Izhaja vsako soboto. Naročnina sc plačuje vnaprej in stane letno Din 84’—, polletno Din 41'—, mesečno Din 7'—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičev# ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420. Leto n. Ljubljana, 1. novembra 1930. Štev. 44. Par besed o svetovnem in domačem gospodarskem položaju. Človeštvo celega sveta ječi danes pod neznosno težo splošne gospodarske krize; zato ni čuda, ako je svetovno časopisje prenapolnjeno s celimi kolonami razprav o vzrokih to posledicah nezaustavljive gospodarske krize ter o ukrepih, ki naj se napravijo, da se njeno napredovanje prepreči. In baš v tem, baš v ukrepih, ki jih predlagajo različni krogi za zaustavitev in ublažitev splošne krize, najdemo toiliko neiskrenosti, da, celo nestvarnosti, da so merodajni čini-telji, v katerih rokah se nahaja del zmožnosti vplivanja na svetovne gospodarske razmere, že samo vsled preobilice različnih predlogov postavljeni v brezkončni labirint, dz katerega ne morejo najti izhoda. V predlogih za ublažitev svetovne gospodarske krize se križajo protislovja različnih zemelj, od katerih ima vsaka svoj poseben gospodarski značaj in V9led tega tudi medsebojno si nasprotujoče interese. Gospodarska politika industrijskih držav je v nespravljivem nasprotju s poilitiko agrarnih. Ako primerjamo današnji položaj agrarnih in industrijskih držav, moramo priznati, da so slednje danes veliko ha boljšem, ker jih hote ali nehote podpira Rusija, ki jim nudi cenene poljske proizvode, a je istočasno še vedno dober odjemalec njihovih' industrijskih produktov. D asi ravno imajo industrijske države vsled tega trenotno ugodnejšo konjunk-turo, je vendarle neizbežno dejstvo, d%(. s svojimi trgovinskimi zvezami' Sovjete podpirajo v njihovih težnjah po industri-jalizaciji, ki napreduje korak za korakom; saj ima na razpolago vse pogoj© v prostranstvu svojih naravnih bogastev,. V svojih željah po trenutnih pridobitvah pa so industrijske države spregledale dejstvo, da s tem škodujejo gospodarstvu svojih agrarnih sosedov in jih silijo k temu, da tudi oni razvijejo svojo lastno industrijo iz čisto naravnega vzroka, ker jih onemogočenje izvoza lastnih pridelkov sili, da dvignejo na eni strani svoj lastni notranji konsum, ki je ipo ve-ili-ki večini vezan na industrijsko predelavo. Radi pičlega izvoza pa so agrarne države poleg tega prisiljene, da potoni ustanovitve lastne industrije omejijo svojo potrebo po inozemskih proizvodih. Koristi, ki jih imajo industrijske drža-. ve od podpiranja sovjetskega dumpiuga, so tedaj samo navidezne in samo trenot-ne. Tem hujše bodo te države občutile posledice svojih teženj po treootnih uspehih takrat, ko ne bodo mogle n«d-produkoije svojih industrijalnih proizvo-. dov nikamor več plasirati. Zadev^, je pač taka, da se velika večina gospodarsko - političnih predstav.-', nikov. rada pobaha s takoj vidnimi, ifo tudi samo trenotnimi in samo navidezni nu uspehi, upoštevajoč pri tem. svojo, kratkotrajnost in politično odvisnost od: ntase in računajoč na nje psihozo, .da ob>. jjlr^mitjpih pridobitvah ne misli i ,koč na. dan. Po vsem syetu. se dogoja danes tisto, kar se je pri nas godilo do lanskega šestega januarja, da politični vodje največkrat izigravajo gospodarske koristi v dobro svojih strank. Ni naš namen, baviti se z razmerami v inozemstvu na dolgo in široko, vendar je ta uvod potreben, ker so danes gospodarski interesi celega sveta tako povezani, da se začuti vsak najmanjši gospodarski pretresiljaj v najoddaljenejšem inozemstvu tudi pri nas. V tem krogu tesno povezanih gospodarskih interesov je seveda tudi naša država prizadeta po splošni gospodarski depresiji. Kakor moramo na eni strani priznati, da je naša sedanja, politično neodvisna vlada že samo v par mesecih nemotenega dela storila neprimerno več za gošppd&rsko blagostanje kot vse neštete Vlade prejšnje desetletne dobe, smo na drugi strani prepričani, da gospodarsko Se daleč ne stojimo na oni višini, ki nam po prirodnem bogastvu naše zemlje pri-stoja. Nesporno igrajo tu glavno vlogo posledice vojne in odvisnost naše trgovine od inozemstva, na katerega ima naša vlada samo posreden in samo tesno' omejen vpliv. > Pol6g"teh zunanjih vzrokov pa obstoje še danes notranji vzroki, katere bo treba z vso energijo odpraviti, ker leži v njih naj večji del krivde današnjega neugodnega stanja. • Previsoka obrestna mera kreditov stoji med temi vzroki na prvem mestu. Navzlic pozivom vlade se bančni kartel še do danes ni odzval njeni želji po znižali ju, pač pa je ponovno znižal obrestno mero —vlogam. Vlada je že do danes uinogo sto i lil a ter olajšala poljedelcem znatno neznosno breme z ustanovitvijo Agrarne banke in deloma tudi z osnovanjem Privilegirane izvozne družbe. Obrtnikom je država sla na roko z novoustanovljeno Državno obrtno banko. Izvozniki imajo oporo v Privilegirani izvozni družbi, v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine in v z njimi povezanih kreditnih ustanovah. Za industrijo se snuje Industrijalna banka, ki ima namen oskrbovati jo„s cenenimi krediti. In banke sariie, četudi nočejo razumevati potreb današnjega gospodarstva in povezanosti njegovih interesov z denarnim trgom, uživajo še danes vse dobrote, ki jim jih nudi Narodna banka. Samo notranja, pa tudi mala in srednja izvozna trgovina, ki predstavljajo eno glavnih gospodarskih panog, so še danes izročene privatnim bančnim podjetjem na milost in nemilost. Ustanovitev državnega podjetja za podpiranje notranje trgovine je danes tem bolj potrebna, ker je vedno jasneje, da moramo ob slabem izvozu skrbeti za notranji konsum. Vprašanje cen, o katerih se na eni strani trdi, da katastrofalno padajo, med lem ko druga stran še vedno toži o neznosni draginji, ni nič manj važen problem, kateremu je treba posvetiti veliko pozornost. Da gredo oene navzdol, je ob moderni, pospešeni in s tem pocenjeni produkciji povsem naravno, ter nazadovanja ne bo mogoče zaustaviti, dokler ne pridejo na svoj naravni nivo. Pocenitev blaga je končno tudi producentu in trgovcu dobrodošla, ker zvišuje konsum; najbcilj pa seveda to koristi konsumen-tu, ker mu omogoča udobneje življenje. Ako primerjamo naše sedanje cene, vidimo sicer, da so po večini padle