GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK ŠT. 14 LETO 18 3. SEPTEMBER 1979 Kamniški občan CENA 3 DIN Dobrodošli Pred enajstimi leti je v Gornjem Mila-novcu vzniknila misel o sodelovanju med občinskimi sveti zveze sindikatov v občinah iz vseh naših republik in pokrajin. In še istega leta se je drobna misel spremenila v prvo srečanje delavske solidarnosti osmih občin: Gornjega Milanovca, Kamnika, Kotora, Peči, Slavonske Požege, Strumice, Zrenjanina in Travnika, na katerem so zasnovali vrsto nalog o sodelovanju in se dogovorili, da bodo srečanja poslej tradicionalna. Tako letos občina Kamnik, v kateri skozi vse leto z nizom najrazličnejših prireditev in delovnih uspehov praznujemo častitljiv jubilej. 750-letnico Kamnika -6. septembra pričakuje udeležence dvanajstega srečanja delavske solidarnosti iz sedmih pobratenih občin. Da, pobratenih občin, kajti sodelovanje, ki se je od prvih začetkov razraščalo na najrazličnejša področja družbenoekonomskega in kulturnega življenja, je vseh osem občin na sedmem srečanju delavske solidarnosti v Travniku leta 1974 še natančneje opredelilo in mu dalo nove temelje s podpisom listine o pobratenju. Prvotni program sodelovanja, po katerem se je vsako leto na srečanju delavske solidarnosti zbralo do petdeset delavcev in sindikalnih aktivistov iz vsake občine, da bi tako manifestirali delavsko solidarnost ter bratstvo in enotnost naših narodov, se je razrasel v trdno vez med vsemi občinami in v tesnejše sodelovanje in dogovarjanje. Le-temu je dal še trdnejšo osnovo in večji polet zakon o združenem delu z zagotavljanjem pogojev za še močnejše in raznovrstne j še sodelovanje gospodarskih organizacij, za združevanje dela in sredstev za družbenim dogovarjanjem in samoupravnim sporazumevanjem za uresničevanje interesov delovnih ljudi in občanov. Marsikaj je bilo v teh letih storjenega in vseh srečanj in oblik sodelovanja niti ni mogoče strniti v nekaj vrstic. Toda: v Travniku se v zadnjih letih srečujejo srednješolci iz vseh osmih pobratenih občin. V istem mestu se srečujejo folklorne skupine ter tako na svojevrsten način ohra- njajo prvobitnost naše preteklosti. V Travniku so pripravili razstavo z naslovom Galerija delavske solidarnosti, na kateri so sodelovali slikarji iz vseh osmih občin. Pa še bi lahko naštevali najrazličnejše kulturne prireditve in številna športna srečanja, povedali marsikaj o srečanju obrtnikov v Slavonski Požegi... Ne smemo prezreti mladinskih delovnih akcij v posameznih občinah, ki so ne le pripomogle do novih pridobitev, ampak spletle nove prijateljske in bratske vezi med mladimi udeleženci. Še posebej velja omeniti zadnjo mladinsko delovno akcijo v Črnogorskem Primorju, ki ga tudi brigadirji iz vseh pobratenih občin pomagajo oživljati po strahovitem potresu aprila letos. Tečejo tudi dogovori o tem, da bi pobratene občine zbrale sredstva za novo osnovno šolo v kraju Risan v kotorski občini, ki je bila med potresom najhuje razdejana. Tudi na gospodarskem področju so se spletle vezi sodelovanja, saj na primer v Kamnik dobimo vsako leto iz kmetijske zadruge Pirok iz Mokri jeva preko tisoč ton zelenjave, poslovno sodelovanje smo Kamničani zasnovali tudi s PPK iz Slavonske Požege. Integracija kmetijskega kombinata Boka iz Kotora in kombinata Servo Mihalj že daje pozitivne rezultate... Urejanje prostora je prav tako ena od področij, na katerem so pobratene občine s pridom uporabile izkušnje in dognanja na posmaeznih področjih. Koristne so izkušnje na področju varovanja okolja. In še in še. Možnosti sodelovanja pa s tem še zdaleč niso izčrpane ...še vrsta poti je, ki bodo še bolj učvrstile delavsko solidarnost, bratstvo in enotnost ter naša skupna prizadevanja za nadgrajevanje samoupravnega socializma. Ta misel nas bo prevevala, ko bomo izrekli dobrodošlico okrog tristopetdesetim udeležencem letošnjega srečanja delavske solidarnosti v Kamniku, ko bomo snovali nove oblike sodelovanja in stkali nova prijateljstva -vse za srečnejše življenje, ki si ga lahko ustvarimo le sami. Program 12. srečanja delavske solidarnosti GORNJI MILANOVAC SLAVONSKA POŽEGA STRUMICA ZRENJANIN Četrtek, 6. septembra - ob 17. uri bomo udeležence letošnjega srečanja delavske solidarnosti pričakali pred Interierjem na Duplici, nato pa ob 17,30 skupaj z njimi odšli na sprejem na Trgu talcev v Kamniku. Petek, 7. septembra - ob 8. uri zjutraj bo predsednik naše skupščine sprejel predstavnike družbenopolitičnih organizacij udeležencev srečanja; ob 9,15 bodo udeleženci srečanja delavske solidarnosti položili venec pri spomeniku revolucije; ob 10. uri jim bomo predstavili naše delovne organizacije Utok, Alprem, Svilanit, Titan, Eta, Stol in Menina; zvečer, ob 20. uri pa "bo v ljubljanskem hotelu Union tovariški spoznavni večer udeležencev srečanja. Sobota, 8. septembra — gostom bomo predstavili naše mesto, saj si bodo od 9. do 12. ure ogledali nekatere kulturno zgodovinske in turistične znamenitosti Kamnika in okolice (muzej, Mali grad, Arboretum, Kamniško Bistrico...); popoldne, ob 14,30 pa se bomo Kamničani skupaj z gosti zbrali na mestnih ulicah, da bi znova doživeli vso pisanost in prvobitnost narodnih noš, ki bodo prišle v Kamnik iz naše domovine in tudi iz krajev onstran naših meja. Nedelja, 9. septembra - ob 9. uri se bomo prisrčno poslovili od udeležencev srečanja in jim zaželeli - kmalu spet nasvi-denje. KAMNIK KOTOR PEČ TRAVNIK Dan narodnih noš Turistično društvo Kamnik je skupaj s folklorno skupino Kamniška Bistrica in pod pokroviteljstvom občinske skupščine za to soboto (8.septembra) po dveletnem premoru spet pripravilo Dan narodnih noš - prireditev, ki naj obudi in ohranja stare ljudske običaje in ki bo na ulice Kamnika privabila vse pisano bogastvo narodnih noš iz Slovenije in iz zamejstva. Prireditev bo letos še slovesnejša, saj jo organizatorji povezujejo z 12. tradicio- nalnim srečanjem delavske solidarnosti pobratenih občin in seveda častitljivim jubilejem Kamnika. Narodne noše bodo prihajale v Kamnik od devete ure dopoldne na Trg prijateljstva. Ob deseti uri se jim bo pridružila kamniška godba na pihala, ki je pripravila za to srečanje poseben program. Vodje skupin narodnih noš bo ob pol dvanajstih sprejel Slavko Ribaš, predsednik skupščine. Popoldne se bodo vse narodne noše zgrnile v veličasten sprevod po kamniških ulicah - začel se bo ob 14. uri na prostoru pred kinom Dom in se zgrnil na Trg prijateljstva, kjer bo ob pol štirih na-: stop folklornih skupin, potlej pa se bodo narodne noše ob zvokih glasbe zavrtele skupaj z gledalci in obiskovalci prireditve. V kinu Dom pa bo ob 20. uri še drugi nastop folklornih skupin. Skratka, spet bomo imeli prireditev, ki bi jo bilo škoda zamuditi, i KAMNIK SKOZI STOLETJA Sprehod skozi obdobja pestre zgodovine Kamnika, nam dokazuje, da segajo korenine človekovega ustvarjanja na tem območju pod Kamniškimi alpami daleč v prazgodovino in da sledimo kontinuiranemu poseljevanju skozi vsa obdobja do danes. S kulturo olševijena pred približno 40.000 leti se pričenja proces na-slojevanja kulturnih ostalin skozi stoletja. Ugodni življenjski pogoji in prehodnost terena so omogočili nastanek zgodnjesrednjeveških fevdalno-gosposkih upravnih središč na Kamniškem. V visokem srednjem veku je vodila glavna trgovska pot iz obdonav-skih krajev skozi Celje, Vransko, Tuhinjsko delino in Kamnik proti jugu v Italijo. Na zemljiški posesti rodbine Andechs Merancev je nastala najpozneje v času grofa Henrika IV. (1204-1228) andreška meščanska naselbina. Prva omemba kraja Kamnik (Stein) datira v leta 1134-1147. V listini iz leta 1229 so omenjeni »cives Stey-nenses«, torej meščani Kamnika. Letnico iz te listine je vzelo mesto za letnico svojega začetka; tako Kamnik v letošnjem letu praznuje 750 letnico prve omembe mesta. Iz časa začetkov mestne naselbine so poleg arhivskih virov ohranjeni tudi umetnost-nozgodovinski spomeniki, na primer portal romanske kapele na Malem gradu iz konca 11. stoletja. Da je imel Kamnik v tem obdobju pomembno vlogo, potrjuje tudi kamniška srednjeveška kovnica, ki je bila verjetno na Malem gradu v letih 1204-1270. V 13. stoletju je bilo mesto že obdano z obzidjem, vanj so vodila štiri velika vrata. V 13. in 14. stoletju je doživelo mesto silen razmah. Trgovina, obrt in rokodelstvo so se hitro razvijali. Kamničani so trgovali s Furlanijo, Benečijo in hrvaškimi pokrajinami. Razvilo se je ko-vaštvo, nožarstvo, krznarstvo, lončarstvo. Višek doseže mesto v 15. stoletju, ko so mu vladarji podeljevali razne privilegije, med njimi naj omenimo pravico do letnih sejmov. Konec 15. stoletja pa je trgovina začela pešati. Zaradi turške nevarnosti so mnoge poti zaprli, v naše kraje so začeli prihajati tuji trgovci. Meščanom, ki so se v pretežni meri ukvarjali s trgovino, prično konkurirati še kmetje, ki trgujejo izven mestnih meja, kar plemstvo z veseljem podpira. Kamnik so v začetku 16. stoletja prizadele elementarne nesreče: katastrofalen potres leta 1511, požari 1511,1609,1660 in kuga 1598, 1599 in 1624. Okoli leta 1500 je štelo mesto približno 1500-1600 prebivalcev. Ohranjen je seznam hišnih lastnikov iz leta 1516; v mestu je bilo 177 hiš. V 16. stoletju je pričel Kamnik propadati. Valvasor nam v svoji »Vojvodini Kranjski« poroča o nekdanjem blišču Kamnika, o prelepih, a v njegovem času pro-čadajočih hišah. Vzroke za propad išče v turški nevarnosti, ki je ohromila trgovino. V 17. in 18. stoletju je mesto životarilo, zadnji udarec mu je zadala prestavitev ceste zaradi kuge iz Tuhinjske doline v Črni graben (1720-1727). Kamnik je ostal ob strani, in počasi propada. Ohranjenih je več listin, v katerih mesto toži o svojih gospodarskih težavah. Tegobam mesta so se pridružile še nesreče: 1779 je pogorelo predmestje Graben, leta 1788 pa Šutna. V začetku 19. stoletja se je življenje v Kamniku spet razgibalo. Z Napoleonovimi vojnami so sem posegle tudi francoske reforme. Ob reorganizaciji avstrijske državne uprave leta 1849 je postal Kamnik središče Kamniškega okraja kot upravne teritorialne enote. Ponovno se je razmahnila obrt, postopoma nastajajo prve manufakture. V drugi polovici 19. stoletja je pričela tudi v te kraje prodirati tehnična revolucija. Z letom 1852 se je tudi Kamnik uvrstil med industrijska mesta z ustanovitvijo Smodnišni-ce (danes Kemijska industrija Kamnik), cementarne v Mekinjah, tovarne sukanca na Grabnu, pivovarne Štele (1876), tovarne Špalek (današnji Titan, leta 1896), Bahovčevo tovarno upognjenega pohištva (današnji Stol leta 1907). 28. januarja 1891 je prvič pripeljal v Kamnik vlak. Leta 1868 je bila ustanovljena Narodna čitalnica, leta 1881 je bilo ustanovljeno prvo slovensko pevsko društvo Lira, ki bo čez dve leti praznovalo 100 letnico kontinuiranega dela. Prva svetovna vojna je ponovno zavrla razvoj mesta. Razmah industrije beležimo v sredini dvajsetih let, ko nastane nekaj novih podjetij (1923 Eta, 1937 Svilanit). Med obema vojnama je delovalo okrog 15 podjetij. Z industrializacijo Kamnika se i prične uveljavljati delavski razred, ki se je tvorno vključi v predvojno delavsko gibanje. Od 25. julija 1911 do 18. aprila 1912 je delal v tovarni Titan v Kamniku kovinar Josip Broz. Iz obdobja Titovega bivanja v Kamniku sta ohranjeni dve fotografiji (Tito med delavci Titana in Tito med telovadci telovadnega društva Sokol). Na njegovo bivanje v Kamniku spominjata danes dve spominski plošči. Iz ohranjenih zbranih podatkov izvemo, da je Josip Broz po bankrotu delni- ške družbe, v prvi polovici meseca maja leta 1912, odšel v družbi osemnajstih tovarišev v Jince Čenkov na Češko. Leta 1919 so ustanovili prvo delavsko prosvetno društvo Solidarnost, ki uspešno deluje še danes. Partija je v kamniškem okrožju delovala že od leta 1934. Julija 1939 je Franc Leskošek osnoval v Volčjem potoku prvo celico KPS na Kamniškem. V letu in pol so bile ustanovljene še štiri' partijske celice, ob koncu leta 1940 pa je bil v Podgorju pri Kamniku v prisotnosti odposlancev CK KPS Mihe Marinka in Toma Brejca ustanovljen okrožni komite KPS Kamnik (sekretar Tone Šturm). Posebna prelomnica v delavskem gibanju na Kamniškem je stavka spomladi leta 1934 v Remčevi tovarni na Duplici (danes Industrija pohištva Stol). Konec tridesetih let je partija v Kamniškem okrožju prevzela vodilno vlogo v močno razširjenem delavskem gibanju, vplivala na sindikalno gibanje in ga usmerjala k akcijski enotnosti. V drugi polovici meseca aprila 1941 so nemški okupatorji zasedli vse ozemlje kamniškega sreza. Do poletja 1941 so izoblikovali novo upravno enoto, deželno okrožje Kamnik (Landrat Stein), odpravili slovenske napise, uvedli nemško šolo, sledile so prve aretacije. Komunistični politični aktiv je pričel s pripravami na oboroženi odpor, ki je vzplamtel v noči s 27. na 28. julij 1941. V tej noči, 27. julija, sta na Perovem v spopadu z nemško zasedo padla skojevca Miklavčič in Mlakar kot prvi žrtvi okupatorja v kamniškem okrožju. S sabotaž-nimi akcijami in začetkom dejavnosti rašiške čete se je dejansko začela prva množična vstaja na Slovenskem. 