1S<>. Številka.
Trst. v -nimfo \*Y avgustu ! S^IK
IV*,j XXIV
..EAlnoat"
ichnia iltnkrat mi 4nn, razun nedelj in prarnikn*, zjutraj in uvečer nh 7. »iri. <> pon+df Ijkih i rt po praznikih i/h nj« ul) 9 uri ajutraj.
Narečnim« xn»4n : Ohe izdan ji iih letu . . . gld, 'Ž l Za *amo večerno ikiIhii.	IV
'/m pol letu četrt leta in im riifn^i- ra/.ineriiii.
Naročnino i« plačevati naprej. Nm iiii-rnčbe brez priliifenp naročnine »p uprava
Na drohno *e prodajajo v I'ratu /jutranje Številke po 3 nvč. vetrne itevilke po 4 nvč.; pone< ieljnke /.jutranje Številke po 2 nvč. Ir.vrn Trata po 1 nvč. več.
Večerno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRIlSTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon «tv. M70,
4 nvč.
V eillnoNtf Je tnnČ!
Oglasi
ae računajo pit vrfttaii v petitu /,« kriitno naročilo » primernim itoniMioni. Pnalana. omurtnire in javne nalivale, <t<»-muči o»lw»i tt<l. -»i* računajo po ploditi.
V*i dopisi najae polil jiijo nreilnišl t n. Nefraiikovuni dopisi ne u»* "»prejemajo. I{i>knpi-i tt* ne vračajo.
Naročnino. reklamacije io i »plime sprejema upni viiisl vo. Naročnino in oirla^e je plačevati lueo Trat.
VrednlAlttt in tiskanin ie nahajata v
ulici ('ariiitia Mv. 1*2. Fpriivnisltt.....I-
pmvniStvn in aprejeiininje IiihitiiIiiv
v ulici Molili piccolo &tv. .'I, II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran O o d n i k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsoicija lista „Edinuat" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
IhniaJ 1*. Minister za vnanje stvari, grof Golueho\vski, odpotuje jutri mt Se m mering, da obišče nemškega državnemu tajnika Hiilo\va.
IN'tniifriMl 1*. Zbornik zakonov prinaša novo naredbo glede mero in Leže. S tem je dovoljen mete raki /istem, ki se lm odsihdob zamogel rabiti istotako kakor stari ruski.
Itl'IIM'lj I H. Odseki /bol •niče so sprejeli h tif> planovi proti »1 vladni načrt o volilni pre-oMiiovi.
Pariz IH, »h'ignro« i/javlja, pooblaščen tnl strani avstro-ogerskega poslanstva, da je brzojavka vojnega atašeja polkovnika Sehneiderjn, ki ho je priobčila včeraj, resnična in avtentična. (V tej brzojavki je bil Sohueider rekel, da je njemu pripisani list, katerega je omenil general Moreier pred vojnim sodiščem v Rennesu, ponarejen.)
ICeti li cm 1H. Pietpiard je govoril obširno o tajnem dossieru. Predsednik mu je zabranil na-dttljno razpravljanje o tem predmetu. Piequart je prepričan, tla je K«terhazy avtor borderA-ja.
<*le«le obdolžitve, da je Pictpinrt zavlekel preiskavo proti Ksterhazyju, pravi priča, <la je to storil i/, namena, da bi no nastal sum proti častniku, ki bi bil morda nedolžen, ler obžaljuje, da se ni enako oprezno postopalo proti DrevfuBii. Priča h«! je čudil, da v tajnem dossiern ni našel nobene važne listine, razun ene, ki se je zamogla nanašati ravno tako na Esterliazvja kakor na I )rovt'usa.
Ko je hotel ponoviti preiskovanje v prilog Drevtusa, mu je Gonze to zabranil, češ, če ne pove Picquart ničesar, ne bo nikdo vedel, kako stoje stvari. Piotjuart mu je odgovoril, da noče vzeti te skrivnosti s seboj v grob.
Ko se je bila seja za nekaj časa pretrgala in zopet otvorila, je govoril Pictjiuirt še o ponaredbi Henrvjevi ter izjavil, tla so bili v vojno-geografič-nem uradu tudi civilni delavei,
lirit.se lj 1H. Tukajšnji listi sledijo z velikim zanimanjem dogodkom v Rennesu. Vse novinstvo je na strani Drevfusa ter ne dvomi, da ga oproste obdolžitve. V Gandu so se vršile veliko demonstracije za Drevfusa in njegova branitelja. Nekega bogatega trgovca so zadnja poročila o razpravah v Rennesu tako razburila, da je znorel.
Pariz 1H. G lord, katerega so aretirali, ker leti nanj sum, da je napadel odvetnika Laborija, je znan alkoholik. Preiskovanje se nadaljuje. Sedaj že dvomijo, da je G Ioni napadalec.
Strossmayer.
Biskup Strossmaver so jo povrnil iz Rogatca — kamor zahaja vsako poletje krepčat se — v Djakovo, da je mogel biti navzoč na slovesni službi božji povodom rojstnega dne cesarjevega. O stanju velikega biskupa čitamo v zagrebških listih: »Bivanje v Rogatcu je spoštovanemu cerkvenemu dostojanstveniku in patrijotu tu« I i to pot jako dobro delo, kakor sploh ta Kll-letni starček izgleda in se počuti tako dobro, da je kar naravnost strmeti. Kdor no pozna škofa, ta ne more verjeti, da ima prod seboj čh > V t' Kil, ki je že dosegel toliko starost. Nn njem ni čisto nič, ali absolutno nič starostnega.
l)uh mu jo svež kakor kedaj, nosi so kakor kak ilO-leten mož, in je dovolj tudi takih li()-takov, ki ho ne drže tako č/rsto. Na obrazu nikakc brazgotine, oko čisto in govoreče, glas pa zvonk iti čist, kakor na možu v najboljših letih. Htarčlcov, ka-koršen je ta starček, je pač jako malo na toj božji zemlji, in ako škot Strossmaver no doživi vsaj KM) let, potein gotovo ne doseže več to starosti nobena druga človeška duša pod solncem.«
Mi se radujomo na tem sporočilu. In z nami se raduje sleherni, ki je pravi Jugoslovah, Soglašaj ali ne soglašaj z vsemi političnimi nazori \elikega biskupa — odobruj ali ne odobruj vsoga, kar je storil Strossmaver na pozririšču političkoga in tia-rodnega življenja Hrvatov, ali to jedno ostaja kakor stalna, neopovržna točka za nas Hrvate in Slovenec, da jo Strossmaver že s tem, <la jo, da živi, velik činitelj sile za Jugoslovane.
