OBZORNIK.
Stanko Lapajne.
Po daljši bolezni je izdihnil dne 14. novembra 1941 vseuč. profesor dr. Stanko Lapajne in se pridružil v onstranstvu Kušeju in Dolencu. Staro ustno izročilo, da pobira smrt hkrati vedno po trojico, se je sicer izpolnilo, pa letopisi slovenskega pravoznaustva so zaznamovali preteklo leto kot posebno črno. V teh bo stalo Lapajnetovo ime kot posebno bleščeče, izguba zato tem bolj huda.
Profesor Lapajne se je rodil 11. julija 1878 v Ljutomeru, končal srednjo šolo v Ljubljani (1896.), študiral na pravnih fakultetah v Gradcu in Pragi, nato pa vstopil (1900.) v prakso pri sodišču, ki jo je nadaljeval kot odvetniški kandidat v Novem mestu, Ptuju in končno na Dunaju. Tu ga je haaški dogovor o zakonskem pravu izpodbudil za proučevanje problemov iz mednarodnega zasebnega prava. Znanje v tej pravni panogi je izpopolnjeval s študijem v Parizu, kamor je odšel jeseni 1907. s potovalno ustanovo naučnega ministrstva. Naslednje leto se je vrnil odtam, se naselil stalno na Dunaju in vodil lastno odvetniško pisarno, vzdrževal pa obenem živahne stike s tamošnjo slovensko naselbino. V dunajskih časih so mu dozorele tudi prve tri pravne razprave, ki so izšle vse v Slovenskem Pravniku. Z zadnjo izmed njih (1.1910.) se je lotil tudi predmeta iz mednarodnega zasebnega prava, obravnavala je vpliv gori imenovanega haaškega dogovora iz 1. 1902. na avstrijsko zakonsko pravo, čeprav Avstrija dogovora ni uzakonila.
" Milostna prošnja ima za posledico, da se do njeine rešitve izvršitev smrtne kazni odloži. Vendar pa je možna in dopustna vložitev prošnje za pomilostitev tudi v ostalih primerih, ko se izreče le kazen na prostosti. Čeprav vojaška kazenska zakonika o tem ne določata ničesar, moramo vendar smatrati, da je postopek za dosego posamične pomilostitve po občih pravnih določbah dopusten na čigar koli prošnjo in to celo tiidi brez posredovanja sodišč.
52 Stanko Lapajne.
Leta 1918. je dalo Lapajnetu. ki se je preselil že prej (1917.) s pisarno v Krško, priložnosti, da je pokazal, kako naglo se je uinel poglobiti v pravno stanje, ki so ga povzročile nove državne tvorbe. Nastala je razprava ..Kolizijske norme civilnega med-pokrajinskega pra\a v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev", priobčena pozneje v Zborniku znanstvenih razprav I. Kot priznanje mu je prinesla habilitacijo na Ijubljiinski pravni fakulteti. Na tej je pričel predavati kot hon. nastavnik koj ob njeni ustanovitvi, kot redni profesor za obče državljansko, meddržavno zasebno in kazensko pravo ji je pripadal od 27. avgusta 1920 dalje. Znanstveno snovanje ga je prevzelo tedaj popolnoma, bil je neumorno delaven in zelo plodovit pisatelj, dokler ga ni pričela ovirati bolezen. Delo na fakulteti mu je dalo smer za bodoča raziskavanja, ki so obsegala vidno dve veliki pravni veji, mednarodno zasebno in obče državljansko pravo. Napisal je pozornost vzbujajoče število daljših in krajših razprav, pokazal v njih na nove izsledke, pa storil z mnogimi neoporečno zaslugo tudi praktičnemu pravosodstvu.
Prej kot v desetih letih je Lapajne zgraidil lastno stavbo sistema mednarodnega zasebnega prava z vsemi stranskimi strokami. V številnih razpravah je preiskaval posamezna načelna vprašanja, obdelal zlasti zadevne haaške dogovore. Zanemarjal ni pri tem nič manj važnega medpokrajinskega prava, ki je bilo manj raziskano in manj znano, pa je v domači praksi potrebovalo dokaj več teoretičnih smernic in migljajev za pravilno uporabo. Predvsem Pravni Vestnik. Slovenski Pravnik in Zbornik znanstvenih razprav so sprejemali in priobčevali javnosti njegove tehtne izsledke. V tej dobi je zamislil tudi — kot prvi — t. zv. obči del k mednarodnemu zasebnemu pravu (Zbornik IV). ki z nekaterimi sprememibami. delOma okrajšavami, deloma po-ninožitvami tvori prvi oddelek njegovega sistema. V tem. na-zvanem ..Mednarodno in medpokrajinsko zasebno pravo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s pravnimi granami-posestri-mami", je strnil v zaokroženo celoto vsa dotlejšnja raziskavanja. pokazal vso problematiko mednarodnih in medpokrajinskih za-sebnopravnih vprašanj, to na podlagi domačega prava. Postavil je s knjigo čvrst temelj, na katerega se bodo morali opirati in ki se bodo nanj vračali vsi, ki bodo gradili na tem poprišču dalje.
