S senom je zgorel tudi vagon.
Ponarejale! listin. Pri nekem sedemnajstletnem fantu je našla tržaška policija cel kup raznih štampilij, s katerimi je mogoče ponarejati vse mogoče oblastvene listine. S celo stvarjo je menda v zvezi tudi vo'ak Sregut, 97. p. p., katerega so tudi aretirali.
Osupiljena detomora. 25-letna Angela Ostrožnik iz Lokrovca pri Celju je bila izročena celjski sodniji, ker je osumljena detomora.
Za federalizacijo Av-- strlie.
Pod naslovom: Der einzige Ausweg (edina rešitev) piše nemškoliberalni poslanec Zenker v „Berliner Tagblatt“: „Večina avstrijskih narodov je trdno odločena, da ne prestopi v mirno dobo v okovali birokratskega centralizma. Nespametna je trditev, da v avstrijskem parlamentu ni večine. Večina je tu, toda ta stoji v pošteni opoziciji proti sedanji obliki države, ne proti državi. Za birokratsko-centralistično državno obliko se ogreva-samo kakih 150 nacijonalno-klerikalnih Nemcev, ker pričakujejo od te oblike nemško hegemonijo. Demokratični Nemci pa zagovarjajo z drugimi narodnostmi vred demokratično, federalistično Avstrijo. Merodajni krogi in vlada simpatizirajo z nemško-nacijonalno-klerikalno strujo, s čimer potiskajo nenemške narode vedno bolj v opozicijo. Na drugi strani pa hoče vlada parlament. Zato nastane problem: Kako vladati parlamentarnim potom z manjšino proti večini ?
Tega problema ne more rešiti nobena vlada, in vsi poskusi, obnoviti centralistično Avstrijo, se morajo izjaloviti. Edino sredstvo, kako bi se dal doseči notranji mir, je sporazum od naroda do naroda na podlagi samoodločbe. Kakor hitro priznajo vsi narodi Avstrije, da nočejo nič druzega kakor svojo samoodločbo v skupni državi, je takoj dana skupna pozitivna podlaga za daljne razprave.
Te razprave bi morale obsegati za enkrat le dve točki: Določitev teritorijalnih mej in pa določitev bodočih državnih skupnostij. Rešitev prvega vprašanja ne bi bila posebno težka (najtežja! op. ured), ker je na tem polju nabranega veliko gradiva. Vprašanje združitve v Avstriji bivajočih Čehoslovakov, Poljakov, Ukrajincev in Jugoslovanov s pripadniki teh narodnostij, ki žive v drugih državah, bi bilo treba pustiti za enkrat v nemar, ker se gre samo za notranji avstrijski problem, čegar rešitev v federativnem smislu za bodočo združitev teh narodov ne bi bila nikak slab prejudic, ampak bi isto pospeševalo.
Določitev skupnih državnih potreb bi bilo treba prepustitiv svobodnemu sporazumu narodov. Le tedaj, če se narodi prostovoljno izreko za skupno državo, bo vsaka iredenta nemogoča. V tej točki se mora politika opirati na narodno
psihologijo. Čc hočemo, da smatrajo avstrijski narodi .Avstrijo kot lasten dom in lastno hišo, potem jim moramo dovoliti, da si skupno hišo po svojem okusu urede.
Kar ni dižavna skupnost ali državna potreba, lahko prepustimo brez skrbi avtonomiji narodov. Moč nove države bi bila v primeri z današnjo pač nekaj omejena, a ne oslabljena, temveč ojačena in okrepljena.
Praktično bi se dala obnovitev izvesti tako: Imeti bi morali vlado, ki ne bi slonela preveč na starih tradicijah. Ta bi morala začeti pogajanja z narodi. Istočasno bi morala krona proglasiti samoodločbo narodov v svečani obliki. Provizorične narodne svete bi morali priznati kot edino prave narodne zastopnike. To priznanje bi se dalo doseči potom zakonodaje ali pa s cesarskim patentom. Narodni Sveti bi potem poslali delegate v nagodbeni kongres, ki bi določal o teritorijalnih mejah in skupnih državnih točkah. Kadar bi kongres rešil ta vprašanja, bi jih proglasil parlament za osnovni zakon nove države. Nato bi se morale razpisati nove volitve in novi parlament bi dal ustavo novi zvezni državi. Temu bi sledila volitev zveznega sveta in upostavitev zvezne vlade.