že pod predvojno višino v zlati pariteti. Neizprosna pa je na drugi strani resnica, da je zaslužek konsumentov danes po zlati predvojni pariteti še na neprimerno nižji točki, kar priča, da so današnje 'plače na eni strani premajhne, na drugi strani pa so življenske potrebščine še vedno predrage. V 'tem nas potrjuje tudi dejstvo, da so naše cene še danes po veliki večini visoko nad svetovno paritev :i, na drugi strani pa je naš indeks zaslužka skoraj na zadnjem ,mestu. Zavedajoč se stalnega nazadovanja cen, se pa tudi trgovci omejujejo pri nakupih, ker se boje prevelikih zalog, kar zopet neugodno vpliva na produkcijo. Vprašanju kartelov, ki največkrat brezobzirno vplivajo na oene ter često celo uživajo podporo merodajnih činite-ljev, smo posvetili že več člankov. Ne saino trgovec, marveč pnav tako tudi velika večina drugih stanov uvideva, da j9 treba umetnemu navijanju cen potom kartelov storiti takojšen konec, četudi z najbcilj drakonskimi odredbama. Tudi brezposelnost je danes vprašanje, ki vsakega trgovca sedaj bolj zanima kot katerikoli drugi stan, ker omejuje in ubija konsum ter s tem najbolj škoduje njemu. Zlasti trgovci v naših industrijskih krajih težko občutijo to zlo. V primeri z drugimi državami (izvzemši Francijo, kjer te nadloge ne poznajo) je pri nas v tem oziru še dobro. Vendar upajmo, da bo snujoči se zakon o industrija! izaci ji države v zvezi s težnjo po dvigu notranjega konsuma pokazal kmalu uspehe tudi pri reševanju tega vprašanja. Vsi ti vzroki izhajajo drug iz drugega in se zopet prelivajo v enolično skup- nost, izločajočo in zopet pritegujočo vedno nove vzroke ter na ta način množijo in večajo zlo, nazvano: gospodarska kriza. -Kakor je težak izhod, ki bi omogočil rešitev ene gospodarske panoge, ne da bi pni tem oškodovat drugo, so zahteve splošnih notranje - gospodarskih interesov vedno iste: 1. znižanje kreditne obrestne mere, 2. industrializacija države, četudi s prisilno mobilizacijo mrtvega kapitala ter v zvezi s tem omejitev brezposelnosti in 3. odprava kartelov ter .regulacija cen in zaslužka na bazi sedanje svetovne paritete. Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) Kontrola in revizija. Knjigovostvo je samo del upravnega aparata vsake trgovine in vsakega drugega gospodarskega podjetja. Ker na videz nima nikakega posebnega vpliva na prospeh podjetja: ono ne producira, niti ne prodaja, skratka —1 ne dela dobička, mu večina trgovcev pripisuje premalo važnosti, vsled česar je gotovo v nad 80 odstotkih knjigovodstvo najmanj tako nepopolno in zanemarjeno, da se trgovec sam prav iztežka spozna v njem. Še večkrat pa pride vsled nepopolnosti ob sodnih sporih trgovec v kočlijv položaj, ker ne more svojega prava dokazati, ker sodišče takemu knjigovodstvu ne more verjeti in mu odreče do-kazilno moč. Kakor je knjigovodstvo res samo del trgovčevega upravnega aparata, mu pri-Moji v tem nedvomno vsaj ena glavnih vlog, če trgovec opravlja vse trgovinske posle popolnoma sam, brez tujih nameščenih. moči. Tudi v tem slučaju pa mu je knjigovodstvo najboljši učitelj, je stalno odprta knjiga uspehov in neuspehov in jasno zrcalo vsakokratnega stanja. ‘„1 . Brez take. statistike ni pregleda in brez dobro urejenega knjigovodstva ni statistike. Najsi je tudi trgovec prepričan, da pozna svoje podjetje brez knji- govodstva prav dobro do vsakih, podrobnosti, se mota v lastno škodo, in ni o lastnem stanju, kakor tudi o uspehih in 1 neuspehih nič boljše poučen kot katerikoli izmed njegovih sotrudnikov. Še bolj potrebno -in docela nepogrešljivo pa je natančno knjigovodstvo povsod tam, kjer trgovec vrši svoje pošle s pomočjo najetih oseb ali pa v trgovskih družbah in podjetjih, pri katerih je po več gospodarjev. Ni potreba še posebej poudariti, da je knjigovodstvo po zakonu predpisano, in ga mora voditi vsak trgovec. Knjigovodstvo kaže trgovcu, kakšno bi moralo biti stanje. Cesto pa dejansko stanejo posameznih računov, blagovnih zalog in premoženjskih delov ni tako kot bi moralo biti, namreč tako, kakor ga izkazuje dobro vojeno knjigovodstvo. Zato mora trgovec, zlasti ako dela z nastavljenimi -močmi, dejansko stanje večkrat preizkusiti ter primerjati, če odgovarja onemu stanju, kakršno bi po knjigah moralo biti. Kontrola vsebuje stalno nadzorovanje poslovanja, da se onemogočijo pomote, in nepoštenosti v trgovini. Revizija pa je pregiledovanje vseh poslov in zlasti stanja posameznih računov ter primerjava istih z zalogami in dru- gim kritjem s knjigovodstvom v svrho ugotovitve, če dejansko stanje odgovarja onemu, kd bi po knjigah moralo biti. Kjer 'trgovec sam vodi svoje podjetje in predstavlja obenem vseosobje, se zdi kontrola in revizija odveč. Vendar pa temu ni tako ter je trgovec prisiljen kontrolirati tudi samega sebe in svojo lastno upravo, kajti nikoli ne more jamčiti, da se v svojih vpisih 'in računih ni -zmotil, kakor tudi ne, da se ni v njegovo poslovanje neopaženo vrinila kaka tretja oseba, ki mu škoduje bodisi s svojo nepoštenostjo na znotraj, bodisi z izvajanjem nelojalne konkurence na neopažen način V krogu njegovih! odjemalcev. Ob čuječnosti trgovca, ki sam vodi vse posle in neprestano bdi nad svojim obratom, je sicer potreba stalne kontrole nekoliko zmanjšana, nikakor pa ne nepotrebna. Revizija — vsaj vsako polletje, ali vsaj vsako leto enkrat — pa je tudi za takega trgovca potrebna, ker mu poleg ugotovitve lastnih napak v poslovanju obenem razkaže vse temne kotičke njegovega podjetja, katerih bi sicer ne opazil. Izkušnja pa uči, da revizija pokaže največkrat tudi uspeh takoj, ker poišče izgubljene premoženjske dele, terjatve itd., ki bi ostali sicer pozabljeni in prezrti na škodo trgovca. Kontrola. Pod kontrolo razumemo stalno nadzorstvo nad poslovanjem in premoženjskimi deli trgovca, ki mora biti zlasti pri trgovinah, kjer obratujejo nastavljene moči, tako popolna, da je nadzorstvo avtomatično, in nudi lastniku tudi po daljši odsotnosti sliko poslovanja, obenem pa onemogoča vsako nepoštenost. Ravno pomanjkanje pravega sistema kontrole je spravilo že marsikaterega solidnega im podjetnega trgovca v kon-kurz ter si nikakor ni mogel raztolmačiti, kako je tega prišlo. Pravilno uvedena kontrola pa bi mu točno pokazala vzroke in