poAtnlna platona ▼ gotovini Leto XII., štev. 227 Ljubljana, petek 2. oktobra lftl Cena 2 Din Lpravništvo: Ljubljana Kjiafljeva ulica 5. — Telefon St 3122. 3123, 3124. 3125 3126. hiserarnt oddelek: Ljubljana Selen« burgova uL 3 — Tel. 3492 m 2492. Podružnica Marmor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 2455 Podružnica Celje: Kocenovs ulica §t 2 — Telefon St 190 Računi pn post ček zavodih: Ljubljana 5t 11842 Praha čislo 7« NO W-en ?t 105 241 VOLITVE V SENAT Vsaka banovina je volilno okrožje - Na 300.000 prebivalcev odpade en senator - Volijo jih poslanci banovinski svetniki in tudi vsi župani Beograd, 1. oktobra. AA. Nj. Vel kralj je na predlog ministra notranjih zadev in predsednika ministrskega s^eta podpisal zakon o volitv senatorjev. Zakon se glasi: Splošne odredbe Čl. 1. Volitve senatorjev se vrše za šestletno dobo po odredbah tega zakona. Senat se sestaja istočasno z narodno skupščino in prestane delovati takrat kakor ona. Senat ima svoje se e v Beogradu, samo v primeru vojne ali kake druge nepremagljive ovire se lahko sestane izven Beograda Tako na redno kakor na izredno zasedanje se senat skliče s kraljevim ukazom na predlog notraniega ministra. Čl. 2. VSakg tri leta se tis:a polovica iz. voljenih senatorjev, ki ji je šestletna doba potekla, dopolni z novmi volitvami. Imena teh senatorjev dostavi 6enat notranjemu ministru dva meseca pred potekom njihovega mandata. Po preteku teh dveh mesecev se izvrše za njihova mesta volitve novih senatorjev. Volitve teh senatorjev kakor tudi prve volitve po uveljavitvi tega zakona, ki se izvrše za vse voljene senatorje skupaj, 6e bodo vršile isti dan v vsej državi, in sicer v nedeljo, razpišejo pa se v kraljevim ukazom na predlog notranjega ministra in po zas!;šanju ministrskega .;veta. Ukaz se razglasi v »Službenih novirah«. ČL 3. V dobi. počen ši s petnajstim dnem pred volitvami pa do tretjega dne po volitvah ne sme nobena oblast klicati na kakršnokoli zbiranje oseb, ki imajo po tem zakonu pravico voliti senatorje, kakor n. pr. na skupno delo. aa kuluk ali na vojaške smotre ali vaje, rasen v primerih "izredne nevarnosti Prav ta :o se ne smejo klicati posamezni volilci, r-gzen v primerih •neodložljive nevarnosti ali v 6vrho zasledovanja zločincev ali v pri.nerih kakršnimikoli prestopkov. število senatorjev ČL 4. Volitve senatorjev ?e vrše po volilnih enotah. Vsaka banov na predstavlja po eno volilno enoto. Mesto Beograd 6 svojim upravnim področjem tvori takisto posebno volilno enoto. ČL 5. V vseb volilnih enotah se voli po en senator na vsakih 300X80 prebivalcev. Če je prebitek prebivalcev \ ečji od 150.000, se voli še po en 6enator. Viesto Beograd ,s svojim upravnim področ em voli enega senatorja. Čl. 6. Koliko ima katera volilna enota voliti senatorjev, določi Dr lavni odbor po številu prebivalcev na podlagi uradne statistike. O sestavi in poslovanju Državnega odbora veljajo odredbe 51. 5 in odstavka 2. in 3. čl. 6. zakona o vo itvah narodnih poslancev v narodno skupščino. Državni odbor se sestane na poziv predsednika sera ta najdelj četrti dan po izdanem ukazu o volitvah senatorjev, svoje delo pa konča in objavi v »Službenih novicah« v roku na» .slednjih štirih dni. Sestava volilnih odborov Čl. 7. Državni odbor potrdi in objavi v »Službenih novinah«, koliko ima katera volilna enota voliti senatorjev, nato pa odredi predsednike in člane volilnih odborov, ki bodo vodili volitve. Za predsednike volilnih odborov se lahko določijo člani Državnega sveta in sodniki kasacijske-*a sodišča v Beogradu, za člane volilnih odborov pa vsi predsedniki apelacijskih in upravnih sodišč, v katerih je sedež banovine, predsedniki okrožnih sodišč v sedežih banovine, aiko ni tam apelacijskega ali upravnega sodišča Državni odbor ime« mu je v volilni odbor za člane po enega sodnika apelacijskega ali upravnega sodišča teritorijalne pristojnosti za sedež do-tične banovine, in sicer iz liste kandidatov. ki mu jih predloži pravosodni mini- Kdo lahko vo« Čl. 8. Pravico voliti senatorje imajo: 1. narodni poslanci vseh srezov, odnosno vseh mest (61. 4 zakona o volitvah narod« nih poslancev v narodno skupščino) dotič-cc banovine; 2. vsi banski svetniki dotične banovine; 3. vsi predsedniki (načelniki) občin dotične banovine; 4. na teritoriju uprave mesta Beograda imajo pravico volitev narodna poslanci za unravno področje mesta Beograda, predsedniki in podpredsedniki beograjske, ze-munske in pančevske občine, občinski odbor mesta Beograda in po pet odbornikov '/emunske in pančevske občine, ki jih občinska odbora izvolita iz svoje srede. Kdo fe lahko Izvoljen ČL 9. Za senatorja je lahko izvoljen vsak državljan, ki je 1. državljan po roj« stvu ali prirojstvu (naturalizaciji) kraljevine Jugoslavije: 2. izpolnil 40. leto; 3. govori. čita in piše narodni jezik. Nihče ne more biti istočasno senator in narodni poslanec. Senatorji ne morejo biti istočasno državni dobavitelji ali državni podjetniki. ČL 10. Predpisi čl. 12 in 13. izvzeroši točko 4 čl. 14 zakona o volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino veljajo tudi za senatorje. Volilni Imeniki Čl. 11. Volitve senatorjev 6o neposredne in javne ter se vrše po volilnih ime* nikih. Čl. 12. Volflne imenike za vso banovino sestavi okrožno (prvostopnd) sodišče na ^dežu banske uprave. Sodišče 6estavi volilni •menik na podlagi poročila prvostopnih upravnih oblasti, ki so jih dolžne Ses svojega področja predložiti sodišču za V6e osebe po či. 8. točka 2 in 3, kakor tudi na podlagi poročila narodne skupščine za narodu« poslance. Prvostopne upravne oblasti in narodna skupščina so dolžne predložiti sodišču vsa ta poročila najdeij do 15. januarja vsakega leta, kakor tudi poročila o vseh izpremembah v teku leta. Sodišče je dolžno najdelj do 31 januar« ja vsakega leta sestaviti volilni imenik in ga potrditi s svojim pečatom in s podpisom svojega predsednika, nato pa ga objaviti v uradnem organu dotične banovine. Če se pristojna upravna oblast ali narodna skupščina iz objavljenih imenikov prepriča, da niso v njih vpisani vsi volilci, ti imajo pravico voliti senatorje, bo zahtevala od prvostopnega okrožnega sodišča, da take volilce naknadno vpiše v volilni imenik. Enako pravico ima vsak volilec, ki ni vpisan v volilni imenik. V tem primeru mora obenem s svojo vlogo poslati tudi dokazila ali legitimacijo narodne skupščine odnosno banskega sveta ali občinske uprave in si dati v njej potrditi, da je poslanec, član banskega 6veta ali predsednik (načelnik) občine. Za 6voje predsednike (načelnike), ki ne bi bili vpi* sani v volilni imenik, lahko te popravke zahtevajo tudi občinske uprave neposredno, čim bo razglašen ukaz o volitvah senatorjev. Popravila volilnih imenikov se lahko zahtevajo najdelj do 10 dn> pred volitvami. Po tem roku nihče ne more več zahtevati popravil in tudi sodišče ne more izveš*; popravil na vložene reklamacije Sodišče je dolžno izdati sklen v roku dveh dni. Kandidatne liste čl. 13 Najdelj 15 dni pred dnem volitev se morajo vložiti kandidatske liste na okružnem (prvostopnem) sodišču na Sedežu banovine v potrditev. ČL 14 Kandidatne liste lahko predloži najmanj 50 oseb, ki imajo volilno pravico za volitve senatorjev. Za mesto Beograd zadošča 10 predlagateljev. Čl. 15. Kandidatna lista se sestavi takole: Na čelo liste se zapiše ime. volilna eno« ta in dan volitev, nato se napiše krstno in rodbinsko ime, prebivališče in poklic vseh kandidatov Nato 6ledi ime in rodbinsko ; ime. prebivališče :n poklic vseh namest-i nikov. Pod imeni kandidatov in njihovimi j poklici 6e zapiše ime dveh predstavnikov te liste in dva namestnika za volilni odbor, nasar slede lastnoročni podpisi vseb predlagateljev. S kandidatno listo morajo predlagate In vložiti pri 6odišču še pismeno vlogo o pri« stanku vseh predloženih kandidatov in namestnikov. O predstavnikih liste in njihovih namestnikih veliaio predpisi zadnjega im predzadnjega odstavka 51. 18 zakona o volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino. Čl. 16. Za predstavnike liste smejo biti imenovane le osebe, ki užiivajo volilno pravico v dotični volilni enoti ČL 17. O podpisu kandidatnih list 6 strani predlagateljev veljajo odredbe prvega stavka prvega odstavka in odstavkov 2 in 3 čl. 20. zaikona o volitvah narodnih oo-siancev v narodno skupščino. Vlaganje kandidatnih list ČL 18 Dva izvoda tako sestavljenih in podpisanih kandidatnih list predloži najmanj pet podpisn;kov v potrdilo pristojnemu okrožnemu (prvostopnemu) sodišču in ju izroči predsedniku oziroma njegovemu namestniku, nakar jim mora le-ta iz« dati potrdilo o sprejeti kandidatni listi. Zatem mora sodišče na podlagi volanih imenikov o volitvah senatorjev, ki jih hrani, dognati, ali so podpisani predlagatelji v stalnih volilnih imenikih, ali ustreza njihovo število čl. 14 tega zakona, ali so kandidati pristali na kandidaturo. Ko vse to ugotovi, mora sodišče potr« diti li6to. En potrjeni izvod mora sodišče vrniti predlagateljem proti potrdilu najdelj v 24 urah po vložitvi, drugi izvod pa mora pod pečatom shraniti na varnem mestu. Nato sestavi »odišče prepis tega izvoda btrez imen predlagateljev in ga takoj pošlje upravi državne tiskarne, da ga objavi v prvi prihodnji številki »Službenih novin« kraljevine Jugoslavije in v uradnem listu dotične banovine. ČL 19. Poleg izvirne kandidatne liste morajo predlagatelji vložiti še po dva tiskana izvoda brez imen predlagateljev. Predsednik sodišča ali njegov namestnik 6e mora prepričati, ali so imena predloženih oseb na tiskanih listah v soglasju z izvirnimi listami, nakar jih mora potrditi s svojim podpisom in s pečatom sodišča -n jih poslati proti potrdilu okrožnemu (pr« vostopnemu) sodišču v sedežu tiste banovine, za katero je bila kandidatna lista potrjena. Okrožno (prvostopno) sodišče bo obdržalo en izvori v svojem arhivu, drugega pa bo izn>čilo proti potrdilu in sicer dan pred volitvami predsedniku, volilnega odbora dotične banovine. ČL 20. O izpremembah kandidatnih list, izročenih sodišču, veljajo predpisi a 28. zakona o volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino. # Čl 21 Ako pristojno 6odisce potrdi samo eno kandidatno listo, se bo vršilo gla« sovanje samo o tei 'isti Glasovanje Čl 22 Volilci lahko glasujejo samo enkrat in osebno na določenem volišču ter le za ootrjeno kandidatno listo I čl 23. Za vSako banovino ie Samo «no volišče in sicer na sedežu banske uprave. Volišče je Lahko v zgradbi občinske uprave, šole ali v državni zgradbi, ki jo odredi občinski odbor dotičnega me6ta. v nobenem primeru pa ne sme biti glasovanje v molilnicah Zgradbo, kjer bo volišče, odredi občinska uprava 10 dni pred volitvami; o tem mora obvestiti pristojno bansko upravo. Čl. 24. O črtanju in izostanku določene ga predsednika Ln članov volilnega odbora veljajo predpisi čl. 37. zakona o volitvah narodnih poslancev v narodno skuipščtno, izvzemši prvi stavek. CL 25, 26, 27 in 28 vsebujejo predpise o poslovanju volilnega odbora na volišču in so v glavnem enaki tozadevnim predpisom zakona o volitvi narodnih poslancev. Čl. 29. Vsak volilec mora pri glasovanju povedati glasno, da slišijo vsi člani volilnega odbora, svoie ime, rodbinske ime, poklic in prebivališče. Predsednik volilnega odbora se bo najprej prepričal, ali Jfe volilec vtpisan v volilni imenik in prav tako se bo prepričaL ako volilca nihče izmed članov volilnega odbora osebno n® prsna, o njegovi identičnosti in njegovi legitimaciji Nato bo predsednik volilnega odbora naštel volilcu vse kandidatne liste im ga vprašal, za katero glasuje. Volilec glasuje javno, imenujoč ime nosilca liste. Za vsako kandidatno listo se bo vodil poseben seznam vseh voliicev, k; so zanjo glasov&lL Čl. 30. Glasovanje traja neprestano ves dan do 8. zvečer, v primeru neredov pa se morajo volitve prekiniti, dokler se red ne vrne. Povod nereda, kaikor tudi čas. za ko-liikoT so morile biti volitve prekinjene, s« zabeleži v zapisniku. Ob 8. zvečer se zapre dvorišče ali poslopje. (Nadaljnje določbe tega člena o zaključku volitev «o enake kakor pri volitvah narodnih poslancev.) Čl. 31, 32 i«. 