Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 109.
v LJUBLJANI, torek, 18. maja 1926.
Posamezna številka Din 1'—.
LETO III
NARODNI DNEVNIK
Izhaja vsak dan opoldne, kviemSi nedeli in praznikov.
naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA STE V. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamki, za odgovor.
liaeun pri poštnem ček. uradu štev. 13.683.
Stara vlada.
Ko je bila po korupcijski 'debati izglasovana vladi nezaupnica in ko je skup-sprejela pozitivno antikorapcijsko je vse pričakovalo, da smo v ' ]U^S ^ na pragu novih dogodkov in se Prtcne odločen boj proti korupciji.
j/?,'1 s tem pa je tudi vse pričakovalo, da dobimo novo vlado.
"t- ~ r’.L ,ni J6<xiilo, pa čeprav smo pri-
, dalef’	bil davidovičev-
icielno ponujen vstop v vlado. Če-i’l’aV, ne bi bila vlada, sestavljena iz radikalov, radičevcev in davidovičevcev najbolj idealna, bi bil z njo vendar tako zelo okrepljen demokratični element, da bi pomenila brezdvojben napredek in da bi jo že zaradi tega pozdravili.
Toda pogajanja so se zaradi neodjen-Ijivosti radikalov razbila in dobili smo staro vlade. Le malokdo bo od te rešitve navdušen, razočaranje pa, bo splošno, če bo tudi tretja Uzunoviceva vlada, ki se smatra za definitivno, tako vladala, ko prejšnja Pašičeva. Zakaj ni v tem zlo, če je ostala zunanja slika vlade neizpre-nienjena, zlo postane šele tedaj, če bo vladalo v vladi takšno mrtvilo, kakor te-daj, ko je načeloval vladi stari Pašič.
Z visokim proračunom je dobila vlada °d ljudstva vse, kar ljudstvo sploh dati more. Kdaj pa bo ljudstvo tako srečno, da bo moglo reči, da je tudi vlada ljud-kar je mogla? Kdaj bodo Tjene vs» občinske avtonomije, l ri	vlada	s stanovanjsko akcijo,
kdaj dobimo ze tolikrat obljubljeno iz enačenje zakonov in kako se bo zaklju čila velika protikorupcijska akcija?
f mnogo drugih vprašanj »tavi ljudstvo vladi in „a ta vprašanja pričakuje ljudstvo skorajšen in zadovo-ji\ odgovor. In če tega odgovora ne do-’ Potem se naj vlada tudi ne čudi, če postajajo nezadovoljni elementi zopet močnejši in če so pri občinskih volitvah v Dalmaciji komunisti napredovali Nedelo vlade je najmočnejši argument za nezadovoljstvo, iz katerega črpajo vse ekstremne stranke svojo silo.
Slovenski listi pišejo, da pomeni nova vlada popolno kapitulacijo radičevcev.
l ez aje morda tem listom prav. Toda nase mnenje je, da nimajo vladni radikali prav nobenega vzlx>Ua za tnulnf.
Notranji boj v radikalni stranki še ni dovršen in ne more biti dokončan, Ce vlad lli radikali ne krenejo na novo pot. ne' šitev krize dokazuje, da so ostali vladni radikali na stari poti in pri starih metodah. Da pa je1 ta pot napačna, je že več ko enkrat dokazano in zato je naše globoko prepričanje, da bo število Jovano-do V7uj-Ur' tem boli raslo, čim bolj bo-Sčnf	»dikali	m svoii -■
^	lavno	aB&reUpot
iiova o te"a blišča je treba presojati .v. ' ado. Ce bi bili vladni radikali dolžnosti, bi oni sami sprejeli resolucijo dr. Šibenika in skupini Ljube Jovanoviča bi izvili iz rok najmočnejše 0r°žje'. Tako pa je dobila ta skupina no-v° orožje in razčiščevanje v radikalni stranki se mora nadaljevati. In nadaljevalo se bo tako dolgo, dokler ne bo dokončano. Šele potem pa tudi dobimo ono rešitev, ki jo vsa država želi in ki bo vsemu jugoslovenskemu narodu res v korist.
Do tedaj pa preostane za vse demokrate le ena dolžnost: zbirati čete, da bo v odločilnem trenutku zmaga pripravljena in s tem tudi izvojevana.
JOVANOVIČEV KLUB NARAŠČA. 1.®eo«ra<i, 18. maja. Včeraj je vstopil v jube Jovanoviča tudi še poslanec juio Hadjia iz južnega Banata.
Vlada RR obnovljena.
MESTO PAVLA RADIČA VSTOPIL V VLADO ŠIBENIK.
Beograd, 18. maja. Ker so se razbila pogajanja med demokrati in radikali, ni preostalo drugega, kakor da se napravi sporazum med R in R. V tem pogledu je bilo nekaj sestankov med Preko in Pucljem na eni strani ter med Uzunovicem na drugi strani. Proti večeru je bil dosežen sporazum, da se vzpostavi vlada RR, ki se razlikuje od prejšnje le v tem, da pride na mesto Pavla Radiča dr. Stanko Šibenik.
Ob pol 9. zvečer je odšel Uzunovič na dvor in pred tem izjavil, da gre h kralju in mu predloži bilanco današnjega dne. Na dvoru je ostal Uzunovic do 9.20. Poročal je tam kralju o poteku pogajanj, o neuspehu z demokrati in o uspehu z ra-dičevci. Hkrati je predložil kralju v podpis ukaz o ostavki ministra Pavla Radiča in ukaz o postavitvi ministra dr. Šibenika.
Ko je odhajal z dvora, je Uzunovic izjavil no vinarjem:- Pri prečiščevanju situacije se je pokazalo, da je bilo glasovanje od 14. maj rezultat nesporazumlje-nja. To se je dalo ugotoviti takoj po od-glasovanju še v sami narodni skupščini. Takoj drugi dan so to tudi s pristojne strani potrdili. K temu je prišla še izjava predsednika HSS, da sta bila pravzaprav oba predloga za prehod na dnevni red ista in da bi bil lahko sprejet tudi predlog dr. Radonjiča. Sploh, da se situacija ni izpremenila, oziroma da vlada ni izgubila večine. Navzlic vsemu temu je bila dolžnost vlade, da predloži svojo ostavko, predno bi že svet iz takega gla-
sovanja izvajal momentane konsekvence. Takoj pa, ko je bil konzultiran predsednik narodne skupščine, mi je bila dana
naloga, da prej, nego se sprejme ostavka, preučim položaj. Iz rezultata naj bi se videlo, ali je potrebno, da se sprejme ostavka ali ne. Kakor vidite, bo vlada o teh dogodkih obvestila predsedništvo narodne skupščine in čez nekaj dni se bo nadaljevalo delo v narodni skupščini. Dovršili se bodo zakoni in posli, ki so Vam znani. Takrat pa se bomo pogosto videli.
Na vprašnje, ali ostane Pavle Radič v vladi, je Uzunovic odgovoril, da je ostavka sicer preklicana, vendar pa je Pavle Radič iz posebnih razlogov osebne narave predložil ostavko na položaj ministra za agrarno reformo. Njegova ostavka je bila sprejeta in na njegovo mesto pride dr. Šibenik.
Uzunovic je nato odšel v predsedništvo narodne skupščine, kjer sta ga že čakala Pucelj in dr. Šibenik. Dr. Šibenik je bil nato v navzočnosti Uzunoviča in župnika Wagnerja zaprisežen.
Ko je dr. Šibenik odhajal, so mu novinarji čestitali ter ga vprašaji, kdaj prevzame svojo službo. Odgovoril je, da se bo to šele videlo.
Drugi ministri ne bodo zapriseženi, ker njih ostavka ni bila sprejeta. Tudi državni podtajniki ostanejo vsi isti kakor doslej.
Ob 11. je Štefan Radič odpotoval v Zagreb.
Demokrati odbili radikalne zahteve.
Beograd, 18. maja. Včeraj popoldne so se nadaljevali razgovori ob 4. Na razgovor so se sestali radikalni ministri in konferirali. Uzunovic je odšel s te konference, da sprejme delegate, ki so prihajali na razgovore. Nekaj pred 6. sta prišla na razgovor tudi Preka in Pucelj. Do 7. se ni nič vedelo.
S konference radikalnih ministrov je odšel dr. Ninčič ob 4. in pol na dvor, kjer se je mudil do 5. in tričetrt. V imenu Uzunoviča je kralju razložil, kako je z razgovori. Po povratku dr. Ninčiča z dvora je pozval Uzunovic k sebi dr. Kuma-nudija. Ta okolnost, da se razgovarja dr. Kumanudi in ne Ljuba Davidovič, se je ^omentirala tako, da situacija slabo ka-li	Med tem časom so ime-
bilo nreceinH0k,rati sei°' Razpoloženje je včerai ni J, . Izgleda, da demokrati namreč frdp d "'!. vstoPa v vlado. Oni * T^atl Pnfa nf 0d0 V,afili ™dikalov žakomfn l g ga A* glavna ovira v dodusm kx°rT1JK Dem°krati nočejo popustiti nič od svoje zahteve in vztra-
lem	‘a Zak°n sPreime» ™ed-
Demokra^	ifPl°h ni za tak ^on.
s°,zahtevali od Uzunoviča
°f° Tli’ ako Pride d° volilne vlade, v to vlado in da bi volitev
ne izvedli, kakor se je to doslej vedno godilo, samo radikali. Tako se zdi da se je Uzunovičev načrt z demokrati pokvaril. Splošno mnenje je, da ne bo prišlo do vlade z demokrati in tudi ne z muslimani, ker odklanjajo bosanski radikali vsako sodelovanje z njimi.
Ob 7. je prevladalo obče mnenje, da pride zopet do RR vlade. Radikali so trdili, da bo v tej vladi ostal dr. Nikič, ne pa Pavle Radič. Mesto Pavleta Radiča je bilo ponudeno Preki, a ta se je zahvalil za zaupanje. In tako bi naj prevzel mesto ministra za agrarno reformo dr. Šibenik. Med 6. in 7. uro se je opazilo, da je odšel na dvor Miša Trifunovič. Po-
! zneje je izjavil, da je bil samo v marša-latu dvora. Ob 7. je šel k Uzunoviču. Novinarjem je izjavil: Grem k Uzunoviču po odgovor. Ko se vrnem, bom povedal več. Medtem je prišel dr. Kumanudi in izjavil: Vlada še ni odgovorila na naše pogoje. Uzunovič misli, da bo lahko dal odgovor za pol ure.