Ako so je kedaj motil — če se je motil ? — so pa te zmote tako malenkostne, tla kar zginjajo poleg monumentalnega spomenika, ki si ga je postavil sam se svojimi tleli na polju kulture, pro-Mvete, znanosti, umetnosti in homatinosti! Ta spomenik je neminljiv, kajti to, kar je storil in še dola Strossmaver za Hrvate in Slovenec, se ne da izbrisati iz zgodovine Jugoslovanov !
Strossmaver je simbol naše bodočnosti ! Z dobrim premislekom smo napisali to. Do te sodbe moramo priti, ako kritičnim očesom presodimo naše razvijanje sosebno zadnjih let sein. Kako eve-toče so bile naše mulo, ko je grof Taattb pred 20 loti nastopil se svojim programom, ko smo z Dunaju doli čuli blagovestje, da se bo odslej tudi nam Slovanom rezalo jednako pravo, ko so nam te besede, kakoršnjim do tedaj ni bilo vajeno našo uho, zazvonelo kakor rajska harmonija ljubezni, pravice in človekoljubja!! In sedaj, po 20 letih?! Kdo bi bil mislil, <la doživimo toli ljuto prevare, kdo bi bil le slutil, da po 20 lotili se nam bo godilo slabše, nego so nam je godilo takrat, tla, uob'i veliko slabše, nogo popretl, ko jo bil Slovan popolnoma obnemogel v političnem življenju države?! In vendar je tako ! Danes je slabšo! Do tega sklepa nas dovajajo britko skušnje slehernega dno. Nočemo tajiti: vladna teorija je postala nam prijaznoj a, zato pa je praksa taka, da nas sili v obup. Kaj nam hasnejo lepe besede /. Dunaja, ako pa nas ubijajo se svojimi dejanji! ! Kakov dobiček imamo, ako nam na Dunaju obešajo časten plašč jednega delit vladajoče risum tenentis amiei — večine, ako pa dan na dan padu na naša pleča bič, ki je običajno namenjen le hrbtu opozicije, pa še ne navadne, ampak kake nelojalne, berostratske, uporne, revolucionarne opozicije.
Kes pričajo vsakdanji dogo« lici, tla so mini godi takfl, kakor da smo v najstrožji opoziciji ue le proti vladi, ampak tudi proti državi sami; in ob vsakdanjih dogodkih in borbah z drugorodniki v tej pokrajini moramo imeti občutek, kakor tla smo v deželi — sovražnika.
Tako se nam tfodi danes, po 20 letih, odkar nam je zazvonelo z Dunaja doli blagovestje, da srno tudi mi ljudje, po božji podobi ustvarjeni, <la smo tudi mi državljani kakor vsi drugi !
In kakov je nauk iz te ljute prevaro?! Rojaki, bodimo možje ! Odprimo oči in le srčno poglejmo resnici v obraz! Prvi korak do boljšega je spoznanje! Dogodki, skušnje in — prevare, ki
smo jih doživeli v teh 20 lotili in ki nas pečejo v dušo danes, ob zaključku teh dveh desetletij, nam govore krut, suh ali lapidurcn govor, da nimamo ničesar pričakovati ni od politiških kon-stelaeij, ni od obljub državnikov i ii ministrov, vse dotlej, dokler ne bomo imponirali sami. Imponirali pa bomo, ko bo ves narod hrvatsko-slovenski prosi njen po ideji, katere propovednik in nositelj jo ravno biskup Strossmaver, in ko sami pričnemo kazati vidne dokaze o resnični volji za uresničenje te ideje — idej e u k u p n o s t i u a r o d a h r-v a t h k o-s 1 o v e n s k e g a. Iz kratka: ne od ?.unaj, ampak v sebi moramo mi Jugoslovani najprvo iskati pomoči in rešitve! A ko pokažemo, odločno pokažemo z resnim delom za kulturno in politično sjedinjenje naroda poti žezlom dinastije Habsbur* žanov, <la smo prišli tlo spoznanja svoje moči in svojega poslanstva tu na jugu monarhije, one modi, s katero se hočemo dvigniti iz sebe, potem pride pomoč in poštovanje tudi od zunaj, ker nas spoznajo tildi od naše močno strani, dočim smo dosodaj kazali svetu le svojo šibko stran.
Strossmaver je nositelj ideje narodne ukupnosti Hrvatov in Slovencev. Zato smo rekli, da jo ime StroHHinavcr simbol našo boljšo bodočnosti in prvi činitelj sile v življenju avstrijskih Jugoslovanov. In prav v tem, da se vsako leto ravno tedaj, kosi svoje dragnoeuo življenje krepi na slovenskih tleh, v Rogatcu, v zeleni Štajerski, ko biva meti narodom slovenskim, povzdiga na višino velikega poslanstva svojega za osiguranje našo bodočnosti: v tem vidimo dober umen. Tako je tudi letos, ob vspreje-manju ukupnih deputacij Slovencev in Hrvatov, govoril blažene besedo pobratimstva, zložnega tlela in ukupne bodočnosti! Ponosni smo in navdaja nas z zadoščenjem, tla se ravno na slovenskih tleh, a tikom hrvatske meje kako lepo je že s tem siuibolizovaiio naše jedinstvo loto za lotom vrše ti prizori pobratimstva in da veliki duh Strossma-yorjev ravno na slovenskih tleh dobiva telesnega krepila sebi, a dušnega krepila srcem Slovencev in Hrvatov !
Slava Strossmaverju! Slava propovedniku blngovostja vzajemnosti, širitelju ideje naše ukupnosti in nositelju naše bodočnosti !
Politični pregled.