33 govore o štetju oddanih glasov in sestavi zapisnika o številu za posamezne kandidatne liste oddanih glasov. Razdelitev mandatov Čl. 34. Nato volilni odbor ugotovi rezultat volitev, in sicer za volilne enote, ki volijo dva senatorja ali več, na tale način: Skupno število glasovalcev, ki jih je dobila vsaka lista, se deli z eno, dve itd., naposled s številom, ki je enako številu senatorjev, kolikor jih voli doti ena volilna enota. Od števil, dobljenih na ta način, s« vzame toliko največjih, kolikor je treba y dotični volilni enoti izvoliti senatorjev, in se po njih razdele senatorji na po«amezn» kandidatne liste. (D' Hontov sistem.) Če bi dve ali več list imele pravico do senatorskih mest. odloči žreb. katera lista to mesto dobi. Če bi ostalo več nerazdelje nih mest in je več kandidatnih list nee<» teh nerazdeljenih mest, odloči o teh me stih žreb. Žrebanje se vrši za vsako mesto posebej in sicer tako. da se listi, ki je do bila nerazdeljeno mesto, ne udeležuje nadaljnjega žrebanja. Mandati, ki pripadejo eni listi, se raz-dele posameznim kandidatom na tej listt, začenši z nosilcem in nato ostalim k and! daiom po vrsti, kakor so zabeleženi n» listi. V volilnih enotah, ki volijo samo enega senatorja, je izvoljen tisti kandidat, ki Je dobil relativno večino glasov. Ob enak' razdelitvi glasov odloči žreb. Žrebanje Izvrši v vsikem primeru, kjer je to z zaV<»-nom predpisano, volilni odbor. Če je za eno volilno enoto prijavljena ali potrjena samo ena kandidatna lista (čl. 21), proglasi volilni odbor kandidate te liste za izvoljene in jim izroči pooblastila. V vsem sklepa volilni odbor z večino glasov. Zastopniki list odnosno njihovi namestniki lahko glasujejo samo v vprašanjih, ki se tičejo njihovih list ČL 35. Ko so volitve končane, izda vo-lilni odbor izvoljenim senatorjem pooblastila. ki so jih dolžini podpisati vsi člani volilnega odbora. (Nadaljnje določbe tega člena govore o načinu izročitve senator-ske poveril niče.) ČL 36. O vsem tem delu pri podeljeva nju mandatov bo volilni odbor vodil točen zapisnik, iz katerega se bo videlo, kako je opravil delo in vse ono. kar je bilo treba izvršiti, posebej pa bo navedeno, koliko je bilo kandidatskih list. katere osebe so bile na teh listah predlagane, koliko je katera dobila glasov, katere osebe so bi !a izvoliene za senatorje in s katere liste, in končno ugotovitev, da so izvoljene osebe dobile pooblastila. Ta zapisnik bodo morali podpisati vsi člani volilnega odbora, toda vsakdo ima pravico, da izrazi svoje posebno mnenje in da izreče pripombe. ČL 37. Tako urejen zaipisnik posije volilni odbor naslednji dan z vsemi prilogami in akti senatu preko državnega odbora. Istočasno pošlje volilni odbor »Službenim novinam« io uradnemu listu dotične banovine kratko roročilo o rezultatu vorv tev. V tem poročilu volilnega odbora mora bit* omenieno: 1. koliko je voliicev * enoti, 2. koliko jih je bilo ori volitvah. 3. koliko je katera lista dobila glasov. 4. kdo j« izvoljen za senatorja. Na podlagi teih poročil v »Službenih no-vmaTi« bo državni odbor napravil seznam izvoljenih senatorjev in ga poslal senatu. Čl. 38. Vse pritožbe proti volitvam se pošljejo senatu neposredno aH preko no- tranjega ministra. Pritožbe lahko vloži vsak volilec ali pa minister notranjih zadev. Zaključne odredbe ČL 39. Če ostane na kakršenkoli način katero senatorsko mesto prazno, se izpolni z osebo, ki je na visti kot naslednja na isti kandidatni list*, na kateri je 6enator, čigar mesto se mora izpolniti, če so iz* črpana mesta vseh kandidatov % ene liste, 6e izpolnijo taka mesta z namestnikom v tistem redu, kakor je zabeležen na listi. Izpolnjevanje izvrši senat sam v roku pet dni po izpraznitvi mest, in se poskrbi, da se o tem obveste vsi, ki se Jih tiče. ČL 40. Glede prihoda v mef»to zasedanja in glede povračila potnih stroškov veljajo tudi za senatorje odredbe ČL 67 in 68 zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino. CL 41. Članom državnega odbora in članom volilnih odborov pripada dnevnica iz državne blagajne ter povrnitev potnih stroškov. Predsedniki občin in vsi oni, ki »preje« majo plačo iz državne blagajne, ne dobijo dnevnic iz državne blagajne, če so predsedniki voMlnih odborov v občinah ali njihovih edinicah ČL 42. Glede kazni m kazenskega postopka velja v vsem kot obvezno poglavje IX. zakona o volitvah narodnih poslancev razen čl 75 in 89. Prehodne odredbe Čl. 43. Za prve volitve seaatorjev po uveljavi jen ju tega zakona bo za • državni odbor v zvezi s 6. merodajen rezultat ljudskega štetja iz leta 1931. ČL 44. Glede pTedsedništva v državnem odboru veljajo predpisi čl. 96 zakona o Naročnina znaša meaočoti 25 - Dm sa iaozemstvc 40 — Dia. Uredništvo; Ljubljana: Knafljeva uftca 5 Telefon it 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 To* Lfon H 2440 (poooči 2582) Četic- Kocenova ul 8 Telef S* 190. Rokopisi »e ne vračajo. *•— Oglasi po tanfu volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino. CL 45. Ze sestavo prvih volilnih imenikov se odrejajo roki ▼ 2., 3„ 4. in odstavku ČL 12 vsak na pet dni. Za prve prihodnje volitve po uveljavljenju tega zakona se rok v poslednjem odstavksi ČL 14 odreja na pet dni ČL 46. Mesto legitimacij predložijo banski svetniki (odst 4, čl. 12) pri sestavi prvih volilnih imenikov dekrete o posta* vitvi. ČL 47. Izvzetno od določb čl. 1, odst. 1 se tri leta po prvih volitvah izvršenih po tem zakonu, izloči polovica senatcu-jev po žrebanju s kocko. Nove volitve se v smislu či. 2. o volitvah senatorjev izvršijo najdalje tri mesece pred potekom triletno dobe. ČL 48. Minister pravde se pooblašča, da izda avtentično tolmačenje tega zakona, ▼ kolikor bi se pokazale nejasnosti, minister za notranje zadeve pa, da izda vsa potrebna navodila za izvršitev tega zakona^ Čl. 49. Zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z razglasitvijo v »Službenih no* vinah«. * Dravska banovina bo volila 4 senatorje Beograd, 1. oktobra, č. Po zakotni o volitvi senatorjev bo na podlagi statističnih podatkov imela dravska banovina 4, savska, 8, vrbaska 3, primorska 3, drinska 6, zetska 3, dunavska 8, mo-ravska 5, vardarska 6, Beoerad po I zastopnika v senatu, sknpai 47. Ker ima no »»stavi krali oravico. da imenuie prav toliko število senatorjev, bo imel prv! senat kraljevine Jugoslavije največ 94 senatorjev. Potovanje Lavala v Ameriko Predsednik francoske vlade bo odpotoval bržkone 12. oktobra v Ameriko, kjer se bo mudil samo dva dni Pariš, 1. oktobra. AA. V poučenih krogih sodijo, da odpotuje Laval v Ameriko med 12. in 24. oktobrom. Ministrskega predsednika bi za njegove odsotnosti zastopal minister za kmetijstvo Andre Tardieu. Parii, 1. oktobra. 5. Ministrska predsednik Laval bi mogel odpotovati iz Cheirbourga 12. ali 14. oktobra, ker pozneje po 20. oktobru ne bo na razpolago nobenega parnika. Po dosedanjih kombinacijah bo odpotoval 12. t m. ter prispel v Newyork 17. t m. Se istega dne bi se skupno s predsednikom Hoovrom udeležil proslave 1 Sojetnice bitke pri Yorktownu. Laval bo odsoten iz Fran- cije 21 do 25 dni, v Ameriki pa se bo modi! največ dva dni, zaradi česar ne bo nobenih večjih svečanosti. Pari«, 1. oktobra, p. Zunanji minister Briand je imel dane« posvetovanje b francoskim poslanikom ▼ Washingtonu Claudelom o programu La valoveča poseta t AmerikL Trdijo, da je bil program že brzojavno sporočen iz Washin£tona. Was6ington, 1. oktobra. AA. Predsednik Zedinjenih držav Hoover je imel konferenco z državnim pod tajnikom za zunanje sadove Stimsonom o obisku francoskega ministrskega predsednika v Washingfonu. Macdonald za koncentracijo narodnih sil Pogajanja o razpisu volitev se še nadaljujejo — Macdonalda bo kan-(fidlrala ena izmed škotskih univerz London, 1. oktobra AA. Politični razgovori o razpustu parlamenta se nadaljujejo. Zaenkrat se politične stranke še niso odločile. Trenutno je položaj tak, da želi ministrski predsednik razpravljati o splošnih državnih vprašanjih na narodni in ne na strankarski podlagi. Bodoča vlada naj bi bila čim bolj vplivna, da bi lahko rešila gospodarska vprašanja Zato bi morale biti v njej zastopane vse stranke. Konzervativni ,ki so za carine, menijo, da so volitve potrebne. Liberalci so proti takojšnjim volitvam in so samo pripravljeni dovoliti vladi, da prouči vprašanje carin in omili zasilne odredbe. Močna sku- pina liberalcev gre Se dalje fn Je pripravljena podpirati ministrskega predsednika v vsakem primeru. Nocoj se je ponovno sestal ministrski svet, da razpravlja o tem vprašanju. London, 1. oktobra č. Zatrjujejo kot gotovo, da bo pri prihodnjih volitvah, ki se pričakujejo v najkrajšem času, ena izmed škotskih univerz ponudila kandidaturo Macdonaldu, ki ne želi več kandidirati t svojem dosedanjem volilnem okraju Sea-hamu. London, 1. oktobra AA. Deficit v prvi polovici proračunskega leta znaša 117 milijonov 176.655 funtov šterlingov. Nove Briimngove težkoce Zahteva gospodarskih organizacij po zmanjšanju socialne zaščite in delavskih mezd - Odločen odpor socialnih demokratov Berlin. 