Sinoči ob 8. je bil predsednik demokratskega kluba dr. Kumanudi sprejet drugikrat od Uzunoviča. Uzunovic mu je povedal, da ne sprejme zahtev demokratov in mu izročil pismo, v katerem obžaluje, da njih pogoji niso mogli biti sprejeti. V pismu je tudi rečeno, da so izjave predsednika vlade* potem prehod na dnevni red po predlogu Radonjiča in motivacija predsednika vlade jasen dokaz, da vlada ne bo skrivala nikogar pred kazensko odgovornostjo in da bo podvze-la zakonite in druge mere za pobijanje korupcije in da zaradi tega ni nikake stvarne potrebe, da bi se zopet bavili s tem vprašanjem. Demokratska stranka je sprejela prehod na dnevni red, predložen od dr. Šibenika, in se izrekla za anketo kot edino po poslovniku določeno pot.
Kumanudi je to pismo nesel v klub in ko je bilo to pismo priobčeno v klubu, je bil prelom definitiven. Uzunoviča so demokrati obvestili, da se ne1 pogajajo več za sestavo vlade.
Ob 8. in pol so bili poklicani novinarji v demokratski klub, kjer je bilo prebrano sporočilo, v katerem se opisuje, kako je prišlo do pogajanj med Uzunovicem in demokrati in kakšne zahteve so stavili demokrati za vstop v vlado. Demokratski klub je zahteval, da vlada javno izjavi: Kazenska preiskava naj se takoj javno izvede, in sicer glede dejanj, ki so navedena v interpelacijah.
Ker Uzunovič teh zahtev ni hotel spre-j jeti, so demokrati naznanili, da so se po-i gajanja razbila.
Popolna izolacija SDS.
Beograd, 18. maja. Politična situacija je še vedno v rokah Uzunoviča, ki mu je poverjen mandat za sestavo vlade, kakor bi se mu zdelo primerno. Govori se, da ima mandat tudi za volilno vlado, ako bi ne imel uspeha s poslovno vlado. Kralj želi, da izginejo z dnevnega reda vsakodnevni konflikti, ki pretresajo politično in gospodarsko življenje.
Opozicija gleda simpatično na akcijo Nikole Uzunoviča. Okolica Ljube Davi-doviča nima nič proti Uzunoviču in je pripravljena z njim delati, zahteva samo, da se sprejmejo nekateri zakoni kot nujni. Najslabše se godi v celi situaciji samostojnim demokratom, ki se ne morejo orientirati, ker jih nihče nič ne kliče in ne vpraša, kakor da bi jih ne bilo. Tolažijo se s tem, da bodo prišli na koncu in da se bodo vsi poskusi izjalovili, oni pa bedo potem tisti, ki bodo rešili situacijo in državo.
S situacijo so nezadovoljni tudi klerikalci, ki jim prav nič ne ugaja postopanje demokratov in muslimanov, ki žele iti v vlado z radikali in z radičevei. Demokrati so za to, da gredo v vlado. Skupina Voje Marinkoviča, Koste Timotije-viča in Koste Kumanudija je postala zelo aktivna in zahteva vstop v vlado, medtem ko stavi skupina Voje Veljkoviea težke zahteve, da bi se onemogočil ta vstop, ker ta skupina ne želi sodelovanja.
Radičevci pristajajo na vse zahteve radikalov. Preka je sporočil Uzunoviču, da se Pavle Radič strinja s tem, da ne ostane nadalje v vladi, ako bi se to zahtevalo. Na njegovo mesto naj bi prišel Preka. Dr. Nikič vodi posebno akcijo in se ne smatra več za člana kluba. Zelo se je opazilo, da je dr. Nikič konferiral s Svetozarjem Pribičevičem in da ima v zadnjem času pogostoma sestanke z ljudmi iz opozicije.
KOMUNISTI V DALMACIJI NAPREDOVALI.
Beograd, 18. maja. Uzunovič, Maksimovič, dr. Ninčič in dr. Srskič so včeraj imeli sestanek, na katerem je Uzunovič poročal o pogajanjih s skupinami, ki naj bi vstopile v vlado. Maksimovič je poročal c volitvah v Dalmaciji. Ministri so izražali svoje nezadovoljstvo nad tem, da so se ojačili komunisti.
ODBITA ZAHTEVA G. PAŠIČA.
Beograd, 18. maja. Na poziv g. Nikole Pašiča, naj oni poslanci, ki so šli za Ljubo Jovanovičem, odlože svoje mandate, so mu ti odgovorili, da mandatov ne odlože, ker jih. tudi niso prejeli agitirajoč v imenu Pašiča. Oni so postali poslanci radikalne stranke zaradi svojega posebnega delovanja med narodom in ostajajo še dalje radikali.
AVITOS POBEGNIL NA POZNANJSKO, KJER PRIPRAVLJA AKCIJO PROTI PILSUDSKEMU.
Praga, 18. maja. Po vesteh, ki so dospele sem, vlada v vsej Poljaki popoln mir. Ni še: znano, kaj bo ukrenil Witos. Pilsudskemu se ni posrečilo internirati Witosa, ki je pobegnil v Poznanj, kjer pripravlja akcijo proti Pilsudskemu.
POLJSKI PARLAMENT SE SESTANE 28. MAJA.
Varšava, 18. maja. Z največjo nape<-tostjo pričakujejo sestanka parlamenta, ki je sklican za 25. t. m. Takrat se bo volil predsednik republike. Sodijo, da bo izvoljen sejmski maršal Rataj.
Pan-Evropa.
Piše A. G. Panevropa in — Rusija.
Rusija je tudi za panevropsko gibanje ena ! izmed petih svetovnih sil. Ali ako je celo ' Jugoslavija strašila z »Obznano« vsakogar, ki bi bil obdolžen ikakdh skrivnih simpatij do Rusije, potem se ne smemo čuditi, ako razvijajo Panevropejci naslednje nazore in mnenja o razmerju do Rusije:
Starogrške razmere so v omogočeni slične evropejskim. Grki so bili .politiški razcepljeni, ali v eno kulturno enoto so jih družili: jezik, vera, historiško-mitiške tradicije, skupili narodni epos, olimpijske igre, amfikcijone in misterije. Ta nadarjeni narod pa je bil politiški slep. Sparta, Atena in Tebe so se neprestano teple med sabo za hegemonijo. Perzijske vojne so jih počasno združile v skupni obrambi, ali potem so se mesarili v peleponeški vojni, uničili so grško kulturo In gospodarstvo. Spartanci niso dolgo triumfi rali, Thra«ybulos je Atene sicer osvobodil, ali hegemonijo so zadobili Tebanci po uspe-
li	ih Epaminondasa in Pelopidasa. Ali tudi »slava Tebe je bila kratka, kajti na severu je vstajala barbarska — Macedonija Kralj Filip je Macedonijo pogrčil in začel je že ogrožati grško samostalnost. Proti macedonski nevarnosti je vstal Demostenes in v obrambo domovine je začel propagovati panhelen-sko federacijo. Vsa njegova zgovornost ni jMimagala, lokalni nae.ijonalizem je bil močnejši. (Takrat se je zdela Grkom invazija Macedoncev prav tako paradoksna, kakor še danes mnogim Evropejcem — ruska nevarnosti). Panhelenizem ni zmagal — in Grška je propadla z zmago Filipa pri Ohaironeji: Tebe porušene, Atena potlačena, Sparta pa je postala nepomembna vas.
*
Taka grška Macedonija je za Evropo — Rusija. Dočim je Evropa razcepljena na 26 držav j n še več suverenitet, je Rusija enoten poHtiški kompleks, 'ki je po obsegu štirikrat večji od Panevrope in |>o prebivalstvu za Iva najmočnejša Evropska naroda (mislijo Nemčijo!).
Rusija je na suhem edini sosed Evrope: Turški ostanek ne šteje. Rusija je že s samo Tvojo eksistenco veden strah za Evropo: evropsko vprašanje se osredotočuje v ruskem problemu. Glavna skrb Evrope je, da zabrani rusko invazijo, za kar pa je edino sredstvo: Združene države Evrope. Zgodovina postavlja Evropo pred alternativo: ali se združi preko vseh sedanjih narodnostnih sporov v .peto evropsko silo, ki bo vredno stala v družbi ostalih štirih, ali pa postane plen Rusije. 'Tretje možnosti ni!!!
Od Petra Velikega dalje je Rusija vedno na poti proti zapadu. Prusija in Avstrija sla bi la zidova proti ruskemu prodiranju. V i usko-turSki vojni se je hotela Rusija tistemu zidu izogniti in z mirom v St. Stefane je prišla Ruflija na Egejsko morje. Evropa ■se je prestrašila in združeno je podprla Turke: znani berlinski kongres je uničil vse ruske pridobitve. Zato pa se je Rusija pridružila sovražnikom Nemčije in Avstrije, prišla je svetovna vojna, ki je porušila evropski .zid proti Rusiji. Nove državice, ki so se vrinile med Rusijo in Evropo, niso sposobne, tla bi mogle prevzeti vlogo Nemčije in Avstrije, t. j. vlogo mejne obrambe proti Rusiji; kateri je vsak čas odprta pot proti Rcni, Alpam in Adriji. Ta pot bi bila le etapa za oove pohode v zapadno Evropo — in usoda 'Grčije bi doživela v Evropi novo, povečano izdajo.
Kolika nevarnost je Rusija za Evropo, smo »videli s — svetovno vojno in potem s — svetovno revolucijo. Ako bi bil Nikolaj Nikolajevič 1. 1915 podjarmil Berlin in Dunaj, tedaj bi on narekoval mir Evropi, ki bi mu foila pod nogami. Ceškoslovenska in Jugoslavija bi bili le vazalni državi in Evropa ruska Interesna stera ...
Ako bi bil Liebknecht 1. 1919 v Nemčiji zmagal, tedaj bi on pristopil Moskvi, — Haitija, Ogrska in Balkan bi mu sledili in Benin bi bil gospodar Evrope!! — Kakor v dobi carizma, tako tudi boljševiška vojska prekaša evropske, — in Rusija niti ne prikriva ofenzivnih teženj. Njeni voditelji bi radi razbili vse evropske demokracije, norčujejo se .? pacifizmom druge internaeijonale in prepovedujejo rdeči militarizem: propaganda z seno roko — v drugi meč!
Evropa mora pomniti, da vsak mir med demokratskimi in sovjetskimi državami je Ae premirje ob pripravah za novi napad, kajti ruskim voditeljem je pred očmi končni cilj: komumistiška svetovna revolucija. In tako -se. pripravlja rdeča Rusija, kakor prej bela, na novo preseljevanje narodov po potili Atile-.m Džingiskana. Evropa se ima zahvaliti za svojo neodvisnost edino le slučaju, da se je ruska vojska prej zrušila nego nemška in da ima Rusija silno posla doma: uničenje ruskih industrij 'in železnic je ustavilo pohode preti zapadu. .. Ati čim si Rusija toliko opomore, da spravi Evropo pod svojo odvisnost, ona to tudi izvrši — pa naj bo že rdeča ali bela. Kakšna usoda čaka Evropo po rdeči invaziji, to lahko vemo po vzgledih v Rusiji; v slučaju bele invazije — ne moremo vedeti.	.