TKST lil. avgustu IM9,
K položaju. Neki člen gosposke zbornico in konservativen veleposestnik govori v zadnji Information® bolj obširno o sedanjih bojih v Avstriji in o potih, po katerih bi bilo (po njegovem ino-nenju) možno priti iz homatij. Nevarnost da je že skrajna, da Avstrija postune «bolni mož», kakor Turčija. Po pravici bi morala biti vlada zdravnik v tej bolezni. Ta pa menda ne pozna pravega sredstva. Zato pa se moramo dvigniti sami in pokazati narodom č r n o - r u m e n o zastavo. Pod krili avstrijskega orla naj dobi vsakdo svoje pravo. Pravičnost do vseh! postani našo	I Centrifu-
galne elemente treba pritisniti ob tla. Sprava mej avstrijskimi narodi je istotako evropska potreba, kakov jo Avstrija suma evropska potreba. Kakor dva, ki stan i ijota skupaj v jodni sobi, morata najti kakov modus vivendi, v takem položen ju so avstrijski narodi. Potem dokazuje ta konservativni veleposestnik Nemcem, da oni ne morejo priti več v

Avstriji do takemu nadvladja, tlo kakoršnjcga so prišli Madjari na < >gerskein, ker so tildi Slovani deležni na uživanju svoltodiiostnih zakonov jr ker ho le-ti — preomikani. Ni torej druge poti, nego pot koncesij Slovanom, ki naj l»i sef ta le v tem, da l>i se na 1'rimorskem, Štajerskem, itd. ne merilo / drugo mero nego na Češkem. 1'ovsodi naj se preglasi načelo p o p o I n <• j e ti na k o p r a v n o s t i. To žrtev m o ruj o doprinesti Nemci, ako nočejo, da vsi skupaj, Slovani in Nemci, zaidejo v j ar m Madjarov. In to žrtev, odpoved nekdanjemu nad-vladjn, doprinesejo Nemei tem laglje, ako se spominjajo na dan rojstnega tlne cesarjevega, da se je tudi on moral odreči svoji absolutiski oblasti in je moral narodom pripoznati pravico do sodoločanja svoje usode. Tako zaključuje zaupnik v »Information ».
To je jako lepo povedano. Le žal,da je mnogo besed in skoraj nič konkretnega. Ta konservativni veleposestnik kaže pač na cilj, katerega moramo doseči, molči pa o potili do tega cilja. Tu nam pa že bolj ugajajo socijalni demokratje v Brnu, ki lio-čejo dne 'J4. septembra razpravljati o narodnem vprašanju in predlagati resolucijo: Avstrija more luti le država narodnosti in zvezna država, razdeljena v samoupravna ozemljil, kolikor možno r a 7. v r šč e n a p <> n a r o d n o h t i li.
Upravna obsožja vsaeega naroda tvorijo ob jednem jednoto, ki svoje narodne stvari u r a v n a v a i n u p r a v I j a p o p o I n o m a a b -sol u tn o. Narodne manjšine v mešanih krajih naj se narodno zavarujejo s posebnim zakonom. M i ne p r i p o k n a v a m o ni kake narodne p red-praviee, znmetujemo tudi zahteve po državnem jeziku, dočim smatramo kakor praktično potrebo že sedaj obstoječe dejstvo nemškega kakor obče-valnega jezika, dokler ne bo za to kakega drugega jezika.
Madjari o preosnovi avstrijske ustave.
• Pesti Htrlap», glasilo pristašev bivšega minister-skega predsednika Tisze, piše o tem predmetu : «Junija leta 1H97. je ministerski predsednik avstrijski hotel s preosnovo ustave razvozljati zamatane razmere. S cesarskim patentom se je hotelo razveljaviti sedanjo ustavo, uvesti takozvano oktobersko ustavo ter zaprečiti obstrukcijo. Z m a d j a r s k ega sta 1 i š č a u a m j e b i 1 a i n j o iz p r e m e m b a ustave brezpomembna, ako se ž njo le zagotovi obstanek delegacij. Vlada je takrat opustila svojo namero, a od iste dobe se je položaj v Avstriji le poslabšal. Danes se ima Avstrija boriti proti velikonemški misli, in ako ne preustrojijo ustave, bodo imeli kmalu opraviti z neprikritim iz d a j s t v o m. Proti temu bi trebalo delovati že sedaj. Ne treba ravno pro-roškega duha, da se more reči, da stojimo na pragu nove ustave. Morda je že podpisana cesarska naredba, ki razpušča državni zbor ter uničuje to trmoglavo zastopništvo narodov. Tudi nova ustava, ki nas postavlja nazaj v leto 1HI57. in vsled katere se bo parlament volil po deželnih zborih, je morda že podpisana. To bi ne bil samo velik korak proti centralizmu, ampak tudi važna zmaga federalizma. ()gri ne želč ni enega ne drugega, ampak z ozi-rom na obstanek dualizma se morajo sprijazniti z obema. Dualizma vendar ne morejo žrtvovati nemškemu nacijonalizmu na ljubo. Dasi priznavamo, da okrepljenje fedaralizma škodi jednotnosti monarhije, vendar moramo od dveh nesreč voliti manjšo. Veča nesreča, veče zlo bi pomenilo — konkurz delegacij. Sicer pa se moremo in moramo zanašati na dina-stično moč, ki vlada v Avstriji.
Nemlki cesar je baje, kakor poročajo iz Bcroltna, sila nejevoljen vsled poraza, ki ga je doživela pruska vlada v državnem zboru h predlogo za ureresničcnje ideje-ljubljenke cesarja Vi I -jelma i gradnje kanala med Lal>o in Renom. Agrarci so se uprli najodločneje, ker se hoje oškodovanja njih interesov po rečcnem kanalu. No, zadnja beseda še tii rečena, ker pride še do tretjega čitanja. Ker bo agrarci vladna stranka, soditi je, da koncčno vendar odjciljajo in da ne bodo hoteli nakopavatisi sovražtva energičnega cesarja Viljelma. Tako energično so baje nastopili le zato, da izsilijo iz vlade zagotovilo koncesij na drugi strani v odškodnino za morebitno škodo po gradnji reče-nega kanala. In tako bodo po lepem nauku, da roka roko umiva, zadovoljeni vsi : cesar, vlada in agrarci.
Crispi o položaju v Italiji. Neko društvo trgovcev sč sadjem je bilo povabilo mi n istra-predsednika na banket. Glasoviti Franeeseo Crispi ni prišel, ampak se je opravičil pismeno, češ, da se ob sedanjih žalostnih razmerah ne more udeleževati nobene slavnoati. Italija se dan za dnevom in bolj in bolj bliža propadli in nikogar ni, ki bi jo mogel zaustaviti na tem potu. Crispi dostavlja sentimentalno, da on pač ne doživi, tla bi se njegova domovina zopet vzdignila do moči in slave. — To pismo, ki kaže propadanje Italije v resnič-j nili barvah, je naredilo velik utis ter se je mnogo komentiralo. Nekateri mislijo, da se Crispi smatra še zmiraj edinim mogočim rešiteljem Italije, drugi pa opozarjajo, tla je baš Crispi mnogo zakrivil, da je Italija tako napredovala na poti — propadanja. In mi bi rekli, da imajo ti poslednji prav.
Domače vesti.
Kam poj (10 lil o jutri i Vse može, ki se zanimajo za naše politično življenje, pričakujemo na shod političnega društva »Edinost«, ki bo jutri popoludne v Barkovljah. Radi bi videli tudi vse one, ki še ne verujejo našim obupnim klicem. Morda bi jih naši govorniki prepričali, da naše tožbe o neznosnih razmerah niso — gola fraza ...