1. oktobra d. dim bolj 6e bliža 13. oktober, ko se zopet sestane državni zbor, tembolj se bavijo politična krogi s težavnim položajem, na katerega bo naletel državna kancelar dr. Briining v parlameu-tu. Od večine, ki ga je doslej podpirala, bo odpadlo najprej 7 socialno-demokratičnib poslancev Težkoče groze sedaj ponovno tudi od nemške ljudske stranke, r kateri se mnogi merodajni poslanci izrekajo proti politiki dr. Curtiusa, proti kateri sta tudi gospodarska stranka in stranka podeželskega ljudstva Dr. Briining je včeraj sprejel tudi zastopnike socialno-demokratske stranke, ki so izjavili, da bi na nadaljno znižanje prispevkov za zavarovanje brezposelnih ne mogli pristati Razen tega zahtevajo, naj se omilijo v prihodnji zasilni odredbo najhujše socialne trdote junijske zasilne odredbe. Državni kancelar je sprejel to izjavo na znanje, pridržal pa si je za bodoče odločitve svobodo. Berlin, 1. oktobra AA. Izvršilni odbor sooijalno-demokratske stranke je izključil iz stranke 8 poslancev zaradi njihovih ek-stremmh tendenc. Berlin, 1. okt d. Enajst glavnih organizacij nemškega gospodarstva, med njuni glavne ustanove bankarstva, industrije in trgovine, je objavilo šest zahtev, naslovljenih na vlado in javnost, pri čemer opozarjajo. da se jim zdi kompromis med socialističnimi tn kapitalističnimi gospodarskimi metodami nemogoč. Zahteve teh organizacij nemškega velekapitala se tičejo zmanjšanji Izdatkov javnega gospodarstva, oprostitve hišnega davka, prilagoditve me«d in plač obstoječim konkurenčnim možnostim, poenostavljenja uprave na vseh področjih socialnega zavarovanja, zmanjšanja tarif državne železnice, poŠte In občinskih podjetij, konsolidacije javnih visečih dolgov ter odstranitve vseh pravic prisilnega go- spodarstva, zlasti ▼ stanovanjski poltttM. Maniifest ugotavlja, da mora prednjačiti enr mopomoč nemškega gospodarstva vsem ukrepom vlade Ln oblasti. Tudi vodstvo stranke podeželskega ljudstva je predložilo zahteve, ki temelje na misli nacionalne samopomoči in v trditvi, da sedanja vlada v svoji sestavi ne nudi nobenega jamstva za politiko, ki bi mogla zadovoljiti podeželsko ljudstvo. Prvotno 6o domnevali, da pomeni manifest organizacij nemškega gospodarstva napad proti kompromisnim načrtom dr. Briininga. izkazalo pa se je, da bržkone ni bil sestavljen brez vednosti z državno vlado. To dokazuje zlasti izjava od merodajne strani, ki pravi, da državna vlada ni smatrala manifesta kot ultimat ali pa napad, temveč nasprotno kot dalekosežno pomoč pri svojih namenih. V strankarsko-političnem oziru je v toliko zanimiv, ker so podpisale manifest organizacije, ki segajo od državne stranke do nemških nacijonalcev. Državna vlada pozdravlja iziavo gosnodarskih organizacij, da ima njihova samopomoč prednjačiti vladnim ukreoom. Razen tega je bilo od zastopnikov teb organizacij smoroče-po vladi, da ne gre za noben napad proti njej. temveč nasprotno le za podporo. »Vorwartsp-kovič, jc imel pri tej priliki na gojence vojne akademije krasen nagovor, v kate-rem je podčrtaval vrline vojaka in opozarjal mlade oficirje na dolžnosti, ki jih prevzamejo z vstopom v aktivno vojsko. Za njim je govoril Sc zastopnik kralja general Savič, ki je obenem izročil najboljšemu gojenou Milovanu Mijalkoviču krasno sabljo, dar Nj. VeL kralja. V imenu gojencev se je zahvalil podporočnik Mijal-kovič, nakar je sledil defile vseh gojcnccv vojne akademije. Pobijanje draginje v Zagrebu Zagreb, 1. oktobra, n. Danes popoldne je bila seja odbora za pobijanje draginje v Zagrebu. Zagrebški trgovci z drvmi, ki so se na svojem sestanku bavili z ukrepi ohlastev proti previsokim cenam drv, so ponudili mestni občini 6 do 10.000 sežnjev cepljenih bukovih drv po 460 Din. O tem se bo z organizacijo trgovcev z drvmi sklenila posebna pogodba. Znižanje plač občinskim nameščencem v Beogradu Beograd, 1. oktobra p. V zvezi s splošno štednjo je beograjska občina z današnjim dnem znižala tudi plače občinskih nameščencev. Nižjim uradnikom so bili prejemki znižani za 3, višjim pa za 10 odstotkov. Gajda ni pobegnil Praga, 1. oktobra h. Tukaj so bile včeraj razširjene govorice, da je bivši general Gajda, ki je bil pred kratkim obsojen na dva meseca težke ječe, z letalom pobegnil iz Prage. Vest se je izkazala za popolnoma izmišljeno. Gajda ni zapustil Prage in je ravno včeraj prejel poziv kaznilnice, naj v osmih dneh nastopi kazen. Gajda je prosil za odgoditev nastopa in utemeljil svojo prošnjo s tem, da bo pro-sil za revizijo razprav*. Za 8. november razpisane volitve so prve volitve, ko je popolnoma izločena demagogija sličnih eksistenc. Vlada gre na volitve z zavestjo, da je naš narod v dve in polletnem političnem moratoriju toliko dozorel, da bo vedel ceniti blagodejni mir, v katerem je živel to dobo; da je spoznal pravo vrednost volilnih obliub in da jih to pot ne bo kar nič pogrešal. 2ivirno v dobi neušečnih gospodarskih prilik, ki pretresajo ves svet iu katerih valovanje pljuska tudi preko meja naše domovine. V takih časih so neobhodno potrebni izjemni ukrepi, ki jih mora trezno misleč človek presojati pred vsern z vidika splošne narodne in državne potrebe. Vlada, ki bi se bala takih ukrepov, bi v svoji slabosti le škodovala državi in narodu. Morala pa bi se jih bati, ako bi ji bilo samo zato, da se z demagoškim prikrivanjem pravega stanja prikupi volilcem, morala bi se jih bati, ako bi ostala v stilu naših predjanuarskih praktik. V dobi ko se tako jak kulturni narod, kakor je nemški ne more izkopati iz težav, ko vladarica morja Anglija mukoma išče izhoda iz grozečih prilik in ko samo prebogato Ameriko pretresajo notranje neprilike, bi bila brezvestna ona vlada, ki bi svojim sodržavljanom slikala položaj v rožnatih barvah, mestu da se oprime gesla, ki danes obvladuje ves svet: štedi in delaj! Delaj in var-čuj na vseh koncih in krajih, kajti le v skrbni štednji in vztrajnem delu je izhod iz zagate, v katero ie človeštvo za-gazilo, ko so se pokazale v pravi luči posledice svetovne vojne. Naša država doslej še ni imela vlade, ki bi stopala pred volilce s tako resnim in globokoumnim geslom. Gotovo se zdi nekaternikom ta volilni program nekoliko nenavaden in gotovo pri izvest-nih ljudeh ne bo naletel na odobravanje. Nič manj gotovo pa ni, da bodo one plasti našega naroda, ki iim življenje poteka med trdim delom, morečimi skrbmi in skrajno varčnostjo, spoznale vso glo-bokost vladnega gesla, saj jih dolgoletna izkušnja uči, da leži spas edino v delu in štednji. Kar so izkusili v življenju posamezniki, isto velja po prirod-.nem zakonu za višje oblike javnega življenja, za občino, banovino in državo. Našemu delavnemu ljudstvu ni težko dopovedati, kako globoko moralen je poziv na delo in štednjo, poziv, ki v njem ni niti trohice demagogije. Zato pa se mu bodo brez dvoma odzvali vsi, k] hočejo, da se naša država okrepi in ž njo vsi sloji njenega prebivalstva. Odzvali se bodo kot volilci tudi pozivu onih mož. ki jih kličejo, naj pridejo dne 8. novembra na volišče in tam s svojim glasovanjem pokažejo, da hočeio v državi resnega in treznega gospodarskega dela. Premestitve učiteljstva Z odlokom ministrstva prosvete so premeščeni: Marija Mahnič iz št. Jurija v Cerklje ob Krki, Hilda Klun iz Makol k Sv. Juriju ob Pesnici, Rudolf Zupančič iz št. Ilja v Slov. goricah v črnečo vas, Ljudmila Župančič - Kovač iz Sladke gore v črnečo vas. Srečko Gostinčar iz Sro-melj v Dvorsko vas. Bela Horvat iz Pin-cev v Krog, Marija Horvat - Ročk iz Dol. Lendave v Krog, Milena Saksida iz Cer-kelj v Ljubno, Miroslav Viher iz Benice v Loke pri št. Juriju ob Taboru, Pavla Obran - Grobin iz črne v Kamnico, Pavlina Strehovec iz Male Nedelje v Poljane nad škofjo Loko, Lucija Bajec iz Dobja v Prihovo, Hilda Krušič iz št. Vida v Vodice, Pavla Fras iz Marenberga v Maribor, Vida Gostinčar - Klun iz Sromelj v Dvorsko vas, Milan štraus iz Križevcev v Dobovo pri Celju, Ana Ivančič iz Fek-šincev k Sv. Urbanu pri Ptuju, Elizabeta Kac iz Dobrovnika v št. Ilj pri Velenju, Martin Sreš iz Doline v Tešino, Josipina Sreš - Zupan iz Doline v Tešino, Božena Muc iz špitaliča v Vitanje, Vida Jaklič iz Grosuplja v Cerlince, Milena Koder-man iz Laškega v Tepanje, Vilko Frohm iz Hodoša v čemšenik, Rudolf števančec iz šalovcev v Koprivnico, Helena Petje-Sedej iz Sv. Jakoba ob Savi v Hajdino, Gabrijela Pukmojster iz Sv. Marjet e v Blanco, Frančiška Bratanič iz Ormoža v Konjice, Helena Prebevšek - čuček iz Ger-lincev v Dev. Mar. Brezje, Ivan Slavec iz Kozjega v Laško, Janko Lešnik iz Haj-dine v Ptuj - okolica, Jadviga Smolnikar iz Pešice v Slovenjgradec, Matilda Kun-tih iz Trave v Mirno, Leopoldina Metlika-Merala iz Kočevja k Sv. Jakobu ob Savi, Karol čepregi iz Martjancev v Kalobje, Ljudevit Tamari iz Dol. Lendave v špita-lič, Olga Pečnik iz Guštanja na Tolsti vrh, Viktor Porenta iz št. Vida nad Ljubljano v Vitanje, Karol Berdan iz Pečarovcev k Sv. Jakobu v Slov. Goricah, Cezar Sancin iz Mirne v Trebelno, Mara Sancin-Bunc iz Mirne v Trebelno, Marjeta Hajdn iz Doline v Križevce. Elizabeta Kert - Zega iz Tolstega vrha v Središče, Ignacij Petje iz Sv. Jakoba ob Savi v Hajdino pri Ptuju, Ana Hiršman iz Dev. Mar. v Polju na Javorje, Olga čotar iz Sv. Barbare v Velenje in Ivo Mihelič iz Javorja v Selce nad škofjo Loko. Gospodarsko sodelovanje s ČSR Praga, 1. oktobra h. Danes je prispel semkaj generalni ravnatelj jugoslovenske Državne hipotekarne banke dr. Djuričič zaradi ureditve vprašanja čim intenzivnejšega gospodarskega sodelovanja med češkoslovaško in Jugoslavijo. Jutri bo generalni ravnatelj Djuričič razpravljal z zunanjim ministrom dr. Benešem, finančnim ministrom dr. Traplom in guvernerjem Narodne banke dr. Pospišilom. Rusija ne dobi posojila Pari«, 1. oktobra AA. Trgovinsko ministrstvo demantira vesti nekaterih listov, da namerava Francija dati Rusiji posojilo za olajšanje trgovskih transakcij s francosko industrijo. Po občinskih volitvah na Češkoslovaškem Praga, 30. septembra. Z veliko napetostjo pričakovane volitve, ki so se prošlo nedeljo vršile v dobrih dveh tretjinah čsl. mestnih in podeželskih občin, so prinesle splošno pomirjenje. Pokazalo se je, da proces ni prinesel skoro nikakršne izpremembe v razmerju sil posameznih strank, ali vsaj take izpremembe ne, ki bi mogla odločevati o nadaljnjem obstoju sedanjega državnega zbora. Splošno sc občuti zato veliko olajšanje in z vseh strani se z zadovoljstvom poudarja, da je to eden glavnih uspehov občinskih volitev. Poklicni matematiki in statistiki raznih strank že rešetajo podrobnosti, »klepajoč iz par tisočev prirastka ali upadka vse mogoče stvari. V tajništvih vseh strank se vr-še primerjanja z zadnjimi občinskimi in državnozborskimi volitvami, dasi je že h prejšnjih volitev davno dognalo, da so zaključki na tem temelju precej problematični. Rezultati volitev v podeželskih občinah dokazujejo, da se je velika bitka meščansko, oz. socialistično usmerjenih strank končala s skoro popolnim statusom quo. Republikanci sicer naglašajo, da so pridobili 20% na glasovih, socialistična levica pa da je izgubila okoli 130.000 glasov, vendar to nima nikakega pomena, saj je znano, da se volilni boj v občinah razvija čisto z drugih vidikov nego volilni boj za državni zbor. Objektivnemu presojevalcu se v kmetskih občinah nudi naslednja slika: Socialisti so povsod v glavnem obdržali dosedanje pozicije, mestoma so »i jih celo ojačili, agrarci so malenkostno izigu-Dili v korist fašistom, narodni demokrat j« pa se za občutni upadek v Pragi tolažijo s uspehi v pokrajinskih mestih. Ravnovesje sil v vladajoči koaliciji je tedaj neporuše-no in rezultati dokazujejo, da je današnji sestav poslanske zbornice v soglasju s politično razdelitvijo narodnih slojev. Stranke, ki so se posebno trudile, da bi omajal« položaj vladne koalicije, se bodo morale pač pomiriti z dejstvom, da bosta sedanji parlament in sedanja vlada ostala na krmilu države, dokler jima avtomatično na poteče funkcijska doba. Z največjim ogorčenjem pa je divjala volilna bilka v prestolnici Pragi, kjer ja bilo po silovitosti agitacije pričakovati, da bo najsilnejša stranka v občini — narodni socialisti — izgubila vodstvo v komunahit politiki. Pričakovanja pa se niso uresničila in narodni socialisti so tudi iz te bor-be izšli kot najmočnejša skupina. Sicer imajo upadek glasov v primeri z državnozborskimi volitvami 1. 