17. avgusta 1941 so na Rašici formirali kamniški bataljon (komandant dr. Marijan Derma-stia). Po težkih bojih oktobra na Golčaju so se preživeli borci umaknili s Kamniškega in se vrnili februarja 1942 v Tuhinjsko dolino. Po zmagi na Osnovčku 10. maja 1942 so se čete partizanov okrepile. Kamniški in koroški bataljon sta se poleti 1942 povezala v kokrški odred. Nemci so okrepili teroristične akcije. Konec 1942 se je kamniški bataljon povezal s štajerskimi enotami v IV. operativno cono. Januarja 1943 je kamniški bataljon vključen v kamniško-savinjski odred. V tem času beležimo silen razmah ustanavljanja vaških, občinskih in rajonskih odborov OF. Pomembna vojaška prelomnica na Kamniškem je bila ustanovitev Šlandrove brigade 6. avgusta 1943 na Šipku nad Blagovico. Kmalu po ustanovitvi se je brigada po hudih bojih prebila na Dolenjsko, od koder se je po kapitulaciji Italije vrnila in preo-snovala na Limbarski gori konec septembra 1943. Z ustanovitvijo številnih organizacij KPS in OF poleti in jeseni 1943, so se izbolj- šali pogoji za vojaško aktivnost v kamniškem okrožju. Od 1943 dalje so na Kamniškem uspešno delovale partizanske tiskarne in bolnišnice. Za nadaljnji razmah vojaške aktivnosti je bila pomembna obnovitev kamniško-zasavskega odreda 15. februarja 1944. Za obdobje od konca 1943 do srede 1944 je značilno, da se je hkrati izredno razmahnilo narodnoosvobodilno gibanje na vojaškem in političnem področju. Po hudih težavah v zimi 1944 je Šlandrova brigada aprila 1945 na Gabiju svoje tri čete preoblikovala v dva bataljona. Zaradi umikanja nemških in kvizlinških enot preko kamniškega okrožja so potekali boji do zadnjega dne vojne. Politične in oblastne funkcije so takoj po osvoboditvi prevzeli forumi OF in KPS. Na težke dneve narodnoosvobodilnega boja in počastitev spomina padlih in ustreljenih, spominja 54 obeležij, plošč, grobišč in spomenikov NOB na območju kamniške občine. Na obletnico vstaje praznuje občine Kamnik vsako leto 27. julija svoj občinski praznik. MIRINA ZUPANČIČ ^^^^^^^^ NAJLEPŠA DARILA KAMNIKU OB NJEGO VI 750- LETNICI Prvà stopnja šolskega centra je dograjena Ob visokem jubileju našega mesta velja pregledati, kaj je bilo v tem času storjenega, od-nosno, kaj je od ustvarjenega ostalo. V 750 letih je mnogo stvari nastalo in prav tako mnogo stvari propadlo. Nas zanima predvsem to, kaj bo naš čas zapustil našim zanamcem. Celotno obdobje po letu 1945 je nedvomno značilno po hitrem razvoju in hitri rasti mesta in občine Kamnik. V letošnjem jubilejnem letu postaja Kamnik bogatejši za nekatere objekte, ki bodo dolga desetletja predstavljali mejnike v življenju mesta in bodo nedvomno najlepša darila občanov za 750. rojstni dan svojemu mestu. Začeli smo graditi obvozno cesto Po desetletnih pripravah in po pedesetletnih željah, smo v letu 1979 končno začeli graditi obvozno cesto, ki bo speljana po levem bregu Bistrice. Odveč je naštevati stotero prednosti, ki jih bo prinesla nova cesta. Najvažnejša je nedvomno večja prometna varnost in možnost, da stari del mesta ponovno oživimo in uredimo. Vsi občani sodelujemo pri izgradnji ceste. Zanjo smo glasovali že takrat, ko smo vpisovali posojila za ceste, ko smo glasovali za razne prispevke itd. To bo tudi cesta republiškega pomena, zato tudi sodeluje republiška skupnost za ceste. Cesta letos ne bo gotova. Pa nič hudega, prav radi počakamo še pol leta, samo da bo. In sedaj bo zares. Dokončujemo gradnjo centra srednjih šol Nova velika šolska zgradba na Novem trgu ima svojo končno podobo (prva faza seveda) in letos se začenja v njej pouk gimnazije in še številnih drugih smeri usmerjenega izobraževa- nja. S tem bo srednje in strokovno šolstvo v Kamniku dobilo velike možnosti razvoja in prepričani smo lahko, da bo šola v naslednjih petdesetih letih v Kamniku odigravala pomembno vlogo. S tem se sproščajo zmogljivosti drugih šol in jim omogočajo boljše pogoje dela. To šolo smo gradili s svojimi sredstvi in zato pričakujemo, da bo odigrala vlogo, ki smo ji jo namenili. Nobenega razloga ni, da bi dvomili v to. Gradimo športno halo Pri šoli Frana Albrehta hitro raste velika, večnamenska športna hala, ki bo na področju športnih dejavnosti predstavljala pravo revolucijo v Kamniku. V tej hali bo šolski mladini omogočen primeren telesno-kulturni pouk, omogočeno bo prirejanje vrste vrhunskih tekmovanj in nedvomno bo mnogim Kamničanom omogočena rekreacija v večernih urah in zimskih dnevih. Hala bo zgrajena v pol leta, kar je še posebej razveseljivo. Kamniškim športnim delavcem se s tem izpolnjujejo dolgoletne sanje, ostalim občanom pa bo dana možnost organiziranja večjih prireditev v pokritem prostoru, ki ga doslej nismo imeli. Odprta bo umetnostna galerija Na pobudo našega velikega in priznanega umetnika, akademskega slikarja Mihe Male-ša, bo v Kamniku odprta prva večja galerija. Slikar poklanja veliko svojih del tej galeriji in tako se bo kulturno umetniška zakladnica zelo obogatila. Gradbena in adaptacijska dela so že v teku in upamo, da bodo kmalu končana. S to galerijo se bodo tudi naši Kulturni skupnosti povečale možnosti delovanja. Plemenita poteza Mihe Maleša pa prav gotovo pomeni tudi vabilo številnim drugim velikim umetnikom iz Kamnika, da se spomnijo svojega kraja, lepega Kamnika. zemljišče. Rešena naj bi bila tudi finančna konstrukcija in v tem primeru bi z gradnjo lahko začeli spomladi naslednjega leta. Ker pa iz izkušenj vemo, da priprave trajajo dvakrat dalje kot gradnja, lahko leto 1979 štejemo kot odločilno leto priprav. S postavitvijo blagovnice se bodo uresničile dolgoletne želje občanov in ponudba blaga se bo nedvomno bistveno izboljšala. Začetek priprav za gradnjo blagovnice Letos se bodo začele priprave, za izgradnjo blagovnice. Narejeni so prvi koraki in sicer je končno izbrana lokacija, izbran je investitor, pripravljajo načrte in odkupljeno bo tudi Obratovanje čistilne naprave v Studi pri Domžalah Že v letu 1978 je bila uradna otvoritev skupne čistilne napa-rave, ki sta jo gradili občini da se bo v Bistrici spet naselila kakšna riba. Velik napredek je bil dosežen tudi z odpraševalno napravo pri rudniku kalcita v Stahovci. Tako bo tudi Stahovica zopet zelena kot nekoč. Urejanje cestnih povezav Čeprav je obvozna cesta naš osrednji problem, je treba poudariti, da se istočasno urejajo v občini tudi drugi cestni odseki. Tako je bila dokončana povezava ceste skozi Tuhinjsko dolino z glavno cesto na Ločici pri Vranskem, kjer je urejeno tudi lepo in novo križišče. S tem je Tuhinjska cesta postala bližnjica med Štajersko in Gorenjsko. V teku so dela na cesti čez Črnivec. Lep kos te ceste bo letos asfaltiran. Odprta je široka asfaltna cesta v Tunjice, kar bo temu kraju prineslo novo življenje. Urejen in asfaltiran je delavcev celo primankuje. Dohodek se je povečal. Tudi na razvojnem področju so doseženi pomembni uspehi. Odprli smo celo vrsto novih obratov, zamenjali opremo ali izboljšali pogoje dela. Letos je začela rasti nova tovarna za predelavo sadja Fruc-" tal-Alko ob korenovi cesti, kar bo predstavljalo pomembno osvežitev v strukturi kamniškega gospodarstva. Občani prav gotovo ne vedo, da so naše delovne organizacije v letu 1979 dale na tržišče 29 skupin novih izdelkov in še 15 posameznih izdelkov, kar skupaj predstavlja'več kot 100 novih izdelkov. Največ novih izdelkov so dali na tržišče v Stolu, Titanu, Uto-ku, Alpremu in v Kemijski industriji. Nobene delovne organizacije pa ni, ki ne bi dala na tržišče nič novega. Vsi izdelki se dobro prodajajo. S tem si kamniška industrija nenehno utira pot na domača in tuja tržišča. Takšni gospodarski re- Titov trg se je spremenil v delovišče - uredili bomo umetnostno galerijo Domžale in Kamnik. Pri tem so Domžale sodelovale z 60, Kamnik pa s 40 odstotki sredstev. V začetku obratovanja je bilo več tehničnih težav, ki jih postopoma odpravljajo. V letošnjem letu je bilo narejenih več povezav kanalizacije in tako se nam obetajo bolj »čisti« časi. To bo odločilno vplivalo na čistost okolja, predvsem pa na čistost Bistrice. Upamo lahko, Nova asfaltna prevleka na cesti skozi Tunjice pretežni del ceste v partizansko vasico Rudnik. V preteklih letih so bile urejene tudi številne druge ceste in lahko ugotovimo, da imajo naši občani kar dobre prometne poti. Seveda, Veliki uspehi, katere malo poznamo Našo 750-letnico seveda ne smemo ocenjevati samo z novimi in nanovo urejenimi pročelji. Novi objekti, katere gradimo vsi delovni ljudje, nam najbrž ne povedo le potreb in naše skupne pripravljenosti za napredek, ampak tudi to, da imamo v našem gospodarstvu takšno moč, da si lahko privoščimo tudi gradnjo posameznih objektov skupnega pomena. Z veseljem lahko ugotovimo, da so naše delovne organizacije vselej pripravljene sodelovati pri skupnih akcijah v naši občini. V letu 1979 smo ob polletnih kazalcih v kamniškem gospodarstvu dosegli nekaj pomembnih rezultatov. Izub skorajda ni, odnosno so sezonsko pogojene. Tega že nekaj let nazaj nismo dosegli. Vse delovne organizacije so polno zaposlene, zultati nam vsaj za trenutek omogočajo večje veselje ob našem praznovanju. In kako praznujemo jubilej Praznujemo skozi vse leto. Naša darila so naši dolovni uspehi, darila so vse prireditve, katerih bo skozi vse leto prav gotovo več kot sto, čeprav jih morda niti prešteli ne bomo. Darila io to, da sodelujejo vse interesne skupnosti, vsa društva, vse krajevne skupnosti, vsak po svoje pa vsi občani. Na vseh prireditvah je udeležba velika. Karavana prijateljstva, narodne noše, številni koncerti in razstave; to bo resničen prikaz kulturne in gospodarske moči našega samoupravnega sistema. TEKST: DANIEL ARTIČEK FOTO: JANA TAŠKAR ......,.................i,.....IZNIČI KAMNIK Mladi dograjujejo izročilo revolucije Malo planino je zadnjo nedeljo v avgustu zapolnil mladostni žar, brigadirski hura je vznemiril vsakdanjo tišino, zazvenele so besede o revolucionarni preteklosti naših narodov in o novih nalogah, ki se jih moramo družno lotiti. V počasitev 40-letnice 5. državne konference SKOJ na Mali planini 6. avgusta 1939. ki jo je vodil sekretar CK SKOJ Ivo-Lo-la Ribar in ki je bila pomemben mejnik v delovanju skojevske organizacije, ter ob 60-letnici ustanovitve SKOJ, ie bilo namreč 26. avgusta na Mali planini srečanje mladine, nekdanjih skojevcev in aktivistov, ki je bilo hkrati tudi slovesnost ob zaključku mladinskih delovnih akcij v Sloveniji. Srečanja so se udeležili tudi številni gostje, med njimi Stane Do-lanc, član predsedstva CK ZKJ, Viktor Avbelj, predsednik predsedstva SRS, France Popit, predsednik CK ZKS in še številni družbenopolitični delavci republike ter naše občine, pa nebroj delovnih ljudi in občanov, saj se je menda na Mali planini zbralo skoraj pet tisoč ljudi. Zbrane je pozdravil predse- dnik kamniške mladine Iztok Kuret, ki je posebej poudaril radost kamniških mladincev, da so lahko pripravili to veliko srečanje. Slavnostni govornik je bil Boris Bavdek, predsednik republiške konference zveze socialistične mladine Slovenije. Iz njegovega govora povzemamo nekatere misli. »S srečanjem slovenske mladine in nekdanjih skojevcev želimo ne le počastiti 40-letnico 5. državne konference SKOJ, ampak tudi pokazati na stalno in trdno vez med revolucionarnimi izkušnjami starejših in aktivnostmi današnje mlade generacije v naporih za nadaljni razvoj našega samoupravnega socialističnega sistema. Bogastvo revolucionarnih izkušenj komunistov, skojevcev in članov drugih naprednih organizacij, ki so se kalile v težkem in zmagovitem boju za socialno osvoboditev človeka, nam je dragocen in neizčrpen vir vzpodbud za naše družbenopolitično delo. Mladi stopamo po teh poteh, da bi z mladostno ustvarjalnostjo in aktivnim delom bogatili in tako prispevali svoj delež k naporom za boljše in srečnejše življenje. Resolucija, ki so jo sprejeli na 5. državni konferenci, se je posebej opredeljevala do nalog, ki jih mora SKOJ opravljati, da bi rešili vprašanja vajeniške, kmečke, študentske, srednješolske in ženske mladine. Ideja o enotnosti vseh plasti mladih je bila tako izrečena -v programskem dokumentu. Resolucija pa je opozorila tudi na rastočo nevarnost fašizma in na nujnost organiziranih priprav za odpor. SKOJ je bil aktiven dejavnik na vseh področjih NOB, njegovi člani so bili v središču dogajanj, vzgibavali in organizirali so mladino v enotah NOV, na osvobojenem in okupiranem ozemlju. Izročilo starejših generacij, ki ga mladi sprejemamo in dograjujemo, je veliko in slavno. Pa vendar, pred nami danes ne stoji nič manj pomembna naloga - izgrajevanje družbe. Ta cilj je tudi trdna vez, ki nas povezuje z mladimi pred desetletji, ki so v boju žrtvovali svoje življenje za boljše življenje. Uspehi ZSMS in njen prispe- vek k razvoju socialistične družbe bo toliko večji, kolikor bo ustvarjala pogoje za širšo in hi-* trejšo vključitev mladih ljudi v vse vrste družbene odgovornosti in družbenega odločanja v delegatskem sistemu. Kajti mlad človek lahko samo v življenjski praksi, pri delu in odgovornem odločanju preverja samega sebe, svoje ideje in pobude, pravilnost svojih stališč, pa tudi realne možnosti in sposobnosti družbe. Brez takšne družbene odgovornosti in brez takšnega preverjanja v praksi, bi se vsako mladinsko gibanje zgubilo v morju jalovih besed in sektaškega avanturizma.