povzročitelje. Največkrat pa bi ob uvedbi pravilne kontrole do konkur-za sploh ne prišlo, ker ima tudi najbolj zaposleni trgovec vedno vsaj toliko prostega časa, da vsaj bežno pregleda kontrolni aparat. To dello ni zamudno, uspehi pa nikdar ne izostanejo. Ustroj knjigovodstva je že sam po sebi lak, da se kontrolira račun z računom in promet s končnim stanjem. Vsi podatki pa morajo hoti še posebej kriti s posebnimi potrdili (prilogami) za vsak vpis, ki izpreminja stanje kakega računa. Knjigovodstvo kontrolira celo upravo ter je v posebni kontroli trgovca, o kateri spregovorimo kasneje. (Nadaljevanje prihodnjič.) Za napredovanje male trgovine. Ako pogledamo našo »ožjo domovino« .s trgovskega stališča, vidimo, da se tudi pri nas deli trgovina v glavnem samo na dva dela: na veletrgovino in na malo (ali .srednjo) trgovino. Dočim Bahko veletrgovino v Dravski banovini kaj hitro preštejemo, saj predstavlja komaj odstotek prave trgovine, ima lice naše trgovine izrazito mali (detajlni) značaj, tudi ka.r 9e tiče naših domačih izvoznikov. Natančnejši pogled v »malo trgovino« in primerjava z domačo veletrgovino pa nam odkrije dejstvo, da je mnogo tako-zvanih »malih trgovin« veliko produktivnejših, rentabilnih, bolj agilnih in mnogokrat tudi močnejših ter 'bolje upravljanih kot marsikatero veletrgov-sko podjetje. Ob tej priliki se nam vsiljuje vprašanje: ima li mala trgovina bodočnost? ali je veletrgovsko podjetje res rentaibilnej-še in vsled tega edini dlj vsakega trgovca? Že bežen pogled v naše trgovske razmere nas pouči, da je značaj naše zemlje tak, da ima mala trgovina mnogo več pogojev za obstanek, pa tudi’za dobič-kanosnost in za napredovanje kot veletrgovina. Kot veletrgovino zamišljamo tu res samo ono trgovino, ki ne prodaja svojega blaga neposredno konsum.entom, temveč oskrbuje z blagom samo trgovce, dočim prištevamo k maili trgovini vsa ona trgovska podjetja, ki sicer prodajajo predvsem blago konsumentom neposredno, ne omejujejo pa svoje prodaje izključno na uje, če jam nudijo krajevne razmere ali druge okoliščine možnost, da proti malemu dobičku oskrbujejo tudi druge trgovce v svojem okolišu s potrebnim blagom. »Iz malega raste veliko.« Kdor je že dosegel svoj cilj in zrastel toliko, da ne more več nikamor, mora usmeriti preostanek svoje energije na drugo polje, da ne trati moči v podjetju, ki »gre« že samo po sebi. To velja prav tako za malo trgovino kakor za vsa ostala trgovska podjetja. Ca pa niso velepodjetja na boljšem kot mala iu srednja, nas uči' trgovinska ertafcistika, ki prikazuje pri večini naj-večjiih vellepodjetij manjšo rentabilnost kot jo izkazujejo matla in srednja podjetja. Ključ napredka je v .rokah trgovca samega ter je od njega odvisno, hoče ii ostati celo življenje v mejah dosedanjega napredka, ali deluje s svojimi '/.možnostmi na to, da poveča promet in se širi. Napredek je v glavnem zadeva volje in celo manj odvisna od sposobnosti. Po značaju /in načinu udejstvovanja v trgovini bi razdelili naše trgovce v glavnem v tri. kategorije: 1. v take trgovce, ki se zanašajo samo na pridobljene izkušnje in na svojo osebno sposobnost ; 2. na take, ki se krčevito oprijemajo nekega gotovega sistema in 3. na one, ki poleg izkušenj in sistema razvijajo tudi neprestano svojo delavnost v vseh smereh, črpajoč neprestano nove ideje iz strokovnega tiska in izpopolnjujoč svoje stare izkušnje z novimi, skušajoč se pri tem prilagoditi novim razmeram, o ikaiterih so točno in nepristransko poučeni samo iz strokovnega tiska. Trgovci, ki se zanašajo samo na svojo osebno sposobnost in stare izkušnje, so •zaostali ter si ne žele napredka, zadovoljujoč se s tem, kar imajo. Prevzeli so trgovino s prometom 100.000 Din in bodo tako tudi zapustili, ako ne pride vmes kak modernejši konkurent, ki jim bo morebiti še pustil živeti toliko časa, da jim bo ostanek zadoščal za lep pogreb. Oni trgovci pa, ki se krčevito oprijemajo nekega gotovega sistema ter samo po njem usmerjajo vse svoje posle, niso v tem nič manj zaostali. Kar je bilo včeraj ob včerajšnjih razmerah prav, zahteva že danes drug sistem, in jutri je treba sistem na novo izpopolniti, da bo odgovarjali zahtevam jutrišnjega dneva. To nas uči napredek tehnike, ki se z dneva v dan izpopolnjuje. Uče nas tega izpreminjajoče se državne meje, ki dajejo notranji trgovini z vsako spremembo tudi nov trgovinski značaj. Politične 'razmere, ki, so tako v zunanji kot v notranji politiki podvržene največjim preobratom, vplivajo prav tako na javno življenje kot na trgovino. Še nebroj je drugih vzrokov, ki vplivajo na značaj trgovine in zahtevajo spremembo sistema. Ako se hoče trgovec hitro znajti v novem položaju, mora paziti na to, kaj se godi okoli njega ter usmeriti sistem 'po zahtevah tega. Ne sme opustiti nobene prilike, da se okoristi z novimi nasveti, sicer bo sličil ob splošnem napredku zaostalim narodom, ki še! danes ■crjejo z lesenimi plugi ter streljajo s fonderladaricamk, kot zadostno pridobitvijo »novejšega« časa. Pri tem pa se čutijo napredne ljudi; saj oddaljena sosed strelja še vedno z lokom in puščico. Trgovec današnjega časa mora razumevati svoj poklic ter se zavedati svojih dolžnosti, da mora biti istočasno: nakupovalec, prodajalec, propagator, finanoi-jelni vodja, učitelj osobja lin trgovski potnik. iDa uspešno vodi tigovino, da ne izgubi ničesar iz kroga odjemalcev, da dvigne promet in z njim dobičkanosnost svojega podjetja, mora razumevati, kako, kje «n kdaj mora in sme nekaj uspešno nakupiti; kako bo zadovoljil svoje odjemalce z dobrim blagom ter solidno in prijazno postrežbo; kako bo privlačno aranžiral svojo izložbo in — kar je najvažnejše: kako bo pridobil nove odje-irafce ter s tem povišal promet. Trenotno povišani dobiček predstavlja samo trenotno pridobitev, stalno povišani promet pa je dokaz, da je trgovina solidna ter bo lahko vzdržala tudi opas-no konkurenco. Še nekaj je, kar se zdi vsakemu tr-Igovcu nepremostljiva ovira in glavni, •da, edini vzrok, da trgovina ne napre-Iduje: ni namreč na pravem prostoru. Zadeva je povsod enaka: skoraj nobena trgovina ni na pravem prostoru. . . Kakor hitro ste ugotovili to in tudi našli »pravo točko«, ne oklevajte ter ustanovite tam podružnico, da vas ne prehiti