1929., zato pa so porastli za 11.000 glasov od zadnjih občinskih volitev L 1927. Iz tega se lahko sklepa, da nekoliko tisoč ljudi pač morda ne odobrava njihove državne politike, zato pa se celo daleko večji prirastek strinja popolnoma ž njihovim delom v prid velško-praške občine. Pripomniti je tudi, da ie njih prirastek tem pomembnejši, ker so stali v volilnem boju osamljeni in izpostavljeni osredotočenemu ognju vseh ostalih strank. Drugo mesto so si ohranili narodni demokratje vkljub izgubi okroglih 1000 glasov. Značilno je, da so njihove izgube v notranjih mestnih delih naravnost katastrofalne in so jim pozicijo rešile nove mestne četrti, osobito one, kjer v svojih vilah prebiva dobro situirano meščanstvo. Tretje mesto pa so si to pot osvojil: socialni demokrarje, ki so s prirastkom 20.000 glasov potisnili komuniste na četrto mesto. Prav za prav bi šlo četrto mesto volilni skupini onih, ki se volitve niso udeležili, kajti takih abstinentov je bilo več ko 60.000. Praga je prva po velikem številu abstinentov in je skoro na enakem mestu s Podkarpatsko Rusijo. Številka abstinence za vso državo je S%, Praga in vzhodni del Češkoslovaške pa sta v tem pogledu dosegla 11, odnosno 11.8%. Siro- -mašna, zaostala in nepismena Podkarpat-ska Rusija in ponosna prestolnica Praga imata isti odstotek abstinence — pač lep primer stikajočih se ekstremov. Na petem mestu je liga Striibrnega. Od zadnjih občinskih volitev je liga svoje glasove pomnožila štirikratno, od 1. 1929. pa do danes pa je povečala število svojih volilcev za dobrih 10.000. Ta silni porast glasov sc da pojasniti le z ozirom na go-rostasno predvolilno demagogijo lige. Vkljub temu pa liga ni dosegla svojega namena, ki je bil v tem, da se razbije po. zicija narodnih socialistov v mestnem svetu, česar so sc nadejali tudi ostali tekmeci. Pri tem pa je pač zanimiva okoliščina, da liga Striibrnega ni napredovala toliko i škodo narodnih socialistov, od katerih se je odcepila, marveč pretežno v škodo meščanskih strank. Nekaterim izmed njih je povzročila upadek. drugim pa onemogočila prirastek. Skoro 50.000 glasov, ki jih je dosegla liga Stribrnega, smatrajo osobito narodni socialisti za sramoto češkega javnega življenja, zato njihovi listi še po uspešnem zakliučku volitev ne štedijo graje za demagogijo m neleoi način političnega boja. ki ga je v češko javnost uvedel Stri-brnv. Take in slione rekriminacije bo citati morda še par dni, toliko časa bodo praznovale svoio zmago tudi vse stranke. Vsaka bo molčala o svojih izgubah ter poveličevala svoje lokalne usnehe. Med takimi in sličnimi izjavami pa bo teklo življenje svojo pot ter krenilo iz volilne mrzlice v stari izvoženi tir. Strahovita nesreča pri Igli Avto se je prevrnil v strugo in usmrtil mlado ženo Celje, 1. oktobra Včeraj se je pripetila na cesti med Ljub-nlm in Solčavo huda nesreča, ki je zahtevala za žrtev človeško življenje. Po cesti iz Ljubnega je privozil popoldne tovorni avtomobil Antona Tevža, ki ga Je šofiral Žagar Lovro Kumer. Kakih 200 m daleč od znane skale Igle je šofer nenadoma izgubil oblast nad volanom in avtomobil je krenil s ceste v Savinjo, ki teče tik ob cesti. Na avtomobilu je bilo več potnikov, med njimi tudi lastnik avtomobila Anton Tevž, dalje Alojzij Klemenšek, Ivan Pre-glavnik, Frančiška Hofbauer, Neža Oše-pova iz Solčave in drugi. Avtomobil se je prevrnil v strugo in dočim so bili vsi potniki več ali manj poškodovani, je ostala nesrečna mlada žena Neža Ošepova mrtva pod vozom, ki jo je stisnil čez prsi. Nesreča je tem bolj tragična, ker je bila Ošepova v blagoslovljenem stanju, že blizu poroda. Vsi ostali so ji takoj priskočili na pomoč, ki pa je bila zaman. Tudi, če je ne bi stisnil voz, bi Ošepovi ne mogli več pomagati, kajti ležala je tako nerodno v vodi, da bi se najbrž v vodi zadušila. Cesta, kjer se je pripetila nesreča, je precej ozka, vendar je toliko široka, da lahko avtomobil vozi mimo skale. Truplo nesrečne Ošepove so prepeljali v mrtvašnico v Olševo, dočim so morali ponesrečenega Kumra prepeljati v celjsko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima eno roko zlomljeno, drugo pa težko poškodovano, vrhu tega pa tudi težje poškodbe na glavi. Zadevo imajo sedaj v rokah orožniki, ki bodo s preiskavo ugotovili pravi vzrok nesreče. Prevrnjenl avtomobil je še danes ležal v vodi. 21 tatarskih cigank v sodni dvorani Pobrale so kmeticam mnogo zlatnikov in so bile vse oproščene Beograd, 1. oktobra. To vam Je bilo oni dan vriska in piska v razpravni dvorani beograjskega okrožnega sodišča! Pomislite samo: 21 cigank je sedelo na obtožnih klopeh in ž njimi še kopica otrok, ki so jih držale v naročju ali pa so se kotalicali po tleh med klopmi in sodno mizo. In niso bile domače ciganke, temveč pritepenke, s katerimi je obdarila našo državo ruska boljševiška revolucija. Govore med seboj neko tatar-ščino, ki je tudi naši cigani ne razumejo, tuji lastnini pa so še veliko bolj nevarni. Oblastva jim zato tudi ne dovoljujejo svobodnega gibanja po državi in jim je odredilo za prebivanje čuprijo, kjer pa jim je tudi določen le omejen ^delokroge. Ciganke je prav posebno bodla v oči narodna noša domačink v čuprijskem okolišu, pri kateri igrajo veliko vlogo cekini. In cekinov, rumenih zlatov se jim je hotelo, pa so si izmislile zares imenitno tatinsko taktiko, da bi prišle do njih. Cela tolpa se jih je v vasi Koračici zgrnila na dvorišče kmečke hiše, v kateri so jim zadišali zlati, pet, šest se jih je lotilo domačih žensk in so jim prerokovale srečo, ostale pa so medtem do dobrega preiskale vse kote po nevarovani hiši. Ko je izginila ta ciganska »poplava«, je gospodinja z žalostjo ugotovila, da je izginilo z njo tudi 17 cekinov. Enako se je zgodilo tudi v Ropočevu, kjer so bile ciganke še predrz-nejše in so gospodinjo kar pograbile in jo odnesle do hišnega ogla, da so jim tam prerokovale z roke. žena se jih je prestrašila in začela klicati na pomoč. To- Rusani gradijo moderno šolo Kardinal Segura odstopil Madrid. 1. okt. č. Predsednik Zamora. je imel daljši razgovo* z nuncijem msgr. T'e-descinijem. Zamora je izjavil novinarjem, da se je kardinal Segura, nadškof v Tolc-du, odpovedal svojemu mestu ie tako olajšal razmerje med Vatikanom in Španijo. Papež bo v skorajšnjem konz'.storiju imenoval novega španskega primasa, ki mora niti po tradicijah kardinal. Mednarodna premogovna konferenca London, 1. oktobra AA. Včeraj je prišlo na mednarodni premogovni konferenci, na kateri so zastopam delegati Anglije, Francije, Nemčije, Belgije, Poljske, Nizozemske in češkoslovaške do zadovoljivega sporazuma o temeljnih načelih za izboljšanje gospodarskega položaja evropske premogovne industrije. Odbor redigi-ra danes poročilo, ki bo vsebovalo rezultat razprav in ga bodo predložili organizacijam delodajalcev v prizadetih državah. Druga konferenca bo poeneje. Ruše, 1. oktobra. Ruše so nekako industrijsko predmestje Maribora in svet nas zal le bolj pozna po naših črnih dnevih. Pa ima naša prijazna vas za radovedni Svet tudi drugih zanimivih, bolj 6olnčnih novic, ki kažejo, da znamo ne samo delati načrte pri zeleni mizi, temveč jih kljub težkim časom tudi uresničiti. Naša nova šola, ki bo poleg Sokolskega doma ponos kulturnega in prosvetnega napredka »Malega Beograda«, sad daleko« vidne, do vseh podrobnosti najtemeljitej-še preštudirane, v6e sedanje in bodoče potrebe upoštevajoče zamisli naših občinskih očetov, se naglo bliža dograditvi. Se pojo žage in kladiva pridnih obrtnikov veselo pesem dela, še so na delu čopiči, da napravijo 6tenam čim veselejše lice, vendar ni več daleč čas, ko bo iz prijaznih učilnic odmeval veseli živžav naših malih. Impozantna stavba je naša nova šola. Bila bi s svojo arhitektonsko dovršenostjo v čast marsikateremu mestu. In notranjost! Človek osupne nad smiselno in smo« treno razdelitvijo prostorov. Centralna parna kurjava, kuhinja za gospodinjske tečaje, jedilnica, kopalnica, prhe, ambulato-rij za zdravnika, knjižnica, prostrani hodniki, potem pa s toplimi in živimi barvami pleskane učilnice, polne solnca in svetlobe! Oa. to ni več šota v strašilo, temveč zavod. ki bo prijazno in prijetno zatočišče malih in ukaželjnih državljanov. Starinske najdbe v Bosni Sarajevo, 1. oktobra n. V Tomislavgra-du so delavci pri cestnih delih odkopali več kvadratnih delov rimskega mozaika iz starega rimskega zidovja. Koliko je tega zidovja pod zemljo, še ni znano. Zid je debel nad dva metra. Iz Sarajeva je dospel tjakaj muzejski kustos za rimske starine Ferdijevski, da preišče najdbo. da v tem so druge ciganke že odnesle iz hiše pet zlatov. V tretjem primeru se jih je dvanajst vsulo okoli hišne gospodinje, ki je na razpravi rekla, da so prišle kakor kobilice in se niti ganiti ni mogla nikamor zaradi njih. Ukradle so ji pa dve sto dinarjev in štiri zlate. Na razpravi so seveda vse trdovratno tajile in oškodovanke, ki so le s težavo in tudi precej negotovo mogle označiti to ali ono kot soudeleženko pri onih naskokih, so morale preslišati najstrahovitejše grožnje, da bodo oslepele zaradi svojih laži, da jim bo vrag vzel dušo, da bodo morale v kratkem umreti itd. Tu pa tam je nastal tak vik ln krik, da so si sodniki in drugI morali mašiti ušesa in je jetnišnično osob-je komaj in komaj pomirilo na ves glas kričečo in kakor zblaznelo, sem in tja skakajočo cigansko družbo. Zaslišanih je bilo precej prič, ali nihč« nI mogel z vso gotovostjo potrditi krivde pričujočih obtoženk in tako je slednjič sodišče vse oprostilo. To je imelo zopet za posledico naravnost oglušujoče radostno vzklikanje, čemer pa je takoj sledilo pros-jačenje cigank, da se jim da potno dovoljenje in seveda tudi denar za pot. Sodišče jih je dalo odpraviti v čuprijo, toda s pripombo, da se spotoma ne smejo nikjer zadržati. Oškodovanci so bili seveda nezadovoljni z oprostilno sodbo, češ. oprostili ste Jih, da nam bodo še nadalje kradle, a pritoževati proti razsodbi se pa tudi niso hoteli. Kdo bi se prerekal s cigankami, čeprav so pobrale rumeno zlato! Potovanje turškega zunanjega ministra Carigrad, 1. oktobra č. Zunanji minister Izmet paša je danes odpotoval v Atene, kjer bo konferiral z Venizelosom tn ostalimi člani grške vlade, nakar bo nadaljeval svojo pot v Budimpešto in Rim. Politični krogi smrirajo njegovo potovanje kot izredno znatW;o. Ameriški senator proti omejitvi oboroževanja Tork, 1. oktobra č. Senator Ha rs, predsednik odbora za mornarico, se je odločno izjavil proti vsakemu aranžmaju o omejitvi gradnje novih vojnih ladij, češ, da bodo do 1. 1936. zastareli vsi najmodernejši rušilci in da bi se vojna sila ameriške mornarice zato preveč oslabila. Hmeljski trg tete«, 1. oktobra h. Položaj na hmelj-skem trgu ln cene hmelja so neizpreme-njene. Vremenska napoved Zagrebška vremenska nagoved «a dane«: Prilično vedro z malo prehodno oblačnostjo, stalno vreme, polagoma toplejše. — Situacija včerajšnjega dne; Barometereki maksimum zavzema še vedno večji del zahodne in centralne Evrope, dočim je vzhodni del kontinenta pod nižjim pritiskom. Na Tslan-du ee je formirala barometerska depresija, ki je pričela polagoma prodirati proti jugovzhodu. Pritisk je nekoliko narasel samo na vzhodu in na južnem Primorju, dočim je drugod padel za 0.1 do 1.5 mm. Temperature so padle v vzhodnih in centralnih krajih za 1 do 6 stopinj, v ostalih pa so ostale nespremenjene, tako v Sloveniji, dočim »o v zapad ni Hrvatski narasle. Dunajska vremenska napoved aa petek: Sedanje milo in jasno jesensko vreme se bo še' držalo. žrebanje drž. razr. loterije Včeraj, dne 29. In 30. septembra so bili v državni razredni loteriji izžrebani naslednji dobitki: 300.000 Din srečka štev. 20.408, 20.000 Din srečka štev. 7.773, 10.000 Din srečka štev. 12.867, 16.159, 76.467, 62.611, 4.000 Din srečka štev. 26.048, 56.542, 90.902, 2.000 Din srečka štev. 3.177, 8.237, 11.118, 11.577, 9.986, 20.222, 21.028, 21.826, 23.863, 23.744, 25.791, 25.944, 25.011, 28.031, 34.148, 35.106, 37.212, 37.770, 39.863, 40.451, 41.767, 43.825, 45.296, 46.055, 47.231, 47.939, 50.214, 50.270, 51.545, 52.918, 54.709, 56.846, 57.557, 54.683, 59.150, 63.045, 64.545, 65.519, 65.997, 69.549, 75.132, 77.150, 78.472, 78.819, 87.315, 88.728, 90.426, 90.872, 90.915, 92.926, 95.707, 99.701, 58.284, 58.537, 66.351, 68.655. Din 10.000 štev. 56.052, Din 2.000 štev. 47.421, 75.127, 96.675, Din 500 štev. 1.862, 1.868, 8.031, 8.048, 8.099. 