« Še pred začetkom slovesnosti so mladi pokazali vrsto svojih dejavnosti, od usposobljenosti ekip prve pomoči, do dejavnost klubov OZN, taborništva, modelar-stva... Kulturnega programa na srečanju žal niso speljali do konca, ponagajalo je muhasto vreme. Tako tudi pozdravnega pisma, ki so ga mladi napisali predsedniku Titu, na srečanju niso prebrali; poslali pa so mu ga kljub temu. J. T. 6. avgust 1939: 5. državna konferenca SKOJ na Mali planini Konferenco je tehnično pripravil Franc Leskošek. Sodelovalo je 20 delegatov iz vse Jugoslavije, razen Bosne in Hercegovine ter Makedonije. Prisotni so bili med drugimi tudi: Ivo Lola-Ribar, Leo Mates, Boris Kraigher, Dobrivoje Radosav-ljevič. Z referatom o političnem položaju v svetu in Jugoslaviji je sodeloval tudi Edvard Kardelj. Ivo Lola-Ribar je govoril o organizacijskih vprašanjih in nalogah, delegati pa so razpravljali še o ideološkem delu, o vlogi delavske mladine in vse jugoslovanske mladine pri obrambi države in izmenjavali izkušnje iz svojega dosedanjega dela. Na osnovi razprav so sprejeli resolucijo z naslednjimi zaključki in usmeritvami: - doseči enotnost delavske mladine v boju za izobraževanje položaja in v boju proti imperializmu, - revolucionirati kmečko mladino, - dvigniti politično in kulturno zavest študentov, zagotoviti enotnost akcije vseh jugoslovanskih študentov, - podpreti boj srednješolcev za boljšo šolo, za več znanja in kulture, - postaviti problem ženske mladine in jo pridobiti ter vključiti v splošno mladinsko gibanje in boj, - zagotoviti prodor skojevcev v vodstva množičnih legalnih organizacij, - posebno pozornost posvetiti kadrovski politiki, - nadaljevati boj za pravice mladih, proti fašizmu in imperializmu, za socializem. Konferenca se je zaključila z volitvami novih članov centralnega komiteja SKOJ, Ivo Lola-Ribarja so izvolili za novega sekretarja CK SKOJ. Poslali so tudi pozdravno pismo jugoslovanskim prostovoljcem v španski državljanski vojni. • Pokongresna dejavnost mladine Rešitev za »cokle« O delu kamniške mladine se je vsaj v zadnjih letih dokaj veliko pisalo, največ seveda v njihovem glasilu Viharnik, zapolnili so rubrike v Kamniškem občanu, občasno objavljajo v Mladini, tu pa so še mladinska glasila šol, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Pred srečanjem mladine in skojevcev na Mali planini, ki ga je organizirala kamniška mladinska organizacija, je o problemih, delu in nalogah v pokon-gresnem obdobju spregovoril sekretar občinske konference ZSMS Stane Zarnik. »Na deseti kongres ZSMS smo poslali ljudi, ki naj bi bili v prihodnje jedro občinske konference ZSMS kot člani sekretariata oziroma predsedstva, saj smo računali, da se bodo na tej manifestaciji usposobili in sprejeli osnovna izhodišča za nadaljnje delo. Kje in koliko nam je to uspelo? Največ na področjih, ki so bila pred kongresom najbolj problemsko izpostavljena, Konferenca mladih delavcev je po lanskem oktobru organizirala različne tribune, razprave in okrogle mize v delovnih organizacijah: o stanovanjski problematiki, o ženski v združenem delu, dohodkovnih odnosih itd. Drugo tako področje je bilo izobraževanje, kjer smo največ pozornosti namenili osnovnim šolam in gimnaziji, torej usmerjenemu izobraževanju. V krajevnih skupnostih pa smo se priza- devali za uveljavitev klubske dejavnosti. Le-ta zaradi pomanjkanja prostora večinoma ne zaživi ali pa zelo težko. Celo tam, kjer nam je to uspelo, se rada uresniči bojazen, da se bo klubska dajav-nost sprevrgla v disko klub. Pa še to - v teh klubih je premajhna interesna dejavnost družbenih organizacij in društev. In prav to leto so bile razprave o vzpostavljanju živahnejšega stika med mladinsko organizacijo ter družbenimi organizacijami in društvi kot njenimi kolektivnimi člani žive in številne. Tu se še vedno zelo lovimo, ker še ni konkretnih smernic, sodelovanje je bolj ali manj brez prave vsebinske osnove za skupno delo, omejeno na razne akcije, kot je štafeta, proslave, pohodi... Na področju mladinskih delovnih akcij smo že lansko leto pripravili podrobnejši program centra za MDA, ker poizkušamo - Kamnik še nima ne vem kakšne tradicije v organiziranju samostojnih brigad - vsako leto evidentirati za republiške in zvezne akcije čim širši krog mladih. Prostovoljno delo je pravzaprav zaživelo pred dvema letoma, ko je šla naša brigada dr. Emil Orožen v Brkine, lani je bila na zvezni akciji Šamac - Sarajevo, letos v Beli krajini in na Kobanskem, nekaj brigadirjev pa je šlo v Ko-tor. Od lanske jeseni do letošnjega maja smo v osnovnih organizacijah ZSMS prikazovali filme in diapozitive z akcije Šamac Sarajevo, pa tudi brigadirji so spregovorili o življenju v brigadi. Pri tem smo še največ pozornosti posvetili gimnazijcem, saj smo imeli posebne razgovore v vseh razredih, razen v četrtih. Novembra lani smo kandidirali za organizacijo štafete in takrat so stekli tudi pogovori o slovesnostih ob letošnjih skojevskih in partijskih jubilejih. Pri štafeti smo ostali le pri ožjem izboru, zato pa smo se z republiško konferenco ZSMS dogovorili, da pripravimo na Mali planini srečanje mladine s skojevci, kjer naj bi tudi organizirali prikaz dejavnosti družbenih organizacij in društev. Seveda so pri vseh teh akcijah »sodelovali« različni problemi in težave, ki smo jih skušali čim hitreje in čim uspešneje rešiti. Eden od zanimivih problemov v mladinski organizaciji, in to ne samo v kamniški, je fluktuacija mladega kadra. Prav zato se tudi zavzemamo za enoletni mandat, saj jih veliko dela res aktivno le kratko obdobje. Zato pa jim bomo skušali omogočiti, da bodo v kratkem, dvanajstmesečnem obdobju naredili čim več. Saj vsi vemo, kako rado se zgodi, da dober in delaven mladinec po dveh ali več letih dela lahko začne celo zavirati dejavnost mladinske organizacije in postane prava »cokla zanjo«. SONJA HRIBOVŠEK V akcije brez oklevanja Tudi naši najmlajši na najrazličnejše načine spoznavajo našo preteklost in revolucionarna obdobja našega naroda. Učenci osnovne šole Toma Brejca iz Kamnika so ob 60-letnici SKOJ in 40-letnici 5. državne konference SKOJ obiskali nekaj nekdanjih skojevcev in se pomenkovali z njimi. Prisluhnimo nekaterim mislim: »Maja 1943 sem bil sprejet v Zvezo slovenske mladine in še istega leta oktobra sem se na pobudo prijatelja, skojevca Ivana-Boruta Osenarja, ki je bil organizator Zveze mladine oziroma SKOJ na kamniškem, vključil v vrste SKOJ,« je mladim pripovedoval Franc Spruk-Lado. In še: »Skojevci smo bili udarna moč v brigadah, mnogi so postali komandirji čet. Tudi sam sem bil komandant čete v Šlandrovi brigadi. Skojevci na Kamniškem so bili hrabri borci, med njimi je bilo precej herojev. Vse to je omogočilo uspešno delovanje brigad na tem ozemlju in zaradi tega je vstaja na Kamniškem tudi uspela.« Ivanka Jerasova je postala skojevka leta 1943, kot napredna mladinka pa je bila že leto poprej povezana v trojko. Zaposlena je bila v tiskarni Slatnar v Kamniku, zato je lahko preskrbela najrazličnejši material za propagando, letake in podobno. Bila je obveščevalka, sodelovala je pri organiziranih akcijah, skrbela za zdravila, ki jih je dobivala v kamniški lekarni. Marca 1944 je Ivanka Jerasova odšla v partizane, ker je bila mladinska organizacija v Kamniku izdana. Svobodo je dočakala pri Špitaliču kot članica OK SKOJ za področje Kamnika in Domžal. »V SKOJ sem se vključil spomladi leta 1943,« je obudil spomin doktor znanosti Drago Blatnik. »Opravljali smo sabotaže: rezali telefonske žice, gume na nemških avtomobilih, trosili letake, in pa organizirali mlade za sodelovanje. Literaturo so nam dajali partizani, s katerimi smo se srečevali na Olševku in v Nev-ljah. Januarja 1942 sem postal pravi partizan, čeprav mi je bilo šele sedemnaest let.« Drago Blatnik je bil v partizanih najprej sekretar OK SKOJ, od pomladi 1943 do konca vojne je delal med terenci in bil politični aktivist. Ivo Habinc je postal član SKOJ leta 1944, star šele trinajst let. »Organizacija je takrat delovala čisto drugače, kakor današnja mladinska organizacija. Sicer pa sem v njej sodeloval, še preden so me sprejeli v svoje vrste. K temu me je vzpodbudil dogodek: le šest metrov stran od naše hiše Na grabnu so namreč leta 1942 Nemci določili prostor za obešanje talcev. Imena obsojenih so bila izpisana na številnih letakih po mestu. Med imeni je bilo tudi ime očeta mojega najboljšega prijatelja. To je nekaj mojih prijateljev in mene vzpodbudilo, da smo začeli z manjšimi akcijami proti okupatorju in tako sem se nekako spontano vključil v delo SKOJ, kjer sem deloval vse do razpustitve organizacije.« »V SKOJ so sprejeli le najbolj pogumne, tovariške in tiste, ki so znali ob pravem trenutku molčati. Sam sem bil že leta 1942 vključen v organizirano mladino, v SKOJ so me sprejeli leta 1943,« je nanizal spomine Danilo Cerkvenik. »Čut odgovornosti v naših vrstah je bil izreden. Vedeli smo, da moramo izvršiti zaupane naloge in nikoli ni bilo premišljevanja ali oklevanja. Zbirali smo podatke o gibanju sovražnika, izvrševali sabotaže. Mladi smo bili pripravljeni žrtvovati življenje, čeprav smo vanj komaj vstopali.« 88 • S slovesnosti ob občinskem prazniku Revolucionarna ideja praznika vzpodbuda za napredek Konec julija smo občani Kamnika skupaj z občino Domžale v spomin na začetek oborožene vstaje 27. julija 1941 na našem območju slavili občinski praznik. Ob tej priložnosti smo v občini odprli vrsto novih objektov, še Posebej slovesno pa je bilo na slavnostni seji zborov kamniške ■n domžalske skupščine, ki je bila letos v domžalskem komunalnem centru. Ker naše glasilo avgusta "i izšlo, vam v tej številki posredujemo nekaj vtisov z vseh slovesnosti. Slavnostna seja občinskih skupščin Kamnik in Domžale je bila 27. julija in poleg delegatov in družbenopolitičnih delavcev so se je udeležili tudi gostje: Miha Marinko, dr. Avguštin Lah, Tone Kovic, Franc Svetelj, prvo-borci, številni borci in aktivisti ter seveda predstavniki pobratenih občin. Sedem, s Kamnikom pobratenih občin, so zastopali predstavniki iz Slavonske Pože-ge, Travnika in Zrenjanina. Slavnostne seje se je udeležila tudi delegacija iz prijateljske občine Kerns v Švici. Na slavnostni seji je spregovoril predsednik naše skupščine Slavko Ribaš, ki je najprej obudil spomin na začetek oborožene vstaje. »27. julija 1941 je od Črnivca do Moravč in Tuhinjske doline zagorelo, zagrmelo, porušeni so bili mostovi, podrti telefonski drogovi, onesposobljene so bile ceste. Okupator je spoznal, da smo tu mi, ki nismo pripravljeni poklekniti pred njim in se zadovoljiti s suženjstvom in tiranijo, temveč trdno odločeni, da si s puško v roki izborimo svoje pravice in svobodo. Komunistična partija, ki je tik pred vojno v kamniškem okrožju štela 35 članov in 15 kandidatov, je uživala velik ugled, saj je znala prodreti s svojimi revolucionarnimi idejami med najširše množice zavednih delavcev, kmetov in napredne inteligence. Plod uspešnega delovanja komunistov je bila ustanovitev partijskih celic: v tovarnah Titan, Remec na Duplici, Induplati v Jaršah, mest- na celica v Kamniku in krajevna v Dobu pri Domžalah, nadaljevanje tega pa je bila leta 1940 ustanovitev okrožnega komiteja KP Kamnik, katerega sekretar je postal Tone Šturm. Partija je tako navdihovala in vodila uspešno in prodorno delavsko gibanje, ki je pripeljalo tudi do vstaje proti okupatorju.« V nadaljevanju je Slavko Ribaš navedel nekaj pomembnejših dogodkov iz časa narodnoosvobodilnega boja na območju obeh občin, nato pa spregovoril o uresničevanju srednjeročnega programa družbenoekonomskega razvoja. »Nesporno je, da smo dosegli uspehe. Gradimo nove tovarne, moderniziramo in avtomatiziramo proizvodne linije, zgradili in posodobili smo ceste, gradijo se novi stanovanjski bloki in hiše, rastejo vrtci, šole in še bi lahko naštevali. Pa vendar z doseženim nismo in ne moremo biti zadovoljni. Tudi če upoštevamo objektivne okoliščine, ki so doslej spremljale uresničevanje srednjeročnega programa, se čedalje bolj kažejo nekateri problemi: produktivnost dela ne narašča po željeni stopnji, tako da je porast družbenega proizvoda bolj ali manj posledica večjega zaposlovanja; zaostajamo pri vključevanju v mednarodno menjavo, uvoz raste hitreje kot izvoz, s čemer povečujemo plačilni pri- V soboto, 28. julija, so praznovali v Tunjicah, saj so do svoje krajevne skupnosti dobili po dolgoletnih pričakovanjih in prizadevanjih novo asfaltno prevleko "a cesti, ki so ji že pred leti znižali najhujšo strmino ter tako omogočili prevoz otrok v šolo. Nova asfaltirana cesta, za katero so sredstva (ureditev je stala skoraj 6 milijonov) prispevali krajani, krajevne skupnosti Tunjice in Kamnik ter samoupravna komunalna skupnost, bo omogočila še hitrejši razvoj kraja, v katerem je v zadnjih letih zrasla vrsta novih niš in drugih objektov, razvija pa se tudi kmetijstvo. Cesta bo močneje povezala kraj z občinskim *rediščem in ne nazadnje omogoča tudi razvoj turizma. Ob otvoritvi ceste sta o pome-nu nove ceste spregovorila Janez ''•'egled in Franc Hribar, ki je nanizal tudi vrsto načrtov samo-"Pravne komunalne skupnosti. Istega dne popoldne so se v Kamniški Bistrici zbrali izseljenci 111 delavci na začasnem delu v tujini iz občin Kamnik in Domžale. Srečanje se je, ob številnih pestrih narodnih nošah, začelo prav prijetno. Jernej Lenič, predsednik občinske skupščine Domžale je med drugim zbranim manj kij aj, dolgoročna usmeritev na zunanje tržišče je pomanjkljiva; učinkovitost investicij je premajhna, kljub razmeroma visokim vloženim sredstvom; aku-mulativnost gospodarstva je prenizka, rast osebnih dohodkov pa premalo povezana z dvigom produktivnosti dela.« Snujemo nov srednjeročni program. Prav gotovo se bomo opredelili za dinamično rast gospodarstva, saj le ta lahko zagotovi učinkovito razreševanje problemov na področju urejanja prostora, komunalne dejavnosti, stanovanjske izgradnje, družbenih dejavnosti, razvoja krajevnih skupnosti, krepitve ljudske obrambe in družbene samozaščite, s tem pa boljše in srečnejše življenje delovnega človeka in občana.« Slavko Ribaš je zaključil slavnostni govor z mislijo: »Ob našem skupnem prazniku iskreno čestitam vsem delovnim ljudem in občanom domžalske in kamni- ške občine z željo, da bi revolucionarna ideja tega praznika vzpodbudila gospodarski in družbeni razvoj obeh občin.« Na slavnostni seji zborov občinskih skupščin so podelili tudi letošnja občinska priznanja ter s slovesnosti poslali pozdravno pismo predsedniku Titu. RAZGLAS Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Kamnik poziva vse občane Kamnika, da v dneh obiska delavcev iz po- bratenih občin in dneva narodnih noš od 6. 9. do 9. 9. izobesijo zastave. OK SZDL KAMNIK Svilanifova naložba Dan pred praznikom občine so slavili delavci Svilanita, saj so ob prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in skupščine slovesno odprli novo proizvodno halo - barvarno metražnega blaga. Zbranim je spregovoril Franc Korošec, predsednik delavskega sveta tozd Frotir, ki je dejal, da so delavci ponosni na novo pridobitev ob 30-letnici obstoja njigove tovarne in 750-letnici Kamnika. Pogoji dela in kvaliteta izdelkov v novem obratu, ki je stal 21 milijonov dinarjev in za katerega je Svilanit prispeval 40 odstotkov sredstev, bodo bistveno boljši. »V novih prostorih bo mogoče širiti strojni park za perspektivne potrebe za barvanje in beljenje metražnega blaga. Na novem razpenjalno sušilnem stroju (sušilnice v Svilanitu doslej niso imeli, op.p.) pa bo možno dodatno oplemenitenje velur frotirja.