drugi, če vam to denarna sredstva dopuščajo. Nič na svetu ni večno; tako se menjavajo tudi »dobri« in »slabi« prostori. Če vam kaže, prepustite dosedanjo glavno trgovina nastavljen-cemi, ki jo bodo pod vašo kontrolo ob primerni pilači vodili naprej; vii sami pa preselite trgovino na zaželjeno mesto. Pred novimi trgovinskimi pogodbami. Prvega novembra se prično pogajanja za sklep trgovinske pogodbe z Albanijo, s katero smo bili doslej v brezpogodbe-nem stanju, a se je vendar že razvila živahna trgovina radi dobre kvalitete našega blaga, dasiravno so bile carine nenavadno visoke. Istočasno se prično tudi pogajanja s Turčijo. Tudi s Češkoslovaško se pričnejo v začetku novembra pogajanja za sklep nove pogodbe, dočim je pogodba s Poljsko že končana ter bo te dni objavljena. Nekaj davčnih olajšav. Finančni minister je podrejenim upravam naroča!, naj pri zgradarini podaljšajo pritožbeni rok do konca tek. leta, tako da bodo zamogli vložiti pritožbe tudi oni, ki so doslej to zamudili. Onim davkoplačevalcem, ki so bili prizadeti po slabi letini, bodo davčne uprave od-goddle plačilo do konca oktobra prih. leta. > Obveznikom, ki so še v zaostanku na dohodarini in na davku na vojni dobiček, smejo finančne direkcije na prošnjo, kateri je treba priložiti premoženjski izkaz in pojasnilo plačilne sposobnosti, odgoddti plačilo zaostankov v obrokih do konca leta 1935. Tudi v slučaju, da ste v svojem okolišu dosegli najvišje možno točko prometa, se ne zadovoljite s tem, če vidite, da je potrošnja vaše energije na enem samem mestu prevelika. Računajte z bodočnostjo ter z možnostmi, ki vam jih ona prinese. Ako se nočete širiti v drugem okolišu, bodete vedno našli Se novo možnost načina zaslužka v vašem lastnem okraju s kakim' drugim podjetjem. Naj vas ne straši pri tem predsodek, da o tem novem predmetu0 ničesar ne razumete; študij in čas vam prinese izkušnje, vedno pa dobite lahko človeka, ki vam bo s svojimi izkušnjami stal ob strani. e beležke. Nove ceste v dravski banovini. Gradbeno ministrstvo je odobrilo načrte za zgradbo Sledečih novih banovinskih cest II. razreda v dravski banovini: 1. Ljubljana— /Litija—[Radeče (prorač. na 13-7 milijona Din); 2. Trbovlje—Rimske toplice (3‘6 milijona Din); 3. Trbovlje— Sv. Martin (3-4 milijona Din) in 4. Cerknica—Begunje—Št. Vid (4 milijone Din). Z deli se prične po vsej priliki v zgodnji spomladi. Pred ustanovitvijo »Dužavne industrijske banke«. Komisija, ki ima nalogo ustvariti na' črt za ustanovitev »Državne industrijske banke«, je dovršila svoje delo. Ustanova je zamišljena kot delniška družba z začetnim delniškim kapitalom 150 milijonov dinarjev, ki se sme povišati do ene milijarde. Delnice bodo izdane v komadih po 1000 Din ter bo pri delniški glavnici udeležena tudi država, ki ima pravico nadzorstva nad banko potom posebnega komisarja. Novoustanovljena industrijska banka bo deležna vseh onih državnih olajšav, ki jih uživa Državna hipotekama banka .Za njene industrijske obveznice, kakor (tudi za vloge pri njej prevzame jamstvo država. Zavod je tedaj pupilarno varen. Nadprodukcija sladkorja. . Jugoslavija bo letos pridealla okoli 10.500 vagonov sladkorja. Letna poraba v naši državi znaša v najboljšem slučaju 10.000 vagonov. Ker pa je še od lanske kampanje ostalo še 2500 vagonov, imamo okoli 3000 vagonov za izvoz. Kakor smo že poročali, so cene našega sladkorja tako visoke, da se nam navzlic visokim zaščitnim carinam še vedno splača uvoz iz Češkoslovaške. Tem težje bo vsled svoje cene našel naš sladkor tržišče v tujini, ker je skoraj v vseh državah pridelek sladkorja večji kot poraba, na prostih tržiščih pa nam konkurira cenejše blago. Stanje našega zadružništva. Iz statističnega poročila Glavnega zadružnega saveza posnemamo, da je 'koncem pretečenega leta obstojalo v naši državi 6338 zadrug, in sicer: 3974 kreditnih, 1107 blagovnih, 480 agrarnih za-jednic, 122 mlekarskih, 102 obrtne, 78 živinorejskih, 76 Stavbnih, 58 električnih, 48 vinogradniških, 47 zdravstvenih, 38 ribarskih, 32 strojnih in 16 oljarskih zadrug. Proti uvozu starih tekstilnih strojev. Centrala industrijskih udruženj v Beogradu je naprosila vlado, naj prepove uvoz starih tekstilnih strojev, ki ne odgovarjajo več moderni tehniki, ker so skušala inozemska tekstilna podjetja preseliti svoje obrate v našo državo samo zato, ker je večina strojev spričo novih iznajdb postala neracijonelna. Predstavniki industrije pa zahtevajo, da bodi naša mlada industrija res moderna in racijonelna. Pred znižanjem železniških tarif. Tarifni odbor je zaključil svoje delo ter predlagal promet, ministru splošno znižanje tarife, zlasti izvoznih za moko, špirit, mlečne proizvode, vino, drva, les, plletarske izdelke, premog, baker svinec, cink in druge poljske pridelke. 60% znižanje tarife predlaga za meso, 25% znižanje za slive in 20% znižanje za drugo sadje. ERJAVEC FRANC trgovina usnja Lfubljana, Stari trg St. 11 a Za reformo naših trgovinskih agencij zv inozemstvu. Gospodarske organizacije se bavijo z načrtom za reorganizacijo naših trgovinskih agencij v inozemstvu ter pripravljajo reformne predloge zar vlado.1'"’'*" : i'. njnjg r .omftvjijcj.b din Velesejmi v prihodnjem letu. Za prihodnje'leto sp določeni,sledeči velesejmi v naši državi: 1. od 25. IV. do 4. V. avtomobilska in poljedelsko-stroj-ua razstava v Zagrebu; 2. 29. V. do 10. VI. vzorčni velesejem v Ljubljani; 3. 29. VIII. do 10. IX. vzorčni velesejem v Zagrebu; 4. 1. do 12. IX. razstava kmetijstva, higijene, in turistike v Ljubljani. ■ . Naš uvoz soli. r.t J ( - , . . Po podatkih za leto 1929. smo uvozili iz inozemstva 67.800 ton soli v skupni vrednosti 44'6 milijona dinarjev. Od tega smo uvozili iz Romunije 20.000 ton, iz Turčije 31.500 ton in iz Rusije 20.00P ton. 