9.726, 9 750, 9.788, 9.789, 13.855, 13.858, 13.880, 17.939. 17.997, 19.145, 19.157, 19.190, 27.739, 27.763, 29.266, 29.273, 33.752, 33.790, 36.606, 36.638, 36.651, 37.783, 38.110, 38.144, 38.184, 39.535, 39.577, 46.625, 46.654, 46.663, 46.699, 47.436, 48.319, 48.325, 48.366, 49.419, 49.469, 49.490, 53.834, 53.847, 53.863, 56.048, 57.310, 57.340, 57.352, 57.353, 57.368, 58.834, 58.883, 59.517, 59.532, 59.590, 66.468, 66.473, 66.484, 67.544, 68.709, 68.721, 68.722, 68.733, 68.748, 68.763, 69.152, 69.160, 69.176, 69.194, 72.051, 73.755, 73.959, 73.973, 73.979, 75.091, 76.622, 67.641, 76.649, 76.656, 76.673, 77.229, 77.243, 77,244, 77.245, 77.253, 78.060, 78.088. 78.096, 81.291, 82.462, 82.500, 86.947, 86.972, 87.250, 87.252, 87.925, 87.929, 87.978, 89.137, 96.614, 96.833, 96.859, 98.193, 98.913, 98.953, 98.934, 98.958, 98.990, 98.994. Zaradi telefonskega sprejemanja ne jamčimo za točnost številk. Za male dobitke izžrebane srečke zamenjamo za neizžrebane, tako da bodo mogli naši igralci nadaljevati igranje na visoke dobitke. Zamenjavali bomo neobvezno to samo toliko časa, dokler bo kaj neizžrebanih srečk na razpolago. Zamenjavo bodo vršile tudi vse podružnice »Jutra« onim, ki so pri njih kupili srečke, žrebalo se bo vsak dan skozi en mesec. Opozarjamo naše igralce Že seda i. da je državna razredna loterija za prihodnje kolo znižala število srečk za polovico in bodo izgledi za dobitke zato znatno večji. Zato pa bo stala cela srečka za vsak razred Din 200.—, polovična Din 100.—, četrtinka pa Din 50.—. Zadružna hranilnica r.z«zo.z^ Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Maši kraji in ljudje Prestolonaslednik Peter na formi lisic in bobrov Bled, 1. oktobra. Le malokomu je menda znano, da se nahaja v Betinju poleg Bleda prva jugoslovanska farma za gojitev srebrnodlakih in polarnih lisic in močvirnih bobrov. To farmo, ki obstoji šele pol leta, je ustanovil g. Zvonimir Miihlstein iz Zagreba. Vsakomur priporočamo, da si to zanimivo farmo ob priliki ogleda. Pretekli torek je dobila farma visok obisk. Posetil jo je namreč prestolonaslednik Peter v spremstvu svojega učitelja. Okrog 11. dopoldne sta prispela peš od Suvobora do gozdne uprave, kjer ju je pričakoval državni gozdar g. Pstross Kari, ki ju je povedel po ooljski poti na farmo. lam je sprejel visokega gosta vodja farme g. ru-reder. Najprej si je ogledal prestolonaslednik močvirnate bobre, kater h je na farmi okroa 30. Vodja farme je ujel starejsega bobra in ga natančno porisal. Posebno so zanimale prestolonaslednika bobrove lastnosti in niegovo življenje. Vprašanj ni bilo konca ne kraja. Ker vocja farme ne obvlada srbščine, sta bila ti-lmača nemščine gozdar g. Pstross in njegov učitelj. Ko so si natančno ogledali bobre, j'e vodja farme povedel prestolonaslednika h kletikam, v katerih se nahaja okrog 20 polarnih lisic. Živalce, čeprav precej krotke, so se poskrile. Da so se zopet pokazale, jim je vodja vrgel nekaj koščkov mesa. Nato je ujel s posebnimi kleščami 6 mesecev staro lisico. Njen popis je zelo zanimal prestolonaslednika. Napotili so se še k tretjemu oddelku, kjer se nahaja deset srebrnodlakih lisic. Neko lisico je vodja farme zopet ujel in jo po natančnem popisu približal prestolonasledniku, ki jo je z velikim veseljem pogladil po srebrnem kožuščku. Končno si je ogledal prestolonaslednik Peter še parilnike, kjer se pripravlja hrana za lisice. Ob tej priliki je vodja farme tudi povedal, kaj se mora kuhati in kako pripravljati hrana, da se lepše razvija kožuh in dlaka. Po tričetrturnem bivanju na farmi se je prestolonaslednik vodji farme prisrčno zahvalil za razkazovanje, se prijazno poslovil od njega in se v spremstvu svojega učitelja in gozdarja g. Pstross a z avtomobilom odpeljal proti Suvoboru. Naša najvišja šola - 989 m nad morjem Nedavno so blagoslovili in otvorili novo šolsko poslopje na Gorjušah v Bohinju, 989m nad morjem, šoli je bila po veliki zaslugi 3 šolskega upravitelja g. Frana Flajsa in članov krajev! ega šolskega odbora, zlasti g. Torkarja dograjena v neverjetno kratkem času. Z dana je kakor vse naše šole, povsem moderno, vendar ne predstavlja nikake »an erikanske palače«. Ljubek dom je, svetišče najmlajših m ponos najstarejših. Naj prinaša mnogo blagoslova njim, ki so rojem 989 m nad morjem! ©femajsti gostilničarji za svoj obstanek Zanimivi sklepi gostilničarjev vsega gornjeradgonskega ©kraja Gornja Rac tema, 1. oktobra. Občine krijejo velik de svojih stroškov s trošarino na vino, ki le os celo dvakratno presega cene vin. Če sa k temu pribije-jo še režijski stroški in d uge davščine gostilničarjev, jim je nemo oče znižati prodajno ceno pod 8 Din. Ker vinogradniki zaradi skrajno slabih cen niso mogli vnov-čiti starih zalog, so si let>s sami pomagali s točenjem pod vejo. Tako je bilo od konca januarja doslej r gornjeradgon-skem okolišu otvorjeno -ekordno število 110 vinotočev, med tem k 3 jih je v vsem lanskem letu bilo komaj toliko. Navzlic manjšim režijskim stroškom in davščinam je bilo vino v vinotočih k> 8, 10 ali celo 12 Din liter, kakor v gostilnah in kljub temu so gostilne prazne. V skrbeh za obstoj so se te dni zbrali številni gostilničarji gornjeradgonskega okraja pri načelniku zadrige g. Janku Či-riču v Gornji Radgoni. Pr daljši burni debati so sprejeli naslednje sklepe: Ugotavljajo, da gostiln15ar v ljutomer- Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staropreiz-kušeni »Franz Josefovi« grenčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. | skem srezu ne dobi dovoljenja, da bi v lastni režiji priredil kakršnokoli zabavo z godbo. Dogodilo se je že večkrat, da so gostilničarji plačali vse predpisane dajatve za prireditev, par dni ored prireditvijo pa so od sreskega načelstva v Ljutomeru prejeli orepoved, čeravno se slične domača prireditve v vseh ostalih STezih ne zabra-n ju jejo. Glede na sedanje smešno nizke cene vin naj se omogoči cenejše točenje tudi po go stilinah in se naj po možnosti čim prej odpravijo visoke trošarine in občinske doklade, ali vsaj reducirajo na ta način, da se občinske doklade začasno sploh ukinejo, banovinska trošarina pa naj ne presega državne. Gostilničar p najboljši posrednik za ta proizvod ter mu je treba priznati olajšave pri tako težkih davčnih bremenih. Ker se s prepogostim cementiranjem so dov vsaki dve leti povzročajo nele veliki stroški, temveč tudi občutna škoda Oprl večkratnem cemenitiranjai se z vrezava-njem obrabijo doge), se naj cementiranje vrši le vsakih 5 let Pri srtarocemen tiranih sodih nikakor ni prizadeta državna blagajna in tudi ne producent, temveč edino i* gostilničar, ker vsak starocementirani sod manje drži. Gostilničar pa bi vsekakoi lažje prebolel to minimalno škodo v primeri z ono, ki jo utnpi s pogostim cementiranjem. Dnevni register vpisovanja se naj talko) ukine, ker finančne kontrole vzorno vodijo kontrolne knjige. Pri vedno hujši vinski krizi naj se policijska ura določi povsod enako: v letnih mesecih do 2. zjutraj, > zimsikih pa do polnoči. Odpravijo naj se I PREGLED Nesoglasja v »Matici srpski«. V sredo se je vršil v Novem Sadu občni zbor najstarejše in še danes važne in vplivne srbske prosvetne organizacije »Matice srpske«. V tem društvu se že več let pojavljajo notranja nasprotja; napelost med obema skupinama se izravnava na občnih zborih. Tudi sedanji občni zbor je stal v znamemju dokaj burnega konflikta med staro upravo in opozicijonal-no skupino, ki zatrjuje, da ima v organizaciji večino. Stara uprava bo delno izpreme-njena odločevala tudi v novem društvenem letu. V književni odbor so bili izvoljen« Vaša Stajic, dr. Jovan Maksimovič, Franja Malin, dr. Laza Sekulič in drugi. Spor ima bolj osebni kakor pa načelni značaj. »L' Italie et la minoritč Yougoslave«. V založbi »Manjšinskega instituta« v Ljubljani je izšla knjiga »L' Italie et la mino-rite Yougoslave«. Namenjena je predvsem informaciji inozemstva, ki se zamima za manjšinska vprašanja. Spis je bil celotno sprejet v obsežni zbornik, ki je izšel ob priliki nedavnega manjšinskega kongresa. Podatki o položaju jugoslovenske manjšine v Italiji so pregledno razvrščeni iu povsod podprti s številkami in drugimi neposrednimi dokazi; spis ie sestavljen stvarno, inteligentno. brez vsakih pretiravanj, zato pa v vsej svoji objektivnosti in treznosti učinkuje kot najresnejša obtožba m apel. Omeniti je. da knjižica po tisku in opremi dostojno predstavlja našo knjižno kulturo. Monografija o mestu Splitu. Pod naslovom »Novi Split« je izdal dr. Branislav Radica v Splitu 400 strani obsegajooo, okusno opremljeno in obilno ilustrirano knjigo, ki daje verno in objektivno sliko življenja in razvoja Splita v letih 1918 — 1930. Predgovor je napisal bivši splitski župam, sedanji ban dr. Ivo Tartaglia. Mo nografija vsebuje 10 poglavij, ki so obdelana solidno, vestno in podrobno, a njih logična vrsta omogoča popoln pregled zelo obsežnega m različnega gradiva, ki obsega vse važnejše dogodke, pojave in iz-premembe v Splitu. Teh pa ni_ malo. saj nas ta knjiga zgovorno prepričuje o vprav ogromnem napredku Splita v Jugoslaviji. Pisec dobro pravi, da je Split od zedinje nia popolnoma izpremenil svoj videz hi značaj starega, provincialnega mesta Dioklecijanove palače Razširil se je daleč na periferijo, številčno močno narasel, postal upravno središče, se elektrificiral, dobil novi vodovod, kanalizacijo; stara obrežja in ulice so asfaltirali, odprli nove kulturne in higienske naprave; gospodarsko^ življenje je v primeri z nekdanjim neprimerno jačje in nova železniška proga vež« Dioklecijanovo mesto, danes nekak Hamburg zediniene Jugoslavije, z vso ostalo Evropo. Tako je Solit poleg mnogih naših i mest. predvsem Beograda, Zagreba Ljub-i Ijane in Sko*>l:ia glasna priča našega napredka v svobodni narodni državi. Dr Ra-dice monografija o Splitu ie edinstvena * naši državi in ima kot dokument napred- kazni za točenje po policijskih urah ter uvede nočna pristojbina od ure, kakor j« to v avstrijski Radgoni. Takso naj občinski organ pobira direktno od gostov. Gostilničarji so to resolucijo odposlan Zvezi gostilničarskih zadrug v Mariboru ta banski upravi v Ljubljani s prošnjo za nujno odpomoč. Nov Sokolski dom ob meji Guštanj, 1. oktobra. Po različnih razmotrivanjih, kako najti izhod in pridobiti primerne prostore Sokolu, ki je doslej životaril v leseni baraki, ostanku zasilne zgradbe vojnih ujetnikov, ki že zdaleka ne odgovarja več svojemu namenu zaradi popolne preperelosti, se je gradbeni odbor sporazumno s članstvom odločil za zgradbo novega Sokol-skega doma. Ker