Šolska modrost Najboljši nčitelj >Mamica, naš novi učitelj je najboljši med vsemi na šoli.« »Tako? No, io je pa lepolc jVeš, mamica, on je namreč zelo kratkoviden ia precej glali.< 65 Kako smo brali grozdje Jaz znam brati knjige. a tudi grozdje. Grozdje se lepše bere kakor knjige. Knjigo beremo tako, tla jo odprcmo tn bcremo od leve na desno. Topoglaveev Petrček, ki htxli v prvi razretl, zna brati tudi narobc. Njemu je sploh vseeno, kako drži knjigo, kajti vedno bere: »Ana in Ivo. Ni Ane. ni, ui. Vi, ve, vu.« Juz fega narobe ne bi znal brati. PaČ pa znam brati grozdjt* od vseh eirani. Grozdje beremo tako, da ga s pipcem odreženio ia ga pozobljeino. Moja teta Klara ima v Hudem klancu vinogrucl. Zjuiraj sem šel tja iu obral deset grozdov. Ker niseni iuiel škafa, sem jih pojedel. Tedaj me je opazila teta iu me povabila v trgatev. Drugi so bili že vsi povabljfiii prejšnji dan, le jaz sem bil častna izjema iu sem bil povabljeu tik preU branjem. Ljubeznivo me je vprašala dobra teta, kako tla sein vedel, da bodo danes brali. Dejal sem: »Oce mi je rekel: .Kadar boš vidol pri Škripavi Klari zvečer umite kadi na dvorisču, tedaj vedi, da drugi dan berejo!' Pa sem sinukail vsak veČer na vaŠc dvorišče in res, snoči sem opazil tam kadi in glejtc, danes sem tukaj!« Dobra ieta se je držala, kakor da je požrla oso. Ose silno rade sedajo na jagode. Pa sino začeli brati. Stric se je zelo bat, da bi mu nc pozobali btTači prevec grozdja. Pa nas je silil neprestano, da smo uiorali prepevati. Kajti pri petju ne moreš zobati. Jaz sein lc malo pel, a tera bolj požiral. Ako je opazil stric, da imam poliia usta in da ne pojem, mi je dejal: »Jurek. tiste še nisi zapel: ,To je ti-5ta muha, muha brez trebuha!*« i-Pa sem jo zeU sem oclvrniJ. >pet-najstkrat sem jo že danes zapel!« *Tako?« se je čutlil nemarni stric. -T-pa je še nisem slišal. Zapoj jo še eu-krat!« Ubogat sem in tako sem jo zapel šc desetkrat. Nazadnje pa sem zapel še tisto: >Tudi pri vaši hiši imate ščurke in mišilc Potem me stric nl več silil. Polajžar-jev Tinček se je tako nazobal grozdja, da je komaj -hodil. Jaz se ga nisem pre-več, a iutli ne premalo. Pri stiskalnici je pogual stric škornje pod krnieo ter si v škufu unijl noge. Nato je zacel clelati koš. Ko je bil koš gotov, sta zasukalti dva moža-karja vreteno. Jaz in Tineek sva že čakata pri kadi. kamor jc priČel teči slaclki mošt. Hm. to sva ga pila! Tekef nama je kar za srajco! Tedaj jf prišel k nam tudi tetin pes Muki. Kmalu je izvohal pod krnico striČeve škornje. Pograbil je prvega za uhelj ter ga zavlekel na polje v ko-ruzo. Stric tega ni viclcl. Ko pa se je hotel zopet obuti. ni bilo enega škornja. Zelo je bil hud in je skakal okoli stiskalnice z enini škornjem. Tinček si ni upal zatožiti psa, ki je odnesel škorenj. TPoteni me bo pa ugriznil!