Vsi drugi pa, ki hočejo preživeti nekaj veselih uric v narodni družbi, in izvršiti naroden čin, na veselico v Lonjer!
Nas bo pa tudi tacili, ki smo tako skokonogi, da bomo tu in tam.
Pogreb pokojnega Josipa Volarlea je bil včeraj popoludne. Istega se je udeležili* mnogo občinstva, na čelu mu gg. profesorji akademije in gosp. prof. M. Mandic, kakor predsednik »Del. podp. društva«.
Kako priljubljen je bil pokojnik — da-si Slovenec — v vseh krogih, priča fakt, tla se je pogreba udeležil sam ravnatelj trgovske akademije !
V kratkem času je to že drugi slučaj, ki priča, kako lahko se služi državi in ob enem narodu. Naj bi vsi delali tako!
Le glave po koneu! Tudi mod našimi poštenimi in zavednimi ljudmi je takih, ki obupa vajo, ko vidijo toli grozen pritisk od strani nasprotnikov. Tem v tolažbo hočemo posneti tu paralelo, ki jo je napisalo »Jedinstvo« o nekdanjih razmerah v Dalmaciji in sedanjih v Celji. »Jedinstvo® piše:
fcKo čitamo, kaj se je godilo v Celju, oživlja se nam spomin za trideset let nazaj. Tako, kakor v Celju, je bilo skoraj v vsakem mestu dalmatinskem, osobito v Spljetu, v središču pokrajine. V Celju je Nemcev, ali so večinoma slovenski renegati ; posebno sodrga jim je sestavljena iz slovenske mase. Tako je bilo tudi pri nas. Kakor v Celju so »pijonirji kulture* tudi pri nas hoteli udušiti narodno gibanje. >Tašc ljudi so napadali s kamenjem, samokresi in gorjačami. Žvižgali so iu žalili; pričakovali so jih z sodrgo in še danes so izgredi v Spljetu v groznem spominu. Kakor v Celju je policija tudi pri nas varovala sodrgo, a državni organi so storili — »svojo*. In da bi bil tedaj rekel kdo, da se spremeni vse to, da v Dalmaciji zmaga narodno načelo, da Hrvatje, kakor element miru in reda, uduše izgrede — rekli bi mu bili, da je znorel. Italijanaši so bili vsemogočni, a žnjimi je bilo vse : policija, orožniki, glavarji iu namestniki. Z nami pa le nekoliko značajnikov. In v e n d a r s m o zmagali in Dalmacija je po .!J0 letih jedna najbolj mirnih pokrajin v državi in — kar je glavno — najbolj slovanska !» — To sporočilo t> srečnem preporodu Dalmacije ob istotnko žalostnih okolnostih, kakor so naše, bodi v spodbujo vsem maiodušnim, bodi v tolažbo zlasti trpinom v Istri in narodnim delavcem in boriteljein po tržaški okolici! Žalostni časi so res. Ali, če nas grav proga nj njo od vseh strani, pa se ne smemo zapustiti sami, trdno verujoči, tla se tudi v nas izvrši isti proces, ki seje izvršil v Dalmaciji. V to treba seveda, tla smo tudi mi iz taeega lesu, iz kakoršnjega ko bili dalmatinski prvoboritelji.
Tako je prav! Pišejo nam: Tukajšnji, oziroma primorski Italijani se na vse načine trudijo in zvijajo, da bi dobili dovoljenje za razobešanje italijanske zastave.
Mi, kakor liberalni (v pravem pomenu besede) ljudje, nimamo nič proti temu. Ako je našim oblastnijam prav, je nam tudi prav. Le zato
torej, ker naši Italijani niso takt* liberalni, kakor smo mi, in zahtevajo za-se vse. dočim ne privo-ščajo drugim ničesar, beležimo tu, tla vse kaže, tla so tudi glede zastave dosegli, kar so želeli. Kajti včeraj, na rojstni dan cesarja, smo videli na ta-kosvanem »Gallegiante Nazionale« (kopališče) nasproti brega »Sanitfl«, kako je |»oleg avstrijske in pruske zastave — ves dan plapolala tudi prava italijanska. To nas potrjuje v našem domnevanju, da st) tudi glede zastave dosegli, kar so želeli. A mi nimamo nič proti temu.
Povedali smo to v ilustracijo, kdo da je liberalen in v dokaz razlike mej nami in njimi. Sicer pa, kakor smo rekli: ako se laški zastavi privadijo drugi, zakaj bi se ji mi ne?!
Nadejamo pa se, da bodo Italijani odslej puščali pri miru našo belo-modro-rudečo, ko bodo smeli razobešati svojo helo-rudečo-zeleno s križem na sredi!
Sedemnajst let! Pišejo nam: Letos obhajamo 17-letnieo, kar je bila blagoslovljena prekrasna zastava našega »Delniškega podp. društva« ! Sedemnajst let! To ni hogsigavedi kaj, ali za naše razmere je — mnogo.
Leta IHbH, julija meseca, se je ustanovila v Roj a nu »Narodna čitalnica«. Od te dobe je začelo v Trstu in okolici neko bolj živahno narodno gibanje. Knajst let so se tedanji naši prvaki truditi, da bi ustanovili delniško društvo, a to se jim je posrečilo šele f>. janiivarja 1H7S). leta!
Zanimivo je čitati, kar piše v prvem zapisniku nepozabni prvi predsednik Ivan Dolina r, toda t<> ne spada sem, to izvemo, ako Bog da, ti 2f>-letnici tega prekoristnega društva.
V	nedeljo dne 27. t. m. bomo obhajali 17-letnieo blagoslovljcnja. Zjutraj bo, kakor običajno, sv. maša, katero naj se udeleži kar največ mogoče členov in nečlenov. Ob 71/* *n*i zjutraj ho odhod iz ulice »Molin piccolo« z godbo iu zastavo, po masi istotako nazaj v društvo.
Popoludne bo običajna veselica ali obletnica na vrtu sv. Cirila in Metoda kjer bodo sodelovali popolna veteranska godba in d v e pevski društvi!!
Druga leta je bila ta veselica le v zabavo členom in se ni gledalo na materijalni dobiček, ker je bilo gotovo, da običajni veliki ples donese gotovega pol tisočaka v društvene svrhe! Letos je pa ta stvar drugačna; lahoni so nam prekrižali račune s tem, da nam ne dajo več gledišča !