'Letošnji uvoz soli je manjši ter je znašal v prvem polletju 22.200 ton, in sicer 17.000 ton iz Turčije, 3000 ton iz Romunije in 1300 ton iz Rusije. Izvoz smederevskega grozdja. Doslej je bilo iz Smedereva poslano 184 vagonov svežega grozdja. Od tega 82 vagonov na češkoslovaško, 55 v Avstrijo, preko Kelebije (tranzit) 26 vagonov, v Nemčijo 16 vagonov ter 5 vagonov na Poljsko. Angleški kapital v naših rudnikih. V naših rudnikih imajo Angleži naloženih 625.000 funtov (1.340 milijonov dinarjev). Od tega odpade na Novo brdo in Kratovo po 125.000 funtov, na Prfr* Kovo pri Kolašinu 250.000 funtov ter na podjetja Janjevo, Kopaonik in Belaše-vica 125.000 funtov. I*ro* fižola I* Vardarske banovine. Vardarska banovina ima od letošnjega pridelka okoli 600 vagonov fižola za lfcvoz. Doslej je bilo Uvoženih okoli 160 vagonov preko Soluna. ■Ukinitev vizuma za Romunijo. Med našo in romunsko vlado se vrše pogajanja za ukinitev vizuma med obema državama. Srebro in grafit v Dravski banovini. Blizu Manenbenka so našli imočno sre-bmo žilo. V davnini se je tam že naha-■3*1 srebrni rudnik. Tudi na grafit so na-4rtef.i v Dravski dolini na več krajih. Proga Kamnik — Ljubljana se modernizira. Po vesteh iz Beograda bodo v najkrajšem času na kamniški progi ustavljeni navadni vlaki ter uveden promet modernih motornih vlakov, ki bodo dosedanji! vozni čas zmanjšali na polovico- Grčija se zanima za naš les in drago blago. Ekspozitura zagrebške trgovske zbornice na Suš:iku je dobila 'iz Sym na Grškem več vprašanj tamošnjih uvoznikov, ki se zanimajo za naš les, poljske pridelke, sladkor in cement. Interesenti naj se za podatke in naslove grških uvoznikov obrnejo na gori navedeno ekspozituro. PRODAJA STRUPENIH I)R0(i. Opozarjamo trgovce, a je prodaja strupenih drog v trgovinah z mešanim blagom vezana na posebno dovoljenje, ki ga izda banska uprava na posebno prošnjo, kateri motra biti priložen obrtni list' ter nravstveno spričevalo. Prodaja strupenih drog je podvržena taksi 1000 dinarjev. Trgovski predstavniki so si-jev v sodobnem duhu. 6. Uvaja se strokovna organizacija na kolektivni lin strokovni osnovi v vseh vrstah gospodarstva, pri čemer se daje možnost širokega sodelovanja z izvrše-valnimi obla&tvi. 7. Zaščiteno je gospodarsko deflo s strogimi in uspešnimi sankcijami proti nelegalnemu delu. PRODAJA UŽIGALNIKOV. Službene novine« objavljajo zakon o uvozu, prodaji, taksah in žigosanju uži-galnikov in kresilnih kamenčkov. Uvoa, užigalniikov in kamenčkov je dovoljen samo Jugoslovenskemu društvu žižiča v Beogradu. S posebnim dovoljenjem moncpoiske uprave smejo uvoziti potrebne varnostne užigalnike tudi rudarska podjetja. Ti užigalniki so takse prosti, ne pa užigatoi kamnečki. Za užigalnike, ki se morajo dati žigosati, je predpisana taksa 50 Din za navadne kovinaste, 100 Din za srebrne in 200 Din za zlate; kresilni kamenčki so obremenjena s takso po 50 par, ako ne tehtajo nad 3 grame, za težo vsakih nadaljnih 3 gramov se plača zopet po 50 par. Ako prinese kak posameznik — naš državljan — užigalnik ali kresilne kamenčke iz inozemstva,.jih mora tekom 15 dni prijaviti pri carinarnici v svrho odmere takse. Isto velja za električne užigalnike. ji Užigalnike in kamenčke, ki so bili prodajalcem odvzeti, bo odkupilo Jugo-slovensko društvo žižica po ceni, ki se bo določila v krajih, kjer obstojajo prodajalne vžigalic. Odkup se mora izvršiti tekom 30 dni ter morajo lastniki ali njih namestniki osebno prisostvovati cenitvi. Po širnem svetu. NaraSčanje brezposelnosti v svetu. Zadnji podatki izkazujejo po posameznih državah sledeče število brezposelnih: Nemčija 3,080.000, Anglija 2,161.688, Italija 376.000, Poljska 172.000, Avstrija 152.340, Češkoslovaška 77.309, Švica 10.400, Francija okoli 1000. Rusija ne izkazuje brezposelnih, ker je ukinila to statistiko, češ da je v državnih podjetjih dovolj posla za vse, dasiravno je število nezaposlenih šlo v stotisoče. Tudi Amerika ima ogromno število brezposelnih 4—6 milijonov. Svetovna nadprodukcija žita. Dosedanji podatki o pridelku letošnje žetve v vseh delih sveta kažejo, da znaša letošnji pridelek 340 milijonov stotov žita več kot znaša letna svetovna poraba. Ta nadprodukcija bo gotovo imela se velik vpliv na cene. Brezposelnost v Nemčiji. Tekom zadnjih 14 dni je število brezposelnih v Nemčiji oarastio; zopet za 128.000 ter znaša sedaj 3,182«0QCM;;iv.t. Za sodelovanje agrarnih držav. Na zadnji konferenci agrarnih držav v Bukarešti, katere so se udeležili zastopniki Jugoslavije, Poljske, Češkoslovaške, Romunije, Bolgarije, Madžarske, Estonije in Letonije, je bil ustanovljen stalen odbor za kmetijska proučevanja, ki ima nalogo, stopiti v zvezo z vsemi zainteresiranimi državami ter -z nasveti v skupnem reševanju kmetijskih vprašanj vplivati na izboljšanje poljedelstva. Konferenca je sprejla obširno resolucijo, ki nalaga delegatom, da pri svojih vladah delujejo na to, da bodo njihovi ukrepi v reševanju agrarnih zadev vedno v soglasju • z ostalimi udeleženimi državami. , • ’" Novo povišanje žitnih carin v Nemčiji. Po zadnjem povišanju (28. IX.) je nemška vlada 26. t. m. ponovno povišala uvozne carine na žito in sicer za pšenico od 18-50 na 25 mark (337 Din), za ječmen pa od 15 na 20 mark (270 Din) za 100 kg. Agrarni protekcijonizem Nemčije gre tako daileč, da so že same žitne carine veliko višje kot so cene žita v naši državi. Slaba žetev v Evropi. K podatkom o žitni letini Evrope v zadnji številke je dodati še poročilo o francoski žetvi, ki znaša 63 milijonov stotov (lani 86 milijonov). Žitna letina v Franciji je tedaj letos izredno sOaba ter je za 23 milijonov stotov aii za 26'7 % slabejša kot lani. Skupna množina letošnjega evropskega žitnega pridelka je komaj 'povprečna ter znaša 353 milijonov stotov (lani 378 milijonov), tedaj za 24 milijonov stotov nianjfa kot lani. Poljsko - ruska trgovina. Letošnji poljski izvoz v Rusijo se je v prvem poletju podvojil nasproti lanskemu ter znaša 65'5 miiljona zlotov. Uvoz iz Busije na Poljsko znaša v istem času 23 miliojnov ztlotov ter je poljska zunanja trgovina nasproti Rusiji zaključena z 42*5 milijona zlotov aktive, dočim je znašala lanska aktivnost v istem času Je 15 milijonov. Sovjeti trdijo, da ne izvajajo dumpinga. Sovjetski podkomisar za zunanjo trgovino Rosenholz (žid!) je podal izjavo, V kateri se čudi, da se Sovjetom očita dumping v zunanji trgovini, dasiiravno je caristiena Rusija izvažala vse predmete sedanjega izvoza v še večji množini, pa ni nikomur prišlo na um, da bi ji očital dumping. Ta nestvarni zagovor samo poskuša zadevo speljati na drugo pot, ker tudi danes nihče ne protestira proti sovjetskemu izvozu glede množine, pač pa glede cen, ki so tako nizke, da