* je dejal. Jaz pa se nisera bal. Stopim k stricu, ki je bil že tako hud, da je klel po turško, in rau povem, kdo je odnesel škorenj. Ker je bila že tema. smo šli iskat škorenj šele drugi dau in saio ga tudi našli. Stric pa je moral tisto noč bos domov. Škorenj je nosil pod paztluho. Muki jih je dobil s šibo in se jc gromozansko drl. Pa niu zasepečem na uho: *Mukec, TinČek te je zašil. Njega ugrizniU Pri tera mu po ncsreči stopim na rep ia mrcina uii takoj zmeri hlače. Na dveh ineslih nii je preščipuil tudi kožo. Jezeu sem bil nauj. pa mu takoj zabrusim reanico: >Jaz sem te zatožil, da veš, mrha!« Tako smo brali grozdje. Zdaj ga ni vec. Zato leios ne bomo več brali v vinogradu. ampak v šoli. V šoli beremo scdaj »Trgatev«. Tisto grozdje ui za nič. Zato o tem nt* bom pisal. Muki pa bo že vidt'1, kdaj rae jt* ugriznil! Mogoče misli. da bom pozabii. pa ne bom! Drugi dan je rekla teia oČetu: >Čuj. starina, čisto sem pozabila poslati vara grozdja, zdaj je pa že yse stisnjeuoU Tedaj se je držal oČe, kakor da je pogoltnil oso. Zakaj pa ni Kotel z mano v trgatev? Saj sem ga vabil! Eno uro v naši šoli Mi nismo nikoli eno uro v šoli, ampak vedno več. Le kadar obhajamo državni praznik, srao v šoli samo eno uro. Takrat berc naš gospod učitelj govor. Takemu govoru pravijo predavaiije. Po predavaaju pridejo na vrsto deklamaciji* in pt-tje. Nekoč bi moral jaz deklamirati. Kt*r pa niscm znal, so določili drugega. Jaz sem prav za prav znal pesem na pamet. le čisto dobro je nisem znal. Ali skoraj bi jo bil znal. Ko je konec šoUke proslavu. grerao k maši. Pri maši pojemo. Jaz gonim mt*h, drugače ne bi orgle cviiilc. Ostalim ni treba goniti mt*ha. kar sami pojejo. Po maši se navadno stepemo za potokom. Tocla jaz nt*. Samo otl daleč jili gledam. Smrdišnikov Bolte je vrgel zadnjič Čapkovega Janeza v vodo. Jancz jo bil ves mokcr ter si ni upal domov. Celi dve uri se ju susil na soncu, predno je šel domov. Je mislil Janez, da jih m* bo dobil, ako pride suh domov. Pa jih je! Kajti ni vedel povedati. kod da sv je klatil dve uri. Svetoval sera mu. naj poreče. da je imel še sam dve uri proslavo. A ni hotel. Zato jih je pa dobil, da se je še drugi daii tipal za hlaoc. V šoli se imamo imenilno! Opisal bom tisto uro. ko pride k nam gospo- dična uciteljica. Pravimo ji >Poznavanje prirod.ec. Takrat imamo raoderno polo in lahko vsi govoriino. Jaz navadno nič ne govorim, ampak razbijam. Včasih sv tudi boksamo. Kadar st* nakričimo in nasuvamo. reče gospodična: Zdaj jc pa debate konecU Takrat po navadi proteslira Butoleuov Tinček, češ da ima še lepo misel. Ko ga je vprašala nekoČ gospodična, kaksno misel še ima, je povedal Butolen. da bi rad šel na stran. 67 ZadnjiČ smo se učili, zakaj kmet prej pšenico seje kakor žanje. Takrat sem jaz protestiral. Povedal sem: »Ni tako, gospodična! Pri mojem stricu so letos poleti želi pšenico, a sejali so jo Šele jeseni in sicer pred nekaj dnevi, torej debele tri mesece pozneje.« »Fant, ti si pa pameten!« mi je rekla gospodična in odšla k tabli, kjer je napisala z velikimi črkarai: Pšenica — naše bogastvo »Durek!