« Poleg proizvodnih prostorov so v Svilanitovi novi hali dobili še prostor za medfazno skladišče surove tkanine in skladišče barv. Novi proizvodni obrat je odprl Jože Maček, dolgoletni delavec Svilanita. Zbranim pa je o prizadevanjih Svilanita za doseganje še boljših uspehov - le-te bo omogočila tudi nova proizvodna hala, spregovoril še Tone Pengov, predsednik izvršnega sveta naše skupščine. Kusturni program so izpolnili Svilanitovi recitatorji in pevci. povedal, da smo vsako leto znova veseli, da lahko naše izseljence in delavce na tujem sprejmemo v naši domovini ter jih ob obisku seznanimo z našim napredkom in našim samoupravnim socializmom. Na srečanju se je z nekaj pesmimi predstavil ženski pevski zbor Solidarnost. Prava škoda, da se je prav takrat nad Kamniško Bistrico razpredel oblak in na prireditveni prostor poslal neprijetno dobrodošlico - dež. Tradicionalnega mitinga na Trgu prijateljstva najbrž ni treba posebej omenjati, saj se je na trgu zbralo mladih in starih, da je kmalu zmanjkalo prostora ob mizah. In niti dežne kaplje jih niso pregnale. Nekateri so vztrajali prav do jutranjih ur. Ne smemo prezreti nove pridobitve v Kemijski tovarni Kamnik - 4. avgusta so namreč odprli novo proizvodno halo, hkrati pa predali namenu urejen parkirni prostor med njihovo tovarno in Kinom dom, za katerega je del sredstev prispevala delovna organizacija, del sredstev pa so za urejanje namenili iz presežka proračuna. Tudi delavci Stolove temeljne organizacije Sloga v Mostah so slavili delovno zmago - ob 75-letnici Stola, občinskem prazniku in jubileju Kamnika so namreč odprli nove proizvodne prostore skladiščno lopo in kotlovnico, naložbo, vredno dva milijona dinarjev. Tako je v Mostah iz nekdanje obrtne delavnice nastala z leti - razvoj je bil še posebej hiter, ko so se delavci Sloge leta 1974 odločili za združitev s Stolom, sodobno opremljena tovarna za izdelovanje ploskovnega pohištva in dopolnilnih elementov za proizvodni program Stola. DOGODKE JE SPREMLJALA JANA TAŠKAR Ob 25-letnici občinske gasilske zveze Nedeljsko popoldne (29. julija) je privabilo na ulice Kamnika množico, kakršne že dolgo ni bilo. Vsi so nestrpno čakali na slavnostno povorko članov gasilskih društev ter enot civilne zaščite, ki je naznanila začetek slovesnosti ob 25-letnici občinske gasilske zveze. Gledalci niso čakali zaman, povorka je bila pravo doživetje, saj je bilo v njej prek tristo gasilcev, ki so strumno korakali mimo častnega odra, okrog sto-dvajset pripadnikov enot civilne zaščite, gasilke, pionirji in za konec še okrog šestdeset gasilskih vozil. Da narodnih noš na čelu povorke sploh ne omenjamo. O jubileju občinske gasilske zveze je spregovoril Janez Pregled, ki je najprej nanizal nekaj podatkov o ustanovitvi zveze -takrat je štela osemnajst prostovoljnih društev oziroma 844 članov - prek obdobja, ko so se njihove vrste skrčile in ko društva niso imela opreme, kakršno bi potrebovale. Danes je v občinsko gasilsko zvezo vključenih 21 društev (petnajst krajevnih in šest industrijskih) oziroma 1742 članov (953 moških, 112 žensk, 131 mladincev, 290 pionirjev in še 256 rezervnih članov). Vrsta teritorialnih društev je v letošnjem letu slavila visok jubi- lej ter skoraj povsod so ob tej priložnosti dobili nekaj novega, bodisi nov prostor, nov gasilski avto... Od ustanovitve občinske gasilske zveze pa je bilo novih pridobitev v gasilskih društvih toliko, da skoraj ni mogoče vseh našteti. Nič manj pomembno pa ni, da gasilci tvorno sodelujejo tudi v samoupravnih organih delovnih organizacij in interesnih skupnosti ter v zborih občinske skupščine, da hkrati krepijo sodelovanje z enotami splošnega ljudskega odpora, družbene samozaščite in civilne zaščite. J. t. Slovesnosti in praznovanja v krajevnih skupnostih Visokega jubileja letos ne slavi le Kamnik, ampak tudi ena manjših krajevnih skupnosti Špi-talič. Tu so sredi avgusta pripravili prisrčno slovesnost ob 750-letnici kraja. Dopoldne so na hiši Vrboneto-vih v Novi rebri nad Špitaličem odkrili spominsko ploščo v spomin tragičnim žrtvam fašističnega terorja družini Močnik-Vrbo-netovi. Januarja 1945 je v plamenih hiše umrlo šest članov Vr-bonetove družine, med njimi tudi komaj triletni sin Zdravko.' Skupaj z družino sta izgubila življenje tudi Stane Mlakar in neznani partizan. Na popoldanski slovesnosti so predali namenu na novo urejeno cesto in stolp pri gasilskem domu, objekta, ki bosta imela, kot je poudaril slavnostni govornik Daniel Artiček, sekretar OK ZKS, za nadaljnji razvoj kraja pomembno vlogo. ★ Prebivalci krajevne skupnosti Srednja vas praznujejo svoj krajevni praznik v spomin na sestanek prvega kamniškega bataljona - komandant bataljona je bil Marjan Dermastia - v juliju 1941 v hiši Janeza Brleca-Nace-ta, ki je bil prvi sekretar OF za Tuhinjsko dolino in Črjii graben. Kot vsako leto smo tudi letos v počastitev praznika pripravili več tekmovanj in proslavo. Le-to smo morali zaradi slabega vremena sicer preložiti, 21. julija zvečer pa so organizirali tradicionalni tek mimo obeležij iz NOB. Teka so se udeležile le tri ekipe s po tremi tekmovalci, ki so krenile iz Srednje vasi proti Pirševu, od tu proti Snoviku, na Kočevo in do cilja, ki je bil pri hiši pokojnega Janeza Brleca-Naceta na Lokah. Zmagala je ekipa iz Šmartnega, ki je dosegla odličen čas: 36 minut. Tudi ekipi iz Srednje vasi nista dosti zaostajali. Pred spominsko ploščo so mladi iz Srednje vasi pripravili krajši kulturni program, prisluhnili pa so tudi pripovedovanju Ivana Malija o vojnih dneh. Za konec smo prižgali velik taborni ogenj in zapeli partizanske pesmi. Prireditev je lepo uspela, škoda le, da se tradicionalnega teka ni udeležilo več ekip organizacij zveze socialistične mladine. Upamo, da bo prihodnje leto bolje, saj si mladinci Srednje vasi želimo več sodelovanja z mladimi iz drugih organizacjj. B. M. Na podlagi 9. člena Zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 32/72) ter 5. člena Odloka o Izvršnem svetu Skupšči- ne občine Kamnik (Ur. list SRS, št. 23/76), izdaja Izvršni svet Skupščine občine Kamnik po sklepu sprejetem na seji dne 8. 8. 1979 SKLEP O DOLOČITVI NAJVIŠJIH RAVNI CEN i. Cene živil v prometu na drobno, razen cen sladkorja, olja in moke in cene obrtniških storitev, storitev mestnega prometa, storitev v cestnem prometu, ki jih opravljajo samostojni avtoprevozniki, komunalnih storitev, stanarin, najemnin poslovnih prostorov in storitev priključevanja na električno, ptt, vodovodno, kanalizacijsko, toplovodno in plinsko omrežje, se maksimirajo na ravneh, ki so po dosedanjih predpisih veljale na dan 8. 8, 1979. II. Deleži za kritje stroškov prometa blaga na drobno iz pristojnosti občine in cene proizvodov in storitev, ki se vštevajo v odvisne stroške in ki so v pristojnosti občine, se maksimirajo na absolutnih zneskih, ki so obstajali v skladu s predpisi na dan 8. 8. 1979. III, Za cene iz I. točke tega odloka se štejejo vsi zneski ne glede na njihov naziv (cena, prispevek, nadomestilo ipd.), ki jih kupec proizvoda, oziroma uporabnik storitev plača zato, da se mu proda proizvod, oziroma opravi storitev. IV. Cene iz I. točke in deleži iz II. točke se lahko povečajo na podlagi odločitev Izvršnega sveta občinske skupščine do ravni, določenih z dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1979 (Ur. list SFRJ, št. 7/79 in št. 39/79) na predlog občinskega organa za cene, pripravljenega na podlagi sodelovanja z Zavodom SR Slovenije za cene. V. Izvršni svet občinske skupščine bo do 10. septembra 1979 izdelal kriterije za selektivno izvajanje politike cen iz pristojnosti občine in sprejel ukrepe za izboljšanje preskrbe prebivalstva. VI. Ta sklep začne veljati 8. 8. 1979 in se objavi v Uradnem listu SR Slovenije ter Kamniškem občanu, glasilu SZDL občine Kamnik. Št.: 020-35/79 PREDSEDNIK IS Kamnik, dne 8. 8. 1979 Tone Pengov, 1. r. OBRAZLOŽITEV: Gibanje cen proizvodov in storitev v SRS in v SFRJ v zadnjih mesecih presega okvire letošnje resolucije o politiki izvajanja družbenega plana, kar predstavlja intenzivno rast inflacije. Takšna gibanja pričakujemo tudi v naslednjih mesecih. Zato je zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ ocenil, da morajo pristojni organi vseh družbenopolitičnih skupnosti sprejeti nekatere dopolnilne ukrepe, s katerimi bi ustavili prehitro rast cen ter dopuščali samo najnujnejše spremembe cen. Na osnovi teh zahtev je Zvezni izvršni svet predlagal republiškim in pokrajinskim izvršnim svetom spremembo dogovora o izvajanju politike cen v letu 1979 in sprejetje ukrepov maskimiranja cen iz republiške in občinske pristojnosti. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je menil, da je ustrezneje, če občinske skupščine in njihovi organi sami sprejmejo predlagane ukrepe o maksimiranju cen, kot pripomoček pa je pripravil besedilo odloka oz. sklepa o določitvi maksimalnih cen. S sprejetjem takšnega odloka oz. sklepa bi ob hkratni uveljavitvi podobnih predpisov v federaciji, republikah in pokrajinah ter v skladu s spremembami in dopolnitvami dogovora o izvajanju politike cen v SFRJ v letu 1979 dosegli: - da cene pri proizvajalcih industrijskih izdelkov do konca leta ne bi presegle 13 odstotnega povečanja, - da bi se rast cen proizvajalcev kmetijskih proizvodov gibala največ do 18 odstotkov, - da bi bila rast cen storitev v okviru rasti cen proizvajalcev industrijskih izdelkov in da ta rast cen iz pristojnosti vseh družbenopolitičnih skupnosti ne bi bila večja od 17 odstotkov ter - da rast cen na drobno in življenjskih stroškov ne bi presegla 19 odstotkov. Mnenje k sanacijskima programoma Krajevna skupnost Srednja vas je tudi letos vključila v praznovanje krajevnega praznika vaje enot civilne zaščite in gasilcev. Seveda pa že po tradiciji ni manjkal prikaz starih običajev in kmetijske mehanizacije. V povorki so se med drugim zvrstili tudi mlatiči, ki so dandanašnji prava redkost. V času energetske krize pa smo lahko videli tudi model avtomobila na drva in premog. MAJ Na zadnji julijski seji izvršnega sveta so znova spregovorili o sanaciji Donitove temeljne organizacije Svit, saj so k sanacijskima programoma, ki so ju za razreševanje gospodarskih težav v Svitu pripravili v Donit Medvode in v Elektroelement Izlake, dobili mnenje slovenske gospodarske zbornice in republiškega sekretariata za industrijo. Mnenji Gospodarske zbornice in sekretariata za industrijo sta enotni. Obe instituciji ugotavljata, da je sanacijski program Donit Medvode pomanjkljiv in ne zadošča za razrešitev osnovne dileme v temeljni organizaciji Svit: ali naj obdržijo dosedanji proizvodni program in v njegovem okviru skušajo izboljšati poslovanje, ali naj proizvodnjo preusmerijo v izdelovanje delov za filtre. Med ugotovitve so zapisali še, da v sanacijskem programu niso pojasnjeni vzroki, ki so pripeljali do gospodarskih težav v temeljni organizaciji niti niso raziskane možnosti za izboljšanje teh s programom keramike. Sanacijski program, ki ga je pripravila skupina delavcev Svit in delovne organizacije Elektroelement Izlake in ki obravnava možnosti za združitev Svita in Elektroelementa, je po mnenju Gospodarske zbornice in sekretariata za industrijo sprejemljiv. Združitev bi namreč omogočila boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, večjo produktivnost, potrebna bi bila manjša investicijska sredstva, zagotovljene so domače surovine, hkrati pa je predvideni proizvodni program tak, da bi z njim lahko uspešno nastopali tako na domačem kot na tujem trgu. K sanacijskima programoma je dal svoje mnenje tudi naš izvršni svet: v temeljni organizaciji Svit naj bi se z Elektroele-mentom Izlake dogovorili o delitvi proizvodnega programa, skupnem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti in skupnem nastopanju na domačem in tujem trgu. Pri tem naj bi v Svitu s posebno pozornostjo dodelali program delitve dela, tako da bi s proizvodnjo ne le dopolnjevali proizvodni program Elektroelementa, ampak izdelovali tudi končne izdelke. Na seji izvršnega sveta so še menili, da se lahko Svit in Donit dogovorita o odstopu zemljišča, ki je v občini že rezervirano za širjenje proizvodnih zmogljivosti. Na tem zemljišču bi Donit lahko gradil novo proizvodno halo za izdelovanje delov za filtre. V kamniški občini bi Donitovo odločitev za gradnjo novih proizvodnih zmogljivosti - pa naj bi bil to nov tozd ali dopolnjena dejavnost enega od Donitovih tozdov v Kamniku - sprejeli odprtih rok, saj smo nekaj let nazaj nove naložbe kaj slabo uresničevali. j. taškar Gospodarjenje v prvem polletju Uspešni v blagovni menjavi s tujino O uspešnosti gospodarjenja v letošnjem prvem polletju' bodo tako izvršni svet kot zbori občinske skupščine spregovorili šele v tem mesecu. Toda podatki so zbrani, in zato ne bo odveč, če se z uspehi, ki jih je naše gospodar-* stvo doseglo, malce pohvalimo že zdaj - seveda ne zato, da bomo ob uspehih zadremali, ampak da bomo v zaostrenem gospodarskem položaju še višje zavihali rokave in se z dobrim gospodarjenjem pohvalili tudi ob koncu leta. Bodimo najprej malce statistični. Celotni prihodek gospodarstva je v primerjavi z lanskim prvim polletjem višji za 30 odstotkov (v republiki je porasel za 28 odstotkov), dohodek se je v primerjalnem obdobju povečal za 33 odstotkov (v republiki 32), čisti dohodek je večji za 38 odstotkov (v republiki 32), čisti dohodek je večji za 38 odstotkov (v republiki 34). Po stanju konec meseca junija smo v občini zaposlovali en odstotek manj delavcev kot lani (v republiki je zaposlovanje poraslo za 4 odstotke). Dohodek na delavca je v naši občini v letošnjem prvem polletju večji za 33 odstotkov (v republiki ža 27 odstotkov). Neplačana realizacija je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta precej večja, in če bi jo prišteli k celotnemu prihodku, bi bil slednji še višji kot je. Seveda moramo takoj omeniti še en vzpodbuden podatek - v Pred septembrsko sejo občinske skupščine Zbori občinske skupščine bodo zasedali v drugi polovici meseca. Seja družbenopolitičnega zbora bo predvidoma 24. septembra, skupno zasedanje zbora krajevnih skupnosti pa 