To reformo bi bilo treba izvesti še pred mirovnim sklepom, ker bi tako vzeli svojim sovražnikom povod za nadaljevanje vojske. Tako preurejena Avstrija bi bila eden najodličnejših korakov v dosego miru. Federativna Avstrija bi prisilila tudi Ogrsko do rešitve -narodnostnega vp.ašanja in tako bi padel vir vsega zla, — dualizem.
Tako Zenker. Mnogo dobrega in pametnega, mnogo pa tudi problematičnega, kar nam svetuje. Eno pametno misel ima, ker namreč uvidi, da je vsaka reforma izvedljiva le v sporazumu in s sodelovanjem z ustavnimi faktorji, drugič pa, da .ujedinjenje Čehov, Poljakov in Jugoslovanov ni izvedljivo takoj, skokoma, ampak da je za enkrat treba biti zadovoljen s tem, kar se da v danih razmerah doseči. Ko bi pridigoval pri nas svojo metodo, bi mu rekli seveda etapar in narodni izdajalec.
Zanimivo je, da čitamo ravno v nemških listih iz rajha vedno in vedno članke o federalizaciji Avstrije, dočim avstrijsko-nemško časopisje z malimi izjemami doslej noče nič vedeti o tem.
Drobiž.
Razkol med angleško vlado in delavstvom.
Curih, 12. avgusta. Lyonski listi objavljajo londonsko poročilo o možnosti, da nastane med vlado in delavsko stranko („labom“) nov razkol. Krivo bo razkola tudi, ker se Lloyd George brani izdati potne liste za mednarodno konferenco. Kongres delavske stranke se je enoglasno zavaroval proti ravnanju Lloyda Georgea.
Brambni zakon na Poljskem.
Varšava, 11. avgusta. Poljski listi poročajo, da je vojaški odsek državnega sveta sprejel načrt brambnega zakona. 2- sept. pride predloga pred plenum drž. sveta. Politični krogi]se jnenijo, da bo medstrankarska zveza glasovala proti predlogi, ker njena odločitev in ugotovitev rekrutnega kontingenta ne spada v kompetenco drž. sveta, temveč pred poljski deželni zbor.
Kandidat za finski prestol.
Helslngfors, 12. avgusta. Finski deželni zbor je bil včeraj odgoden, ko je sklenil, da bodi vladi naročeno, da poišče kandidata za kraljevski prestol in se ž njim pogaja.
Malvy v pregnanstvu.
Madrid, 11. avgusta. Malvy je došeLv San Sebastian.
Nov nadškof v Solnogradu.
Solnograd, 12. avgusta. Nadškofom v Solnogradu namesto umrlega dr. Kaltnerja je izvolil kapitelj dr. Riederja. Dr. Rieder je izvolitev sprejel.
Kolera v Petrogradu.
Bern, 12. avgusta. V Petrogradu so meseca julija našteli 4614 slučajev kolere.
Hazardlrall so.
Budimpešta, 12. avgusta. Vinski trgovec Samuel Weinheber je javil policiji, da je pri hazardu izgubil 50.000, njegov brat Bernard pa 100.000 kron. Policija je dognala, da so hazar-dirale zelo znane osebnosti.
Požar v tvornici.
Dunaj, 11. avgusta. Na kompleksu tvornice za konserve bratov Wetzler je buknil silen požar, ki je uničil nekaj zgradb. Škode je nad miljen kron.
Zaloga finančnega svetnika.
Budimpešta, 12. avgusta. Finančnega svetnika Biedelskega v Stolnem Belem gradu so kaznovali z veliko globo, ker so našli pri njem skrito zalogo moke, žita, mila in tobaka.
Zaplenjena živila.
Budimpešta, 12. avgusta. Na parniku „Sofie“ donavske parobrodne družbe, ki je davi nameraval odpluti na Dunaj, so našli osem stotov masti, več sto jajec in 8 stotov moke in žita. Oblast je živila zaplenila. Ker ni bilo mogoče izvedeti, kdo je lastnik živil, je urad za prehrano uvedel preiskave proti celi posadki.
Troje brezmesnih dni.
Dunaj, 12. avgusta. Odredba v jutrišnjem uradnem listu določa zopetno uvedbo treh brezmesnih dni v tednu. Odredba stopi v veljavo z 19. avgustom.
Prebiranj ne bo.
Dunaj, 12. avgusta. Kor. urad zaznava od merodajne strani, da so neresnična baje dobro poučenega mesta razširjena poročila o ponovnem prebiranju letnikov 1896 do 1876 v jeseni.