je le pod lastnim krovom mogoče izvrševati vsa načela telesne in moralne vzgoje, sta se Sokol m šola odločila k skupni gradbi telovadnice. Po uspelih pogajanjih s šolskim odborom je bil v avgustu položen temeljni kamen. Stavbišče v velikosti 1200 m2 je darovala jeklarna grofa Thurna na Ravneh. Naša občina je izmed podeželskih najbrž prva, ki je obvezo zidanja šolske telovadnice izvedla na tako ugoden in vsem ustrezajoč način. Gradnjo stavbe izvršujeta domačin g. Straser in stavbenik g. Potočnik iz Mežice. Dom je sedaj pod streho in se izvršujejo notranja dela, tako da bo dovršen predvidoma do konca novembra. Stavba je zgrajena zelo praktično in higijensko. Vhod ima lično fasado s stebri in verando, nato vodi v hodnik s sobo, odtod v telovadnico, ki ima velikost 12 krat 15 m, kjer bo na severni strani stalen oder 9 krat 6 m, pod njim pa soba iste velikosti. V prizidku na gornji strani so stranišča s prho. Otvoritev Sokolskega doma je predvidena okrog 1. decembra z akademijo. Uvidevnost tudi ob nesreči Dravograd, 1. oktobra. Neki tovarnar iz okolice Zagreba je vozil z avtom v 6meri proti Dravogradu. Nasproti mu privozi visoko naložen voz z otavo. Kmečka ženica je priganjala vole po napačni strani ceste in kljub 6ignalnim znakom ni krenila na pravo stran. Avto je voz prehitel desno, pri tem pa zadel z vozilom ob zadnji del voza. Sunek je vrgel avto s ceste proti Meži, šofer je izgubil oblast nad vozilom, voz je zdrknil v jarek in 6e prevrnil. Z velikim naporom se je posrečilo avto potegniti zopet na cesto. Imel je upognje. ne blatnike in zdrobljeno šipo. Šoferju je steblo razpraskalo roko, dočim sta tovarnar in motor na vso srečo 06tala nepoškodovana. Kmetica je prav prijazno prosila tovarnarja, naj ji ne zameri m je ne nas znani, ker so časi zelo težki in bi 6 kaznijo bila še bolj udarjena, voljna pa je poravnati škodo. Nu, pa je tovarnar kmetici segel v roko: »Naj le bo, voz imam zavarovan, posebna nesreča pa se ni zgodila.« In je avto zopet oddfrdral svojo pot Taka uvidevnost je deležna med našim ljud« stvom 6plošne pohvale. V prenovljeni starinski cerkvi Skofja Loka, 1. oktobra. Ren oviran je župne cerkve sv. Jakoba v Skofji Loki so pričeli letošnjo pomlad. Zaradi temeljitega obnavljanja svetišča so se dela zavlekla preko vsega poletja prav do teh dmi, ko bo stavbenik Angelo Moli-naro tudi s poslednjimi deli gotov. No tranjščina cerkve zaradi svojega slikovitega svoda takoj pri vstopu preseneti. Mračnost in monotonost stropa sta povsem zabrisana, tople m žive barve sijejo očesu nasproti. Izvršenega je bilo mnogo napornega dela, ki ga je v vse priznanje mojstrsko rešil akademični slikar g. Matej Stemen. Kakor strop, diha tudi ostala cerkev novo življenje. Na novo je naslikan Krist na prednji steni glavne ladje. Sliko je ustvaril profesor Pengov. Ostala slikarska dela je izvedel g. Križnar iz Št. Vida nad Ljubljano. Tako je cerkev docela vrnjena svoji zgodovinski vrednosti. Svod in stene 90 že prenovljene, pač še imajo sedaj delavci opravka z ureditvijo tal. Stare plošče so odstranili, ker bodo tla prekrita z novimi, ki jih dobavi kamnoseško podjetje g. Vodnika iz Ljubljane. Grobnici, na kateri so uslužbenci sredi ladje slučajno naleteli, sta zopet prekriti. Vse svetišče je dobilo cementna tla, ki so 15 om višja od starih. Polaganje belomo- ka v Jugoslaviji več kot krajeven pomen. Knjiga »Novi Split« stane 100 Din in sa naroča pri dr. Branislavu Radici v Siplitu, Zadarska 14 Naša narodna umetnost. Ga. Vinka Bu-ličeva v Splitu je izdala lično opremljeno brošuro »Naša narodna umjetnost«, ki vsebuje pobudne misli o narodni umetnosti v Dalmaciji, posebej pa še o tkanju in vezeninah kot hišni industriji. Znana sliikarica Zoe Borelli-Alačevič je opremila knjigo a mnogimi slikami, ki kažejo dalmatinsko narodno nošo in ljudske običaje. Brošura stane 15 Din. Kulturno delo ruske emigracije v Jugoslaviji poleg živahnega udejstvovanja znanstvenikov v naši domači znanosti in poleg ne baš neznatnega založniškega dela dostojno predstavlja dvomesečnik »Ruski Arhiv«, ki izhaja v srbohrvaščini v Beogradu. Ta revija je urejevana dokaj objektivno; stoječ trdno na tleh tradicionalne ruske kulture, ki je dala svetu duhovno veličino Puškina, Tolstega, Dostojevskega in drugih, je vendar pravična StrabovK v Narodnem domu. Iz Konjic r— Dražba poštne vožnje. V soboto 3. t. m. bo vršila ob 10. v občinski pisarni dražba poštne vožnje za progo Kranj - Kokra, Kokra - Jezersko. Dražbeni poboji so na vpogled na poštnem uradu in v občinski pisarni. Iz Ptuja j— Lista o izžrebanih srečkah loterije »Jadranske straže« j« pri tajniku vsakomur na razpolago. . . . j— Službo dnevničarja razpisuje kata* sterska uprava. Prošnje se vlagajo pn njej. Nastop službe takoj. i— Davčna uprava razglasa, da je rok za vložitev prijav za zgradbe ki so zavezane plačevanju zgradarine od 1. do 31. tega meseca. Prijavo je treba vložiti za vsa-_ i ko zjradbo posebej V plačilo je dospel tudi 4. obrok zgrauarm^, pridobitne, rent-nega davka, davka na poslovni promet in druga polovica zemljarine. Vplačilo najpozneje do 15. novembra, za zemljarino pa do 1. novembra. Iz škoSje Loke 51— Ljubniška koča bo v 14 dneh gotova, ako ne pride do nepričakovanih vres menskih neprilik Ves gradbeni materijal je 6edaj na Ljubniku. t_ Dramatsko šolo otvori letos Sokol- sko gledališče. Pouk bo brezplačen, lahko ga poseča vsak od 16. do 22. leta starosti, ki čuti veselje in zmožnost do odra. Vpisovanje bo od 5. do 10. oktobra med 19. in 20. na odru Sokolskega doma, kjer bosta dajala br. Odlazek in Plavšak vsem interesentom podrobna pojasnila. šl_ Glavne dobitke sokolske tombole so zadeli poleg Alojzija Kaltenegerja, ki je dobil spalno opravo, naslednji igralci: moško kolo Mavri Franc iz škofje Loke, šivalni stroj Anica Guzeljeva iz Kapucinskega predmestja, stiskalnico za sadje Franc Avpič iz Jugočeške v Kranju, umivalnik s popolno opremo Alojzij Kokalj iz škofje Loke in stensko uro Ludovik Ju- govič iz Binklja. gl_ prenapolnjena deška osnovna šola. število šoloobiskujočih otrok na škofjeloški šestrazrednici se je letos znatno povišalo in je v 9 razredih z dvema oddelkoma gorske šole nad 400 šolarjev (lani 334). Hribovska šola sama šteje 80 dečkov in deklic. Ker se je z oktobrom otvorita še obrtna in trgovska nadaljevalna šola z okoli 100 gojenci, s ^ GOSPODARSTVO Lesna trgovina po padcu angleškega funta Svetovni lesni trg je prišel zaradi padca angleškega funta v precej neprijeten poio-žai Kakor znano, je Anglija največji uvoznik tako mehkega kakor trdega lesa v Lv--opi. Za izvoz mehkega lesa Švedske, tin-,ke in Rusije, je angleški trg sploh zivljen-skega pomena, švedska je lani 3o«/o svojega izvoza lesa plasirala v Angliji, Hnska 43%. Rusija pa 38°/». Tudi Poljska izvaža znaten del svojega lesa v Anglijo. Za našo državo pa je bila doslej Anglija vedno važen odjemalec za trd les, zlasti za brastovino. Zaradi padca funta ne bodo izgubili na svojih terjatvah samo izvozniki v Anglijo, temveč tudi mnogi drugi izvozniki, saj s« 70 % svetovne lesne kupčije sklepa in fakturira v funtih, ki je izgubil na vrednosti 20°/o. V našem izvozu lesa kupčija z Anglijo ne igra tako velike uloge,' zato tudi ta neposredna izguba pri terjatvah v funtih ne bo v toliki meri zadela naše izvoznike, kolikor oni niso v druge države prodajali in fakturirali v funtih. Ža nas pa je važnejše, kako se bo odslej razvijala tendenca na svetovnem lesnem trgu. Kakor je podoba, preti lesnemu trgu nova nevarnost z dveh strani. Na eni strani se nivo cen v Angliji ne bo tako naglo prilagodil nižji notaciji funta; an-t^eški uvozniki nikakor ne bodo voljni pristajati na znatno višje cene v funtih. Ce pa hočemo obdržati vsaj sedanji nivo cen na svetovnem lesnem trgu, tedaj se morajo cene v funtih zvišati za najmanj 20%. Na drugi strani pa se je bati poostrene konkurence Rusije. Ze pri žitnih kupčijah, ki so bile zadnje dni sklenjene v Londonu, se je pokazalo, da Rusija nadalje prodaja žito v Anglijo v funtih, dočim ponujajo vse ostale izvozne države žita svoje blago v dolarjih. Da Rusija prodaja nadalje v funtih, temu jo vzrok dejstvo, da se njene kratkoročne obveznosti glasijo večinoma tudi v funtih in zato Rusija lahko porabi funte, dobljene za izvoženo pšenico, za kritje svojih obveznosti. Pričakovati je, da bo pri prodajah lesa uporabila Rusija isto prakso. Ruski les bo s tem dobil prednost na angleškem trgu, ker se naravno hoče angleška uvozna trgovina izogniti valutnemu riziku in raje kupuje v funtih nego v dolarjih. Vsekakor pomeni padec funta za lesno industrijo prav občuten udarec. V strokovnih krogih se že čuje značilna karakterizacija sedanjega položaja, ki pravi, da pomeni padec funta v mednarodni lesni trgovini 80°/o poravnavo za uvoznike. Pri tej situaciji je nerazumljivo, da se v naši lesni trgovini opaža neka rezerviranost pri prodaji, češ. da se bodo cene dvignile. Take vesti so povsem neutemeljene in morejo trgovini le škodovati GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Petek, 2.: Zaprto (generalka). Sobota, 3.: Pritličje in prvo nadstropje. Ljudske cene. Izven, Nedelja, 4.: Takšna je prava. Veseloigra. Premijera. Izven. Ponedeljek, 5.: Zaprto. Torek, 6.: Kralj na Betajnovi. D. Sreda, 7.: Doaodek v mestu Gogi. E. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 2.: Zaprto. Sobota, 3.: Slaba vest Premijera. Prva ljudska dramska predstava bo jutri »večer. Po znižanih dramskih cenah se uprizori Nestroyea burka >PritIičje in prvo nadstropjem. Tudi ta Nestroy je velezabaven, dejanje pa oživljajo razne sodobne melodije, knpleti, »šlagerjk in prigodno besedilo. Zasedba ista kakor pri premijeri. Četrta dramska premijera bo v nedelio. Prof. Šest postavi na oder Hirschfeldovo tri-dejansko veseloigro »Takšna je prava«. Glavne uloge so v rokah gg. Nablocke in Daneša ter Kukčeve in Železnika. V ostalih ulogab sodelujejo ga. Medvedova gdč. Slav-čeva in g. Plut. Veseloigra nam prikazuje, kako se dva snubca zaljubita v hčer, ki je popolnoma novodobnih nazorov, pozneje pa v mater, ki predstavlja strogo umirjeno življenje. Komedija je navzlic dejanju in za-pletkom zelo decentna in izredno zabavna. Predstava bo izven abonmana. Cene običai-ne dramske. Nadaljnje premijere. Drama pripravlja tridejansko igro >Vest«, ki jo je napisal Maurice Rostand, sin znamenitega francoskega avtorja. To delo pripravlja režiser Debe-vec Ciril. Za tem pride Golarjeva izvirna igra »Dve nevesti« v režiji g. Frana Lipaha. Goep. Levar in ga. Mira Danilova pa študirata Begovičevo izvirno dramo >Brez tretjega«. _ pred voiitvijo novega načelnika Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani. Kakor smo pred tedni poročali, so se nekatere zadruge članice Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani pritožile na mestno načelstvo v L ju oljarn zaradi nepravilne izvolitve načelnika te zveze. Mestno načelstvo je sedaj kot obrtna oblast I. stopnje sporočilo Zvezi obrtnih zadrug z odlokom II/l, št. 19.282/31 naslednje: Glede na pritožbo 6 zadrug obvešča mestno načelstvo zvezo na osnovi § 130 1, odst. 2. obrtnega reda, da poročilo o konstituiranju novega odbora ne more vzeti na znanje, ker g. Pič-man Lovro ne more zavzeti mesta zveznega načelnika iz razloga, ker na izrednem občnem