na eni strani občutno škodujejo svetovnemu gospodarstvu, Sovjeti sami pa nimajo od tega nobenega haska, ker prodajna cena sovjetskih izvoznih predmetov ne krije v največ slučajih niti njihovih prevoznih stroškov. Produkcija avtomobilov v Evropi. Lanska produkcija avtomobilov v Evropi (brez Avstrije, ki še ni poslala podatkov) je znašala 689.815 avtomobilov. Od tega odpade na Francijo 245.610 avtomobilov. Potem pa sledijo Anglija z 225.526, Nemčija s 131.034, Italija s 60 tisoči, Češkoslovaška s 15.000, Belgija s 7700, Rusija z 2000, Švedska s 1850, Švica s 1275, Poljska s 670 in Španija s 400 produciranimi avtomobili. Evropska produkcija avtomobilov še seveda ne more primerjati z ameriško; vendar pa kaže tekom zadnjih let velik napredek. Brezpogodbeno stanje med Bolgarijo in Grčijo. Ker je dne 15. t. m. potekel odpovedni rok grško - bolgarske trgovinske pogodbe, je grška vlada naročila carinarnicam, naj carinijo vsako blago bolgarskega izvoza po maksimalni tarifi. Italijanske finance. Po zadnjih zaključkih znaša skupni deficit pri »Banca d’ Italia« 552 milijonov lir; notranji javni dolg znaša 88.796 milijonov lir; obtok bankovcev 16.171 milijonov lir. dasiravno smo PREDZADNJI ŠTEVILKI PRILOŽILI POLOŽNICE S PROŠNJO, NAJ NAŠI NAROČNIKI PORAVNAJO ZAOSTALO NAROČNINO VSAJ DO KONCA LETA, JE ŠE VEDNO VELIKO ŠTEVILO ZAOSTANJKARJEV, KI TE SVOJE DOLŽNOSTI ŠE NISO IZVRŠILI. PONAVLJAMO, DA NAS TO OVIRA V POSLOVANJU, NA DRUGI STRANI PA NAS SILI, DA POŠILJAMO POSEBNE OPOMINE TER NAPRAVLJAMO NAROČNIKOM S TEM NEPOTREBNE STROŠKE, NAM SAMIM PA PRAV TAKO NEPOTREBNO DELO. s PROSIMO PONOVNO, NAKAŽITE ZAOSTANEK TAKOJ! Rusija bojkotira nekatere evropske države. Sovjetska vlada je prepovedala uvažanje blaga iz Francije, Jugoslavije, Romunije in Madžarske. Slaba vinska letina v Italiji. Letošnji vinski pridelek Italije se ceni po podatkih italijanskega poljedelskega ministrstva na 35 milijonov hektolitrov (lani 41 milijonov). Jajca. Spričo hladnejšega vremena so cene jajc prav čvrste in gredo celo navzgor, dasiravno se je na tržiščih pojavilo v precejšnji meri blago iz hladilnic. Pri nas so cene . še stare, na berlinskem trgu pa so napredovale za ‘/2—3U pfeniga ter se plačuje jugoslovensko blago po ll3/4 do 12 pfenigov za komad, meja neocarinjeno. Žito. Cene so za enkrat na ljubljanski žitni borzi neizpremenjene, vendar zelo nestalne ter se nagibajo k padanju. Beg kapitala iz Južne Amerike. Brazilijanska revolucija je povzročila, da se kapital seli iz Južne Amerike. Samo ena južnoameriška banka je zadnje dni odpravila v London pol milijona funtov šterlingov, druga pa celo nad 3 milijone funtov. Tijdi srebrni pesos 5je močno padel. :i -J p-' • • . , t .. j , Bolgarska zunanja trgovina. Bilanca bolgarske zunanje trgovine za prvih devet mesecev letos je zaključena z aktivnostjo 1145 milijonov levov, do-čim je bila lani 1693 milijonov levov pasivna. Močno se je zmanjšal uvoz, dvignil pa izvoz. V VaSem-■ interesu ie, te držite MAGGIieve izdelke! Lahka prodaja Dober zaslužek Cene kruha v Novem Sadu. V Novem Sadu so peki ponovno znižali cene kruha ter stane kg belega kruha 3 Din, polbelega 2‘50 Din, črnega 2 Din. Alko primerjamo te cene z našimi, moramo priznati, da so pri nas krušne cehe neutemeljeno previsoke. Cene poljskih pridelkov v Prekmurju. Pšenica 140, rž 100—105, koruza 120, ajda 80, fižol 130—140, krompir 40—65, jabolka 300 Din za 100 kg. Jajca 1-25—1‘30 Din komad. Mošt 3—4 Din 'liter. Tržna poročila. ’ Vinski trg v Vršen. Letina je bila ugodna ter je tudi kvalitativno vitio prav .dobre vrste. Skupni pridelek v okolici Vršca se računa na 1600—.1800 vagonov. Oglasilo se je precej inozemskih kupcev iz Avstrije, Francije in Nemčije, ki kupujejo zlasti rdeča vina. Cene novega vina z 9—ilil stopinjami Maliganda se gibajo v višini 1*25—1*75 Dim, dočim so cene 'kvalitetnih vin znatno višje. Znižanje een avtomobilski pnevmatiki. Nemške tvamioe pnevmatike znižajo z novim letom cene prevmatiki zopet za nadalnjih 10 odstotkov. Cene na zagrebški produktni boni so v glavnem neizpremenjene. Nekoliko se je učvrstila sremska pšenica, ki noti-ra 135—145 (prošli teden 130—140). Tudi bosanski in sremski oves imata čvrstejše cene 130—140, dočim sta prošli teden notdrala 125—137. Fižol je šel navzdol ter se plačuje beli novi po 270 — 280, prejšnji teden 280 do 300. Dunajski živinski trg. Debeli voli 130 do 2T5, srbski voli 1 10 do 150, kmečki voli 1-15 do l-65, biki 1-20 do T50, krave 1-10 do T50 šilinga za kilogram žive teže. TEKOM DVEH LET. Hmelj. >■.* . Naš domači hmelj, ki je bil po veliki večini prodan po ceni 5—10 Din se sedaj išče že po 15 Din. Večina hmeljarjev ni upoštevala svaril in je pridelek prodala globoko pod ceno. Isti položaj je v Vojvodini, kjer kupci ponujajo za preostanek (približno eno petino) pridelka veliko višje cene. Vsled osnovanja hmeljarskega sindikata so šle tudi cene v Nemčiji in na Češkem navzgor ter je blaga že malo. Zopet padec cen bakra in aluminija. Mednarodni bakreni kartel v Ameriki je zopet znižal cene bakra od 10-3 na 9‘8 centov. Nemški elektrolitni baker je istočasno padel od 96‘25 na 91 ‘5 mark za tono. Iz Francije poročajo, da so tamošnji producenti znižali cene aluminija za 90 frankov pri 100 kg. ffi v - • Cene kruha v Osijeku ■so določene po 3-50 Din za kruh iz moke >4« in >5« ter po 2-50 Din i,za kruli iz moke št. >6«. Tudi poročila iz vseh drugih krajev države (izvzemši Slovenijo) pričajo, da bo šle cene kruhu povsod zopet navzdol za najmanj 50 par do. 1 Din in celo več pri kilogramu. NAZADOVANJE CEN Cene na debelo v svetu se še vedno niso ustalile in kažejo nagibanje k novemu nazadovanju, ki ga zlasti podpira sovjetski duimping. Nekateri najvažnejši produkti imajo v razmerju s cenami sledečo notacijo: iz leta 1928. danes 1928. 