Dolžnost naša je torej, da se v velikem številu udeležimo te krasne — lahko rečemo, naj-krasnejše — veselice, tla ne bo vsaj izgube ob tolikem trudu!
»Delavsko podp. društvo« sme pričakovati tudi nekoliko hvaležnosti od strani ostalih narodnih društev, ker je vedno pripravljeno nn najraz-ližneje usluge do bratskih, manj imovitih slovenskih trdnjav.
Pričakujemo torej z vso gotovostjo, da bo prostrani vrt — natlačen našega delavstva in, tako se nadejamo, tudi inteligence.
Delajmo, veselimo se, in ž rtv ujmo sedaj, saj po zimi bomo počivali — ker takti žele naši »ljubi* sosedje!
Na adreso ljubljanskih glgrljev. Iz Prage nam pišejo: »Narodni List v« so prinesli več zanimljivih pisem iz Ljubljane pod naslovom »Izlet čeških studentov v Ljubljano in Celje«. Večinoma so žali bog pisani prelaskavo, tu pa tam se nam pa poleg dobrohotnosti dopisovalčeve pojavlja tudi marsikaj objektivnega.
V	tretjem pismu, datovunem K. avgusta 1899, natisnenem v petek 11. avgusta I. 1899., je par odstavkov, ki bodo gotovo zanimali in se glasč:
»Kazpoložaj slavnostnega večeru v sokolski dvorani je bil poln razburjajoče živosti, bratov-skega veselja; povžitki umetniških in prekrasnih govorov so navdušili vse navzoče, kateri so bili podpaljeni z vkupnim entuzijazmom za slovensko stvar.
»Le jedna jedina malenkost, v celoti brezpomembna in bolj humoristična, je motila rajajoče v radostni harmoniji večera. Malokdo se je ozrl na njo. Nekoliko nas jo je opazovalo. Opazovali smo mizo, okoli katere je sedelo nekoliko dam in gospodov, večinoma mlajših iz tzv. najboljše buržoazije ljubljanske.
»Iineli smo priliko spoznati ljubljansko jeu-nesse doree, katera se je prišla zabavat s tem, tla je kazala svojo prirojeno blažiranost nad blagimi
Ai me rami in ideali, kakor so slovanski stiki, in da hi s«' sarkastično podsmebavala navdušenju dijaštva češkn-slovenskega. Mladi g< »s|x>diči, sinovi prvih slovenskih domoljubnih rodbin ljubljanskih, so goreče ncmčili ter delali dovtipc o svoji okoliei, v čemer je zlasti prednjtičil mlad dandv, ima joči goste črne brčiee, one znamenite »bakcnbardc«, kakoršne so nosili »pomedčici« za dob Puškina in Gogolja. Ti mladi gospođici študirajo na Dunaju, kjer se oddaljujejo vsakemu dijaškemu iu narodnemu življenju slovenskemu ; za narodne stvari so do eela »netečni«, «koro iiiternucijoualni ; glavno jim je sport in pa gonja za karijero in bogatimi nevesta mi.
»V tem ozirn tudi Ljubljana ne zaostaje za Prago, ki ima tudi svojih gigrljev.
Illlll liedostatek je v resnici to, da mi Slovenci nismo prav nič orgunizovani za obveščanje širše javnosti o posebnih dogodkih, kakoršnji so bili na pr. sedaj v Celju. Nasprotniki imajo na razpolago velikanski novinarski aparat, s katerim zavajajo javnost. Tu lažejo, ohrekujejo, pretvarjajo in zavijajo, a od naše strani ni nikake proti -akcije za popravljanje in zavračanje laži! -Ali se more potem kdo čuditi, da slednjič verujejo nasprotnikom tudi oni, ki nam sicer niso a priori nasprotni ? A treba pomisliti, da se na ta način zavajajo tudi visoki krogi gori do dvora, in menda ne treba praviti, koliko škode nam prihaja od tega. Zato se nam zde jako pametne nastopne opazko, ki jih je prinesel »Slovenec«, govord o dogodkih v Celju :
»Toda zakrivili smo pri tem nekaj tudi Slovenci. Zakaj niso tisti, ki so ves hrušč in trušč gledali in videli in hitro zvedeli za vso, zakaj niso to naznanili v svet, zakaj niso priobčili resnično poročilo takoj zlasti v nemške, nam več ali manj prijazno liste ? Le-ti so morali prinašati po wol-fovskih, sovražnih nam novinah, in to jim je vzburilo kri. »Vatcrland« n. pr. se je v začetku prav vrlo vel; dolgo časa je zatrjeval; »tako pišejo nasprotniki ; da čujemo še, kaj perekri slovenska poročila.« A ker jih le ni bilo in ni bilo, udal se je vsaj kolikor toliko tudi on nasprotnim vestčm: Qui taeet, consentire videttir. Denar, ki se bi bil izdal za tiste brzojavko, bil hi krasno naložen. Tudi domači listi so bili inalo obveščeni. Tako ne sme biti nikdar več. Treba se je, zlasti za take slučaje, <1 o b r o o r g a n i z o v a t i. Zato zopet šo je-denkrat nasvetujem, kar sem po raznih krajih raznim ljudem že tolikokrat predlagal in podpiral z neovržnimi razlogi: osnuj se, vsaj ob takih dogodkih, slovenska d o p i s o v a l n i c a, kamor pridi vsak takoj povedat, kar vidi in vč važnega; a ta dopisovalnica razheri in sestavi vso tvnrino in odpošlji takoj vsem imenitnejšim novinam našim in drugojezičnim prijaznim. Cel<S inozemskim listom hi bilo včasih dobro poročati. Će bi se bilo to zgodilo, bil bi utis celjskega razgrajašt.va do konca drug — za nas dober, in utegnil bi trajno za nas dobro uplivati. Probudimo se, mislimo in delajmo trezno in razumno. — Krrando diseamus!«
Ne zil^jo lil nočejo. Iz Lonjerja nam pišejo : Minoli četrtek smo bili na namestništvu (pred gosp. Kabrizzijem) s prošnjo za dovoljenje, da hi v nedeljo, povodom vesolice našega pevskega društva smoli imeti krčme odprte čez navadno uro. Na namestništvu niso imeli nič proti temu. Drugače je bilo na stavnem magistratu. Tu niso hoteli niti vsprejeti naših prošenj, ker so bile — slovenske!! Ceš, da ne umejo in da nočejo!
Naš dopisnik je dodal tisto apostrofo: »Kje smo?! Ali smo v Kalabriji« itd. itd.