« me zopet vpraša gospodiena, >zakaj je pŠenica naše bogastvo?c Jaz odvrnem: »Pšenica ni nase bogastvo, ker je nimamo! Pač pa imamo krompir in koruzo, včasih tudi nekaj fižola. Pšenica pa nam zelo škoduje, ker žre dinarje. Pšenica je naše siromaštvo. Naša mati vedno pravi za praznike: ,Zadnje dinarje je poŽrla pšenična moka!' Rad bi videl, kako žre moka dinarje! Prosim, pokažite nam to!« Ali gospodična nam ni pokazala tega, pač pa je rekla meni, da sem velik butec. Potem smo se učili, odkod smo dobili pšenico. Polde je dejal, da iz kašče. Pilekov Nacek je trdil celo, da jo je Kolumb prinesel v Ameriko ter jo zamenjal s koruzo. Mihec je pravil, da jo Gornikovi kradejo pri sosetlu. Pol ure smo ugibali, odkod da je pšenica. Nazadnje pa smo zvedeli, da pridela kmet seme doma ali pa gre li Kmetijski družbi, kjer imajo baje pšenice kakor listja in trave. Nato je vprašala gospodična: »Kako pa sejemo pšenico?« »Sapralot!« sem rekel in vstal. »Z roko jo mečemo po njivi!« Zalazaikov Šimc je irdil, da je videl v naprednih državah pšenico, ki so jo sadili pod moiiko ali pa s stroji, ker niinajo sejavnikov. Zemlja pa mora biti prej pognojena, drugače pšenica štrajka. To mi je bilo novo, kako pšenica Štrajka, ko pa ne dela v tovarni. Ali naenkrat prekine gospodicna zanimivo debato. Debato imenujemo take ra2govore, ko eden rece da, drugi pa nel Ali pa reče drugi da, pa prvi ne! GospodiČna je zamahnila z roko po zraka, kakor da lovi muhe, in je povedala: »Dobro! Ko smo torej spravili psenico v zemljo, kaj pa potem? Kdo mi zoa to hitro povedati, kajti ure bo kmalu konec?< 2-Hentana rec!« si mislim, »ura bo kmalu poginila. Treba bo torej hiteti, da jo rešimoU Vstal sem in dejal: »Potem hitro počakamo, da psenica zraste in ko zraste in dozori, jo požanje-mo, zmlatimo ter jo zanesemo v mlin. V mlinu dobimo moko. Iz moke spece raati gibanice, Štruklje in potice. To hi-tro pojemo in tako je pšenice konec!< Takrat je pozvonilo. GospodiČna nam je še naroČila, da naj doma poprosimo očeta, da nam da pšenice iii vsak naj vsadi eno pšenico ter jo z zanimanjem gleda, kaj bo pšenica naredila. Jaz sem doma potegnil z okna lonček s pelargo-nijo, pelargonijo sem vsadil za plot, v lonček pa pšenico. Pokazal sem loncek očetu, ki se je poredno nasmejal ter rekel: ¦*Jurek, zdaj pa le kar pripravi vre-če. da boš lahko kam s pšenico!« Hitro sem ga ubogal. Poiškal in privlekel sem tri vreče, v tem pa pride naša kura, veste, tista siva kokodajsklja. S krempljem brcne preko lončka, zagleda pšenico iu jo požre. Pomislite, kakšna škoda! Čemu so mi zdaj vreče? Hud sem postal na kokodajskljo in pri priči bi ji bil odrezal rep, če bi jo bil dobil. Kmalu pa mi je Šinila v glavo lepa misel. »Le po^akaj, ŠBaeniana kuraf« sem dejal, >drugiČ vsadim v lonček krompir. Za tcga vem, da ga kokodajsklja ne žre!c Ko me je zadnjič vprašala gospodicna, kako je z mojo pŠenico, sem ji povedal, da bi moja psenica lepo rastla, nastavila velik klas in ko bi klas dozorel, bi ga požel in zmlatil ter bi imel pšenice za tri vreče in moke dovolj za vse praznike, ako bi mi ne bila pozobala vsajene pšenice ne-srecna siva kura. Bes jo opali po repu! Želim ji, da bi se zadavila na tisti pšenici in da bi jo v nedeljo pojedli!