26. septembra. Počitnice so za nami in upamo, da se bodo delegati lotili svojega dela še z večjo prizadevnostjo, kot pred počitnicami, še posebej zaradi tega, ker bodo na dnevnem redu skupščine pomembne zadeve. Po programu dela, ki ga je skupščina sprejela na 15. seji družbenopolitičnega zbora, 14. seji zbora združenega dela in 13. seji zbora krajevnih skupnosti v začetku julija, bodo delegati obravnavali: - osnutek osnov za pripravo dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985. - poročilo o gospodarskih gibanjih ter rezultatih na področju splošne in skupne porabe v I. polletju 1979, - osnutek družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Kamnik (objavljen je bil v Kamniškem občanu 18. junija), - problematiko osnovnega šolstva in otroškega varstva na območju občine Kamnik. Na dnevnem redu bo tudi razprava o nekaterih odlokih in sicer: - odlok o ravnanju, črpanju in razpolaganju z rodovitno zemljo pri gradnjah - odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu na območju občine Kamnik, - odlok o razporeditvi, začetku in koncu delovnega časa na področju blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu, - odlok o ustanovitvi medobčinskega upravnega organa za inšpekcijske službe občin Domžale in Kamnik, - odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih na območju občine Kamnik. O posameznih vprašanjih bomo podrobneje pisali v naslednji številki glasila. prvem polletju letošnjega leta smo v občini »pridelali« le 13 odstotkov lanskoletne izgube (v republiki so se izgube povečale za 15 odstotkov). Utok, ki je bil pretekla leta v najhujših gospodarskih težavah, namreč letos uspešno uresničuje sanacijski program in namesto izgube so ustvarili lepo vsoto ostanka čistega dohodka. Ukrepi in akcije izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij so se obrestovali tudi v drugih delovnih sredinah, kjer težave sicer niso bile izrazite, in gospodarjenje se je precej izboljšalo. Tako imajo v letošnjem prvem polletju izgubo le v Viatorjevem tozdu Hoteli in žičnice - znaša 2,11 milijona. Izgubo Zavoda za gojitev divjadi, ki je majhna in sezonskega značaja, pa niti nima smisla omenjati. Posebej uspešni smo bili v letošnjem prvem polletju v menjavi s tujino. Izvoz je namreč letos višji za 24,9 odstotka. Uvoz surovin je za 11,2 odstotka nižji kot v lanskem prvem polletju, nekoliko več deviz (21,1 odstotka) smo porabili le za uvoz investicijske opreme, kljub temu pa smo lahko z razmerjem v zunanjetrgovinski menjavi zadovoljni, saj znaša delež uvoza v izvozu le 68,8 odstotka. Vzpodbuden je tudi podatek, da se je pri razporejanju čistega dohodka povečal delež za izboljšanje in širjenje materialne osnove dela. Resda je nekoliko večji kot lani tudi delež sredstev za skupno porabo v združenem delu, vendar gre predvsem na račun višjih regresov za dopuste, prehrano in podobno. Osebni dohodki so rasli počasneje kot ustvarjeni čisti dohodek, povprečni osebni dohodek v prvem polletju pa znaša 6212 dinarjev. Naše gospodarstvo je v prvem polletju za reprodukcijo ustvarilo dobrih 21 milijonov dinarjev oziroma 59 odstotkov sredstev več kot lani v prvem polletju. K tako uspešnem porastu je pripomoglo ugodno razporejanje sredstev za sklade v višini 1,27 milijona in skormnejši delež sredstev za amortizacijo, saj je bil njen delež v sredstvih za reprodukcijo v lanskem prvem polletju 53,5 odstoten, letos pa je le 40,8 odstoten. Tako so sredstva za reprodukcijo v razporejenem dohodku udeležena s 24,2 odstotka, v čistem dohodku pa s 33,3 odstotka. JANA TAŠKAR Slavnostna seja v Utoku Konec julija se je na slavnostni seji sestal centralni delavski svet Tovarne usnja, da bi ob prisotnosti Borisa Lasiča, Emila Šuštarja, Jožeta Vonte, Toneta Pengova in Iva Rojca, ki so sodelovali v sanacijski komisiji ter predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in skupščine še enkrat ocenili uspešno uresničevanje sanacije njihove tovarne. Ta je bila že v prvem polletju tako uspešna, da so zbori občinske skupščine sprejeli sklep o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji. Slavnostna seja je bila hkrati priložnost za dogovor, da jih prvi uspehi ne bodo uspavali in da bo tudi v drugi polovici leta v tovarni prevladovalo brigadirsko vzdušje. Na seji so podelili tudi Utokova priznanja Jožetu Vonti, predsedniku sanacijske komisije, Tonetu Pengovu, predsedniku izvršnega sveta, Horstu Hafnerju, generalnemu direktorju Utoka in družbenopolitičnemu zboru občinske skupščine za njihova posebna prizadevanja za sanacijo delovne organizacije. J. T. • Center usmerjenega izobraževanja odpira vrata Boj še ni končan V teh dneh so se prvič napolnile učilnice novega centra za usmerjeno izobraževanje. Dolgo pričakovane želje in naša skupna vlaganja so se končno začela obrestovati, čeprav ne v tolikšni meri, kot smo načrtovali. Vsak začetek je težak, zato bomo morali tudi na področju usmerjenega izobraževanja v naši občini še marsikaj storiti, dopolnjevati in prilagajati, če bomo hoteli usmerjeno izobraževanje čim bolj približati potrebam gospodarstva ih njegovemu nadaljne-mu razvoju. Kljub izdelanemu programu usmerjenega izobraževanja, ki vključuje obe sosednji občini, so še vedno ostala nekatera odprta vprašanja in dileme, ki zavirajo uresničitev programa. V 18 oddelkih je okrog 650 učencev pričelo s poukom splošne gimnazijske smeri, pedagoške in upravno administrativne, medtem ko še vedno ni rešeno vprašanje predvidene šole za blagovno denarni promet, v katero bi sodili ekonomska šola in šola za prodajalce. Za te smeri so se izkazale dejanske potrebe, zato bo treba to vprašanje rešiti čimprej, enovito in v sodelovanju, domžalske in kamniške občine ter družbenopolitičnih organizacij. Nesmiselno bi bilo pričakovati, da bodo v novem centru usmerjenega izobraževanja prav vse smeri poklicev, ki jih v Kamniku primanjkuje, saj bi to preseglo vse kadrovske, prostorske in ekonomske zmogljivosti načrtovanega usmerjenega izobraževanja. Zaenkrat bo treba kar najbolje uresničevati pripravljeni program usmerjenega izobraževanja na področju obeh občin. Ta program bo mogoče v prihodnje spreminjati in dopolnjevati v skladu z razvojnimi možnostmi in potrebami. V srednješolskem centru bo imela svoje prostore tudi kamni- ška Delavska univerza, ki doslej ni imela svojih ustreznih prostorov. Morda še na kratko o novi, moderno opremljeni kuhinji, v kateri bodo lahko pripravili 1500 toplih obrokov dnevno. Odjemalci bi bile lahko poleg srednjih vse kamniške osnovne šole, pa tudi drugi. Prav gotovo bi s tako organizirano prehrano rešili številne družinske probleme v Kamniku, ki zaposlene starše vse bolj pestijo. Verjetno bo tu potrebna volja in iznajdljivost posameznih odjemalcev, predvsem šol, da bi se čmprej dogovorili in pripravili razdeljevalnice hrane, ki bi jo pripravljali v centru. M. JANČAR Mladinska poletna politična šola Premalo časa za razprave Od približno 450 udeležencev letošnje Mladinske poletne politične šole (MPPŠ) v Vikrčah pod Šmarno goro, ki je trajala skoraj '«den dni, so kamniško mladinsko organizacijo »zastopali« dva "iladinca in dve mladinki (s tem je bila njihova struktura neopo-r*čna). Naši udeleženci so bili Prisotni le na številnih dopoldanskih razpravah, ki so potekale za vsako komisijo posebej, na popoldanskih plenarnih zasedanjih la večernih javnih tribunah, ampak so se oglašali (Iztok Kuret) tudi v vsakodnevnem biltenu šole. Naši predstavniki so o dogajanjih v zadnjih avgustovskih dneh Povedali naslednje. IZTOK KURET (predsednik občinske konference ZSMS): »Sodeloval sem v komisiji za predsednike in sekretarje. Teme na dopoldanskih predavanjih so bile v glavnem pomembne družbenoekonomske in družbenopolitične naloge in aktualne naloge občinskih mladinskih organizacij do konca letošnjega leta. Po razpravah smo imeli dovolj časa, da smo se udeleženci med seboj pomenili, kako ravnati v posameznih sredinah.« MARTA OREŠNIK (konferenca mladih delavcev): »Žal so bile moje priprave na šolo zelo kratke oziroma jih skoraj ni bilo, ker sem potem vskočila v zadnjem trenutku. Komaj toliko časa sem imela, da sem preletela gradiva. Predavanja so se mi zdela dovolj razumljiva, le časa za pogovore je vedno zmanjkalo, kar se seveda ne bi smelo zgoditi. A kaj, ko je bil letošnji program tako natrpan.« TONE RAJSER (komisija za splošni ljudski odpor): »Sporočilo, da grem, sem dobil že pred dobrim mesecem, gradivo pa deset dni pred začetkom MPPŠ, tako, da sem ga lahko v jniru preštudiral. Nedavno tega sem se vrnil iz vojske, pa so mi stvari o ljudskem odporu jasne in sem predavanja razumel brez težav. Vendar so bila zame bolj zanimiva popoldanska zasedanja in večerne tribune, kjer smo lahko s pismenimi vprašanji sodelovali v razgovoru, medtem ko nam je pomanjkanje časa v dopoldanskem delu šole to onemogočilo.« VIOLETA POTOCAR (družbene organizacije in društva): »V koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva sem bila sprejeta pred dvema mesecema, drugače sem aktivna v planinskem in jamarskem društvu. Predavanja tukaj na šoli so se navezovala na našo dejavnost, posebno v komisiji za družbene organizacije in društva. Le stikov med člani te komisije je bilo premalo.« Program MPPŠ je bil očitno preveč natrpan. Premalo je bilo časa za razgovore v dopoldanskem delu šole, kjer bi bili verjetno pogovori med člani komisij še najbolj živahni in hkrati potrebni v nadaljnjo pomoč vsem. Sonja HRIBOVŠEK Foto: Janez Bogataj 8995 Varstvo predšolskih otrok v varstvenih Kamničani na MDA Kobansko 79 Delovno in zabavno V občini Kamnik je bilo v letu 1978 vključenih povprečno 530 otrok v vzgojnovarstvene organizacije, kar predstavlja 19,9% vseh predšolskih otrok v občini. Potrebe po vključevanju otrok v vzgojnovarstveno dejavnost so vedno večje, zlasti z nastajanjem novih stanovanjskih sosesk, kot je blokovna gradnja na Bakovni-ku oziroma Duplici. Te potrebe bo skupnost otroškega varstva skušala pokriti z gradnjo novega vrtca na Duplici. Kljub gradnji novih zmogljivosti pa bo pomanjkanje mest v vzgojnovar-stvenih organizacijah še vedno veliko. Pomanjkanje mest v vzgojno-varstvcnih organizacijah v Sloveniji je narekovalo, da so v nekaterih občinah po letu 1974 začeli razvijati organizirano varstvo predšolskih otrok v varstvenih družinah. Tako varstvo skušamo razviti tudi v naši občini, da bi s tem omilili veliko stisko staršev, ki svojih otrok ne morejo vključiti v vrtec. V varstvene družine se praviloma vključujejo otroci v starosti od 8 mesecev do 3 let. Po tretjem letu starosti se otroci vključijo v vzgojnovarstvene organizacije, kjer jim lahko zagotovimo strokovno vzgojno delo. Skupina, ki bi jo prevzela varuhinja, naj bi praviloma štela 5 do 7 otrok do 3. leta . V to skupino so lahko vključeni tudi lastni otroci. Vzgojnovarstvena organizacija, pri kateri so varuhinje v delovnem razmerju, mora zagotoviti mentorstvo, spremlja vzgojno delo varuhinje, nego in prehrano otrok, pripravi dnevni red in svetuje pri pripravi hrane. Varuhinja mora izpolnjevati določene pogoje; predvsem mora imeti primeren odnos do otrok, biti mora zdrava in osebnostno urejena, starost naj bo praviloma med 21. in 60. letom, imeti mora primerne stanovanjske prostore. Staršem, ki vključujejo svoje otroke v varstvene družine, je zagotovljen enak položaj, kot če bi bili otroci vključeni v vzgojnovarstvene organizacije. Oskrbnino plačujejo po enakih osnovah in merilih, kot za otroke, vključene v vzgojnovarstvene organizacije. Razliko v ceni storitve bo zagotovila skupnost otroškega varstva. Vabimo žene in matere, ki imajo rade otroke iz izpolnjujejo druge pogoje za varuhinjo v varstvenih družinah, da se prijavijo pri skupnosti otroškega varstva Kamnik ali v otroškem vrtcu Antona Medveda, Kamnik. »Naša brigada na letošnji mladinski delovni akciji Kobansko "79 pomaga pri regulaciji vodotoka. Prvi vtis s trase je več kot zadovoljiv; delo je zelo raznoliko in ne prenaporno, skratka zanimivo. Glavna dela potekajo pri urejanju zemljišča: robov za sejanja trave oziroma hortikultur-no ureditev. Med dela pri regulaciji vodotoka spada tudi polaganje travnate obloge in mrež na profilih brežin. Delo zahteva od brigadirjev veliko truda. Velik poudarek namreč dajejo kvaliteti, ne pa količini; temu primerno so prilagojene tudi norme. Uspeh naše brigade je bil prvi teden več kot zadovoljiv, saj smo Drugič pred matičarja »Ko sva se prvič poročila, je deževalo. Gotovo bo tudi jutri,« sta dan pred njuno drugo poroko na glas, z malce treme, razmišljala zlatoporočenca Minka in Ivan Bevc iz Kamnika, ki ju menda niti posebej ni treba predstavljati. Če zaradi drugega ne, ju bližnja in daljnja okolica pozna zara- di gostilne Bevc, ki sta jo štiriin-štirideset let uspešno vodila. »Na zlato poroko se pripravljava, kot bi se vzela prvič,« se je razgovorila mama Minka. »Ko pa sva šla prvič pred matičarja, sva do šeste zvečer delala in šele potlej odhitela k poroki. Takrat sva oba živela v Ljubljani, čeprav nobeden od naju ni rojen Ljubljančan. Mož se je prišel v Ljubljano učit za mesarja z Dolenjskega, jaz ,sem doma z moravškega konca. Ko sem v Ljubljani prevzela gostilno, sem morala nabavljati tudi meso. In tako sva se spoznala. Ne boste verjeli, a vzela sva se po šestih tednih poznanstva. V gostilni ni šlo brez moške roke, všeč sem mu bila, pa sva se kar hitro domenila. A ne mislite, da sva se slabo razumela, ker sva tako pohitela s poroko. Ves čas, kar živiva skupaj, sva prijatelja in ceniva drug drugega.« Klepet smo potlej razpredli o tem, kako sta se preselila v Kamnik, postavila gostilno in se trudila, da bi bili njuni gostje vedno zadovoljni. »Včasih ni bilo tako lahko voditi gostilno. Dela je bilo toliko, da spati skoraj ni bilo časa, saj je bilo treba vrsto opravil opraviti kar z rokami. Danes stroji lajšajo delo,« se spominja Minka Bevčeva, mož pa brž doda, da se je tudi on spretno sukal med lonci, če je bila potrebna pomoč v kuhinji. »Zdaj sem pa hišna pomočnica,« se je še pošalil. »Mama je bolna in bolj počiva, jaz pa vrtnarim, nabavljam ... Zdaj sva se že privadila, da. nama ni treba delati, nekaj časa sva pa hudo pogrešala vsakdanje življenje v gostilni. Ko bo mama zdrava, bova šla na pošten dopust. Če sva si za 25-letnico zakona privoščila prve počitnice, te še toliko bolj zasluživa.