Mi pa ne vprašujemo več, ker se nam zdi, da smo res v Kalabriji. Pa ne le v narodnem pogledu. Tudi vsa občinska uprava, se svojimi Milla-tovichi in Piecioli, je menda že popolnoma — ka-labrežka. Sapienti sat!
Slovenščine sc učite, alco hočete prevajati iz naših listov! Sicer je vaše prevajanje — zavijanje. Slavna «Tagespošta», oziroma kretin, ki ji služi kakor dopisnik iz Trsta, je že vdobil svojo lekcijo. Danes se nam je baviti z bratcem «Tages-pošte*, tuk. «Indipedentom». Isti je prevel besede g. dr. livbitra iz našega poročila o prijateljskem sestanku Cehov in Slovencev v »Čitalnici« v zmislu, daje govornik rekel: »Benetke so slovanske*. Take neumnosti podtikati izobraženemu možu, to je pa vendar malo preveč. Dr. K vbit r je le dejal, da Cehi tudi v Benetkah najdejo slovanskih spo-
minov. Kdor se je buvil z zgodovino |H>k<tjnc l»e-nečanske slave, ne bo o|>orekal temu. Sicer pa je namen očividcu. «I udipendente« hoče h ujaku ti, in v dosego tega namena se mu ne zdi pregrda tudi — laž.
Povodom rojstnega dne NJ. in e kr. a post. Veličanstva priredi tukajšnje vojaško veteransko društvo v nedeljo dne 20. t. m. na vrtu in v prostorih gostilne »k zlati kroni« v Rojanu svobodno zabavo, na kateri bo svirala godba c. in kr. pešpolka št. '21. Pričetek ob f>, uri popoludne. Zjutraj ob S. uri pa sv. maša.
Občni zbor. »Slovansko pevsko društvo v Trstu« oo imelo dne S. septembra t. 1. ob 'J. uri popoludne občni zbor v prostorih »Delniškega podpornega društva«, Via Molin pieeolo št. 1.
Novo pevsko društvo »Zvezda- priredi dne 1((. septembra, kakor odsek bralnega društva pri sv. Ivanu, svojo prvo veselico.
%a /»slavo pevskega društva »Zarja« v Rojanu so darovali nadalje: g. A. Milkovič f)0 nč., g. M. A. T. J gl., g. j. Stoka ;><> nč., g. Jako Stoka 1 gl.. Neimenovani T>0 nč., g. .1. Pregelj 50 nč., g. Stepančič 'J gld., dr. Rvbifr H gld., g. dr. Zuceon 50 nč., g. d. Metlikovič 50 ne., po g. Franu Hol o gl. .'$.50. Skupaj gl. 14.50. Prej izkazanih 8t).47. Vscuktip gl. 53.97.
Lep vzgled. Tukajšnja špedicij ska tvrdka Julij 1'ollaek je svojim uslužbencem (ki so dose-daj <lelali od S. ure zjutraj «1o H. zvečer, torej, od-bivfii počitek o poludne, 10 ur na dan) iz lastnega nagiba znižala delavni čas za eno uro. Uradi te tvrdke se bodo za naprej zapirali ob 7. uri zvečer. Vivat scijuens!
Iz HerpelJ-Kozlue smo prejeli nastopno izjavo s prošnjo, da jo objavimo:
V «Edinosti» od 10. t. m. je bilo citati o nezgodi, ki se je pripetila rodbini Dekleva vsled zavžitja zastrupljene juhe od gnjati, došle iz neke tukajšnje gostilne. V7se to se je res dogodilo, ali dopisnik bi bil moral povedati tudi, iz katere go-stdno oziroma restavracije je došla ta juha, kajti sicer trpe na svojem glasu tudi vse druge, na stvari nedolžne gostilne. To si je moral misliti gospod dopisnik! Prisiljen sem torej izjaviti, da ona j u h a ni prišla iz m o j c gostilne in da meni ne treba nikacega pouka o potrebni čistosti posode. Toliko v obrambo svoje gostilne.
Ivan S iš k o v i č.
Dražbe premičnin. V poned., dne 21. avgusta ob K), uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. o. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici del Rivo št. 28, hišna oprava in kleparski stroji; v ulici Far-neto št. 50, žganje in likerji ; v ulici Giulia št. 23, hišna oprava; pri sv. M. M. spodnji 153, živali; v ulioi (ieppa št. 18, hišna oprava.
Umrljivost v Trstu. Od nedelje dne (i. avgusta do vštevši sobote 12. avg. je umrlo 44 oseh možkega in 40 ženskega spola, skupaj 84 oseb, proti 100 v istem tednu lanskega leta. Od teh je bilo 28 v dobi do 1 letu, 0 do 5. leta, !> do 20. lota, 4 do 30. leta, S do 40. leta, 11 do (>0. leta, 12 do 80. leta, 3 v dobi čez HO. leto. Povprečna umrljivost je znašala 2<r2 od tisoč. Jetika je provzročila smrt v 13, bolezni v sopilih v 5, škrlatioa v 3, ditvica v 1, hripaviea v 1, legar v 0, enteritis v 5 slučajih.
Uboge ženske! Dan za dnevom iščejo pomoči na policiji ali na zdravniški postaji, ker so jih »vladarji« stvarstva pretepali. Tako je bila včeraj dninarica Iioza Feresin, bivajoča v z-igati del'Olmo, na zdravniški postaji, ker jo je malo prej ogulila dobro ji znana oseba, katere pa ni hotela imenovati.
Tatvina dragocenosti. Ivanu Bialichu v ulici Tesa št. 10. so v četrtek predpoludne neznani tatje odnesli iz nekega kovčega v njegovem stanovanju 2 zlata prstana z brilijanti, vredna 12 gl., poročni prstan vreden 4 gl., zlato zaponko vredno 12 gl., zlato verižico s križcem za 15 gl. in srebrno verižico, vredno 4 gl.
Stvar se je naznanila policiji. Tatvina na parnlku »Malanira«. V sredo ponoči je bivši mornar Ivan T. ukradel iz kabine parnika »Melnnira« v škodo Josipa Dellavalle srebrno uro in 2 gl. 50 nvč. denarja. Ko je vse spalo, se je priplazil na krov parnika, vkrcanega ob pomolu sv. Ivarola, ter z vetrihom odprl omaro. Tatu so prijeli ter izročili redarstvu.