1930. Pšenica (Chicago) 170 80 Sladkor (Newyork) 3 1 Baker (London) 24 10 Bombaž (Newyork) 23 10 Juta (London) 38-3 16-7 Kavčuk (London) 20 3-5 Najbolj občutno so padle cene kavču- ka, ki so 'tekom dveh let nazadovale za 82-6 odstotkov. Tudi cene ostalih pro- duktov so globoko padle ter znaša skupno nazadovanje cen tekom dveh let 55 odstotkov. Da se blago v detajlnem prometu tekom iste dobe ni tako močno pocenilo, so predvsem vzrok davčne obremenitve, ki se vedno bolj prevračajo na konsuni-no blago, nič manj pa tudi zaščitne carine, ki favorizirajo domače blago. Splošni indeks cen se tudi v septembru ni ustalil, .marveč je .povsod nazadoval, in sicer v Angliji od 109 na 105, v Nemčiji od 124 na 120, v Franciji od 114 na 113 in v Švici od 126 na 123. Izjemo tvori samo Amerika, kjer je tekom meseca ostal indeks cen na debeflo na neizpremenjeni višini 84. Borzna poročila. DENARSTVO. Gibanje valute v tekočem tednu. Uradni tečaj Prosti tečaj Din Din 1 angleški funt 27440 27430 1 ameriški dolar 56'35 56'30 1 avstrijski šiling 8 — 7'96 1 belga 7'90 7'85 1 bolgarski lev —‘336 —‘33 1 češkoslovaška krona 1 676 1*67 1 francoski frank 2’219 2'2:> 1 grška drahma —'731 —'73 1 italijanska lira 2959 2’95 1 madžarski pengo 9'90 9'88 1 nemška marka 1345 13'45 1 poljski zlot 633 6'23 1 rumunski lej —'408 —'34 1 švicarski frank 10'96 10’96 1 španska peseta 614 618 1 danska krona 1508 1503 1 hol. goldinar 22’75 22'73 1 turška lira, papir 26*75 26' 70 1 zlati frank 10'96 10‘96 1 kanadski dolar 56'05 560') 1 norvežka krona 1508 1508 1 brazilski milreis 5'20 1 brazilski pezoz 20'35 20 J.". 1 švedska krona 1514 15 20 Stanje neizpremenjeno. Španska pe- seta se je zopet popravila ter kaže, da bo stabilizirana še te dni na sedanji višini. VREDNOSTNI PAPIRJI. Državni papirji: Vojna škoda promt-na 431 do 432, 7V2°/o Blairovo posojilo 81-50 do 82-25, 8% Blairovo posojilo 91-50 do 92-50, investicijsko posojilo 88 ponudba, tobačne srečke 32 ponudba, 7% posojilo Državne hipotekarne banke 80-75 do 81-50, 4V2%> bosanske obveznice 53 do 55, begluške obveznice 71 do 73, Rdeči križ 55 ponudba. Tekom tedna pokazujejo vsi državni papirji nekoliko nazadovanja, dočim so se pretečeni teden močno okrepili. Privatni efekti: Celjska 170, Ljubljanska kreditna banka 125, Prva hrvatska štedionica 923—925, Kreditni zavod 175, Združene papirnice Vevče 126 do 130, Ruše 280 do 300, Strojne tovarne 75, Narodna banka 8050 do 8150, Trboveljska premogokopna 379—381, Kranjska industrijska družba 812. Močno se je okrepila »Trboveljska«, ki je zrastla od 370 na 379 do 381; nazadovali pa so papirji »Narodne banke«, dočim so ostali papirji čvrsti v cenah ter se je >Praštediona« okrepila. Lesni trg. Položaj na evropskem lesnem trgu. Po sklepu angleške pogodbe za skoraj 3 milijone kubičnih metrov mehkega lesa iz Rusije, ki ga plačajo Angleži po 11, 10 funtšterlingov franko angleška pristanišča za standard (4,67 m3), kar odgovarja ceni 677 Din za kubični meter, so predvsem prizadete skandinavske države, ki bodo morale iskati tržišča drugod. Te države^ feo tudi močno navzdol s cenami, kar mora vplivati tudi na naše cene in je pričakovati močnega padca; sicer nam* skandinavske države zavzamejo naša dosedanja, tržišča, če tudi je Rusija momentano s svojim izvozom v Anglijo tako zaposlena, da nam vsaj začasno na naših trgih ne bo delala posebnih neprilik. Ker so skandinavske države že zavzele francoski trg, nam preostane še itali- lija, Grčija in Severna Afrika ter Španija, ako se kmalu posreči stabilizacija pesete. Na teh tržiščih imamo sicer Ru-munijo kot konkurenta; vendar nam ta konkurenca ne bo delala resnih neprilik. Mrtvilo v lesni trgovini bo trajalo še dalje zaradi neugodne konjunkture. Mnogo naših odjemalcev pa okleva z nakupom samo zato, ker jim je jasno, da bodo šle cene navzdol, vsled česar čakajo. Ukinitev izvozne carine na okrogli les. V zadnji številki smo poročafli o nameri ukinitve carine na okrogli les. Vlada je osvojila predlog ter ukinila izvozno carino za okrogli les za dobo enega letal 'To pa velja samo za ona debla, ki so napadena po škodljivem mrčesu. ' Ruski les osvaja tudi Belgijo. \ zadnjih mesecih je Rusija uvozila v Belgijo nad 300.000 kubičnih metrov lesa im ga je še 100.000 kubičnih metrov na poti. To so prve pošiljke ruskega ■■lesa v Belgijo, ki do danes ni lesa uvažala iz Rusije. / DOBAVE: 4000 kg bukovega oglja nabavi do 6. novmebra Direkcija drž. rudnika Zabukovca pri Celju. Večjo množino gradbenega lesa nabavi dne 10. novembra gradbeni oddelek železniške direkcije v Ljubljani. 275 m3 mehkega jamskega lesa nakupi do 6. novembra drž. rudnik Zabukovca pri Celju. Pogoji so na razpolago pri Zbornici TOL LJUBLJANSKA LESNA BORZA. Položaj neizpremenjeno mlačen. Prometa malo. Cene za sedaj še vedno ne-izpremenjene. Povprašuje se po sledečem blagu: Jesenovina: hlodi, gladki od 35 do 50 cm srednjega premera, v dolžinah 2, 210, 2 20, in 30 m in plohi prima 90 in 100 min, 30X95 111111, 00X95, 95X95 mm v dolžinah, kakor zgoraj. Cena naj se glasi Iranko vagon nakladalna postaja. Bel gaber: krljički, 32 cm dolžine ali mnogokratniki (04, 90 cm itd.) s ipreinerom 25 cm, kateri so lahko razklani v 2 komada. Roba mora biti brez grč. Cena Iranko vagon meja Postojna tranzit. Jelove škurete 14 mm ca. 00 m3, 4 m, od 17 do 22 cm. odnosno od 23 cm naprej. —' Cena franko vagon nakladalna postaja. — Izključene so črnfe grče in preveč grčasti komadi. 30 m3 javorjevih plohov, debelina 33 mm z predpisano nadmero. Dolžina od 2-20 m naprej, debeline 5/, cl (33 mm), blago zdravo, nežamano. seveda mora biti popolnoma brez grč in srca ter zdravo in belo. — Cena naj se glasi franko vagon nakladal, postaja. Več vagonov debelih in dolgih bordonalov z navedbo cene, franko vagon meja via Postojna tranzit. Večjo množino bukovih hlodov, dolžine od 2 20 do 4 40 m s srednjim premerom od 30 cm naprej. — Cena naj se glasi franko vagon meja via Postojna tranzit. 1 vagon smrekovih kratic 25 mm debeline, teža m3 ne sme presegati 500 kg, blago je lahko kratko samo 0 50 cm ali 1 in. Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit. 3 do 4 vagone desk, smreka, jelka, polnih, 19 mm debeline, 1 vagon 24 mm debeline, firinska medija 26/27 cm, po možnosti sama smreka — lahko konično. I., II. kvalitete, eventual. lep monte. Franko meja Postojna. Večje količine smrekovih krljičkov za izdelavo lesovine (Holzwolle). Najmanjši premer 10 cm brez skorje, od 40 cm dolžine naprej, medtem, ko so komadi od 60, 70 in 110 cm izključeni. — Franko vagon Sušak pristanišče. ' ; Hrastovi parketi: 500 m3 v sledečih merah: 350X55 ; 350X62 ; 400X55; 400X62 ali 65 mm. Roba svetla, dobre in fine fibre. Za vsako dimenzijo se rabi dva vzorca. Cena franko Sušak pristanišče. 