« prvi dan na delovišču presegli normo kar za 364 odstotkov. Rezultatu primerno je bilo tudi veselje v naselju, Drugi dan je brigada odšla na delovišče še z večjim elanom. Na istem delovišču smo ta dan desegli rekordni rezultat: 417 odstotkov. Ker pa so brigade delale na dveh delovi-ščih, je bil skupni učinek obeh skupin 302 odstoten. Tretji dan je bil rezultat nekoliko nižji, zaradi težjega dela. Kopali smo namreč kanal velikega profila. Rezultat je bil za to delo sprejemljiv, saj smo normo presegli za 223 odstotkov. Ker se je tudi ta dan brigada delila na dve skupini, je bil skupni učinek 178 odstoten. Brigada je bila pohvaljena od izvajalca del za kvaliteto opravljenga dela.« Tako je prve letošnje uspehe kamniške brigade dr. Emil Orožen na Kobanskem zabeležil v drugi številki njihovega brigadirskega biltena trasko Ivo. Da je njegovo poročilo čisto resnično, je potrdil tudi štab akcije, ko so ga v prvi polovici julija obiskali predstavniki delovne organizacije Stol (le-ta je pokrovitelj kamniške brigade), predstavniki skupščine občine Kamnik in brigadirji. Del dneva z našimi brigadirji smo preživeli tudi na trasi, s krampi in lopatami v rokah in nekateri z nežnejšimi rokami so celo »kasi-rali« žulje, tako da sestra Milka ni ostala brez dela. V naselju sta bili samo dve brigadi - iz Kamnika in Velenja in kot je že pravilo na letošnjih MDA - obe nepopolni. Mimogrede so nam na obisku omenili, da se je na tej akciji celo zgodil manjši čudež. Velenjska in kamniška brigada menda sploh nista napovedali razboritih bojev v tekmovanju za najvišje norme, ampak se brigadirji neverjetno dobro razumejo in lepo sodelujejo, tako na trasi kot pri interesnih dejavnostih. Dela je resda precej in morajo kar krepko pljuniti v roke, a pravijo, da jim še vedno ostane čas za razne potegavščine in veselosti. O tem, da kamniškega traskota Iva, komandirja Danila, Magistra in Jako poznajo vsi po vrsti, sploh ni potrebno posebej govoriti. Menda ni dneva, da ne bi njihovi »štosi» k/asili pestrih stenčasov, pa celo na trasi in v nočnih urah neradi mirujejo. Kako so se kamniški brigadirji držali do konca akcije, pa boste lahko izvedeli v naslednji številki, saj z ožuljeni-mi prsti ni lahko tipkati... S.HRIBOVŠEK Uspeh kamniške stenografke Marijo Gorjanovo, sekretarko občinske skupščine poznamo s sej zborov skupščine, na katerih budno spremlja razprave. Le redki pa vedo, da se Marija že dobro desetletje na , različnih tekmovanjih uvršča med najboljše stenografe. Na letošnjem svetovnem prvenstvu stenografov in strojepiscev v Beogradu se je v skupini 58 mojstrov stenografov uvrstila na odlično osmo mesto. To pa ni le Marijin največji uspeh doslej, ampak je hkrati tudi druga najboljša uvrstitev, kar so jih jugoslovanski stenografi dosegli na svetovnih prvenstvih. Zapisali smo druga, čeprav bi čisto po pravici zapisali kar najboljša jugoslovanska uvrstitev, saj sta s Francko Čer-nevčevo, ki se je uvrstila na svetovnem prvenstvu na sedmo mesto, zbrali enako število točk, le da je Marija nekaj sekund kasneje oddala komisiji stenogram/ Njena uvrstitev je zanimiva še drugače, saj se skoraj po pravilu na prva mesta na tek- movanjih stenografov uvrščajo moški, ki, kot pravi Marija, nimajo take treme kot ženske. In ko je bila Marija pred petimi leti na tekmovanju v Portorožu razglašena za najboljšo stenografko v Jugoslaviji, je pripravila moškim sotekmovalcem prav neprijetno presenečenje. A očitno je trdo.delo močnejše od treme. Marija namreč pred vsakim tekmovanjem vadi tudi pozno v noč; in potlej ni čudno, da hitro in brez napak spreminja besede v steno-grafske znake. Prometne nevarnosti Ne prezrimo rumenih rutic Počitnice so pri kraju, čas dopustov je mimo in zopet bo potrebno nekaj časa, da se bomo odvadili brezskrbnega dopustni-škegu življenja. Zmanjšana pazljivost po počitniškem razpoloženju ni nov pojav predvsem pri otrocih ob pričetku šolskega leta, ko se' srečujejo z novimi doživetji. pa tudi z novimi skrbmi. Manjša pazljivost pa je po dopustniškem razpoloženju prisotna tudi pri voznikih vseh kategorij in vseh starosti. Pričenja se skratka obdobje, ko bo na cestah več otrok, v večjih skupinah, predvsem v bližini šol. Zato bi upravičeno pričakovali večjo pazljivost voznikov motornih vozil pri vožnji mimo šol, skozi naseljene kraje, predvsem pa v bližini prehodov za pešce. Praksa pa žal kaže precej drugače. Prehodov za pešce, kot da ne bi bilo, prometni znaki pa so za mnoge le okras. Nekateri se požvižgajo na omejitve hitrosti in znake, ki označujejo bližino šol. Res je, da taki vozniki ne prevladujejo, predstavljajo pa veliko nevarnost za vse udeležence v cestnem prometu, predvsem za otroke in starejše. Vseh prometnih nesreč ne zakrivijo le vozniki motornih vozil. Tu so še kolesarji, vozniki koles z motorji in seveda pešci. Tudi za te udeležence v cestnem prometu veljajo cestno prometni predpisi. Ni veliko kolesarjev, ki bi pravočasno nakazali spremembo smeri vožnje, kar je še posebno pomembno pri zavijanju v levo. Preko tristo pionirjev je sicer opravilo izpit za pionirje kolesarje, a je mnogim pravilna vožnja s kolesom po izpitu splahnela, slabe zglede pač povzemajo pri starejših. Cesto najraje prečkamo izven prehoda za pešce, nenadoma, ne da bi se prepričali, če je prečka- nje cestišča varno. Tudi v tempri-meru smo starejši kaj slab vzgled mlajšim. Ob pričetku šolskega leta naj zato starši in učitelji pogosteje opozarjajo otroke na nevarnosti, ki prežijo na cesti, pa tudi na njihovo pravilno obnašanje na cesti. Svoj delež pri skrbi za večjo varnost udeležencev v cestnem prometu morajo prispevati tudi avtošola, združenje šoferjev in avtomehanikov, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, organi za notranje zadeve in drugi, skratka vsi in vsakdo posebej. ZAČNIMO VZGAJATI SEBE IN DRUGI NAM BODO SLEDILI. Ljudje smo sami »krojači« svoje varnosti in varnosti sočloveka tudi na cesti. Storimo vse za zmanjšanje števila prometnih nesreč, števila človeških žrtev in materialne škode. maj IZOBRAŽEVALNI CENTER RUDOLFA MAISTRA KAMNIK DELAVSKA UNIVERZA KAMNIK razpisuje v šolskem letu 1979/80 naslednje šole: - osnovna šola 5., 6., 7. in 8. razred - strojna tehniška šola - 1. razred - ekonomska srednja šola i., 2., 3. razred - poklicna administrativna šola 1. in 2. razred - poslovodska šola trgovske stroke - 1. razred - Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor - enota Kamnik, 1. letnik za naslednje tečaje: - strojepisni - začetni in nadaljevalni - šiviljski tečaj - tečaj vezenja - gospodinjski tečaj (kuharski) - tečaj varstva pri delu (po zakonu) - higienski minimum (po zakonu) - tečaje tujih jezikov (nemščina, angleščina) Prijave za vse šolske oblike in tečaje sprejema Delavska univerza Kamnik, Maistrova 2, telefon 831-452, do 15. septembra 1979. Osebno se lahko oglasite vsak dan od 8h -12h ob sredah do 15h, razen sobote. NATEČAJ za barvne diapozitive KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALP Planinsko društvo Kamnik razpisuje natečaj za barvne diapozitive na temo KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE. Obvezni format diapozitiva je 6 x 6 cm. Namen natečaja je poživiti barvno fotografiranje na tem področju ir; povečati izbor barvnih razglednic, za katere bodo služili izbrani diapozitivi. Rok za oddajo diapozitivov je 28. 11. 1979. Diapozitive pošljite pod šifro na naslov: PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK Kidričeva c. št. 38 61240 KAMNIK. V priloženi kuverti naj avtor napiše svoj naslov in navede šifro. Vsak diapozitiv, naj bo označen s širfo (na okvirju). NAGRADE: 1. nagrada 2500 din 2. nagrada 2000 din 3. nagrada 1500 din Nagrajjene diapozitive bo Planinsko društvo Kamnik uporabilo izključno za izdelavo razglednic, na katerih bo navedeno tudi ime avtorja. Avtor nagrajenega diapozitiva ne bo smel dovoliti izdelave razglednic drugemu naročniku. Vse ostale avtorske pravice obdrži avtor. Poleg nagrajenih diapozitivov bo PD za izdelavo razglednic odkupilo še nekaj barvnih diapozitivov, med njimi predvsem s Cojzovo kočo na Koroškem sedlu in kočo na Kamniškem sedlu. Po zaključenem natečaju si Planinsko društvo pridržuje pravico za javno predvajanje dostavljenih diapozitivov in sicer samo na območju Planinskega društva Kamnik. Vsi prijeti diapozitivi bodo do 15. februarja 1980 vrnjeni avtorjem. Propagandni odsek Planinskega društva Kamnik Po sklepu predsedstva vabi Občinska konferenca ZSMS Kamnik k sodelovanju za opravljanje nalog in opravil ADMINISTRATORJA za določen čas (nadomeščanje v času porodniškega dopusta) Pogoji: - dvoletna administrativna šola - eno leto delovnih izkušenj - moralno politična neoporečnost Rok prijave je 15 dni po objavi oglasa. Pismene ponudbe sprejema Občinska konferenca ZSMS Kamnik, Titov trg 1, Kamnik. ZAHVALA Komaj se je posušilo cvetje na grobu dragega očeta, že je usahnilo življenje zlata vredni mami Mariji GROŠELJ, roj. Pečnik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, sožalje in cvetje, da je bilo slovo nekoliko lažje. Njeni otroci V Kamniku, 21. avgusta 1979 ZAHVALA Ob nenadni izgubi ata in starega ata FRANCA SEDELJŠAK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na zadnji poti, vsem za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Iskrena hvala tudi župniku dr. Doklerju za pogrebni obred in poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi GD in ZB Špitalič. Žalujoči: otroci Franci, Tone, Marija in Pepca z družinami ter Zvonka in ostalo sorodstvo Špitalič 18. julij 1979 Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI Jarše, Zg. Jarše 21, pošta Domžale takoj zaposli večje število nekvalificiranih delavcev in delavk za delo v proizvodnih obratih TOZD Proizvodnje in TOZD Konfekcije. K sodelovanju vabimo tudi delavce z dokončano poklicno šolo ključavničarske oz. druge sorodne smeri. Kandidati naj se osebno zglasijo v kadrovsko-organizacij-skem sektorju DO oz. dostavijo pismene ponudbe na gornji naslov. ZAHVALA Ob boleči in nanadni izgubi našega ljubega sina, brata in strica HM STANETA OBRULKA roj. 22. 11. 1953 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, podarili vence in cvetje ter ga spremili na njegov mnogo prezgodnji grob. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem za denarno pomoč ter g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat lepa hvala. Žalujoči: mama, brat Franc in sestra Marjeta ter Milka z možem in otrokoma Klavdi jo in Sebast-janom Moste pri Komendi, 2. 7. 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega nepozabnega moža in očeta Jožeta Sušnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, mu darovali cvetje in vence in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala ZB in Društvu upokojencev Kamnik, govorniku Vinku Urhu za poslovilne besede, pevcem, rudarjem Kaolina Črna, dr. Dušanu Staretu in župniku za opravljen cerkveni obred. Vsem, ki ste bili z nami v žalostnih trenutkih, še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena Alojzija in otroci Jože, Janez in Irenka Podstudenec, Kamnik, 19. 7. 1979 »Menina« tovarna pogrebne opreme, Šmarca 32, Kamnik vabi k sodelovanju večje število delavcev in delavk za dela na lesno obdelovalnih strojih in za snaženje proizvodnih prostorov. Dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas s polnim delovnim časom v dveh izmenah s pogojem enomesečnega poskusnega dela. Kandidate vabimo, da se zglasijo osebno ali pošljejo ponudbe na naslov »Menina«, tovarna pogrebne opreme, Šmarca 32, Kamnik. ZAHVALA Ob boleči in prerani smrti naše hčerke, sestre in tete EmeKRŽIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, kolektivu montažnega podjetja »Zarja«, sosedom za izrečeno sožalje, spremstvu na njeni zadnji poti in za podarjeno cvetje in vence. Zahvaljujemo se tudi duhovščini za lep pogrebni obred, pevskemu zboru, govorniku za tople besede in prisrčno slovo. Posebno se zahvaljujemo osebju zdravstvenega doma Kamnik, dr. Kirnu in dr. Kocutarju ter nekdanjim sodelavcem iz obrata »Elektro« za njihov trud, nego in pomoč med njeno težko boleznijo. Vsi njeni Kamnik, 13. avgusta 1979 Smrti Šimenc Marija, družb, upokojenka stara 82 let iz Godiča; Novak Marija, km. upokoj. stara 79 let iz Spodnjih Palovč; Ahlin Frančiška, inv. upokoj. stara 62 let iz Dobrepolja; Grošelj Ferdinand, os. upokoj. star 79 let iz Mekinj; Sušnik Jožef, os. upokoj. star 74 let iz Podstudenca; Kosec Frančiška, stara 91 let star. upokoj. iz Križa; Goropečnik Marija, stara 83 let, družb, upokoj. iz Križa; Jenko Joahim, star 43 let, kmet iz Klanca; Černevšek Matevž, tov. delavec iz Sovinje peči star 23 let; Sedeljšak Franc, starostni upokoj. iz Špitaliča 27, star 65 let Šestintridesetdnevna kronika Pestri dnevi dopusta V današnji kroniki bomo zapisali nekaj najzanimivejših »cvetk«, ki so se pripetile v času od 15. julija do 20. avgusta, občinsko glasilo pa je v tem obdobju »počivalo«. Počivali pa niso srboriteži, ki jim je čas dopustov dal novih moči za razgrajanje, pretepanje in druga nemiroljub-na dejanja, saj je bilo v tem času storjenih kar 39 prekrškov zoper javni red in mir. V Kamniku nimamo morske plaže, pa so se nekateri »namakali« za šanki in tako je bilo 20 prekrškov storjenih pod vplivom alkohola. Kot kraj dejanja so največkrat zabeleženi gostinski obrati in to 15-krat, pa tudi stanovanja niso bila preveč mirna, saj je bilo v njih storjenih 12 prekrškov zoper javni red in mir. Največkrat so občani merili svoje telesne moči in se pretepali v 15 primerih, sledi pa merjenje moči glasilk, zato beležimo 14 primerov razgrajanja. V obravnavanem obdobju je bilo storjenih 26 kaznivih dejanj, od katerih več kot polovico odpade na kraje koles. Lastnike koles je zamenjalo 15 tozadevnih in zadnje čase najbolj iskanih artiklov. Verjetno to nima nobene zveze z iskanjem gob. Kljub varčevanju z bencinom se je na kamniških cestah pripetilo 24 prometnih nesreč, v katerih je bilo 7 oseb težje in 6 oseb lažje poškodovanih. V 12 primerih je nastala le materialna škoda. Med poškodovanci prednjačijo kolesarji - 4 in sopotniki v osebnih avtomobilih - 4. Na cesti skozi Vrhpolje so se pripetile 3 nesreče, po dve nesreči pa sta bili na cestah v Komendi, na Stari grad, v Stranjah, na Cankarjevi, v Mostah in na Duplici. JAVNI RED IN MIR 16. 