Lapajnetov^o delovanje v tej panogi tudi po vidnem uspehu, ki mu ga je prinesel sistem, ni popustilo. Večinoma v inozemskih časopisih je priobčeval skoro vsakoletno nove izsledke in pripombe o najvažnejših spornih točkah. Najix>membnejši prispevek te dobe je referat za bratislavs'ki pravniški kongres (I. 1955.). Naslanjajoč se na ix)ljski zakon iz 1. 1926.. ki ga imenuje najpopolnejši kodeks mednarodnega zasebnega pra\a \ Evropi, in na
Stanko Lapajne. 58
češkoslovaški načrt za državljanski zakonik, objavlja kritiko obeh in podaja svoj načrt takega kodeksa (Izenačenje mednarodnega privatnega in procesnega prava v slovanskih državah, priloženo Slov. Pravniku 1935, št. 5—6).
Vštric tega se je razvijalo Lapajnetovo delovanje na prostranem torišču občega državljanskega prava. Tu so ga zanimala predvsem vprašanja o posesti, zastaranju, privlačevalo ga je v vsej obsežnosti odškodninsko pravo, v dokaj ozki zvezi s tem kondikcije in reparacije civilnega prava. Pri tem se ni omejil samo na razlago veljavnega prava, trudil se je najti nadaljnjo razvojno smer, iskal je vselej najustreznejše mesto v zakonu, kjer naj bi bile zadevne določbe uvrščene. Neoporečen, znanstveno utemeljen sistem mu ni dajal le jamstva za pravilno razlago in uporabo zakona, poleg boljše rešitve posameznega vprašanja mu je pomenil prav tako zagotovilo pravnega napredka, kakor je bil prepričan, da je slaba sistematika ovira za pravno disciplino in znanstveno delovanje. Njegova prizadevanja okoli problemov državljanskega prava so rodila mnogo uspehov. V znatni meri se je okoristila z njimi sodna praksa, ki so ji obravnavanja nekaterih težjih vprašcinj posebno dobro došla. Z nemajhnim veseljem so sprejeli praktiki in teoretiki tudi oba pregleda zakonodaje o zasebnem pravu.
Doba, ki je v nji deloval Lapajne, je bila v znamenju priprav za zenačenje občega državljanskega prava. Vprašanje je stopilo v odločilno stopnjo, ko je zahtevalo ministrstvo pravde mnenja o izdelanem predhodnem načrtu za državljanski zakonik. Profesor Lapajne, ki je že v prejšnjih delih dal mnogo pobud za zenačenje zakonika, nastopil dvakrat tudi kot referent na pravniških kongresih v Beogradu in Sarajevu, je izdelal za fakulteto obširno mnenje. To predstavlja drugo veliko njegovo delo, ki se ozira hkrati na najnovejše zakonike in zakonske načrte. V njem je obdelanih prvih 842 paragrafov razen §§ 105 do 175. To mnenje je z drugimi vred. ki so obenem izhajala kot priloga Slovenskega Pravnika, nudilo oporo za Pravnikove diskusije o istem zakonskem načrtu. Bil je na teh diskusijskih sestankih tudi glavni poročevalec o načrtu. Lapajne je pozneje obdelal tudi še ostalo tvarino načrta in jo v odlomkih deloma priobčil v Zborniku.
Obilica znanstvenega dela Lapajneta ni odvračala, da ne bi posvečal skrbi tudi pravni fakulteti in slušateljem. Kot dekan je zamislil idejo „Društva prijateljev juridične fakultete", ki omogoča, da prihaja Zbornik znanstvenih razprav v široke pravniške kroge. Najlepše knjige je podaril seminarju za mednarodno zasebno pravo, mnogo drugih vseučiliški knjižnici. Še ko je bil na Dunaju, je z vzgledno požrtvovalnosto opravljal blagajni.5ke
posle pri društvu za podpiranje slovenskih visokošolcev. Svojim slušateljem je s pregledovanjem učnih pripoinočko\ skušal lajšati študij. Bil je pri njih prav posebno priljubljen in ne bodo ga pozabili tako hitro. Še trajneje bo ostal v spominu onih. ki se bodo koristili z bogato znanstveno zapuščino njegovih del. Ta ne bodo tako kmalo izčrpana, predstavljajo prelepo zakladnico novih misli.
Čast in slava Stanku Lapajnetu! ^j. r^j^jj gajovic.