■Predočimo si tako invazijo po vzgledu tesarskega Napoleona v Mezopotamijo: Tamer-lan je porušil Bagdad in pomoril KOO.OtKt ljudi brez razlike spola in starosti. Sedanja tehnika v morjenju pa je veliko groznejsa.
in na take možnosti naj malo mislijo v Berlinu, na Dunaju, v Parizu in Milanu in naj svoje fantazije malo napnejo — predno ne bo prepozno!
*
Edini smoter vseh Evropejcev brez razlike mora biti, da bo ruska invazija nemogoča. Zmaga rdeče armade bi ne pomenila le konca evropske buržoazije, marveč tudi evropske socijalne demokracije. Zmaga bele Rusije bi nikomur ne prinesla sreče: socija-lizem in liberalizem bi bila poteptana in Evropa bi bila kulturnopolitiški pahnjena nazaj v dobo Filipa II. in ni izključeno, da tistim, ki kličejo ruskega Belo Kuna, pride nasproti ruski Horthy, ki jih pomandra!
Edino pametna politika je: voditi napram Rusiji miroljubno politiko, toda pripravljati sc za vsako oventualncst, najbolje s solidarnim jamstvom rusko-evropskih mej: s panevropsko defenzivno zvezo proti ruski nevarnosti.
Tak garancijski pakt, kakor so ga Sprožili že na genovski konferenci, bi mogel zagotoviti Evropi mir pred Rusijo. Ako Rusija naprej ve, da ob napadu na Poljsko ali Ru-munijo trči tudi ob nemške, francoske, italijanske, španske armade, tedaj se stokrat premisli, predno prične take avanture; ako pa ve, da sme računati najmanj na dobrohotno nevtralnost Nemčije, potem so računi vse drugačni!
Talr panevropski garancijski pakt bi pomenil akt državniške modrosti in tudi pravičnosti, — kajti vsak ruski napad na Varšavo, Lvov ali Bukarešto bi bil posredno naperjen tudi proti Berlinu, Dunaju, Parizu. Nemčija, Francija in Italija bi na Dnjestru branili tudi svoje domače meje!
Nepravično in nemožno je stališče, naj na pr. Poljska in Rumunija sami prevzameta varstvo Evrope proti tridesetkrat večji državi. Ali tudi oboroževanje po primeru Rusije more Poljsko in Rumunijo uničiti. Zato mora to mejo cela Evropa solidarno braniti!
Drugi predpogoj je:	edinost evropskih
držav. Večni spori med evropskimi narodi slabijo odporno silo proti Rusiji. Vsak oborožen spor pa bi dal Rusiji priliko, da se vmeša in potem žanje. Rusko vmešavanje v evropske spore more preprečiti edino le: obligatorno razsodišče med evropskimi državami.
*
Tretja nevarnost za Evropo je ... ruska orientacija nekaterih držav: v prvi vrsti Nemčije. Danes (to je bilo pred 2 letoma, ko je izšla knjiga »Pan-Evropac, a ni dosti drugače tudi — danes) je Nemčija bliže Rusiji nego zapadni Evropi. Z Rusijo je sklenila rapalsko pogodbo (— in pred kratkim znano novo! —), dočim še ni član Zveze narodov. Veliko je Nemcev, ki se ivadejajo, da v aveai Rusije
raztrgajo — versaillesko mirovno pogodbo.
Naslonitev Nemčije na Rusijo bi napravila Reno za mejo Evrope: ostanek evropske velesile bi bil le nekak torzo, morda pod anglosaškim prptektoratom, in panevropska ideja bi bila pokopana!
Vzrok za tako nemško politiko je — Francija. Čim bolj Nemčija obupava na sporazumu s Francijo, toliko bolj se^ bliža Rusiji. Zavisi torej od Francije, da reši Nemčijo za Evropo. Saj v sporih med Nemčijo in Francijo mora ostati konečni zmagovalec edino Rusija.
Samo pravočasna ustanovitev panevropske federacije more preprečiti take nevarnosti. 1 Čas je za njo ugoden. Ako bi v Rusiji prišla ? reakcija na krmilo, tedaj bi postala Panevro- j
pa nemogoča —!	■
Evropa je poleg severne Amerike največji industrijski del zemlje, Rusija pa je poljedelska. Rusija potrebuje industrijske izdelke, . Evropa |>otrebuje rusko žito. Zato je med obema potreben velikopotezen sporazum, sicer bo žela edino Amerika od njiju spora. Rusija in Evropa potrebujeta druga drugo, da si opomoreta in zagotovita boljšo bodočnost. Ako pa hoče Evropa uspešno tekmovali •/. Anglijo in Ameriko, mora napram Rusiji nastopiti kot gospodarska enota, kajti dokler jo kosajo carinski mejni drogi, ne more vzdržati konkurence. Sramotni dnevi v Genevi se ne smejo več ponoviti: nastopiti mora združena Evropa, ki stopi v pogajanja z Rusijo. Seveda se ta združena Evropa odreče za večne čase vsakoršneinu vmešavanju v ruske svetovne posle.
*
Razo rožen je- je z ruskim vprašanjem v tesni zvezi. Dpkler to ni omejeno, Rusija ne razoroži, a dokler je ona oborožena, ostanejo oborožene vse države, za njimi pa vse ostale
— in tako dalje!
Rešitev tega circulus vitiosus je: ako fcA" ropa z obligatornim razsodiščem onemogoči medsebojne spore in tudi interevropejsko vojno, — in povabi na to ostale velesile na ra/.orožitveno konferenco za vzgledu one v VVashingtonu.
Ker ima Evropa dvakrat več prebivalstva nego Rusija, more združena postaviti tudi dvakrat večjo vojsko, ki bi bila tehniški veliko nad rusko. V takem slučaju bi Rusija spoznala brezumnost vsake vojne z Evropo, bita bi pripravljena na mirno sožitje in na
— razoroženje. Temu sledeči moralni in gospodarski napredek bi bil neprecenljiv! Začela bi nova, srečnejša doba za vse človeštvo!
Prevrat na Poljskem-
Nenadni prevrat na Poljskem se je loončal s po|>olno zmago maršala Pilsudskega. Po večdnevnih krvavih bojih se je Pilsudski s svojimi četami polastil glavnega mesta Varšave, zasedel vse državne urade in staro vlado pregnal. Ko je Vitoševa vlada videla, da se ■začenjajo tudi vladne čete nagibati na stran
Pilsudskega, se je udala tudi ona in izročila maršalu Pilsudskemu vso oblast. Tudi predsednik Poljske republike Wojciechowski je odstopil.
Po vojaški zmagi je poklical Pilsudski k sebi predsednika poljskega parlamenta Rataja in mu je poveril sestavo nove vlade. Ra-
taj pa je prevzel le začasno ministrsko predsedstvo in je naprosil poslanca Bartela, naj se on pogaja s parlamentarnimi strankami glede sestave nove vlade. Bartel, ki pripada novoustanovljeni »stranki dela«, je svojo nalogo kmalu uspešno rešil. Nova vlada je se-staljena takole: Minister za unanje zadeve Avgust Zaleski, za notranje zadeve Mlodzia-novtski, za vojno maršal Pilsudski, za finance Gabriel Czechovvicz, za javna dela profesor Broniewski, za socialno skrbstvo dr. Jurkie-wicz, za poljedelstvo Raczyvski, za trgovino Gliwicz, za prosveto prof. Pomorski in za pravosodje dr. Makowski. Ministrsko predsedstvo je prevzel posl. Bartel, Rataj pa ostane predsednik parlamenta.
Program nove vlade je program nove stranke dela. Nova stranka se poteguje za pravice malih kmetov, zahteva izvedbo agrarne reforme, je odločno protiboljševiška in se zavzema za popolno avtonomijo narodnih n anjsin. Po svojem programu je sedanja vlada golo nasprotje dosedanjih poljskih vlad.
\ se dosedanje poljske vlade so bile eks-ti emno^nacionalne, ki iilso hotele niti o Nemcih niti o Čehih, najmanj pa o Malorusih in l kiajincih nič slisati. V domačem nacionalnem boju so zategadelj potrosile dosedanje vlade več svojih sil kakor je bilo potrebno in se zato niso mogle ozirati posebno na pereče gospodarske in socijalne probleme, ki mučijo poljsko državo že od njene obnovitve naprej. Politični in gospodarski pritisk na Ruse, kar jih je ostalo v poljski državi, je ustvarjal na vzhodni poljski meji med tamoš-njim prebivalstvom jako neugodno razpoloženje, ki je utegnilo zaradi ruske neposredne soseščine enkrat postati poljski državi jako nevarno, večni spori z Nemčijo pa so onemogočili vsak gospodarski promet med Nemčijo in Poljsko. Tudi s sosedno Češko je prišla poljska država večkrat do političnih in gospodarskih konfliktov. Vsled takih razmer se je gospodarstvo na Poljskem moglo tem man razviti, ker ima poljska industrija danes vsled ruske meje zaprto pot na daljni vzhod, .poljskim kmečkim pridelkom pa že uspešno konkurira izvoz žita iz sovjetske Rusije. Kljub slabemu gospodarskemu razvoju pa je Poljska morala vsled neprijateljskih od-nošajev do svojih najbližjih sosedov vzdrževati za njene razmere mnogo premočno ar-Anadio in večno oboroževanje spada med glavne vzroke finančnega poloma na Poljskem.
Ni čuda,' da se je čutilo prebivalstvo, zlasti pa pridobitni sloji na Poljskem, v takih razmerah jako nezadovoljno. Prebivalstvo si je zaželelelo političnega miru in mirnega gospodarskega dela. Tega mu pa nobena vlada ni dala. Zato je prišlo prebivalstvo samo do alternative: Ali boljševiška revolucija ali pa
—	diktatura! Boljševizem bi pomenil zopetno združenje z Rusijo — to so čutile gotovo jako dobro tudi zapadno evropske države — diktatura, po možnosti ogrnjena in prikrita s plaščem demokratizma in parlamentarizma, je pa manjše zlo, ki pa utegne nesrečno deželo vendarle še rešiti.
Zaenkrat je zmagala diktatura Pilsudske-
ga. Prihodujošt pa bo pokazala, če je Pilsud-ski kos težavni nalogi, da Poljsko financijel-no reši in okrepi.
Politične vesti.
Pred obnovitvijo stare vladne koalicije.