7. je Šefkija K. iz Podstu-denca napadel in nekajkrat ne preveč nežno potipal lastnika stanovanjske hiše, kjer stanuje. Menda tudi ženi ne prizanaša z udraci. Sicer pa nekaj mora početi, sa je brez zaposlitve. Isti Šefkija je 18. 7. ob 21. uri v Planiki, seveda v »rožicah«, napadel in telesno poškodoval Sa-drija A. z Župančičeve. Za to noč so mu prenočišče priskrbeli na PM, kjer je počakal, da so »rožice« ovenele, zaposlitev za nekaj časa pa mu bo odredil sodnik za prekrške. 18. 7. sta se ob 23.15 uri spoprijela pri Titanu vratar in vinjeni Zmagoslav S. iz Kamnika, katerega vratar ni pustil na delo. Poleg »plavega« bo moral odšteti tudi nekaj rdečih. 19. 7. je ob 21.55 uri z železno palico dokazoval ljubezen svoji ženi Štefan H. z Žal. Železna ljubezen ima za posledico telesne poškodbe žene. Tega dne je ob 24. uri razgrajal in grozil vratarju na Maistrovi 16 precej »nasekanih Abdega J., katerega so miličniki že pred tem opozorili pred Planinko. Moč svojega glasu je potem krotil na PM, kamor so ga postavili na hladno. 20. 7. so ob 22.10 uri poravnavali sosedske odnose na Bregu pri Komendi. Peter Č. in žena sta namesto poravnalnega sveta uporabila kol in desko na glavi Ivana O., ki je moral iskati zdravniško pomoč. 23. 7. je ob 22.30 uri Ciril K. s Perovega, seveda močno vinjen, doma razgrajal in grozil z nožem. Alkohol mu je dal toliko poguma, da se je upiral tudi miličnikom. V »ohlajevalnici« mu je proti jutru pogum upadel. 24. 7. je že ob 12. uri potrkal ne preveč nežno - na okno sodnika za prekrške okajeni Pavel I. iz Šmarce, nato pa je nadaljeval z razgrajanjem po mestu. Do iztreznitve so ga pridržali, pri sodniku za prekrške pa bo kmalu potrkal na okno z notranje strani. 29. 7. se je ob 13.25 uri v Planinki spravil nad kozarce Se-jad C. z Maistrove. Čas za premislek je našel v znanih prostorih na PM, kjer je počakal do iztreznitve, vendar brez kozarcev. 4. 8. so ob 19.10 uri v gostilni pri Čibru na Potoku brata Vido in Srečko R. ter Jakob P. napadli Vinka V. iz Šmartnega. Vinkotu so zlomili čeljust in ga poškodovali po glavi. Verjetno na sodišču ne bodo tako korajžni. 5. 8. je ob 19.50 uri v Planinki razgrajal že »okajeni« Hamdija C. z Maistrove, ker mu niso hoteli postreči z alkoholom. Njega in Franca G. s Prešernove, ki je prav tako vinjen zahteval pijačo 6. 8. ob 21.10 uri v hotelu Malo-grajski dvor in razgrajal, bo postregel sodnik za prekrške. 10. 8. sta v gostilni pri Piršu na Lokah ob 23.35 uri brata Dušan in Marjan K. z Markovega v pretepu telesno poškodovala Jožeta P. z Duplice. Cena za udarce ni zamrznjena. 11. 8. so ob 16.30 uri odpeljali v bolnico Franca K. iz Cirkus, katerega je težje telesno poškodoval sin Alojz. »Ljubečega« sina so do iztreznitve pridržali na PM. 14. 8. je ob 18.50 uri v gostilni v Črni Alija S. iz Črne dokazoval svoji ženi, kdo je »gazda« doma. Pri tem dokazovanju je bila žena poškodovana. 19. 8. so morali miličniki ob 21.45 uri opozoriti več moških zaradi kaljenja nočnega počitka na Kidričevi. »Veselico« so priredili pri Džuli Š., seveda ni šlo brez pijače in uporabe prekomernih fonov. TATVINE IN VLOMI Poleg že omenjenega »izposojanja« koles sta »noge« dobila tudi dva pony expresa, avtomobilski deli in denar. Beležimo pa tudi tri vlome; dva v stanovanjsko hišo in enega v delovni stroj. 23. 7. so miličniki v večernih urah ustavili Jožeta T. iz Mozirja, ki je s tovornjakom prevažal 10 kubičnih metrov žaganega lesa brez ustreznih dokumentov, listino o izvoru lesa pa je ponaredil. Sedaj bo les dobil novo ceno. 25. 7. sta v hišo Alojza Z. s Slatnarjeve vdrla Lojzetov sin B. in njegov prijatelj J. B. z Miklav-čičeve. V hiši sta se najedla in potešila žejo, pa tudi precejšen nered sta pustila za seboj. Delo za socialno službo. 3. 8. so neznanci vlomili v kabino delovnega stroja »finišerja« na delovišču v Mostah. Niso imeli namena polagati asfalt, pač pa so odnesli dvigalo, večjo količino olja za hidravliko in orodje. Upamo, da se asfalt ne bo podražil tudi zavoljo tega. 14. 8. so ponoči izpred Maistrove 18 Ivanu D. z Maistrove, zaposlen je v ZRN, z avtomobila sneli vzvratno ogledalo vredno Neurje je pustošilo Zvočni alarmni znaki so naslednji: 1. Nevarnost zračnega napada: 2. Nevarnost napada z jedrskimi — biološkimi ali kemičnimi sredstvi 3. Požar (velja tudi v miru) 4. Naravne nesreče: 5. Prenehanje vseh nevarnosti (v miru preizkus siren vsako soboto ob 1 2. uri) Zavijajoč zvok siren s trajanjem 60 sekund Grafična predstava: Zavijajoč zvok siren s trajanjem 3-krat po 20 sekund s 15 sekund trajajočimi presled ki — Grafična predstava: vrx/ /vrv x/x/ Enakomeren zvok siren v trajanju 3 krat po 20 sekund s 15 sekund trajajočimi presledki — Grafična predstava: E nakomeren zvok siren v trajanju 20 sekund, zavijajoč zvok s trajanjem 20 sek. in zaključni enakomeren zvok v trajanju 20 sekund brez presledkov Grafična predstava: Enakomeren zvok siren v trajanju 60 sek. Grafična predstava: UPRAVNI ORGAN ZA LJUDSKO OBRAMBO SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK V septembru bodo vsi stanovanjski objekti v Kamniku dobili zvočni alarmni znak (na sliki) in navodilo za primer naravnih in drugih množičnih nesreč. Sleherno gospodinjstvo pa bo prejelo tudi brošuro »KAKO BOSTE POMAGALI SEBI IN DRUGIM«. 2200 din. Ogledalce, ogledalce povej... PROMETNE NESREČE 17. 7. se je ob 12.10 uri v Komendi poškodoval 5-letni U. K. s Komende, ki se je obesil na kamion in med vožnjo padel po cestišču. 19.7. je ob 16.10 urivVrhpo-Iju zaradi prevelike hitrosti zapeljal s ceste motorist B. T. iz Vrh-polja ter se ob »srečanju« z betonskim blokom huje telesno poškodoval. 26. 7. je ob 22. uri kolesar brez luči Pavle V. iz Podgorja na cesti skozi Podgorje podrl pešakinjo, sovaščanko Antonijo S., ki je dobila težje poškodbe. 31. 7. je ob 5.45 uri na Cankarjevi cesti pri šoli zaradi prevelike hitrosti zapeljal s ceste Vej-sel A. iz Zduše. Pri prevračanju osebnega avtomobila je bila žena težje poškodovana. 5. 8. se je ob 22.15 uri težje poškodoval motorist Vinko G. z Vrha nad Krašnjo, ko je z motorjem padel v Srednji vasi. 10. 8. je ob 10.15 uri Radenko K. iz Čakovca zaradi prevelike hitrosti v Tesnicah zapeljal v levo in trčil v osebni avto Ivana S. iz Kranja. V nesreči sta bili dve osebi težje, ena pa lažje poškodovani. Na vozilih je škode za okoli 25.000 din. DRUGI DOGODKI Gasilci so imeli poleg rednih vaj tudi štiri interveneje in to v jamah za odlaganje smeti. V jami v Mostah je zagorelo enkrat, v Dupliški jami pa kar trikrat. Du-pličani si bodo morali nabaviti plinske maske. Kaj pa odgovorni? POHVALNO Med najdenimi predmeti so se na PM znašla razna oblačila, aktovke in denarnice z dokumenti, pa tudi dežnik. Pošteni najditelji: Jože Mali z Novega trga, Antonija Mavrin s Prešernove, Samo Vremšak z Maistrove in Ivan Kregar z Vrhpolja. MAJ Padec čez steno V začetku avgusta je tudi Kamnik presenetilo močno neurje s točo. Največ škode je neurje povzročilo na posevkih in travnatih površinah v Tunjicah, Stranjah, Godiču in predelih Tuhinjske doline. Neurje pa ni prizaneslo tudi gospodarskim objektom in cestam. Kmetu iz Cirkus Jerneju Hribarju je podrlo kozolet in izruvalo sadno drevje (na sliki), precejšnja škoda pa je nastala tudi na strehi gospodarskega poslopja in stanovanjske hiše. maj »Na Veliki planini je otrok štirinajstih let padel čez steno in močno poškodovan kliče na pomoč. Morate takoj v reševalno akcijo.« Tako je v soboto 28. julija okrog 18. ure miličnik obveščal gorske reševalce. Devet nas je takoj odšlo na kraj nesreče in okrog dvajsete ure smo ponesrečenca prinesli na spodnjo postajo žičnice v Kamniški Bistrici, od koder so ga prepeljali z rešilnim avtomobilom v Ljubljano. Ponesrečenec je bil Šlebir Franc, star 14 let, doma iz Stolnika. Domnevamo, naj bi se nesreča zgodila med šestnajsto in sedemnajsto uro. Očividca ni bilo. Kraju, kjer se je nesreča zgodila, pravijo domačini »pvajna- va« - to je jugozahodno pobočje pod robom Velike planine med Poljanskim robom in Sivnico. »Pvajnava« je takoj za pastirskim plotom zelo strma in zaključena s steno, visoko približno 40 m. Vrh stene je lepa ravna jasa s čudovitim razgledom v dolino Kamniške Bistrice in okoliške vrhove. Na tem mestu se obiskovalci Velike planine radi ustavljajo, čeprav je treba zlesti čez plot. Prav zaradi lepega razgleda je ob plotu od Male do Velike planine po grebenu nemarkirana steza, ki ni nevarna, nevarno pa je hoditi onkraj plotu, posebno za ljiidi z vrtoglavico. Opozorila ni! Menda je deček na jasi vrh stene ležal, mogoče selo spal - pastirji so to le ugibali. Sam nam tega ni mogel povedati. Padel je čez steno in med padcem dobil hude telesne poškodbe. Obležal je skoraj 200 m nižje od stene v travnati strmini. Njegove klice je slučajno slišala neka planšarica. Nesreča se je k sreči končala brez najhujših posledic. »Gora ni hotela,« bi lahko rekli temu dogodku, toda vsak od nas ima svojo srečo in eno življenje. Prav na Veliki planini se mnogi obiskovalci tega premalo zavedajo, saj se nesreče, tudi smrtne, prepogosto dogajajo iz neprevidnosti in kar je najbolj žalostno, tudi zaradi preveč zaužitega alkohola... CENE GRIUC eeooBoo»»eos«eoeeceoso9!coooooooooooooo ! • Po zaključku prvenstva v slovenski članski nogometni ligi -zahod Dobri obeti v našem moštvu Zmagal je Markee z Diso Zadnja nedelja v juliju je v Komendo privabila nekaj tisoč ljudi. Na hipodromu se jim je namreč obetalo pravo doživetje ob tekmovanjih za pokal • Kamnika ob njegovi 750-letnici. Tudi velika konjeniška prireditev, ki jo je 29. julija pod pokroviteljstvom kamniške skupščine pripravil konjeniški klub iz Komende, je bila namreč ena od vrste prireditev ob visokem jubileju Kamnika. Seveda pa to ne pomeni, da na prireditvi ni prevladovalo vzdušje, ki je sicer značilno za tekmovanja v konjeniškem športu. »Držim pesti za Markca,« so nekateri gledalci naglas navijali za najmlajšega udeleženca na tekmovanju. Spet drugi so privoščili zmago drugemu vozniku oziroma ko-, nju. Nekaj je bilo takih, ki so nestrpno pričakovali dirko kmečkih konjev... skratka, nestrpnosti in pričakovanj ni manjkalo, pa čeprav v Komendi stavnih lističev ne poznajo. Preden si malce natančneje pogledamo liste tekmovanj v posameznih skupinah, ostanimo za hip še pri osrednji dirki dneva za pokal Kamnika. Zmagal je Marko Slavič mlajši iz Ljutomera s kobilo Diso - tekmovalec, ki je na hipodromu v Komendi že star znanec, seveda skupaj s svojim očetom Markom Slavi-čem, ki je tekmoval z odlično kobilo Anito. Če bi se Anita v tej osrednji dirki dneva ne uvrstila na tretje mesto, bi morda kdo malce posumil, da je Marko Slavič starejši namenoma prepustil zmago Marku Slaviču mlajšemu. Omeniti moramo še tekmovanje v preskakovanju ovir, ki so ga organizatorji pripravili za popestritev kasaških dirk. Seveda ne brez tek- movalnega priokusa, saj so tudi Mihi Taberniku iz Komende, ki je s konjem Hani brezhibno »obdelal« parkur, podelili pokal. Rezultati: V prvi dirki (3 do 12-letni kasači) je zmagala Forda z voznikom Vukovičem iz Ljubljane, druga je bila Sa-manta z voznikom Potočnikom iz Komende, tretji Dirigent z voznikom Debelakom iz Maribora. V drugi tekmi (za 2-letne kasače) je slavila Lepena z voznikom Dobrilovičem z Brda, sledil ji je Dimitrij z voznikom Markom Slavičem starejšim iz Ljutomera, tretji je bil Ferari z voznikom Srče-nom iz Ljutomera. V dirki za pokal Kamnika se je najprej pomerilo sedem kasačev, zmagala je Disa z Markom Slavičem mlajšim, Anita z Markovim očetom je bila druga, tretja pa Petra z voznikom Bolkovičem iz Ljubljane. V drugi tekmi za pokal Kamnika je znova zmagala Disa, druga je bila Petra in tretja Anita. V časovnem handicapu za 3 do 12-letne kasače na 2000 metrov je slavil Fis Lord z voznikom J. Slavičem iz Ljutomera, drugi je bil Distoba-lito z Zmrzlikarjem iz Komende, tretja Ela z voznikom Pogačarjem iz Ljubljane. Na dvesto metrov krajši progi je med kasači od 3 do 12 let starosti zmagala Lejla z voznikom Pogačnikom iz Bleda, druga je bila Neni z Novakom iz Bleda, tretja Prima III z voznikom Topolovcem iz Maribora. V dvovprežnem handicapu na 2200 metrov sta slavili Karena in Eli z voznikom Pogačarjem iz Ljubljane, na drugem mestu sta pristala Petra in Pik Deanre z voznikom Žnidaršičem iz Ljutomera, tretje mesto je pripadlo Dirigentu in Legendu, ki ju je vodil voznik Debelak iz Maribora. V tekmi kmečkih konj so slavili Komendčani. Zmagal je Živko z voznikom Koncem, druga je bila Beba, voznik Jelovšek in tretja Dora z voznikom Dimicem. Strokovno vodstvo Kamnika ni povsem zadovoljno z igrami in uvrstitvijo v letošnjem prvenstvu v slovenski nogometni ligi - zahod, čeprav uspehi niso tako slabi. V prvem delu tekmovanja je treba pohvaliti obrambo, ki je na čelu z Mandičem, Štan-cerjem, Zlatanovičem igrala zelo zanesljivo, medtem ko moramo napadalce grajati, saj so bili neučinkoviti; čeprav so si ustvarili številne priložnosti, so le s težavo dosegli gol. Kljub temu ni dosti manjkalo, da se uvrstijo v zaključni del tekmovanja -super ligo. V drugem delu je prej trdna obramba v nekaterih tekmah zaigrala zelo neodgovorno, saj so nekatera sreča- nja brez potrebe izgubili. Zato je morda kriv tudi sistem tekmovanja, kajti isti nasprotniki v ligi so se srečali po štirikrat, kar za igralce vsekakor ni bilo zanimivo. Vodstvo Kamnika je predlagalo klubom, naj bi se lige formirale po