Dcfek pobožen. Voznik Iv..ustancij Picclnim je |tovo«il včeraj v ulici Madoiinimi 12-let nega Ivana IV iz iste ulice. Dečku je kolo strlo »lesno nogo. Spravili so ga tri zdravniško postajo in od-tod i v jO. odelek Is diiištiicc. Ker je voznik brzo vozil po strmi ulici, bo imelo to zanj posledic pred kazenskim sodiščem,
Slabi natdedki bolezni, kateri, »e navadno i/rimijo ir. prav neznatnih želodčnih »liihiMti, obvarujejo se popolnoma« h pravočasno vpornho domačega sredutva „nm. Ho/a 1» a l-7. a ni za * <• I o d e c". t'rmtno dobiva«* v tukajšnih lekarnah in v glavni zalogi It. Kragnerj-a v Pragi, -JO.'t. — MI. — i i 1 e j oglas!
I/. „P«TifVf" kronike. Včeraj popohulne se je iz povieve borze, p. d. povŽarne, razširila po mestu s povževo hitrostjo tn/na vest, da nnA veleza*ht?.ni l»iv. general - povt in dejanski povjl - ineluinik, „bohin leii in milo ječi ' v svojem stanovanju v ulici Fižola na Severu št. x. Kakor pravi pristni povfc, ki ne stori nikomur nič ialega, ki še ni povozil nikdar nobenega, je rival mirnim potom svoje omido kolo v slinah svojega obraza, kar ga je dohitel voz, urnejfci od njega, in konj ga je počenul po lirhtn, čelo mu je poljubilo tlak itj roka, ki je bila sicer vedno pripravljena, deliti me-luiniške pomoči, je obupno iskala sanm podpore pod kolesom . .. Ilolan je ležal, milo ječnl. h krog ležišča trpina, novodobnega .loba, so stali njegovi zvesti povži - tovariši. General - povž gaje tolažil, vlivuje besede poguma v njegovo srce; povž • zdravnik Samaritan pit mu je brizgal amonijak - salmijrtške kisline v britke rane. I'a v*e ni nič pomagalo. Poklicali so torej spirilistu. Prisopihal je slavni Pepi Strigon ter dejal bolnika, klate krog njega z dolgimi rokami, v — magnetično spanje. V tem duševnem razpolo-žatiju mu je sugerira! misel, da je napočil že veliki dan — lezenja v Podgrad. In glejte čudo! Ranjenec je radostno vskliknil, kakor da bi počil obroč na kolesu, njegove oči ho se zasvetile zopet v bliAčavi acetilenske luči in njegove rane so se prevlekle s prima-lakom mladostne kože. Povž-melianik bil je v hipu zdrav! Veliki spiritist mu je še za-
fovedal, da mora vse pozabiti, kar »e je zgodilo i. njim. n resnično, zvečer, ko smo mu čestitali na čudoviti rešitvi, ni povž - mehanik vedel ničesar o nesreči in ne je veselil lezenja v Podgrad.	Janko .... r.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Ihlliaj lil. Minister za nauk, grof llvlnndt-liheidt, je danes odpojtoval v Ischl.
Pariz 1i>. Policija je dala v ulioi Kue Cha-brol zapreti vodovo<l.
Itennes KI. Danufinja razprava v pravdi Drevfus je pričeli« ob i\lj., uri zjutraj. Prvi je bil zaslišan kakor priča major Cuignet.
Carigrad 19. Poročila v angleških listih o uporstvili vojakov v vilajetib Kosovo in Skadar v Albaniji so popolnoma neosnovana, Istotako neresnična je vest o mnogih aretovanjili v Carigradu ter o zatiranju Armencev v Carigradu in drugih anatalskili pokrajinah. {Tako zatrju namreč oficijelno poročilo v sAgcnce de ('onstnntinoplc», ver jame pa naj — kdor lioče!)
London 11». »Standard« jivlja i« Jolumnes-burgn, včerajšnjega dne, <lti je vlada v Trans\vaalu naložila svojemu zastopniku v Kvropi, naj se čim prej poda v Lizbono ter tam zahteva dovoljenje za ukrcavanje streljiva, kakor odgovarja členu »i. konvevcije s Portugalom.
Zahvaja,
Podpisani izrekam tem potom najprisrčnejo zalivalo slavni zavarovalnici »Slavij i« in iste zastopniku gospodu Henriku (liberti v Trstu, ulica Stadion št. f>, ker mi je bila škoda, provzro-čena vsled požara, poravnana v mojo popolno za-d® volj nos t.	Anton Lukša.
Zastopstvo vzajemno zavarovalne banke „Slavije"
dosedaj v ulici Stadion št. ,~>. I. n. bode premeščeno dne 24. avgusta t. 1. v ulico Ctiiiiilo st. 7 I. n. nasproti sakristiji cerkve novega S. Antona.
Henrik Giberti,
zastopnik.
C. Klemt.
Tovarna /a /»tvornico (Jaloiision)
Braunau na Bavarskem.
Priporočil hvojii (1-krtitno odlikovana uovovrstna lescnii zastirala (HoulcaiiM, zatvornive in ohole-niče na valjček. — Cenik jrrutis.
A g en tj e
X	pri v a t it e o «1 j e in u I e e se i š č e j o. >
Iščeta se
dva dobra mizarska delavca. Dela ! je za več mesecev. Ulica (iiulia 32.
Javna zahvala.
1 *« mI |»i^it it i izrekamo tem potom najtoplejšo zalivalo \icrn onim Magitn dušam, ki so nam o priliki prerane smrti našega nepozabnega
JOSIFA
izkazali svoji« sočutje.
Osobito «e zahvaljujemo gospodu profesoru in ravnatelju trgovske akademije, S a n d r i n e 11 i ju, gosji. prof. M a t e M a tnl i ć u, ostalim gg. profesorjem, onim gospodom,ki so Itlagoliotno podarili krasne vence ,kakor tildi vsem ostalim udeležencem.
Trst, avgusta l*'.l<>.
Žalujoči rodliini
Vol ari č in Leveč
llliig. gospod
Galir. PiccolI,
lekarnar „pri angelu ',
dvorni založnik Nj. svetosti
|uipeža Leona XIII., v Ljubljani, Dunajska cesta.
Hrezje spodnjem Štajarskem, 14. nov. lNf)N.
I 'a Se blagorodje !
Ker smo se le velikokrat prepričali, da je ta 1'aSa tinktura za lelodec, katero je rabila te cela moja hiSa z najbolj.U m uspehom, res najboljiie sredstvo zoper le lotil'ne in tudi mnoge druge bolesni, se lani iskreno zahvaljujem. Pa tudi gospodu, kateri me je na to izvrstno tinkturo opozoril, sem hvuleien.
To po t rj uju je m .1 tem, da Vam izrečem svojo najiskrenejSo zahvalo 7' imenu rele moje druiine ter l'as uljudno prosim, da mi po.lljete zopet jedno Škofljico tinkture za lelodec s Viterim i s te kleni čiča m i in jeden lonček (rHčerin Crčme.