100 kom. tramov 19/24 cm 6 ni. — Cena Sušak pristanišče. 1 vagon smrekovih desk I., II., X vagona 18 mm in 2/3 24 mm, lahko konično, media 24/25 cm, 16 cm naprej, 4 m, franko vagon italijanska meja. Beli gaber, okrogel od 1 m naprej, od 15 cm premera naprej, odnosno beli gaber, rezan, neobrobljen. Cena franko meja. Vsako množino testonov I., II., III. monte, IV. in testate. — Franko vagon Sušak pristanišče. Obrobljena bukovina I., II., z malo lepe III. od 14 cm naprej, od 2 do 5 m dolžine, večinoma 4 do 5 m: 7 in3 50 mm, 2 m3 60 mm, 3 m3 70 mm, 4 m3 80 mm. Suho. — Franko italijanska meja. Pravilnik za nadzorstvo nad živili. (Nadaljevanje.) Jajčni surogati, kakor tudi druga hranila, ki so napravljena iz njih, morajo biti istotako vidno označeni. Sadje se ne srne prodajati, ako je nagnito, 'plesnjavo ali kaže kake druge znake razpadanja. Nezrelo sadje se sme prodajati samo kot sadje za vku-havanje. Suho sadje se ne sme spravljati v promet, če je nažgano, plesnjivo, ali kako drugače pokvarjeno. Za zelenjavo veljajo isti predpisi, zlasti gobe ne smejo biti strupene ali sumljive, uvele, črvive ali od mrčesa razjedene. ' čchichtov RADION pere sam! dAliiono pitanje ufa je po&labodveč. Pri sadnih in zclenjadnih konservah se razen octa, olja, dišav, alkohoJa, kuhinjske soli," ali sladkorja ne smejo uporabljati druga sredstva za konserviranje. Pač pa je dovoljena upo-raba salicilne kisline v naj višjem razmerju do 100 miligramov na 1 kg. » Pokvarjene konsarve sadja in zelenjave, zlasti pločevinaste konserve, ki imajo vzbokline, se morajo odstraniti iz prometa. Notranja stran pločevinastih konserv, v katerih je konserva očuvana s kuhinjsko soljo aili z octom, mora biti emajlirana. Prodaja medu z označbo >med« je dovoljena samo od domačih čebel, ki so hranjene naravnim potom. Med čebel, ki se hranijo umetno (s sladkorjem), mora biti označen kot »med čebel, hranjenih s sladkorjem«. Istotako mora biti vidno označen inozemski med. Mešanje inozemskega medu z domačim je prepovedano. Prepovedana je prodaja skisanega ali drugače pokvarjenega medu. Med, ki je zavrel, se ne sme prodajati na drobno, istotako je prepovedana prodaja medu, ki vsebuje nad 25% vode. Barvanje, mešanje, ali kako drugo konserviranje medu je prepovedano, kakor tudi ni dovoljena prodaja medu slič- nih proizvodov, ki morajo biti označeni kot umetni med. Sladkor iz pese ali trstike ne sme vsebovati nikakih primesi. Tudi škrobni sladkor, .škrobna sirup in inventur sladkor ne smejo vsebovati , saharina aili drugih umetnih sladil ter morajo biti brez primesi in onečiščenja (razen onega, ki prihaja iz pridobivanja samega). Škrobni sladkor in sirup sme-. ta vsebovati največ do 40 miligramov žveplene kisiline na ICO gramov. Močneje žveplani .izdelek se sme prodajati samo z vidno označbo vsebine žveplene kisline in samo za daljno priredbo živil, ki morajo biti istotako označena, da so prirejena iz tega dodatka. Slaščice in medičarski izdelki ne smejo biti barvani z zdravju škodljivimi barvami ter ne smejo biti 9lajeni s saharinom ali drugimi sladili, kakor tudi ne drugih primesi za povečanje teže. Tudi je prepovedana taka označba slaščic in medičarskih izdelkov, ki bi utegnila kupca zapeljati v zmoto. Kot »medenjaki« se smejo prodajati n. pr. samo oni izdelki, ki so v resnici pripravljeni iz medu. Skisano, plesnivo, ali kako drugače pokvarjeno blago se ne sme prodajati. Omoti in posode morajo odgovarjati hi-gijenskim predpisom. ; Marmelada ne sme biti pripravljena iz umetnih sladil, umetnih sadnih sokov ter se ne smejo uporabljati snovi, ki vsebujejo škrob, škodljive barve ali primesi za povečanje teže. Če je marmelada pripravljena \i& polsuhega ali iz suhega sadja, mora biti to vidno označeno. Plesniva ali kako drugače pokvarjena marmelada se mora Močiti iz prodaje. Sidni ekstrakti in sadne esenee morajo biti prirejeni iz sadja, po katerem se nazivajo ter ne smejo razen sladkorja vsebovati nikakih sredstev za konseir-viranje. Za pripravo specijalnih sirupov, ki ne smejo nosati naziva sadja, se sme uporabljati tudi škrobni in invertni sladkor ter škrobni irup. Pokvarjeni sadni sirupi in taki, ki vsebujejo zdravju škodljive primesi, se ne smejo prodajati. Umetne slatine (sifoni, soda-vode) so že v svojem izdelovanju podvržene posebnim predpisom glede uporabljanja 'zdravstvenim predpisom odgovarjajoče vode, kakor tudi glede uporabe kislin, katere ae simejo vsebovati arzena. Sadni »okovi (limonada itd.) smejo biti označeni z imenom sadja le tedaj, ako so napravljeni s pomočjo naravnih sadnih sokov, brez zdravju škodljivih barv ter brez sredstev, ki povečujejo penjenje, pač pa smejo vsebovati umetne jkičfline. Prodajati se smejo samo v steklenicah z označbo izdelovaičeve tvrdke ter morajo steklenice biti opremljene z napisom: »Brezalkoholna pijača«, ki mora biti vsaj tako velik kot so črke izmišljenega (trgovskega) imena. Trgovci, nabavljajte svo-Je potrebščine pred vsem pri tvrdkah, ki z oglasi podpirajo vaš tisk! »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokole* in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke! Obvestilo! MAN u fakturna veletrgovina R. MIKLAVC, c Pri Škof«, Ljubljana, katera obstoja že preko 60 let in razprodaja na debelo in drobno manufakturno, sukneno te vse v to stroko spadajoče blago, naznanja svojim cenj. odjemalcem, kakor tudi vsem gg. trgovcem, ki krijejo svojo zalogo v Ljubljani, da je povečala svoje trgovske lokale v celo prvo nadstropje. Tvrdka drži na zalogi samo blago iz priznano naj boljših svetovnih tovarn v veliki izbiri in najnovejših vzorcih; cene so vsled prvovrstnih zvez jako ugodne. Zaloga se lahko vsak čas neobvezno ogleda. Za mnogobrojen obisk se priporoča cenj. občinstvu tvrdka R. MIKLAUC „PRI ŠKOFU" - UUBUANA Uagarim — Redarski ullu — SktfH« ^VELETRGOVINA KOLONIJALNE IN ŠPECERIJSKE ROBE IVAN JELAČIN. LJUBLJANA )A SVEŽE PRA 2 KAVE, MLETI! DIŠAV IN RUDNINSKI VODfc TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA1 ZAHTEVAJTE CENIKI Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Loize Zajc. Za tiskarno »Merkur«; Otmar Michdlek. oba v Liubliam.