uvrstitvi na lestvici v prvem delu tekmovanja. Tako bi v super ligi igrali po trije prvouvrščeni iz zahodne in vzhodne slovenske lige, moštva od 3 do 6 mesta iz obeh skupin bi naj tvorila drugo ali takoimenovano B ligo, v tretji C ligi, pa naj bi nastopala moštva od 6 do 9 mesta zahodne in vzhodne slovenske lige. Tako bi v vsaki ligi nastopalo po šest moštev, dobili pa bi tudi končni vrstni red v slovenski ligi. Tekmovanje bi bilo tako zanimivejše in tudi stroški potovanja se po izračunu ne bi povečali. Povedati je še treba, da so Kamničani v drugem delu tekmovanja v moštvo uvrstili nekatere obetavne mladince, kar se je poznalo v igri": To je prvi nastop v slovenski ligi in rezultati se bodo z resnim strokovnim delom pokazali že čez leto ali dve. Selekcija je začela priprave za novo tekmovalno sezono 17. julija. Trener Perharič Alojz ima na voljo 22 igralcev, od tega tudi nekaj igralcev mladinskega moštva, na katere resno računa (Kavčič, Ogrinec, Bevk, Vogrinec, Rus, Pramenko, Murtič). ANDREJ PERČIČ Taborjenje je bilo čudovito Letni tabor je za vsak odred vrhunec akcij, saj se nanj pripravljamo vse leto, dva meseca pa še posebej intenzivno. Kamniški taborniki vsako leto taborimo ob Bohinjskem jezeru, zadnja leta v dveh izmenah: v prvi so mlajši taborniki, v drugi starejši. Letos je bilo na taboru vse drugače kot pretekla leta, saj smo skoraj za polovico razširili taborni prostor, samoupravna interesna telesnokul-turna skupnost nam je dala pet novih šotorov, postavili smo nov vhod v tabor, nov jambor, še eno jedilnico, uredili smo prostore za šotore. Le za ureditev kuhinje nam je zmanjkalo časa, a prav gotovo jo bomo prihodnje leto. Tudi disciplina je bila veliko boljša kot doslej, a ni čudno, saj smo si zastavili cilj, da postanemo partizanski odred, za katerega se lahko potegujejo le najbolj delovni odredi. Tabornikov (vtise so pripovedovali taborniki druge izmene) večja disciplina ni motila, saj je bilo drugače lepo, da bolj ne bi moglo biti. Se posebej nas je razveselila naša kuharica, ki je poskrbela, da se je nekaj tabornikov tudi zredilo in ki je obljubila, da pride tudi prihodnje leto. Tega smo bili vsi veseli, saj nas je poleg kuharskih dobrot razveseljevala tudi s pesmimi - nekaterih smo se naučili vsi taborniki. Sicer smo se tudi v gozdni šoli naučili več kot pretekla leta. Letni tabor je torej priložnost, da taborniki obogatimo svoje znanje in izkušnje, saj smo ves dan skupaj, živimo v naravi, obnavljamo znanje veščin, tekmujemo med seboj, spoznavamo bistva ta-boršništva in ga še bolj vzljubimo. Marjana, OBG Nov uspeh tabornikov Ob dnevu vstaje slovenskega naroda je tudi letos odred Dobre volje pripravil taborniški tek ob Bohinjskem jezeru. Tekmovanje privablja vsako leto več tekmovalcev, saj se ga poleg tabornikov udeležujejo tudi rekreativci, veterani in drugi. Taborniki Odreda bistriških gamsov smo se tekmovanja prvič udeležili lani ter v ekipni konkurenci dosegli prvo mesto in osvojili pokal v trajno last. Čeprav je letošnje tekmovanje motil dež, je bilo na startu prek sto tekmovalcev, ki so bili razvrščeni v šest kategorij. V kategoriji tabornikov je bilo med štiridesetimi tekmovalci tudi štirinajst tabornikov našega odreda. Na dvanajst kilometrov dolgi progi je zmagal Novak pred Rakovcem in Kemperlom, vsi trije so iz našega odreda, sledili so jim še trije naši tekmovalci, pa tudi ostali so se dobro odrezali in dokazali, da smo taborniki vsestranski športniki in da nam tudi tek ni tuja panoga. Tekmovalci so za doseženi uspeh dobili medalje in spominske diplome ter majice z emblemom teka, odred pa je za ekipno zmago prejel v trajno last dragoceni pokal. S tem uspehom smo kamniški taborniki ponesli ime odreda prek meja naše občine, hkrati pa mestu ob njegovem jubileju podarili nov uspeh. D. O. Obrtno podjetje »USLUGA« Kamnik, B. Kidriča 36 Objavlja prosto delovno mesto ČEVLJARJA za vodenje čevljarske delavnice Pogoji: KV čevljar prednost ima VK čevljar Za navedene delovne naloje se združuje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave pošljite na naslov ali pa se zglasite osebno. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. RAZPIS SK Kamnik prireja v soboto, 15. septembra, v okviru akcije »Nič nas ne sme presenetiti« množični pohod na 10 km dolgi progi. Start bo ob 9. uri pred gostilno »MILI VRH«, kjer bo tudi cilj za: 1. ekipe družinskih članov - dva člana - eden od staršev in en otrok 2. ekipe DPO in športnih organizacij ter šol, ki so lahko sestavljene poljudno. Množičnega pohoda se lahko udeležijo vsi občani Kamnika. Vsem ekipam, ki bodo prispele na cilj v treh urah, bodo priznali končni čas. Prvih pet ekip v vsaki kategoriji prejme priznanje SK Kamnik. Razglasitev rezultatov bo po končanem tekmovanju na cilju. Prijave bodo sprejeli na startu na dan pohoda od 8. do 9. ure. Proga bo potekala po rahlo razgibanem terenu od Milega Vrha preko Raven-Stolnika, Lanišč, kjer bo vmesna kontrolna postaja, na kateri mora vsaka ekipa dobiti pečat - nato preko Tunjiške Mlake nazaj na Mili Vrh. ■ Proga je primerna za vse, od najmlajših do najstarejših. Poziv »Akcijski odbor pri RK SZDL za razširitev in modernizacijo Triglavskega doma na Kredarici« poziva vse občane in gospodarske ter druge organizacije, ki imajo obveznice cestnega posojila, da te obveznice, lahko pa tudi gotovino, odstopajo investitorju - Planinskemu društvu Ljubljana-Matica - za zagotovitev potrebnih sredstev za povečanje in modernizacijo Triglavskega doma na Kredarici in za zgraditev tovorne žičnice, ki naj reši vprašanje prevoza tovorov za Kredarico, Staničev dom in Planiko. Obveznice - pa tudi gotovino - lahko oddajate pri vseh temeljnih bankah Ljubljanske banke -združene banke in njihovih poslovnih enotah, prav tako pa lahko tudi pri vseh Planinskih društvih in na Planinski zvezi Slovenije. Darovalci prejmejo ustrezna potrdila (za zdaj začasna, ki pa jih bodo zamenjali za lično izdelana spominska potrdila) in spominsko značko. Podrobna navodila in informacije dobite pri temeljnih bankah in njihovih enotah, pa tudi na Planinski zvezi Slovenije, Planinskem društvu Ljubljana-Matica in vseh drugih planinskih društvih, ki imajo na voljo podrobnejše gradivo v 10. in 11. številki »Obvestil PZS«, akcija pa je bila poprej tudi že podrobneje pojasnjena v dnevnem časopisju in na radiu. I 1 1 I 1 1 ■ I ■ ■ 1 i I 1 Ï 8 ■ I I S ■ Izlet planinskega društva Vrsta dobrih zadetkov Na Triglav kot za šalo Skoraj pritekli smo na postajo, čeprav je manjkalo do ■odhoda vlaka še deset minut. Tam je bilo še nekaj planincev, ostali pa so nas že čakali v Ljubljani. V vlaku proti Gorenjski nas je vodja izleta vse »zacahnil« v svoj seznam, mi pa smo se nestrpno ozirali skozi okna: Jesenice-Moj-strana-Vrata. Zadnja postaja in izstopili smo iz prenatrpanega avtobusa. Po obilni malici v Aljaževem domu, nas je presenetil dež. Ko je prenehal, smo jo najprej mahnili proti spomeniku partizanom-govorni-kom. Sivo, oblačno nebo se je dvigalo nad nami, ko smo se s koleni zagrizli po Tominško-vi. Stavki so nenadoma postali tišji, besed ja bilo vedno manj. Le občasno so se slišali klici: »Pazi kamen« in takoj nato šala, »nič zato, kar glavo nastavi, da se bo odbil!« Ni čudno, da smo se celo pot smejali, saj je bila povprečna starost osemindvajsetih članov izleta 12 let. Med rose-njem dežja smo se vzpenjali proti Bifeju - mestu, odkoder se nam Triglav predstavi v vsej svoji luči. Tisti dan so nam nenehne meglice spretno zakrivale vrh. Hitro smo se dvigali in kmalu smo dosegli Staničevo kočo. Tu so bile naše največje veselje oskrbnikove smu-če, s katerimi smo se veselo spuščali po ledeniku. Zvečer nas je po dolgem klepetanju v posteljah le premagala utrujenost in zaspali smo. Naslednji dan smo zgodaj zjutraj nadaljevali pot proti Kredarici. Okrepčali smo se z zajtrkom, potem pa so gorski reševalci mlajše in tiste z vrtoglavico navezali. Srečno smo osvojili vrh Triglava, tiste pa, ki so prvič stopili v Aljažev stolp, smo krstili z vrvjo po zadnji plati. Z vrha smo se spuščali nad strmimi prepadi in krušljivimi skalami proti Doliču. V Tržaški koči smo malicali, nato pa smo se po dolgem ledeniku dvigali na Hribarice. Na vrhu se nam je z desne strani odkrival Ka-njavec, na levi so se prikazale Zeljnarice. In prav daleč, tam zdaj v dolini se je med redkimi sončnimi žarki zasvetilo prvo jezero. Triglavsko jezero. Ja, tam daleč dol se začenja Triglavski narodni park. Kar samo nas je neslo čez Hribarice v dolino Sedmerih jezer. Pogledali smo na uro. Bilo je še dovolj časa in zavili smo še na Prehodavce. Od tam smo odhajali v pričakovanju, da čimprej zagledamo Dvojno jezero. Hodili smo dolgo, skozi gorski park, mimo jezer v katerih so se topili ledeniki. Krasili so jih macesni in borovci, nad njimi skalnate stene mogočnih vrhov in še više sivo-modro nebo. In med njimi v meglenih višinah neusmiljen gorski veter. Prespali smo v koči Pri sedmerih jezerih. V jutranjem hladu Smo se poslavljali od vseh »neprijavljenih« planincev, ki so nas spremljali že od začetka naše poti. Odšli smo proti Komni. Hodili smo skozi pusto, sivo megleno jutro, puščali za seboj lepe vtise s potepanja po Julijcih in vsak je vedel, čutil da se bo še vrnil nazaj. Mateja Strelska družina Kemijske industrije Kamnik je v okviru praznovanja 750-letnice mesta Kamnik in ob novem delovnem uspehu KI Kamnik - otvoritvi novega proizvodnega objekta -organizirala 4. avgusta strelsko tekmovanje z zračno puško. Tekmovanje je bilo na strelišču SZ Kamnik v Kino-domu. Vabilu se je odzvalo 6 strelskih družin, tekmovalo je 10 ekip. Najboljša ekipa je bila Titan I, ki je dosegla 1052 krogov in prejela pokal v trajno last. Ostale ekipe so se uvrstile takole: KIK II. (1029 krogov), KIK I. (1019 krogov), STOL I. (1002 krogov), TITAN II. (1000 krogov), KOMENDA (971 krogov), STOL II. (962 krogov), UTOK (957 krogov), ALPREM (948 krogov) in TUHINJ (943 krogov). Pokal za najboljši posamezni rezultat je prejel Bojan Burja (Titan) za 269 krogov, 2. mesto je dosegel Franc Rihtar (Stol) z 266 krogi in 3. mesto Milan Grkman (KIK), tudi z 266 krogi. Poroke SEMPRIMOŽN1K Rafael, voznik viličarja iz Duplice in POZ-NIČ Ida, delavka iz Duplice. ŠTRAJHAR JANEZ, delavec iz Porebra in BERLEC Marija, delavka iz Rožičnega. ŠTILEC Franc, tesar iz Kamnika in BALANTIČ Nada, delavka iz Županjih njiv. BURNIK Janko, strojni tehnik iz Suhadol in TUŠEK Tatjana, prodajalka iz Duplice. ZABAVNIK Branko, monter centr. kurjave iz Duplice in PRAŠNIKAR Marija, uslužbenka iz Šmartnega v Tuhinju. ŠTRAJHAR Franc, delavec iz Hruševke in ZAVASNIK Ber-nardka, prodajalka iz Markovega. Naši alpinisti uspešni tudi v tujih gorah V času dopustov in počitnic se tudi alpinisti odpravijo v tujino. Pa ne na počitnice! Nasprotno! Tam jih čaka trdo delo, saj so tam gore še višje, še bolj zahtevne, bivanje zunaj naših meja pa je bolj drago, zato je treba izkoristiti vsako dobro priliko. Letos so se člani našega odseka odpravili v tri različne smeri. Prva skupina inštruktorjev in pripravnikov je konec junija obiskala ledeniški tečaj v Avstriji. Tu so opravili pristop na Joha-nesberg, preplezali pa so še severno steno Fuscherkarkkopfa. Začetek julija je bilo v Daup-hinei (Francija) srečanje alpi-nistk (Randez-vous d'haute montagne), ki so se ga letos prvič udeležile tudi mlade slovenske alpinistke, med katerimi je bila tudi članica našega alpinističnega odseka. Največjo pozornost pa zasluži obisk »Meke« alpinistov - Cha-monixa (Francija), kamor je krenila skupina naših članov konec julija. Opravili so naslednje zelo uspešne vzpone: Mt. Blanc du Tacul-Contami-nova smer; plezali Gladek Milan, Marjan Kregar in plezalec iz AO Mengeš Miro Šušteršič. Les Droites, smer Corneau--Devaille (ocena VI): plezala Janko Plevel in Janez Benkovič. Mt. Blanc, smer Maior (ocena IV): plezala Janez Benkovič in Marjan Kregar. MT. Maudit: greben plezal Marjan Kregar. Plezalna šola Jeseni, predvidoma 4. oktobra, se bo začela plezalna šola. Poleg že znanih kriterijev (obvezno zavarovanje, starost najmanj 16 let s privoljenjem staršev ali polnoletnost), smo postavili tudi pogoj, da morajo biti vsi udeleženci te šole tudi člani Planinskega društva. To pomeni, da so že stopili v gorski svet in poznajo življenje v njem. Ostali, ki naj bi radi kljub temu pristopili v šolo, naj počakajo kakšno leto in naj se raje vključijo v delo mladinskega odseka, ki ima sestanke vsak torek ob 19. uri, ali v delo odseka za varstvo narave. Udeležujejo naj se izletov, ki jih prireja PD Kamnik. Tako bodo pridobili določeno znanje in izkušnje, ki so za bivanje v gorah še kako pomembne. Vse to priporočamo iz varnostnih razlogov, saj je zanimanje za to zvrst vedno večje, predstave o alpinizmu pa so cesto zgrešene. To je tudi vzrok, da je v vsaki plezalni šoli velik osip. Zato naj vsak dobro premisli, preden se odloči za vstop v šolo alpinizma. Vzponi v juliju Najbolj pohvale vreden je prav gotovo obisk Julijskih Alp, kjer sta v severni Triglavski steni Janko Plevel in Potočar Violeta preplezala Skalaško smer s Čopovim stebrom (ocena IV, V, VI). Pollak Bojan in Marjan Kregar sta v isti steni preplezela Wissiakoyo smer (ocena V-VI). Razen teh smeri so bile tudi v Kamniških Alpah preplezane kar zahtevne smeri: Vežica: Perčičev steber (VI-): plezala Marjan Kregar in Bojan Pollak, Štajerska Rinka, direktna (V+): plezali: Janez Balantič, Janez Benkovič, Janko Plevelj, Violeta Potočar. Planjava, Kukovčeva (V+): plezali Mira Ahlin, Bojan Pollak, Violeta Potočar in soplezalec iz AO Domžale Janez Vodlan. Ojstrica, smer Iva Reve (V+ A2): Janez Balantič in Janez Benkovič. IRENA M. [AMNIŠKI OBČAN KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK -Ureja uredniški odbor -glavna in odgovorna urednica Jana Taškar - tehnični urednik Franc Mihevc -Izhaja dvakrat mesečno -Uredništvo in uprava - Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 - tekoči račun 50140-678-57156 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.