S spo* tovu njem	To t n ti Ji Dobvk.
PoSljite mi s poStnim povzetjem pod spodaj stoječim napisom 24 stekleničk izvrstne „le t o dč ne esence", ki se rabi z najboljšim uspehom
Jvief čvrttko, iupnik, I 'lih red.—Štajersko.
PoSljite mi s poStnim povzetjem IJ steklenic VaSe le/od, 'ne tinkture. \aS gosp. Iupnik He/ec jo vsakemu boleh nem u prav gorko priporočajo in skoraj vsaki, ki jo rabi, se jako pohvalno o nji izrazi.
S spoštovanjem
Iran Vidna
pri Sv. Martin-u, p. Sv. .Vedelja, II	.S". Domenica d Al bo na, Istra.
IVAN SCHINDLER
Dunaj, III. Erdbergstr. štev. 12.
razpošilja gratis in franko kataloge v slovensko • hrvatskem jeziku /. več kakor :i<K) slikami o vso h vrstah aparatov /a stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, za ohrtne in gospodarske namene.
Cene nižje Mor drugod,
Za realno postrežbo se garantira.
Solidne zastopnike se išče
IVAN SCHIHDLSE,
kralj.
privilegiran lastnik
Dunaj, III Erdbergstr. štev. 12
100 do 300 goldinarjev
zainorojo si pridobiti osel** vsakega stanu V vsakem kraju gotovo in pošteno, lire/ kapitala in rizika vraz|>eeavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. 1'onudee pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegasse 8
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL X
"Hafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zalog* pohištva /.a jedilnice, spalnice in s prejemnice, >.i milic in peresu le, mrleilal In železnih blagajn, po cenah, ila se ni bat i konkurence.
Tržaška posojilnica in hranilnica
JC£istrovana zadruga i, omejenim poroštvom, ulioa S. Francesco it. 2, II. n.
(Slovanska t italnien).
Hranilne ulotre se sprejemajo od vsakega, če tmli ni ml zadruge in se obrestujejo po 4°/0* Kentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sum.
Posojila dajejo »e samo zadružnikom in sicer mi uknjižho po ona menjico po rtn/01 mi zastave po 5 l,.Jn/0.
1'rudne are so: od —12 ilopoludue in od ,'}—4 popoludne: ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopolnilne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopolnilne in vsaki četrtek oil 'J—4 popoludne.
Poštno hranilnični račun 816.004.

>
d o u
■H
>co o
a <
	
	
	tfl
<	«
o	O
QC	
O	
CD	(fl
	J*
	X!
	C
	3
	Z
Konsumna zaloga olja
i-ii/pošiljatve i/ glavnih pridelkov od 5 litrov naprej (prosto 4iori<*u).
Olje jedilno fino .'12	nvč.
dalmatinsko .'hi	„
.. istrsko 40	„
namizno l.a 44	„
.. najfinejše 4H	r
extra o* i	n
1 speci jalitetno lit)	„ I * osebno za cerkveno loč
Zanimiv oglas kolesarjem!
kolo iz	tovarne
Splritus linapii o o m p o ■ 11 n ■
ALGOFON.
Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni
PRAXMARER (Ai rtuc Mori) Piazza erantle TRST
Paziti na ponarejanja.
Johann Puch iz Gradca
ustanovitelja industrije za kolesa,
je najbolje kolo sveta
Ii. Colobig v Trstu,
Via del Torrente štev 1 O.
.ledini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko In Dalmacija.
Tvrdka M. AITE
Via Nuova, ogel ulice S. Lazzaro št. 8.
I'šojam si naznaniti slavnemu občinstvu in svojim odjemnleem, tla sem preskrbel svojo prodajalnieo z mnogohrojnein povsem novim blagom po brc/konkurenčnih cenah:
Raznovrstni perkal, moderno risanje, barve
garantirane .... ........po 15 nvč.
Fini perkal za srajce.........„ 24 „
Ozford, barve garnntirane........ 19 „
Franoozki sateni........... 28 „
Piquot, barvan ii :cl / t • do!;?')a....., 26 „
Perkalin za podloge vseh barvah....... 10 „
Blago močno za podloge vseh barvah ... „ 15 „ Blago sa tonske obiske dvojna šiirina od 2i>nvč. ltapiej
„ ., motke oblsks širina 150 cm. „ 90 AlpagasSr ni za. ženske obleke velik.
izbor........• . . . „ 50 ., „
Kotsnina............. 18
„ bela...........21	„
Navidezno platno......... 15
Platno čiato laneno........,22
m •• * rjuhe dvojna širina ., 45
Hnlolin bel prve vrste......., Iti
Ghiffon za srajce.......... 18 „
Brajoe za gospode, velik izbor belili in
barvane............. ilO ., „
Brajoe za gospe..........,50 .,
Moderol, zadnji kroj.........»JO » „
Velik izbor trakov, čipk, bordur, vezenj, svile in različnih garnitur ter vseh drobnarij za livilje in modistlnje. — Vsprejemajo se naro&be možklh oblek po meri
____in najnižjih oenah.
W Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah.
—u-Tsunna—R"3BO—■m—r ——| ■
U Dr. Rosa Balzam Praško domače maziloi
za žolodoo.
iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi
je že več kakor .'tO let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se i roba vijanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošli 20 nvč. več.
je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdra-vilo, katero varu je in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pusicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.

Sonilo! Vsi tleli e zraven slojeeo, po> varstveno znamko.
iiihalažc nosijo postavno položeno
Zaloga
Lekarna B. Fragner-ja „pri črnem orlu"
Vsakdanje postno razpošiljanje, lekarnah Avatro-Ogerske, v Trstu v lekarnah : 41. late lani, K. Lelteubiiri Serravallo, A. Snttina, C. Zaiietti. A Pra\marer.

Praga, Malastran,
ogel Spornetjeve ulice.
P. Premi i ni, S.
JI
Vse stroje za poljedelstvo
Vnovič znižane cene!
Trije H (člsliini stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermorelov. Aparate za sumporavanje lozov.
različnih	sistav. — ^amorezniee jako lahko za goniti	in po zelo
zmernih	eenah. Btiskalnice za seno in slamo, ter vse	potrebne,
vsa kov	istne poljedelske stroje,prodaja v najboljši	izvršitvi
t'eni kein s pt ičeva
Ig. Heller, Dunaj
t zastonj.
Iščem zastopnikov
Praterstrassc.
Čuvati se je ponarejanj!