Po poročilu, ki smo ga prejeli včeraj popoldne iz Beograda, je jako verjetno, ali celo edino mogoče, da se obnovi stara koalicija med radikali in radičevci. Za obnovitev stare koalicije govori tudi poročilo o pojasnitvi vzrokov zadnjega nesporazuma med obema vladnima strankama. To poročilo pravi, da so radičevci sklenili svojo zadnjo resolucijo glede pobijanja korupcije še pred znamenitim glasovanjem v parlamentu sporočiti Uzunovi-eu, toda radičevski odposlanec, baje minister Pavle Radič, svoje dolžnosti ni storil in Uzu-noviča 10 sklepih kluba HSS ni obvestil. O tem sta obvestila Uzunoviča poslanca Preka in minister Pucelj, na kar je Uzunovič priznal, da je položaj čisto drugačen, če je temu tako. Uzunovič je dalje rekel, da mu je jako ljubo, da to vč in je obljubil, da bo tudi svoj klub o vsem obvestil.
-	Trpka sodba. Ugledna nemška revija Der osterreichische Volksvvirt« objavlja \ svoji nainovejši številki tudi kratek, jako so-lidno pisan sestavek o političnem in gospodarskem stanju v Jugoslaviji. Konec članka se glasi: »Brez dvoma pa opažamo znake, da se nekaj obrača, čeprav je Pašič zmagal nad Jovanovičem, ima vendar vsak človek občutek, odkar ni Pašič večni ministrski predsednik, da se je nekaj obrnilo. Bistven znak izboljšanja se kaže že v tem, da Pašiču ne slede več vsi radikali berzpogojno. To se je po treh letih prvič zgodilo. Drug znak izboljšanja je, da drugi ustavni činitelj ne zaupa več Pašiču. Dnevi Pašičeve vsemogočnosti so šteti in njegov poraz je glavni pogoj za izboljšanje. Zlo leži sicer globlje, toda Pašič je njegov goščitnik. Če Pašič izgubi moč, bo prav gotovo bolje. — lz vsega sestavka se vidi, da ga je napisal jako dober poznavalec naših no t ran j epoli t ičnih razmer.
= Zakaj ni pozval Uzunovič dr. Korošca v vlado? Jutarnji liste poroča, da izve iz okolice Uzunoviča, da Uzunovič zalo ni pozval dr. Korošca v vlado, ker bi vlada dobila na ta način preveč federalistično obeležje. Poziv dr. Korošca v vlado bi j>omenil koncentracijo. Zato se je Uzunovič omejil samo na davido-vičevce. — , Morgenblatt' pa [»oroča, da J® voj Korošec z razvojem dogodkov silno neza ^ ljen, ker Uzunovič sploh ni iskal sti jj/u_ Korošcem. Dr. Korošec je izjav A da je novič dokazal s svojim ponašal J. .^o _ njegovo delovanje Slovencem	izbruh-
= Kje pa je Pr bičev«? Komm ^ nila nova vladna kr *»,	, ko in kaj di, bo
teli v Beograda vldrjo, U ^ ^ ^ .
Po domače i^en°.„	ali	j^io	tudi
onf^številu poklicanih ali ne. Časopisna poročila vedo povedati, (La je bdo vsaj poklicanih mnogo, če že ne izvoljenih. Toda Pribi-Pevič, o čegar zmagoslavnih shodih in*bodo-čih političnih zmagah ve »Jutro« toliko pove-
dati, ni bilo niti med poklicanimi! Iskali smo in iskali vsepovsod, kje bi našli tiskano ime Pribičevič v poročilu o dvanajstinah in konferencah, pa nič, nikjer nič! Zmaga SDS obeta torej biti jako sijajna.
—	Bjuba Jovanovič in tovariši ostanejo radikali. Ljuba Jovanovič je v svojem in v imenu svojiljp. tovarišev pisal radikalnemu klubu pismo, kjer pravd med drugim, da ostanejo on in njegovi tovariši še vedno člani narodne radikalne stranke Srbov, Hrvatov in Slovencev in da se smatrajo še vedno za člane radikalnega kluba.
= Srbska stranka v Rumuniji. V Teme-švaru se je ustanovila v soboto srbska stranka, ki se je nadela nalogo ščititi interese srbske narodne manjšine v Rumuniji. Srbski živelj je posebno močan v onem delu Banata, ki ga je dobila Rumunija. Srbska stranka zn- ? hteva za Srbe cerkveno in šolska avtonomijo in popolno svobodo za srbska gospodarska in kulturna društva. Dalje zahteva, da država 1 vrne srbski cerkvi in zlasti srbskim samostanom odvzeta posestva. Nameravana je tudi ustanovitev srbske 4-razredne srednje šole v Temešvaru. Z ustanovitvijo srbske stranice so prenehali vsi dosedanji spori med radikali in pristaši drugih srbskih strank, tako da ob- . -toji odslej naprej v Rumuniji samo ena, in sicer srbska stranka.
= Agrarna politika na Češkem. Češke/ agrarne stranke, in to češke in nemške, »o se zedinile, da vzakonijo na uvoz žita občutno Carino. Carino na žito so predlagali sprva samo češki, pa niso prodrli vsled hudega odpora delavskih strank. V kritičnem trenutku so se pa češkim agrarcem pridružili še nemški agrarci in ludovci. Podporo nemških agrarcev bodo pa Čehi skoro gotovo moral' plačati Nemcem z raznimi političnimi koncesijami. Tako je postalo vprašanje carine na žito na Češkem prvovrstno politično vprašanje.
= .Šolska debata v italijaskem parlamentu.
V	rimski zbornici je v soboto odločno nastopil proti poitalijančevanju slovenske dece v državnih šolah posl. Besednjak, ki je ob enem ostro žigosal postopanje, la škili oblasti s s\"~ venskim učiteljstvom. Njegova utemeljena i vajanja pa so naletela na fanatičen odpor fašistov, ki so v enomer zatrjevali, da Italija ni narodnostna država. Kako krepke so bile Besednjakove besede sledi iz klicev: »Tega ne moremo dalje poslušati, nehajte!« Poslanca Besednjaka je krepko podpiral južnotirol- .. ski Nemec Tienzl in s tem dal lej) vzgled, kako naj sodelujejo narodne manjšine.
= Zasliševanje škofa Zadravca. V znani aferi glede ponarejevanja frankov na Ogrskem je igral važno vlogo tudi vojaški škof Zadravec, ki je bil v soboto zaslišan pred sodiščem. Škof Zadravec je tajil, da bi bil vedel, da gre za ponarejanje denarja, a neka druga priča je škofu odgovorila, da ne govori resnice. V zagovoru škofa Zadravca pa so zanimive njegove izjave o madžarski iredenti na Slovaškem, škof Zadravec je rekel: »Visoki katoliški cerkveni dostojanstveniki iz Slo- , vaške so princa Windi9ehgr&tza opetovano /
nagovarjali, naj prične kakšno iredentistično/ akcijo na Slovaškem. Windischgratz je res« dal za iredento na Slovaškem 1000 funtov j šterlingov. Jaz sam sem iredentiste večkrat, zaprisegel, še predvčerajšnjem, kajti madžarska iredenta bo živela, dokler ne dobimo na- 5? zaj, kar so nam vzeli.«
Beležke.
PA SO ZMAGALI.
Tudi »Slovenski Narod« je poročal o občinskih volitvah v Dalmaciji. Seveda čisto po esdeesarsko.
Objavil je predvsem samo volilne rezultate iz srbskih krajev in kjer je Radičeva stranka slabotna. Pa mu tako tudi ni bilo treba. .? poročati o zmagah HSS. ^	.
In tako so esdeesarji, če že ne pri občinskih volitvah, pa vsaj v »Slovenskem Narodu« zmagali.
Slišnih zmag bodo doživeti še mnogo i" naše čestitke jim ne uidejo.
Za rezervne oficirje.
Objave za brezplačno vožnjo v Zagreb ob priliki zbora in razvitja zastave Udruženja rezervnih oficirjev so se pravkar razposlale vsem članom, ki so se dosedaj prijavili. Kdor je ne bo prejel, naj jo takoj reklamira. Objava velja samo s člansko karto in za čas od 20. do 28. maja 1926.
Medzavezniško federacijo bojevnikov bo na zboru v Zagrebu zastopal angleški pollsovnik a F W Abbot, ki se bo ustavil v soboto, dne 22. maja 1925 v Ljubljani, kjer bo gost ljubljanskega pododbora.
Za člane ljubljanskega pododbora bo uprava poslovala v hotelu »Lovački Rog« na Ilmi štev. 14.	.
Objava vel,ja za vse potniške in brzovlaar, vendar se članom priporočil, da urede PR, , dispozicije tako, da vporabijo sledne ,
1 V soboto potniški vlak iz Ljubih1
10 14 uri fn tem vlakom odpotuje uprava). ,
12	14 uii (s tem ak iz Ljubljane ob 9. uri;
i' \ ? r£ šel samo v pondeljek k razvitju
3.	kdor bo ^ .mel prenočišča v Zagrebu, zastave e' otniški vlak, ki odide iz Ljub-^LUPv nedeljo ob 23.10 uri ter pride v Za-„rlb v pondeljek ob 7:25. uri odnosno t>r^“-?mk ki odide iz Celja v pondeljek ob 4-6. ter pride v Zagreb ob 6.50. uri.
Vsak poznejši vlak bo neprimeren, ker bo
zbor za razvitje zastave že zgodaj zjutraj ' pondeljek.
Za povratek se priporočajo sledeči vlaki:
1- brzovlak ob 17.50. uri iz Zagreba — ob 21. uri v Ljubljani;	.
2. brzovlak ob 20.40. uri iz Zagreba — od 22.51. uri v Celju;
3. potniški vlak ob 22. uri iz Zagreba — ob 3.25. uri v Ljubljani.
Kdor želi, da se mu za potovanje v ZagreD ali vrnitev domov rezervira prostor v teli vlakih, naj javi takoj pododbore z.dopismire Z' kateri vlak se je definitivno odločil to s ka tere postaje bo odpotoval. Uprava se bo fto trudila, da se vsem tem rezervirajo prestoli.
’	Pododbor Ljubljana.
Dnevne vesti-
SAME ZMAGE!
Ko je Radič vstopil v vlado, je pisalo časopisje SDS o zmagi unitarizma, brez katerega država ne more obstati.
Ko je Radič izstopil iz vlade, je bila to za samostojno demokratsko časopisje zopet zmaga SDS.
tn ko .se je zveza RR raztrgala zopet zmaga SDS, in ko se je zveza RR obnovila — zopet zmaga SDS.
Tako koraka ponosna SDS od zmage do zmage.	...
Kako se je že zagovarjal veleizdaje obloženi žid 1. 1914 pred sodiščem? »Ali sem rekel kdaj, da smo tepeni? Ali nisem rekel, da smo zmagali pri Lvovu, pa sem zopet rekel, da zmagujemo pri Przemyslu, pa sem rekel' da bomo imagali pri Krakovu, in sem rekel' da bomo zmagali tudi pred Dunajem?-:
— Imenovanje volilne komisije za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Ministrstvo za trgovino in industrijo je imenovalo volilno komisijo za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Za predsednika volilne komisije in volilnega komisarja je imenovalo K Alberta Lev.ičnika, svetnika viš. dež. so-disca v Ljubljani, za ostale elane volilne komisije pa: g. 4,. Miroslava Senekoviča, okr. glavarja v Ljubljani, kot predstavnika mestne občine ljubljanske, g. Ivana Jelačina ml., ve-etrgovca v Ljubljani, g. Lovra Petovarja, trgovca v Ivanjkovcih, g. Ivana Ogrina, zidar-^ega mojstra v Ljubljani, g. Dragotina Korošca, zid. mojstra v Gorenjem, g. JeTana ^'■hreya, industrijalca v Ljubljani in g. Iva_ •m Rebeka, industrijalca v Oelju, kot zaupnike iz kroga trgovcev in induetrijcev ter g. Andreja Šarabona, veletrgovca v Ljubljani, k'- Jerneja Ložarja, krojaškega mojstra v Ljubljani in g. Josipa Lenarčiča, lndustn-jalca na Vrhniki, kot njihove namestnike. Za zapisnikarja volilne komisije je imenovan zbornični konzulent g. dr. Josip Pretnar. — Interesantno je, da ni imenovan noben od gerentov kot zastopnik mestne občine, temveč okrajni glavar dr. Miroslav Senekovič. Ali naj bo to znak bližnje spremembe na magistratu?
— Novoizvoljeni predsednik Trgovske zbornice potrjen. Minister za trgovino, obrt in industrijo je potrdil z odlokom št. 6646-3, z dne 12. t. m. izvolitev g. Ivana Jelačina ml. ra predsednika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
— Kr. italijanski generalni konzulat jav-tja, da še bodo izdajali tekom celega tekočega tedna v tukajšnji pisarni kr. italijanskega konzulata vsak dan od 9. do 12. ure za obisk postojnske jame vizumi z znižano takso po 10 dinarjev. Vizum bo izdan za tja in nazaj ter bo veljaven 8 dni. Po isti ceni,
.10 dinarjev na osebo se bodo vidirali raUp"1! potni listi, ako se priglasi za wko skupino najmanj 5 oseb.
Rezervnim oficirjem bo izstavil veliki župan brez naplačila takse orožne liste za
posest avtomatske pištole in revolverji kalibra 7 do 9 mm, ako pripada to orožje k
nfe*ao*tudi °^'emi' Tozade™ proš-• e na Veh, JS™16. pl'°Ste- Položiti jim neoa” oWin n • pn?toin* komande voj-..j.,0' a j je prosilec res rezervni ofi-a sP‘^dti dotiČno orožje k njegovi voj-m opremi. Prošnje 'morajo vsebovati vse osebne podatke in osebni popis. Za tiskovino ■■orožni list' je priložiti znesek 3 dinarjev.
— Kavez ratuika Srba. Hrvata i Slovena-ca. Te dni so se sestali v Beogradu delegati -Udruženja rezervnih oficirjev«; in delegati »Saveza dobrovoljeev . Na konferenci se je oklenilo, da se združita organizaciji v eno 8a*°> ki se bo imenovala »Savez ratnika m ba, Hrvata i Slovenaca ■>..
, prijave za vstop v učiteljsko službo na t, ni t ' 'n učiteljiščih mariborske ob-h ki Sf1 absolventi filozofske fakulte-
na' srednfh^h abTčUeMiff^0-^0 oblasti, naj se prijavijo pisme„o prfveUkem županu mariborske oblasti najpozneje do ‘>0 maja t. 1. Podrobnosti glej v »Urodnim lisn ■št. '44 z dne 12. maja 1926.^
— Iz sodne službo. V višjo skupino so po-'naknjeni oficijali v področju \isjega deželne-8« sodišča v Ljubljani Ivan Budnar, Josip č'ornivec, Avgust Juli, Štefan Gombossy, fgaac Klopčič, Josip Lasič, Avgust Mastnak ;n Josip Turk. — Za pisarniške oficijale so ’!>>enovani kancelist Rajko Alt, Ivan Berno-Miha M*V9ril’ Adolf Orom. Franc K^osak. Miha Magek Anton Novljan in Alojzij Perne i,onv.wP vetne službe V višjo skupino sta v l ifiKr U Profesor na’ I. državni gimnaziji ' Ljubljani Karl Kunc in profesor na gimna-
__ . Kranju Josip Malner.
. l z državne službe. Za namestnika uprav-
ia državne podkovske šole v Ljubljani je 'menovan tajnik veterinarskega oddelka v poljedelskem ministrstvu Stanko Arko.
Nevi zagrebški radio-oddajalec je vzpo-P^vljen. V soboto je oddal prve svoje poši-jatve. Nahaja se v Radio-klubu. Markov trg • Oddaja prične vsak večer od 20.30. Posredoval bo svojim poslušalcem ne samo dober muzikalen program, temveč tudi najnovejše esti,
v-'. 141 e mesti ekonomskih vežbenikov sta
b*m«ani pri upnivi splošne bolnice v Mari-Pej ' Prošnje je vložili do dne 25. maja 1.1.
^vodstvu omenjene bolnice.
.ie p^Norge na Alaski. V soboto popoldne la je vPela N'orf?fr' srečno 1111 A laško. Prista-me. p mestecu Teller, 80 km severno od No-trajaj n« 1 0(1 Point B«rrova do Tellerja je samo so *jr' Auull'dsen je prevozil povprečno čile nem. na 'lr0' Kakasnenje so povzro-__ n“Nne vremenske prilike.
pariških“ni'~Ber,i" v r'ih ur?h- Prvi U8P*h se ho .-m .Zverov glede zračnega prometa del ie v par tednih. Nekoliko med-
Medd. ■PPOg se otvori Se	junija.
rugiin se ustanovi nova zveza Dunaj—
Berlin preko Prage, dočim se je vršil doslej promet med Dunajem in Berlinom samo preko Monakovega. Z novo progo se skrajša pot za polovico ter bo trajala vožnja samo pet ur. Vožnja bo stala tja in nazaj 32 mark, kar je vsekako še precej.
— Književna hipejiprodukcija v Nemčiji. Po uradni statistiki je bilo izdanih leta 1924 v Nemčiji vsega skupaj 28.100 publikacij, leta 1925 pa 37.700. Glede muzikalij je razmerje 3700 proti 5600 leta 1925. Če upoštevamo visoke cene nemških publikacij, je ta porast produkcije vsekako presenetljiv. Medtem pa opažajo nekateri kritiki, da potreba ni v pravem razmerju s tako veliko produkcijo. Za prodajo knjig se ustanavljajo izvedeniška udrsuženja, beletristični spisi žive od oglasov, koncerti bi bili pa brez brezplačnih vstopnic prazni. Pravtako kvaliteta produkcije nikakor ne odgovarja kvantiteti; pisatelji se preživljajo .težko, zato producirajo preveč, pri tem trpi naravno prava književnost. Šport in kabaret povzročata književnosti škodljivo konkurenco.
— Enakopravnost moža in žene pri razpo-rokah na Turškem. Turški parlament je ukinil zakon, po katerem je imel mož pravico, da je odpustil svojo ženo s tem,da ji je em> stavno izjavil pred dvema pričama, da jo o -pušča. S tem je uvedena na Turškem glede 1 azporoke med možem in zeno enakopra
U0- Zaposlenje žensk v ameriških tobačnih tovarnah V tobačnih tovarnah Zedinjenih držav ije zaposlenih 50.684 žensk, a samo 13 tisoč 444 možkih.
— I. Mednarodni kongres kritikov se je vršil te dni v Parizu. Sestali so se zastopniki 20 narodov. Obravnavali so o profesionalnih vprašanjih, brez posebnega programa. Po končanem zborovanju so obiskali prva pariška gledališča. Mesto Pariz jih je pogostilo. Kongres se je zaključil z banketom. Kongresa so se udeležele med drugimi tudi delegati iz sovjetske Rusije in Japonske. Imel je značaj prijateljskega sestanka, na katerem se je ustanovila povoljna atmosfera, ter so se začele tehnične priprave za bodoče delo. Nemci se kongresa niso udeležili. Z ozirom na to je bilo sklenjeno, da se ima vršiti prihodnji kongres, prihodnje leto, v Salzburgu. Salzburg smatrajo Francozi za nekak nevtralni teren, radi česar upajo, da bo mogoče tam izpolniti organizacijo tudi z Nemci. Sicer je psi kongres popolnoma uspel.
— O veliki poplavi v Moskvi priobčujejo sovjetski listi zanimive podrobnosti. Pred-sedništvo moskovskih sovjetov je objavilo oklic, s katerim poživlja prebivalce poplavljenih delov mesta, da naj se obračajo na poplavno komisijo ali pa na okrajne sovjete, da jim preskrbe začasna stanovanja, toda iz poročil je razvidno, da te oblasti niso v stanu, da bi spravile vse poplavljenee pod streho. Poplavljeni deli mesta so zastraženi [m vojaštvu. Na vogalih so nalepljeni plakati, ki groze za slučaj tatvin in ropa ter izr gredov, ki se v zadnjem času vedno bolj iiHiože, s strogimi kaznimi. List »Izvestija« opisuje položaj v moskovski okolici. V Ko-1 o mili ob Oki, enem od pritokov Volge, je grozilo uničenje veliki tovarni. Oblast je poslala na lice mesta poseben vlak vojaštva, ki je razstrelilo velikanske ikupe ledu ob zidovih tovarne z dinamitom ter tako odstranilo nevarnost, da bi led tovarno porušil. Nato se je peljalo vojaštvo v Klin, kjer je ogrožala iz bregov iastopivša Sestra vodni stolp in hidropostajo. Tudi tu so pomagale dinamitne patrone. Vasi Terehovo in Mjev-niki sta bili obdani okrog in okrog z vodo. Kmetje bi bili vsi poginili, da jih ni rešil pravočasno oddelek pionirjev. V Moskvi stoje številne tovarne in skladišča pod vodo. Na večih progah električne cestne železnice je ukinjen ves promet, tako da je nekaj višje ležečih mestnih delov izoliranih. Podobna poročila prihajajo tudi iz drugih ruskih mest. Skoda je ogromna.
— Avtomobilska nesreča. Iz Berlina poročajo: Na cesti med Sehonfeldom in Rudo-wom je zavozil neki avtomobilski izvošček, ki je bil oči vidno pijan, v okrog 200 mož broječi sprevod neukolnskega društva bivših bojevnikov ter povozil 11 oseb. Tri med njimi, najstarejši veteran društva, 82 letni rentir Krause, so obležali na mestu mrtvi,
a druga sta v smrtni nevarnosti. Šofer je žica z- avtom,°bilom pobegniti, toda rnno-niki f'bje dohitela ter ga s palicami in dež-
Ijati v bolnk'o‘%!?’ -,da 80 ga morali prep€' časno ušli. Po4**ki oo jezi ljudstva pravo-
Kievu se	zaloini klopi. V
mtožni klopi sedi L monstreproces. Na hlevske poHciie ki	-Si bivši UI'a<toiki
‘‘De v letih 1922 do 1^5
skoraj vsi bivši uradniki 1 fi°r'rševali evoje funk-pali kot 'kr ,	’■	Lopovi	so	nasto-
sednik KovalenC? LSžif ob°MC-fi^
gi]e^j0nj0egoiGlaVIli ;>b^enecP?tled te-tega policaja je	Fradko' Zasluga
liciia v mieJ V.	3e,blla vsa kievska po-
Preganjal je vsakega umS^ • kOTupC!l!j podkupovati ter ni delil dain «	••	**	JV
todah policijskega i^vtja S da.: Soproga polunjekega šefa j^hodiri iz trgovme v trgovino ter nalagata trgovcem davke v prilog svojega moža. če ljudje niso pravočasno plačali je odredil šef policije zoper nje hišne preiskave. Policaji so razdrli v lokalih pod, zabraniti, da bi se bila dajala gostom jed in pijača ter nadlegovali goste. Največji lopov je bil šef kriminalne policije G-orski. On in cela vrsta njegovih uradnikov, so bili v najožji zvezi z zločinci, od katerih je prejemal v dar ukradene zlate ure, broše itd. Zvezo med njim in tatovi so vzdrževali posebni posredovalci, med njimi znana tatica Ševčenko, ki je bila obenem žena bandita Munšika in šefa kriminalne jrolicije Gorskega.
—	Velik Škandal v berlinskem kinu. Te dni je. prišlo v berlinskem kinu »Ufa-Pa-last« do velikega škandala. Predvajal se je
ameriški film »Pohlep po denarju«:. Film je bil tako slab in amerikansko solzav, da se je jelo občinstvo pri najbolj sentimentalnih mestih iz vsega grla hrohotati, tuliti in žvižgati, škandal je bil tolikšen, da je morala uprava predstavo prekiniti ter vrniti obiskovalcem vstopnino.
— Demon alkohol. Nikola Basarič, orožniški pripravnik in Josip Pribanič, orožniški kaplar, oba v Ivancu, sta ves dan popivala. Pribanič je sicer miren človek, če se pa napije, postane živina. Ker je postajal čimdalje bolj razburjen ter jel vsevprek izzivati, ga je »hotel odvesti njegov tovariš v orožniško vojašnico, da bi se nekoliko prespal. Ko pa sta dospela do vrat, je izzval Pribanič brez vsakega povoda prepir, sunil Basariča dvakrat v prša, nato mu mu pa potisnil bajonet v trebuh. Prihitela je patrulja, ki je odvedla pobesnelega orožnika v zapor. Daši je bil 7vezan na rokah in nogali, je razrušil v zaporu peč in polomil mizo. Basarič, ki so mu izstopila veled sunka z bajonetom čreva, je drugi dan v bolnici v silnih bolečinah umrl. Zanimivo je, da se je izrazil Pribanič par dni pred dogodkom, ko je moral aretirati nekega pijanca, » da so to najbolj nesrečni ljudje na svetu.«
— Švicarski Landru. Švicarske oblasti preiskujejo že par dni zločine bivšega elektro-monterja Kaufmanna, ki je obdolžen, da je umoril večje število žensk. Koufman 11 že več let ni ničesar defal. Preživljal se je z ženitnimi goljufijami. Potom časopisnih oglasov je izvabljal možitve željne ženske s prihranki — večinoma že bolj »zrele« — v svojo past. Doslej sta dva slučaja nepobitno do-
j kazana, tako da jih Koufmann ni mogel uta-I .jiti ter je priznal v polnem obsegu. Oblasti | pa domnevajo, da ima Kaufmann na vesti ; še celo vrelo drugih zločinov, kajti poizvedovanja so ugotovila, da je izginilo v dotičnih krajih tekom zadnjih let 18 služkinj, ki so imele prihranke, brez sledu.
— Ne uvidim, zakaj bi vas ne ustrelil. V Cincinatiju se je odigral te dni originalen umor. Bivši predsednik neke akcijske družbe Charles A. Dalton se je pojavil v pisarni družbe pri svojem nasledniku Harryju Land-seidelu ter se spustil ž njim v pogovor, tekom katerega je dejal novemu predsedniku: »Ne uvidim, zakaj bi vas ne ustrelil. Dovolj časa sem premišljal. Ustrelim vas!« Te besede je. izpregovoril Dalton tako mirno, da se ni nihče niti najmanj razburjal. Nenadoma pa je potegnil iz žepa samokres ter oddal na Landseidela štiri strele. Navzoči podpredsednik družbe je hitel po policijo, ko pa je ta prišla, je našla atentatorja v mlaki krvi umirajočega. Izvršil je samomor. Tudi Land-seidel bo umrl. Oba industrialca sta igrala v Cincinatiju veliko vlogo.
— Vsem članom UJNŽ in železničarjem. Včeraj je umrl nenadoma naš tovariš Jager Ivan, knjigovez državnih železnic v Mariboru. Pogreb pokojnega se vrši v torek dne 18. t. m. ob 15. uri iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu v Ljubljani. Pozivamo železničarje, da se čiinnajvee udeležijo pogreba, da dostojno izkažemo čast pokojniku. — Pokrajinski odbor UJNŽ.
Ljubljana.
1— članstvu »Ljubljanskega Sokola«! V Kamniku je preminul bivši odbornik ljubljanskega Sokola brat Anton Slatnar, ki je bil včlanjen nad 40 let v sokolski organizaciji. Poživljamo članstvo, da se pogreba, ki se vrši danes ob 16. uri od Sv. Krištofa k Sv. Križu, v čim večjem številu udeleži v krojih. Zbirališče ob pol IG. uri pred Narodnim domom. — Odbor »Ljubljanskega Sokola«.
1— Dva samomora v Ljubljani. Predvčerajšnjem so našli na nekem drevesu na Gradu obešenega 27-letnega knjigoveza Ivana Jagra iz Maribora. Vzrok samomora utegne biti duševna potrtost. — Istega dne je skočila pri Gameljnih v Savo 55-letna vdova, Ljubljančanka Emilija Haring. Njenega trupla še niso našli. Vzrok samomora je bila živčna bolezen, in potrtost radi izgube premoženja, ki je doletela pokojnico v zadnjem času.
Prav lepa izbira
pomladanskih in letnih oblek za gospode, krasni izdelki modernih krojev, se nudi gospodom pri tvrdki
Drago Schwab, Ljubljana
Maribor.
m— Mesto plač — redukcija. Beležimo, da osobje prosvetnega .oddelka v Maribora do danes 18. t. m. še ni prejelo svojih rednih mesečnih prejemkov. Da se pokažejo osobju, da je vendar še v nekih spiskih zabeleženo in da se »zadevna točna evidenca še ni odpravila«, kar je mislilo in moralo misliti osob-le^P!'®svetnega oddelka, ker za nakazilo mesečnih prejemkov na njih urgence doslej ni bilo nikakega odziva, je prejelo v soboto 15. t. m, po svojemu šefu prosvetnemu inšpektorju dr. Leopoldu Poljancu vest, da se s 1. junijem osobje oddelka reducira na dve tretjini, kar je ministrstvo odredilo pravkar telefonskim potom. Da se osobje, ki tako težko čaka na svoje bore pare, ki jih ima prejeti Se za ta mesec, nekateri celo za pretekli mesec, pozdravlja še pred izplačilom dolžnih m breM°č Z redukc'i°’ ie P*1® nerazumljivo
ni— Trgovcem na znanje. Zveza trgovskih SKx'n‘jev *ma koncem meseca junija t. L svoj občni zbor in je dobil trgovski gremij v Mariboru nalog, da pošlje za to zborovanje svo-•I® predloge, ki pridejo na dnevni red ter se bo o njih razpravljalo. Zato vabi Gremij vse trgovce, ki imajo kake želje in zahteve, da »m jih čimpreje sporoče.
ni— »Jadranska .Straža« pododbor v Mariboru priredi v četrtek dne 20. t. m. ob 20. uri zvečer v prostorih Narodnega doma akade-
mijo z orkestralnim, recilacijskim in pevskim sporedom lci ga izvajajo mariborski ueiteljiš-niki. Mariborsko prebivalstvo poseti to prireditev v najlepšem številu, ker je to propaganda za naše morje.
m— Slavnostni koncert v mariborskem gledališču. Torek 18. t. 111. ob 20. uri zvečer petindvajsetletnica umetniškega delovanja gospe Berte Bukšekove. Premijera »Marije Stuart .
DRUŠTVO UČITELJEV GLASBE.
Izredni občni zbor.
Ker je bil prestavljen društveni podpredsednik Srečko Kumar na glasbeno akademijo v Zagreb in je vsled tega odložil svoj mandat, ie bil izvoljen na izrednem občnem zbora za podpredsednika dosedanji tajnik prof. Rado Prosenc, za tajnika prof. Ad. Grobming in /a njegovega namestnika prof. Josip Brnobič.
Po ob.čnem zbora se je vršil prijateljski sestanek, ki je bil namenjen odhodnici prof. Srečka Kumarja. Zbralo se je nekaj ožjih prijateljev in bili so navzoči skoro vsi. člani in vse članice društva. V imenu društva se mu je zahvalil predsednik prof. Bajuk za neštete in neprecenljive zasluge, za katere mu ostane društvo trajni dolžnik. Kumar je bil najizdat-nejši sotrudnik takoj ob osnutku prvih smernic za ustanovitev društva. On je bil tisti, ki je med prvimi prav razumel veliki pomen naše organizacije in spoznal pravo perspektivo bodočnosti. O11 je bil največji, neutrudljivi propagafor skupnega dela. Nikdar utrudljiv pri delu, neizčrpen v idejah, preko meje požrtvovalen in nesebičen v boju, vedno pred očmi le dobrobit slovenske domovine in slovenske pevske umetnosti, vedno se boreč le /a pravico in poštenje. Ni je bilo misli, pri kateri ne bi bil sodeloval, ni je bilo ideje, pri kateri ne bi bil takoj aktivno posegel vmes. Ni samo zamislil velike ideje pevskega /bora homogeno zaokrožene inteligentne edinice, prevzel je nase tudi težak del organizacijskega in pretežni del strokovnega dela.
Vse to, kaj si društvu bil, Srečko, bomo še le videli, ko -bomo skušali zamašiti veliko zev, ki bo zijala za teboj. Društvo se od tebe ne more posloviti, ker te ne more pogrešati, manjka mu na poti k cilju ravno takih delavcev kot si ti, ki so prežeti idealizma, ki so prožni, dovzetni za vse dobro, plemeniti in odkriti. Zato se od tebe danes ne poslavljamo, temveč ti samo želimo: Vso srečo na novem mestu do tedaj, da se vrneš. Zato H ne kličemo: Z Bogom, temveč Na svidenje!
V	imenu tovarišev se mu je zahvalil za izredno požrtvovalno delo posvečeno celokupnosti vseh prof. Prosenc: »Ni moči izbrisati iz naših src tebe, ki si živel preveč za druge in premalo zase. Ni moči izbrisati iz zgodovine slovenskega življa tvojih zaslug tam onstran ... Solnčna brda danes ne smejo govoriti, a prišel bo čas, ko bodo jasno govo-rila tvojo dolžno hvalo. Zgodovina je zapisala tvoje delo, Aasi javnost o tem ničesar ne ve in še ne sme vedeti. V svojem delu nisi nikdar videl sebe, temveč le druge, in za to -voje nesebično delo nisi nikdar pričakoval, še manj pa prejel plačila. Odhajaš za drugimi tudi ti. Vedi, pripravljali bomo razmere, ki le bodo vredne!« V iskrenih besedah ge je zahvalil Srečko tovarišem z obljubo, da ne bo med brati Hrvati nikdar pozabil drage Slovenije ne lepe Ljubljane, ne dragih tovarišev in tovarišic, Pozabiti in, če treba, izjokati pa hoče vse prestane krivice.
Ko smo se v mirni noči razšli smo »teli: Tali eh, Brezovšek, Trošt, Kumar...
MIL KONGRES UDRUŽENJA JUGOSLO-I V.ANSKIH NARODNIH ŽELEZNICARJBV.
Letos se vrši od 4. do 7. junija vsakoletni kongre UJNŽ v naši beli Ljubljani.
Spored kongresa:
4. junija: 1. Ob 11. uri sprejem delegatov na glavnem kolodvoru.
2. Ob 15. uri začetek zborovanja delegatov v dvorani Narodnega doma.
5. junija: 3. Ob 9. uri dopoldne nadaljevanje delegatskega zborovanja.
4. Ob 17. do 19. ure promenadni koncert Sloge v Zvezdi.
5. Ob 20. uri veliki koncert Narodno železničarskih glasbenih društev »Drave« in »Sloge v veliki dvorani hotela Union. (Po koncertu se vrši v dvorani družabni sestanek.)
6. junija: 6. Od 8. do 9. ure (v nedeljo) sprejem gostov in tovarišev došlih iz cele države na glavnem kolodvora. Odhod z godbama na čelu na prostor kongresa v Narodni dom.
7. Slavnostno zborovanje vseh delegatov in udeleženih članov. Začetek ob 9. uri. 30. min.
8. Od 11. do 13. ure promenadni koncert v Drave« v Zvezdi.
9. Popoldne ob 16. uri pričetek veselice na \ rtu Narodnega doma z sodelovanjem godb
Drave« in »Sloge,«.
( 7. junija: 10.) Ponedeljek ob 7. uri izlet (kdor se ga hoče udeležiti) s posebnim vla-kom v Kamnik. Povratek iz izleta jx>poldne. Ob 17. uri odhod delegatov in gostov.
Občni zbor »Soče«.
1 soboto, dne 15. t. m. ob pol 9, se je vršil V. občni zbor društva »Soče«. Soča« je tekom svojega delovanja postala eno naših najmarljivejših društev, zlasti v kulturno-propa gandnem oziru. Številna predavanja so med njenim članstvom poglobila zanimanje za mnoga znanstvena in socialna vprašanja ter tvorila obenem vez med tukajšnjimi Primorci in ostalim občinstvom. Društvo je dalje skrbelo tudi za zabavo svojih članov, o čemur pričajo mnoge zabavne prireditve.
Po delu in skrbi za člane služi »Soča« lahko za vzgled ostalini društvom.
Občni zbor je otvoril ob lepi udeležbi društveni predsednik dr. Dinko Pue, ki je kon-statiral sklepčnost, nato pa podal predsedniško poročilo. Dr. Puc je ugotovil, da se položaj bratov v Primorju elabša dan za dnem, zlasti pa tlači primorske Slovence hud gospodarski pritisk s strani brezobzirne fa-šistovske vlade. VVilsonova načeta ne veljajo za Primorce. Na čast našemu narodu pa je
Jack London:
Morski vrag.
>Ej, nič,« je dejal Wolf Larsen izogibajoče. Mislil sem samo, da bi bil rad kaj iztaknil.«
Dimačevi tovariši so se’ na vso moč krohotali. Kapitan bi ga bil ubil in prepričan sem, da bi bila kri tekla, da ni bila Maud Brewster zraven. In baš njena navzočnost je omogočila Dimaču, da je ravnal, kakor je. Bil je preveč oprezen in obziren človek, da bi si nakopal Lai-senovo jezo ob času, ko si je ta jeza mogla dati duška na način, ki je bil jačji od besedi. Bal sem se že, da nastane1 boj, tedajci pa se je začul klic krmarja, ki je rešil cel položaj.
>Dim, hoj!« se je glasil klie.
»Na kateri strani?« je zaklical Wolf Larsen nazaj.
Prav za nami, gospod.«
»Nemara bo ruska ladija,« je pripomnil Lati mer.
Njegove besede so naredile, da se je na obrazili lovcev prikazal nekak strah. Ce je bila ladija v resnici ruska, potem je1 mogla biti samo križarka. Dasi so lovci navadno samo približno vedeli, kje se ladija nahaja, so se vseeno zavedali- da smo bili v neposredni bližini mej prepovedanega morja; po drugi plati pa je bil Wolf Larsen znan kot tatinsk lovec. Vse oči so se vprle vanj.
> Popolnoma vami smo,« jih je uverjal in se nasmejal.« To pot ne bo -treba iti v rudnike, Dimač. Povem vam pa — stavim pet zoper eno, da je ladija Ma-
cedonija«
Njegove ponudbe ni nikdo vzprejel, pa je nadaljeval:	In v tem slučaju stavim deset zoper eno, da se
zbiraj c črni oblaki.«
»Ne, hvala,« je dejal Latimer. »Ne maram izgubljali denarja, vseeno mi pa je cela reč všeč. Kadar sta vidva z bratom namerila drug na drugega, se še ni pri-gvdilo. da ne bi bilo praske. Dvajset zoper eno stavim na to.«
Tem besedam je sledil splošen krohot, kateremu se je tudi Wolf Larsen pridružil; obed se je mirno nadaljeval; zahvala za to gre meni; ravnal je namreč ves čas tako grdo z menoj, se mi rogal, me poniževal, da sem se ves tresel od togote, katero sem komaj dušil. A vendar sem se zavedal, da se meram brzdati zavoljo Maud Brewsterjeve; za to sem prejel plačilo; ko so se namreč najine oŠ ujele za bežno sekundo, so mi njene oči govorile: »Pogum, pogum!«
Odšli smo od mize na palubo, kajti parnik je bil dobrodošel dogodek, ki je prekinil enakomernost morja, po katerem smo vozili; povrh tega je prepričanje, da se snidemo z Larsencvim bratom, ki so mu rekli »Smrt Larsen« in njegovo Macedonijo, povečevalo splošno vznemirjenje. Močni veter in veliki valovi, ki so se vzdignili prejšnji popoldan, so se bili vse jutro po-legali, tako da je bilo sedaj mogoče spustiti čolne v morje, da bi šli na lov. Lov je obetal biti dobičkanosen. Izza zore smo vozili po morju-, kjer ni bilo videti enega morskega psa, sedaj pa smo namerili na veliko čredo.
Dim je bil še več milj za .nami, vendar se nam je
hitro bližal, kc smo spuščali čolne v morje. Razkropili so se in vozili v severni smeri. Zdajpazdaj smo videli, da je eden ali drugi spustil jadra, slišali strele in videli, kako se je jadro zopet razvilo. Živali je bilo obilo,
\ eter se je polegal, vse je bilo ugodno za dober lov. Ko smo obrnili ladijo, da bi prišli v odvetrno lego z zadnjim našim odvetrnim čolnom, smo našli morje ta-korekoč posuto s spečimi morskimi psi. Še nikdar jih nisem videl toliko; ležali so v skupinah po dva, tri ali več in spali..
Izpod dima se je polagoma prikazovalo ladijino telo. V resnici je bila Macedonija. Skozi daljnogled sem čital njeno ime, ko je komaj miljo daleč na desni stranf vozila mimo nas. Wolf Larsen je ves besen gledal ladijo, Maud. Brewster pa je bila radovedna.
Kje pa so tisti črni oblaki, o katerih ste s tako gotovostjo rekli, da se zbirajo, kapitan Larsen?« je vprašala veselo.
Pogledal jo je in dobra volja mu je za hip razvem drila obraz.
»Kaj pa ste mislili, da se zgodi? Da pridejo na našo ladijo in nam vratove porežejo?«
»Nekaj takega,- je priznala. »Veste, lovci na morske pse so zame nekaj tako novega in neznanega, da se lahko vsega nadejam.«
Prikimal je z glavo. Docela prav, popolnoma prav. Vaša zmota je, da se niste' nadejali najhujšega.«
»Kaj pa more biti še hujše kot to, če nam porežejo vratove?« je vprašala naivno presenečena.
Najboljša, najcenejša kolesa in šivalni stroj
so edino
Petelinovi
znamke
Blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Gritzner, Adler, Phonix
za dom, obrt in industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji • Tudi na obroke. • Večletna garancija.
V-/U uuui cya
najboljše je švicarski pletilni stroj , DUB1ED'
Josip Peteline, Ljubljana
Dekle
zmožno vseh hišnih del, kakor iudi kuhanja in šivanja ter dela po vrtu išče službe samo pri poštenih ljudeh. — Naslov pove uprava 'lista.
Gospodična
katera je celi dan odsotna, išče sobo s separatnim vhodom v sredini mesta. Naslov pove uprava lista.
KOKS-ČEBIN
Ufotfon l/ll. - Ttlri. M.
Vrtnarske zadeve
posreduje
Goikova .Vrtnarska šola" v Kranju.
MALI OGLASI
Vsaka be»e^a 50 para’ debelo tiskano Din i —.
Otomane
najlinejše izdelave v da-mastu 700 Din, v blagu 800—1000 Dm» m^oc**z
Proda se
posestvo s hišo in nekaj zemljšča v Zagorju ob Savi št. 112 po ugodni ce-1	—	Katarina	Pitrman.
Sjttojie ,rav. SSO DIn,_____________________.-----
Seteka cesta 6.	1	Dnevniku«!
Za v Prago
priporah podpis«"* t*rdk* ,s*
telovadne oblačilne potrebščine
za člane, naraščaj in deco. — Solidno tn lepo izdelani kroji po najniiji ceni.
Zahtevajte cenike! BRATA CAPUDER LJUBLJANA Wolfova ulica 1/H
ure, zlatnino, in srebrnino kupite po ugodnih cenah pri tvrdki
iiu pakiž, mm
Stari trg št. 20.1
Več tisoč
cvetlic
za okrasitev oken, balkonov, cvetličnih gredic 0e' pih), kakor tudi za okra' sitev javnih prostorov, re' gtavracij, postaj, pokopi" lišč itd. priporočali-«* mene, vrtnar, Ljirhtjan;), GradiSie št. 12.
TSM1. WD. D- D.
pravtta. cenike, raCune, let®H®'J?5ce*
Spake; broSure, posetnice ln r»*w*:^ruot cviakovr«tne n-govfkek	vesmlca
» tlsKovlne. ----- Lastna Rnj »
luraunv
»MANA. i SIMON OHEOOHČIČEVA
Ut. 13. - TELEFON 553
» .. it »vsAKnRK v7NfKA.il - Za tiskarno »Merkur v Ljubljani Andrej Sever. Izdajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDER ZBLEZNiKAK.
treba .priznati, da vstraja na svojem mestu in da je zvest naši narodni misli.
Dalje ge dr. Puc govoril o položaju v naši državi, 'ki sicer ni 'takšna kakor bi si želeli, vendar je upati da se bo s časom izboljšala.
V	primeru z drugimi nasledstvenimi državami je Jugoslavija še ena najsolidnejših.
Zasluga »Soče« je, da se je ugled Primorcev v novi .domovini dvignil. »Soča« je danes priznana kot oficijelna zastopnica vseh tukajšnjih Primorcev. Njene vrste se množijo vsled neprestane emigracije. Naloga društva >Soče«. je drugačna kakor ona : Jugoslavanske Matice«. '»Sočina? naloga je, da vrši neprekinjeno propagando za naše neod rešeno ozemlje.
Društvo je vršilo vestno svojo kulturno in karitativno nalogo. Predsednik dalje ugotovi razveseljivo dejstvo, da je zbrano okoli »Soče; sedaj mnogo mladine.
Sledilo je tajniško poročilo dr. Lulika. Društvo je imelo v zimski sezoni 19 predavanj (Narodni Dnevnike je o večini teh predavanj iprinesel daljša poročila), dalje je društvo priredilo 6 izključno zabavnih prireditev; odborovih sej je bilo 13. »Soča« je imela v preteklem letu 1336 članov, njeni agilni podružnici v Novem mestu 78 in v Bohinjski Bistrici 40. Snuje se organizacija »Primorski dom«, nad katero ne bo imela Soča« nikake ingerence, pač pa bo propagirala idejo ustanovitve skupnega primorskega doma. Društvo je imelo tri odseke: veseličnega, predavateljskega, oba pod spretnim vodstvom g. Sfiligoja, ter gospodarskega, ki je mnogo pomagal v socialnem pogledu za primorske družine.
Predsednik dr. Puc se je nato spomnil umrlih članov, katerim v čast so navzoči vstali.
Blagajnik Sfiligoj je podal blagajniško poročilo.
Občni zbor je izrekel vsemu odboru abso-lutorij s pohvalo.
Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika dr. Puc, za podpredsednika prof. Bačič, v ostali odbor pa tudi dosedanji tajnik dr. Lulik in blagajnik »Sfiligoj.
ŠPORT.
Estonec Tammer, tretji zmagovalec v dviganju ročk na pariški Olimpijadi, je sunil s prostim dvigom na prsi 145.5 kg in posta- i vil s tem nov estonski rekord.
Mednarodna ženska federacija /a lahko atletiko je oficielno priznala sledeče svetov- j ne rekorde: tek na 250 m Palme r (Anglija) j v 33.8 sek., tek s pregrajami na 85 m: Au- j lauze (Francija) v 13.2 sek., štafeta 4X75 m: Češkoslovaška v 40.2, met krogle z eno roko: Vidlakova (Čehosl.) 32.56 m, met kopja (z obema rokama): Olmerova (Čehosl.) 53.14 m in Pianzola (Švica) 54.14 m, skok v višjno brez naleta: Dupuis (Francija) 1.16 m, z naletom: Green (Anglija) 1.524 mSvetovni rekord v metu diska od Konopačke (Poljska) 33.405 m in več nemških rekordov ni bilo priznanih, ker ti dve d rža v i nista članici federacije.
Dirka okoli Piemonta. Po velikih uspehih, ki jih je imel v-zadnjem času ital. campio-nissimo Costante Girardengo, je bilo pričakovati, da bo dobil tudi to dirko. Boj na 293 km dolgi progi se je vršil z največjo srditostjo in šele 50 km pred ciljem se je posrečilo mlademu Italijanu Alfredu Binda, da se je ločil od grupe vozačev in prišel kot prvi na cilj v 11.38. Drugi je bil Giovan-ui Breinezo v 11.41 in tretji Girardengo v 11.43.
V	dirki okoli Kiilna (250 km) je zmagal Švicar Suter v 8:21:42. Drugi je bil njegov rojak Notter, ki je prišel na cilj samo za pol kolesa za Suterjem; amater Dumni je vozil 8:44:11.
Amerikanski zamorski bokser Jack Johnson, ki je bil pred kakimi 15 leti najboljši bokser na svetu, je pozval Argentinca Fir-po na nvatch. Vendar pa ni pričakovati, da se bo Firpo temu pozivni odzval, ker ima vendar premalo šans proti Johnsonu, dasi-ravno je ta že prekoračil 48. leto.
Polet okolu sveta hoče poizkusiti sedaj tudi italijanski letalec Pinedo, ki noče zaostati za španskimi letalci. Izbral si je naslednjo progo: Iz Rima v Gibraltar, od tod v Casablanco (Maroko), Dakar v Senegam-
biji, Pemambuco v Braziliji, Rio de Janeiro
—	Buenos Ayres — od tod čez kordiljere v Santiago de Chile — Panama — San Francisco — otočje Aleuti med Azijo in Ameriko — Behringova cesta — Vladivostok — Singapore — Calcutta — Aden — Suez — Rim.
Dirka okoli Italije. V soboto je pričela vsakoletna velika dirka okoli Italije na 3462 km v 12 etapah. Startalo bo 253 kolesarjev, število, ki doslej še ni bilo nikdar doseženo. Med udeleženci najdemo najznamenitejše italijanske dirkače:	Girardengo,
Binda, Brunezi, Linari. Nekaj drugih, med njimi Gai, Ballani, Bottechia in Aimo se dirke ne bo udeležilo, ker so drugam angažirani.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA
ponedeljek, 17. maja 1926.
Vrednote:	Celjska	posojilnica	d.	d..
Celje, den. 193, bi. 194, zaklj. 194. Blago : Jelovina (smreka—jelka), rezana na živ”rob ed 12-12, 15-17, 16-21, 18-22, 18-23	18-24
19-25, 19-26, od 4.50 do 8 m, fco vag. meia'
3 vag., den. 620, bi. 650, zaklj. 630. Trami merkantilni, od 4-5 do 9-11, fco vag. meja, 1 vag., den. 330, bi. 330, zaklj. 330. Borove deske, paral., I., 24 in 38 mm, od 20 do 31 cm,
4 m dolž., fco vag. Sušak, 2 vag., den. 650, bi. 650, zaklj. 650. Borovi remeljni, ostroro-bi, 1., 48-48, 48-98, 48-150 mm, 4 m, fco vagon Sušak, 1 vag., den. 660, bi. 660, zaklj. 660. Koruza, suha, zdrava, fco vag. Novi Sad, 1 vag., den. 134, bi. 134, zaklj. 134. Koruza in-zulanka, gar. zdravo prispetje, fco Postojna traz., 5 vag. den. 175, bi. 175, zaklj. 175.
Zagreb, dne 17. maja. Devize: Newyork ček 55.558—56.858, London ček 275.888 do 277.088, Pariz 172.18—174.18, Praga 167.8 do 168.8, ček isto, Curih ček 1006.048—1100.048, Milan 207.14—208.34, Dunaj ček 800.65 do .804.65, Berlin 1351.4-1355.4.
Curih, dne 17. maja. Beograd 9.115. Nevv-york 517.25, London 25.1725, Pariz 15.675,
Praga 15,33, Milan 18, Bukarešta 1.85, Dunaj 73.05, Berlin 123.1125, Sofija 2.74. Budapešta 0.007225.
Pelet na severni tečaj in senzaciježeljnost žurnalistike.
Z vsem povdarkom je treba že enkrat ugotoviti, da so ekspedicije na severni iečaj v današnji debi časopisnih senzacij pravtako predmet spekulacije na bedasto senzaciježelj-nost moba kot še marsikaj drugega. Ameriški in angleški listi so financirali že marsikatero ekspedicijo na severni tečaj, za katero znanstvene organizacije ali pa vlade niso imele denarja, ker ni bilo pričakovati znanstvenih vspehov. Za te namreč tem listom ni šlo. Treba jim je bilo samo živce dražečih poročil, lovskih scen, in če mogoče, tudi par majhnih katastrof. Par takih od ameriških časopisnih trustov subvencioniranih >,razisko-valcev« je prišlo na Grenlandiji v konflikt z danskimi oblastmi, ker so provocirali spopade z Eskimi. Pred vojno je poslal neki ameriški časopisni trust nekega kapitena Will-scotta na ekspedicijo v Grenlandijo. Tani pa mu je bilo premrzlo in prenevarno, zato je ostal ves čas v neki luki na enem od Shetlandskih otokov, severno od Angleške, ter pošiljal od tam najtesnejša poročila, kako prodira proti severnemu tečaju — dokler ga ni razkrinkala angleška časopisna konkurenca kot sleparja.
Od bolj znanih raziskovalcev severnega tečaja je imel prvi Peary, ki je vzbujal tik pred vojno s svojo trditvijo, da je razkril severni tečaj, največjo pozornost — svoj lasten pres-biro, ki je predelaval njegova »poročila«, da so bila godna za tisk ter jih trobil po svetu.
S	pomočjo tega tiskovnega biroja si je pridobil Peary ogromno premoženje ter goljufal ljudi še dolgo časa potem, ko je bilo znanstveno dokazano, da njegova poročila ne »drže . Njegov konkurent Cook je prodal svoja originalna poročila nekemu velikemu ameriškemu časopisnemu trustu za težak denar. Pozneje je sam trdil, da jih ni bilo niti več spoznati ...