OBVESTILA ČZS
10/2024 letnik CXXVI 261
UVODNIK
Drage čebelarke, dragi čebelarji!
V septembru nas je presenetil hiter vremenski 
preobrat in pravzaprav smo iz poletja stopili v zimi 
podobna jutra. 
Pred časom mi je prišlo na uho, da je zdaj 
najboljše, kar lahko čebelar naredi, to, da čebele 
pusti pri miru. Porodilo se mi je vprašanje, če je 
to sploh možno, saj nas vedno skrbi, če bodo naše 
čebele uspešno preživele zimo. Poleg tega pa dobra 
zazimitev pomeni dobro zasnovo za naslednjo 
sezono. Skušnjava, da bi gledali v panje, je velika, 
predvsem nas pogosto lahko zasrbijo prsti, da bi 
preverili, koliko hrane še imajo. Če bo oktober 
topel, lahko še vedno svoje družine dokrmimo, in če 
zaznamo varoje, jih še zatiramo. 
V jesensko-zimskem času lahko svojo nenehno 
skrb za čebele preusmerimo tudi v izobraževanja 
in branje čebelarske literature. Prav tako se lahko 
udeležimo različnih seminarjev, strokovnih 
ekskurzij, predavanj svetovalcev specialistov JSSČ, 
strokovnih razprav, dogodkov ČZS in dogodkov 
promocije višje kakovostnega medu in čebeljih 
pridelkov.  
To je tudi čas, ko lahko svoje pridelke prijavimo 
na senzorična ocenjevanja medu. Premislimo in 
načrtujemo lahko nove tržne strategije prodaje 
medu, ki smo ga pridelali. To lahko storimo 
na področju iskanja novih prodajnih kanalov, 
s krepitvijo prepoznavnosti ali pa dodelavo 
vizualne podobe končnega izdelka, ki ga ponujamo 
potrošniku. V primeru, da je naš med ocenjen kot 
visokokakovosten, lahko tudi to izkoristimo kot 
tržno priložnost. 
O pozitivnih vsebnostih v svojem medu si v 
tej številki lahko preberemo članek z naslovom 
Antioksidativna učinkovitost medu slovenskega 
porekla v letu 2024. Prav tako lahko preberemo 
zanimiv članek o razlikah v zazimljenju čebel v dveh 
različnih regijah Slovenije. 
Takšni regijsko primerjalni članki so zelo 
dobrodošli, saj se pri čebelarskih praksah ves čas 
spoprijemamo s stališčem, da praks ne moremo 
kar poenotiti. Slovenija je geografsko in podnebno 
zelo raznovrstna, to pa pomeni veliko razliko v 
odstopanju doprinosov na tehtnicah in v različnih 
praksah v mesecu glede na lokacije čebelnjakov.  
Za konec velja poudariti, da je prav ta nenehna 
skrb čebelark in čebelarjev gonilo slovenskega 
čebelarstva. Čebelar nikoli ne počiva in vsak 
trenutek izkoristi za boljše pogoje svojega in 
čebelarstva nasploh!
Mara Golob Meserko