zboru 23. avgusta t. L ni bil izvoljen za odbornika, § 15. zveznih pravil pa določa, da voli zvezni odbor iz svoie srede načelnika. I^er g. Pičman mi bil odbornik, tudi m mogel biti izvoljen za načelnika. Mestno načelstvo naroča zvezi, da skliče sejo odbora, ki naj izvrši volitev novega načelnika po predpisih pravil in iz liste odbornikov, ki so bili na izrednem občnem zboru izvoljeni. O tej seji naj zveza poda svoje poročilo. Preti izvršitvijo volitve načelnika odbor ni upravičen sklepati o katerikoli zadevi in bi bil vsak tak sklep neveljaven. — Stanie našega mlekarstva. Iz mesečne-za Doročila Centralneza mlekarskeza društva v Liubliani za iulii - avzust oosnema-fo. da se ie orodukciia mleka v dravski banovini v teh dveh mesecih obdržala na višini od Dribližno 500.000 litrov na mesec. Od skupne količine 1.000.000 litrov ie bilo Drodano 322.000 1. oredelano na 678.000 1. Zaradi oočitnic ie orodaia svežeea mleka nazadovala. Produkciia mlečnih izdelkov vseh vrst se ie nekoliko dviznila. vendar ie bila tudi orodaia zadovoljiva, zato so se zaloze do konca avzusta le za sooznanie dvienile. Ementalskeza sira ie bilo izdela-neza 35.100 ke. orodanesra do 31.800 kz. tra-mstovskeea sira oa izdelano 7300 ke in orav toliko Drodano. Zaloea ementalskeea sira ie znašala ob koncu meseca 38.300 ke. zaloza traoistovskeea sira Da 4000 kz. Produkciia masla ie znašala 8700 kz in orav toliko Dro-daia. V cenah ni bilo sDrememb. le v seD-tembru se ie Doiavila tendenca navzdol. = Pojasnilo k sadni razstavi v Ptuju. Ule-de na mnoga vprašanja zaradi vožnje po železnici pojasnjuje razstavna odbor za I. ba-novinsko sadno razstavo in sadni sejem v Ptuju, da je generalna direkcija drž. železnic z odlokom od 16. septembra t L dovolila polovično vožnjo po jugoslovenskih železnicah, in sicer za vse vlake razen SOE na ta način, da si dotičnik, ki namerava obiskati razstavo in sadni sejem v Ptuju, kupi pri od-hodni stanie celi vozni listek do Ptuja, ki ga pa pri izstopu v Ptuju ne odda, temveč ga obdrži za brezplačni povratek nazaj. Seveda mora na razstavi od razstavnega odbora dobiti potrdilo, da je razstavo posetil, kajti le s tem potrdilom velja prvotni vozni listek za brezplačni povratek. Polovična vožnja je dovoljena v času od 9. do 17. oktobra. — Enako je tudi znižana tarifa del II.; odsek B XIII. za blago, ki se pošlje na razstavo. — Dalje je odbor prejel obvestilo, da bo ves čas razstave obratovala v Ptuju najnovejša in po modernih principih urejena tvornica za sadne in grozdne sokove Jos. Orniga. Ta tvornica, ki je menda enake vrste še ni v naši državi, bo za ogled na laz-polago vsem obiskovalcem razstave, na razstavi sami pa bodo razstavljeni izdelki te tvornice. Na dan otvoritve razstave dne 11. t m. bo v Ptuju tudi zbor sadjarjev, in 6icer popoldne ob 15. v Narodnem domu. Na tem občnem zboru se bodu obravnavala zelo važna vprašanja sadjarstva, ki bodo velikega pomena za bodočnost Na razstavi bo mogoče videti sadni izbor vseh srezov dravske banovine ter pakovano sadja po zahtevah svetovne trgovine. == Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Alfonza Kastelica, trgovca v Sevnici (poravnalni upravitelj dr. Alojzij Klemenčič, odvetnik v Sevnici.; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Sevnici 27. t. m. ob 9., prijavni rok do 20. t m.; po-nudena kvota 40% v enem letu). — Poravnalno postopanje je nadalje uvedeno o imovini Bruna Belantiča, lastnika delavnice za špecijalno nitroličanje in tapeciranje avtomobilov v Ljubljani VIL, Jernejeva cesta 29. (Poravnalni upravitelj dr. Ivo Tavčar, odvetnik v Ljubljani; narok za sklepanje poravnave pri dež. sodišču v Ljubljani 7. novembra ob 10., oglasitveni rok do 2. no vembra.) = Uradne ure pri glavni carinarnici v Ljubljani 90 počenši s 1. t m. ob delavnikih od 8. do 12. dopoldne in od 14. do 17. popoldne; ob sobotah pa od 8. do 14. =Tr£Ovci kot upravniki konkurznlb mas. Udruženie trzovcev in industriicev v Novem Sadu se ie obrnilo na tamošnie okrožno sodi.Sče z zahtevo, da bi se za upravnika konkurznih mas oostavliali trzovci. ki ooznaio dotično stroko. Na to oredstavko ie sodišče oozvalo udruženie. nai oredloži listo ouih trzcvcev. ki bi za UDravnike mas Drišli v ooštev. ..... . . „ x . — Staro igradbo direkcij« državnih ieles- nie v Beogradu je kupila Narodna banka Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o prodaji zgradbe direkcije državnih železnic v Beogradu, ki pooblašča prometnega ministra, da proda to zgradbo Narodni batnki za vsoto 10 milijonov Din. Direkcija državnih železnic se je, kakor znano, vselila v novo veliko palačo. Denar od prodaje se bo uporabil za zgradbo poslopja za oblastno železniško direkcijo v Beogradu. = Važna seja uprava Banke ra mednarodna plačila. Za ponedeljek 12. t. m. je sklicana seja upravnega sveta Banke za mednarodna plačila, ki ji pripisujejo veliko važnost, ker se bo na tej seji razpravljalo o vprašanju nadaljnjega zastopstva držav, ki so opustile zlati standard, v upravi zavoda. Kakor znano, smejo biti v upravi te banke zastopane le države, ki imajo zlato valuto. Ta seja pa bo tudi važna zaradi sklepanja o pomoči nekaterim novčaničnim bankam. = Potrjena je prisilna poravnava, ki jo je sklenil dolžnik Pernat Ivan, trgovec iu posestnik v Črni, s svojimi upniki za 52°/o kvoto terjatev, plačljivo v 4 četrtletnih obrokih. — Potrjena je prisilna poravnava, ki jo je sklenil dolžnik Jos. Moravec, trgovec z gumijevimi predmeti v Mariboru, Cankarjeva 1, s svojimi upniki za 50% kvoto v 6 enakih trimesečnih obrokih. — Končno je potrjena prisilna poravnava, ki jo je sklenil dolžnik Mirko Feldin, trgovec v Mariboru, Grajski trg št. 1, s svojimi upniki za 40% kvoto, plačljivo v 10 enakih mesečnih obrokih. =s Dobave. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 6. t. m. ponudbe glede dobave 100 komadov vodokaz-nih stekel, (pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave 2000 m jeklenih vrvi, 100 kg žice za dinamo in 1600 m armiranih cevi. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 15 t. m. ponudbe glede dobave 1500 m jeklenin vrvi. Vršile se bodo naslednje ofertne lic* tacije: 15. t. m. pri direkciji državnih žele? nic v Sarajevu glede dobave 6000 kg jekle ne pocinkane žice in 17. t. m. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobav* stavbnega materijala. (Predmetni oglasi sp na vpogled v Zbornici za TOI.) Dne 15, t. m se bo vršila pri avtokomandi IV. armijske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobav«* akumulatorjev za avtomobile. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. oktobra ponudbe glede dobave 20 komadov :Lutz:-ovih peči; do 6. oktobra pa glede dobave 500 komadov smolnatih bakelj, 500 pol snrlrkovega platna in 500 pol steklenega papirja. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Dravsko intendantsko skladišče v Ljubljani sprejema ponudbe glede dobave ječmena. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 5. oktobra ponudbe glede dobave i50 komadov rediš - peres, 200 komadov malih peres in 3 zavitkov prozornega platna, glede dobave 200 m jeklene žične vrvi ter raznega okovja. Direkcija državnega rudnika Zabukovca sprejema do 15. oktobra ponudbe glede dobave 30 komadov jamskih vozičkov. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 15. oktobra ponudbe glede dobave 7000 komadov vijakov za les, 110 komadov kotnega železa, 14.000 m bakrenih vrvi in 12 m manesmanovih cevi. Hmelj + Žalec, 1. oktobra. Za Nemčijo je bilo kuolienih zadnia dva dneva nad sto stotov 00 11 Din za kz. Ker Drimanikuie kuDcem zotovine. oddaiaio nekateri hmeliarii na kredit svoie blazo. Ponudba 'e utihnila, ker se večjim oroducentom ne mudi s oroda.io. Borze 1. oktobra. Na ljubljanski borzi so danes ostali tečaji stabilnih deviz v glavnem nespremenjeni. Bruselj, ki je včeraj popustil, se je danes zopet dvignil. V znatnejši meri pa je danes nazadovala deviza Dunaj, in sicer od 789.87 oa 737.06, tako da je setfaj že za 8% pod pariteto. V Curihu je tečaj nazadoval od 71.675 na 67. Deviza Trst se je za nekaj točk opomogla, tako pri nas kakor v inozemstvu. Ponovno se je mednarodno učvrstil tudi Amsterdam. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda za malenkost slabejša, čeprav se je v Beogradu nekoliko okrepila. Promet pa ni bil velik in je prišlo do zaključkov le za aranžma po 298 in za december p>o 310. Tudi Blairovo posojilo se je trgovalo nižje kakor na beograjski borzi; ob sklepu borznega sestanka pa se je nekoliko okrepilo. Zaključki so bili v 8% Blairovem posojilu po 57 in pozneje po 60 in v 7% po 50, pozneje po 53.50. Zaključek je bil tudi v beglti-ških obveznicah po 46. Nt tržišču bančnih vrednot je prišlo do prometa v Praštedioni po 957.50, v Ljubljanski kreditni po 115, v Srpski po 187, v Zemaljski po 112 — 113, v Jugo banki po 67 m v Union banki, ki je nekoliko popustila, po 140. Med industrijskimi vrednotami je bil promet samo v Trboveljski po 200 in v Vevčah po 110. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2254.53 — 2261.37, Bruselj 782.64—785, Curih 1098.45—1101.75, Dunaj 725.06—749.06, London 216.27—223.77. New York 5592.33—5609.33, Pariz 220.95 do 221.61, Praga 166.08—166.58, Trst 280.S2 do 286.82. Zagreb. Amsterdam 2254.53 — 2261.37. Dunaj 725.06 — 727.46, Bruselj 782.09 do 784.45. London 216.27 - 217.09. Milan 280.82 do 281.72, Newyork kabel 5603.33 — 5620.33, Newyork ček 5592.33 — 56,09.33, Pariz 220.95 — 221.61, Praga 166.08 — 166.58, Curih 1098.45 - 1131.14. Cnrih. Beograd 9.03, Pariz 20.10. London 20, Newyork 510. Bruselj 71.25. Milan 25.80, Madrid 46, Amsterdam 205.75, Berlin 119.50, Dunaj 67, Stockholm 115, Oslo 110, Koben-havn 112, Sofija 3.70, Praga 15.075, Varšava 57.25, Budimpešta 90.025, Bukarešta 8.03. Efektt. Ljubljana. 8% Blair 62 bi., 7% Blair 55 bi., Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 115 dem., Praštediona 950 den., Kreditni zavod 195 den., Vevče 110 den., Ruše 125 den. Beograd. Vojna škoda 804.5, 804 zaklj., investicijsko 66—67. 4% agrarne 39. 38 zaklj.. 6% begluške 47. 46.50. 46. 46.50 zaklj., 8% Blair 63. 63.50. 62.50. 7% Blair 52, 55, 56. 54.50, 54. 53.50 zaklj.. 7% Drž. hipoiekatrna banka 52, 58. 61, 60 zaklj., Narodna 4850 bi. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda j aranžma 296 — 296, kasa 295 — 298, za de- I cember 307 — 310, agrarne 40 bi., 6% b?g-luške 41 — 44, 8% Blair 56-60. 7% Bhir 50 — 51, 7% Drž. hipotek, banka 58—63; bančne vrednote: PraStediona 957.50 — 965, Union 140 — 142, Jugo 67 — 68, Ljubljanska kreditna 115 — 120, Srpska 187 — 188, Zemaljska 112 — 114, Narodna 4900 — 5400? industrijske vrednote: Našička 680 bL, Gut-mann 100 — 110. Slaveks 25 bi., Drava 18o den., Sečorana 165 — 175, Brod vagon 5o bL, Vevče 110 — 115. Isis 30 bi., Jadranska 460 61., Trbovlje 200 — 220. Blagovna tržišča LES -f- Ljubljanska bona (1. L m.) Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon bukovih naravnih plohov. Povpraševanje je za 250 m3 borovih nežamanih desk, 2 m dolžine (180—190 m5, 22 mm debeline, od 15 cm širine navzgor, 22 cm medija; 45 m3, 26mtn deb., od 15 cm širine navzgor, 22 cm medija; dobava do 15. oktobra, po 260 Din za m3 franco Sušak), nadalje za 30 m3 desk (III., 38 mm, lahko konično z medijo 25/2G cm), za 2 vagona bukovih hlodov (1.40 m dolžine, premer največ 35 cm, I., brez grč) in za hrastove frize (franko vagon nakladalna postaja). Povpraševanje je za 1 vagon božičnih drs-vesc in za antene (smreka, jelka, neobelje-ne, 400 komadov po 8 m in 8—10 cm premera na spodnjem koncu, 300 komadov po 9 m, odnosno 10—12 cm t 300 kom. po 10, odnosno 10—12 cm, 150 kom. po 14—20 m, odnosno 15—22 cm ter 73 komadov po 22—30 cm. odnosno 45—50 cm). ŽITO 4- Novosadska blagovna borza (1. oktobra). Tendenca nespremenjena. Promet 42 vagonov. Pšenica: baška, 78 kg težka 238 zaključek. Oves: baški, sremski in slavonski 130—132.50. J e C m e n : baški in sremski, 63/64 kg 110—115. Koruza: baška 102.50—106; baška okolica Sombor 104—106; sremska okolica Indjija 102 do 105; okolica Sid 105—107.50; južno-banatska 94—96; gornjebanatska 97.50 do 100. Moka: baška, banaška postaja »0« tn »00« 355—375; »2« 335—355; >5« 800 do 310; »6« 250—260; »7« 190—200; >8« 130—140. Otrobi: baški 92.50—95. F i -ž o 1: baški in sremski beli 170—175 + Budimpeštanska terminska borza 1. oktobra). Tendenca slaba, za koruzo prijaznejša; promet miren. Pšenica: za december 9.60 do 9.64, za marc 10.71 — 10.72; rž: za marc 10.90 — 10.94; koruza: za maj 12.38—12.54. Šport Ilirija : Primorje Tekma, ki bo najbrž odločila, kdo bo zastopal Slovenijo v liginem tekmovanju. V nedeljo se bo vršila v Ljubljani na igrišču Ilirije ena najbolj zanimivih tekem, ki bo verjetno tudi odločila, kdo bo prihodnje leto zastopal Slovenijo, oziroma LNP v liginem tekmovanju. Srečata se stara rivala Ilirija in Primorje. To bo že peto letošnje srečanje. Spomladi je Ilirija zmagala v prijateljski tekmi z 2:1, štiri-najs dni pozneje Primorje v istem razmerju. dočim je prva liglna tekma končala z visoko zmago Primorja v razmerju 4:1, revanžna pa zopet z zmago Ilirije v razmerju 2:1. Zato za nedeljo ni mogoče delati nikakih prognoz, zlasti, ker obe moštvi v jesenskem tekmovanju nista mnogo pokazali. Ilirija je bila v Mariboru precej hudo poražena, Primorje je Mariboru je-dva iztrgalo eno točko v Ljubljani. Čudna sta bila tudi rezultata z železničarji. Primorje je jedva zmagalo v Ljubljani, Ilirija jih je razmeroma gladko odpravila v Mariboru. To govori za Ilirijo, visoka zmaga Primorja nad Atletiki v Celju, a jedva izvojevana zmaga Ilirije nad Atletiki, pa zopet za Primorje. Službene objave LNP (Iz seje p. o. dne 30. septembra.) Navzoči gg.: Rybar, Šetioa, Novak, Ao-cetto, Grošelj, Zupane, Berdajs, Kuret. V nedeljo 4. oktobra se določijo naslednje prvenstvene tekme: Ljubljana: Ilirija : Primorje ob 15.30 na igrišču Dirfje. Predtekma prvenstvena tekma Ilirija II : Primorje II ob 13.45. Službujoči odbornBt LNP Dorčec. Vsak klub mora postaviti po tri starejše in vestne reditelje. Nastop službe pol ure pred prvo tekmo. — Igrišče 2SK Hermes: ob 13.45 Slovan : Hermes in ob 15.30 Grafika : Jadran. Vsak klub mora postaviti po dva starejša in vestna reditelja. Službujoči odbornik g. Malovrh. Nastop službe pol ure pred prvo tekmo. Ako pa se klubi sporazumejo na drugo uro odigrani a, morajo to javiti v časopisih. Celje: Athletik : Maribor. Pričeteik ob 15.30, v kolikor se kluba drugače ne sporazumeta. Službujoči odbornik LNP g. Toplak. — Rakek: Javornik : Sparta. — Domžale: Disk : Korotan. Dovoli se predtekma med rezervama obeh klubov. — Trbovlje: Amater : Trbovlje. — Hrastnik: Hrastnik : Dobrna. Maribor: Rapid : Železničar II. — Svoboda : Mura. Čitajo se s pravom nastopa 10. t. ni. za SK Zagorje: Jedloonik Joško, Juvaočič Jožko. Verificirajo se s pravom nastopa 3. t m. za SK Jadran, LJ.: Podbevšek Franc, s pravom nastopa 10. t m. za SK Retje, Tr- bm auiiogoiU-TUnih Bftf. Zakai brez kofeina T Navadna kava vsebuje 1—2% kofeina, rastlinskega strupa, ki lahko pri mnogih ljudeh povzroči težkoče srca, povišanje krvnega tlaka, motenje spanja, razdražen je živcev ali ledvic. Zaradi kofeina naj bi otroci sploh ne pili kave. Kofein je rxrok, da mora zdravnik takorekoč dnevno m-njevati navadno kavo. Venomer bolj potrebna je postala prava kava, ki ji je odvzet kofein. Kava Hag je prava, najplemenitej-ša zrnata kava, ali brez kofeina, ter popolnoma neškodljiva tako zdravim kakor tudi bolnim. Celo deca sme brez pomisleka piti mleko s kavo Hag. Najnovejša raziskovanja so pokazala, da mleko, začinjeno s kavo Hag, ni samo tečnejše, ampak tudi najlažje prebavljivo. Kava Hag je vseskozi kvalitetna, le najboljše vrste kave tvorijo nj»-no mešanico. Izdatnost ji je neoporečna. Posebna organizacija pa skrbi, da kavo Ha s: dobite vedno svežo v vsaki dobri trgovini z živili. Servira se na željo tudi v hotelu in kavarni. Brezplačen vzorec prejmete — ako pošljete izrezek tega oglasa in Din 1.— za odpremne stroške — od Kave Hag d. SSCastove malih oglasov dobite tako/ po izidu (ista o podružnicah »Jutra* v Mariboru« v 'Celju, v fiCovem me »tu, v VSfbooljah in na Jesenicah, ki sprefemafo tudi naročila na male ogtase in inserate. Ti*t}4>V*U* potniki s Fiksum in provizijo nudimo potnikom i* »bis& privatnih strani ta Ljub ljano ti) okolioo ter vso dravsko banovino za ma nufaktnrno blago. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »F;ksum ln provizija*. 39877-5 Francoščino, klavir poučuje v Parizu izprašana učiteljica. VVolfova nl. 10/11 _ drugo stopnjišče. 43606-4 Camernikova šoferska šola Dobljaoa. Dunajska c. 56 (Jugu Aulo) teleloo 2236 Prva »blast k»ne«3ijonlr»n» Prospek' 15 tastonj — pi lit« ponjl »i Prodajalka mešane strok«, ki bi tudi pomagala pn gospodinjstvu dobi takoj mesto pri sam tiem trgovcu na deželi. — Naslov Dri podruž. »Jutra« -v Mariboru. 417514 Pletilja doM takoj stalno mesto, proti plači po dogovoru. — Strojna pletarna L. GPolob, Orožnova štev. 6, Maribor 43750-1 Vajenko sprejme modni salon Ravnikar, Gosposka ulica 4. 43745-1 Kuharico rednjih let, ki bi opravljala tudi vsa druga hišna dela. sprejmem takoj sa SlavonHo. Ponudbe na naslov: Slane, Rogaška Slatina. 43753-1 Šoferji, pozor! Prodam avto in preskrbim kupcu stalno vožnjo do 20.000 km letno. Dopise na oglasni oddelek Jutra pod ' oko »Sigurna eksistenca 516«. 43516-10 Novo kolo »Anker« za polovično ceno prodam pod Jožami 11 — Vodmat. ^_43653-11 Tamburirarico in učenko s n « k s j začetne plače sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 43664-1 Kovaškega pomočnika • podkovsk« šolo, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »JutraT. 43650-1 Pletiljo in šiviljo fa ur j eno v izdelavi pletenin, sprejmem takoj. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43663-1 Več krojaških pomočnikov •am« prvovrstne za velike komade, sprejme takoj v stalno službo tovarna perila in oblek Stermecki v Celju. 41440-1 Tri kolesa dobro ohranjena p r p d a Rebolj, Vodovodna c. 68. 43739-11 Kontoristinja zmožna slovenščine, hrvaščine, nemščine, stenografije iu vseh drugih pisarniških del, išče nameščenje Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Perfektna«. 43659-2 Pek. vajenca k dobre hiše sprejme Jalšovee, Turnišče, Prek-muTje. 43591-1 2 kuharski učenki •prejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 43541-1 a—4 pletilje dobro izurjene, kakor tudi pletilca asm oe to ju (igra delavca na Jaquard in intarzijskem stroju ki zna tudi majhne reparature sam izvrševati, srirejmemo Ponndbe naravnost na: S. Weinberger. Karlovac. 43509-1 Pečarje dobre ln marljive delavoe sprejme takoj v stalno delo Spona, Zagreb. Stross-mayerov trg & 43508-1 Trg. učenca ■ primerno šolsko izobrazbo sprejme modna in konfekcijska trsovina Jakob Lah v Mariboru. 43497-1 Vajenca proti takojšnji plač! sprejme Gustav Puc, kleparstvo in vodovodna instalacija. Ljubljana. Tržaška cesta, 43158-1 Vajenca ss pekovsko in slaščičarsko obrt sprejme parna pekarn« Pretnar, Tržaška cesta 34. 43685-1 Kroj. vajenca tdravega, z dobrimi spričevali. z vso oskrbo v hiši sprejme Anton ?.i?on ▼ Rožni dolini, ces-ta TV/7 436.91-1 Vzgojiteljico ■ perfektnim znanjem francoščine in nemščine — po možnosti tudi klavirja, sorejme takoj boljša- družina na deželi k 2 deklicama. Ponudbe na .oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vzgojiteljica«. 43696-1 Služkinjo pošteno in pridno, vajen« vseh domačih del, sprejmem na Rimski cesti 8/1. 43719-1 Kroj. vajenca in pomočnika sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 43728-1 Veliko stelažo in peč na plin za kuhanj« in pečenje, prodam. — Pojasnila daje tvrdka Pr. Lubas. izdelo valnica harmonik, Dunaj ska cesta 36. 43442-6 Puhasto perje čisto. 6ohano feg po Din. druga vrsta kg p< 38 Din. čisto belo go®j< kg po 180 Dtn in čis' pub kg po 250 Din raz pošilja po pošt. povzetju L BR0Z0V1Č, ZAGREB Uiea 82. 22 6 2 reg. blagajni dobro ohranjeni. 1 manjša in 1 » 6 predali, po telo ugodni ceni prodam. Even tuelno tudi na mesečne obroke. Posredovalcem pri merno provizijo Ponudbe pod »Blagajna« na oglasni odd. »Jutra«. 41437-6 Vinske sode od 25—500 litrov, proda Pačnik, Laško. 43679-6 Naprodaj »o r a t n e moške obleke, kompletna oprema za čevljarsko obrt s šival, strojem (flahšteparico) Singer ter omara (Schubladkasten) Ogledati med 12. in 15. aro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43682-6 Krojni pomočnik dobro izurjen, vojaščine prost, išče zaposlenje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43655-2 Naprodaj marmornate in leseqe mize. steklena pokrivala za pecivo, majhna železna peč z več metri cevi, mreža za posteljo, stenske slike itd. Pojasnila daje B. Grah Kolodvorska ulica St. 11, dvorišče. 43742-6 *Kupur% Prešo za sir železno, stoječo, širni kotel ta približno 800 litrov, na parno kurjavo, kupi takoj Mlekarska zadruga Naklo, poeta Kranj. 43395-7 Izučena šivilja išče primerno službo v boljši hiši. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 43667-2 Učitelj vešč tudi italijanščine, ISče kakršnokoli zaposlenje. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Inštrukcije«. 43669-2 Inteligentna gdč. išče mesta pri otrocih, ali v pomoč gospodinji, event. ko: samostojna gospodinja Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Inteligentna«. 43640-2 Krojaški pomočnik vešč finega dela, malih in velikih kosov ter damskih plaščev, išče službo — najraje v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mladenič«.. 43646-2 Otroška vrtnarica išče mesto vzgojiteljice. — Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 43688-3 Dekle se Sefl brezplačno naučiti kuhati. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sirota«. 437-14-2 Pisalno mizo prodam v Gledališki ulici št. 12 — Sutteren. 43651-6 Posteljo bre* modroca. skoraj no-vj poceni prodam. Kode-ljervo. Slomškova ulica 5, podstrešje. 43648-6 Par brfljant. uhanov in briljantni prstan zelo ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zelo ugodno«. 43662-6 Hiša v Ljubljani s petimi stanovanji po tri sobe s pritiklinami, z velikim dvoriščem in vrtom, v najboljšem stanju, takoj naprodaj -«oti gotovini ali vložnim knjižicam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 43654-20 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin takoj oddam za 550 Din mesečno zakoncema brez otrok, ali samostojni go spe, ki bi proti plačilu dajala domačo hrano dve mJutra< Adblf Ribnikai. Za Narodno tiskarno d. (L kot tiskarnama Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljubljani.