Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto - • • $6.00 " " leta ..... $3.00 lew York celo leto - $7.00 inorniiElvo celo leto $7.00 1 T 2 Valja z I f-KT* Za N« I Za inoi TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 266. — 6TEV. 266. GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York. N. under Act of Centre« of March 3, 1878 TELEFON: CHelsea S—3878 NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 12, 1931. — ČETRTEK, 12. NOVEMBRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. JAPONSKA SE BO UKLONILA SPLOŠNEMU PRITISKU JAPONSKO VOJAŠTVO BO NAJBRŽ ŽE TEKOM ŠTIRIH DNI ODŠLO IZ SEVERNE MANDŽURIJE Kitajska vlada je objavila statistike glede japonskih priprav za nadaljne boje. — V mestu Tien-tsinu je zavladal mir. — Ameriški poslanik C. Dawes se bo udeležil pariške konference, ki bo razpravljala o japonskem-kitajskem sporu. — Napadi na mandžursko železnico morajo prenehati. Velike demonstracije na Irskem MUKDEN, Mandžurija, 1 I. novembra. — Japonske oblasti so danes izjavile, da bo japonsko vo- j jaštvo najbrž že tekom štirih dni odpoklicano iz' Mandžurije, toda le pod pogojem, da bodo prene-' hali kitajski napadi na mandžursko železnico, ka- j tero je deloma Japonska zgradila ter jo tudi kontrolira. Ako se bodo napadi nadaljevali, bo takoj poslana v ono ozemlje ponovna kazenska ekspericija. Skrb za mandžursko železnico je poverjena japonskemu generalu Hon ju, vrhovnemu poveljniku japonskih čet v Mandžuriji. • ŽENEVA, Švica, l I. novembra. — Kitajski za stopnik, dr. Alfred Sze, je predložil danes svetu Lige narodov natančne statistike glede japonskega vojaštva v okolici reke Nonni. Rekel je, da so Japonci izkopali strelne jarke ter da najbrž ne mislijo na umik. Pri Talai imajo Japonci koncentriranih 4000 mož infanterije ter dve stotniji kavalerije. Nadalje imajo na razpolago 240 voz raznovrstne vojaške o-preme, šest aeroplanov, 40 velikih topov. Japonska je poslala svetu Lige narodov noto, v kateri izjavlja, da se čisto nič ne boji pretnje, da bi jo izbacnili iz Lige ter da mora ostati na svojem do-' sedanjem stelišču. j Zastopnik Japonske, Kenkiči Jošisava, je rekel j časniškim poročevalcem^ da je Japonska pravi blagoslov za Mandžurijo. — Odkar izvaja Japonska svoj vpliv v Mandžu-riji, — je dejal, — je prebivalstvo province znant-no naraslo ter je ta provinca najbolje vladana izmed vseh kitajskih provinc. Japonska je investirala v Mandžuriji dve milijardi je.nov, in v zadnjih letih se je trgovina povečala za celih štiri tisoč odstotkov. WASHINGTON, D. C.. II. novembra. — Dr- žavni department je mnenja, da bo mogoče spor med Japonci in Kitajci v Mandžuriji, mirnim potom rešiti. Tekom zadnjih dni se je vršilo več konferenc med državnim tajnikom Stimsonom in japonskim poslanikom Debučijem. Včeraj je naročil državni tajnik Stimson ameriškemu poslaniku v Londonu, Charles G. Dawesu, naj se poda v Pariz ter naj bo navzoč na konferenci sveta Lige narodov. • % Sem so dospela poročila, da je v Tientsinu zavladal popoln mir. LETALEC OPAZIL PONESREČENE NA MORJU MORILEC OBSOJEN _NA 30 LET De Pew je kriv umora Johna Conlina. — Vdova oproščena sokrivde. Zopet arei ■LONG ISLAND 1 CITY. X. \ 11. novembra. — iSodnijska obravnava proti .Jaujes de Pe\v in Mrs. Amy Coni in. ki sta bila ob-dolžena umora moža Conlinove. Johna Conlina. je bila danes m*- j nadoma končana, ko je porota oprostila Mrs. Conlin vsake krivde pri umoru, priznala pa krivdo De I*e\vu. vsled česar je bil obsojen na trideset let ječe. Takoj po oprostistvi pa je bila Mrs. Conlin zopet aretirana pod obdolžbo. da je skušala okrasti svojega pokojnepa moža in je bila pridržana v zaporu pod poroštvom $7.500. De Pew in Mrs. Conlin sta skušala oropat^ Conlina. da bi dobi- | la denar, s katerim sta namera-' vala odpotovati v Reno, t>Cev. in dobiti razporoko žene. Ko je De Pew ustavil Conlina v veži njegovega stanovanja in zahteval denar. se je revolver, kot se je za-1 govarjal De Pew. po nesreči iz-prožil in Conlin se je zgrudil na tla. Dva meseea pozneje je Conlin za ranami v bolnici umrl SPOMENIK EDISONU Vodilni trgovci in industrijalci hočejo postaviti Edisonu veličasten spomenik. — Veljal bo blizu tri mil jone. WEST OlLANCE. X. .J., 11. novembra. — Danes je bilo naznanjeno. da je že sestavljen načrt, da se postavi pred kratkim umrlemu slavnemu iznajditelju Tlio-masti A. Edisonu veličasten spomenik. ki bo veljal blizu tri milijone dolarjev. Sklenjena pa je bila samo ena gotovo stvar, na-mreč večna luč. Odbor vodilnih trgovcev, bankirjev in industrijalcev je predložil Edisonov! vdovi načrt za ta spomenik in llrs. Edison ga je o-tlobrila. Prispevki za spomenik se bodo pobirali po vsem svetu, tla both« pri njegovem spomeniku ude-ležui vsi narodi sveta, ker je bil Edison največji dobrotnik človeštva. Predsednik Hoover je bil na-prošen, da sprejme mesto častnega predsednika odbora za Edisonov spomenik. Andrew \V. Mellon pa bo častni blagajnik tega odbora. Poleg tega bodo vsi governerji ameriških držav imenovani za častne člane tega odbora, ravno tako mnoge odlične osebe ter tudi vladarji in predsedniki vseli držav na svetu. Takoj po Edisoiiovi smrti je trgovska "zbornica v West Orange sestavila Edisonov odbor, ki sestoja iz tisoč članov. Ta odbor ima nalogo zbrati posebni sklad za spomenik, ki bo vreden velikega Edisona. Samo v West Oraug« bo nabran sklad enega milijona dolarjev. Med drugimi člani odbora, ki je predložil načrt Edisonovi vdovi, je bil tudi Horatio Bell, sin izumitelja telefona. Ko bodo sestavljeni odbori po' PIIII^ADELPIIIA, Pa., 11. nov posameznih ameriških državah, Črnec, ki je oskrboval hišo. je na-bodo tudi vse države sveta povab šel v drugem nadstropju njene ljcne, da sestavijo svoje odbore, hiše Mrs. Anno Miller ležati na ( ki bodo nabirali prispevke za ta' tleli. Mrs. Miller, ki je stara 72' veličastni spomenik. j let je samotarsko živela v svoji . Spomenik bo stal na kraju, kjer hiši že ninogo let. ZAGONETNA SAMOTARKA Črnec je našel staro ženo na tleh in pozval policijo. —# V hiši je bila sama s 25 mačkami. Mnogo denarja v bon-dih. je Edison tekom vojne pod varstvom vojaštva, delal tajne poizkuse za iznajdbo, ki je omogo- Poklicana policija je našla v hiši za 25 mačk in za 200 tisoč dolarjev vrednostnih papirjev. Sta-| VEDNO VEČ DELAVCEV SE VRAČA NA DELO MIAMI. Fla.. 10. novembra. — Ameriški pilot poštnega aeropla-na je na morju opazil čoln. ki ga je vihar premetaval po valovih. V njf*m je bilo enjaxt mož. C'oln se je nahajal okoli 80 milj zapadno o0 njenih sobah so* bile raztre-je bil še tako globoko pod mor- M.ne listine, iz katerih je bilo raz-Km. vidno, da je imela mnogo denar- ja naloženega v hišah, od katerih je dobivala na leto do 50 tisoč dolarjev dohodkov. Xjeni sosedje pravij«*, da jim je __že skozi več let bila stara žena za- ' "onetka IjAWUEXVE. Mass.. 10. nov. e : ; „ „ , .. \ Pred nekaj dnevi je resno zbo-Danes se je vrnilo v tekstilne to- » , • • . , Ki J , „ . lela in je slednjič obležala na tleh varne v v Lawrence vec sta v kuj o- STARKA UMRLA _MED GOLOBI Zdravnik ji je predpisal zdravila, ker pa ni imela denarja, jih ni kupila. — Njen mož je bil brez dela. MASSAPIQUA L. I., 11. nov. Mrs. Nora Selinenfuss, ki je zadnjih dvanajst let živela s svojim možem Gustavom v leseni hiši, v kateri je tudi redila golobe, je danes umrla za srčno napako. Xjen mož je pred leti igral klarinet v slavnem orkestru Viktor Herberta. Pred dvanajstimi leti sta si kupila majhno hišico in redila golobe. Sosedje so jih poznali kot miren, star zakonski par. O njih so vedeli zelo malo, kot to, da sta bila rojena v Xeineiji in da redita golobe v hiši. v kateri stanujeta. Hiša ima štiri sobe in postreš-i je; okoli hiše so štirje akri zem-1 lje. Xjih edini dohodek je bil, ak.> sta prodala kako kokoš, ali nekaj golobov. Žit o za kokoši in golobe sta priedala na vrtu. Ljudje, ki so hodili mimo hiše, so videli, kako so golobje letali iz hiše in v hišo skozi okna ali vrata. Schneefuss je šel zjutraj na vrt, da oskrbi kokoši in golobe in ko se vrne čez pol ure, je njegova žena še vedno sedela na stolu, kot jo je pustil, toda ni več šivala kot po navadi. Več golobov je čepelo na klavirju, drugi pa so se izprehajali po sobah. Schneefuss je pri sosedu telefoniral zdravniku, ki je zdravil njegovo ženo za srčno napako. Dr. Reed pokliče policijo. Ko je policist stopil v hišo, se ga golobje niso prav nič bali, temveč so hodili okoli njega in so mu celo sedali na ramo. Xa steni so bile slike Herbcr-tovega orkestra in na eni sliki je bil Schneefuss skupno s slavnim skladateljem. 'Klavirja že ni uikdo odprl več let. Xa klavirju je ležal Schneefuss o v klarinet, katerega že več let ni rabil. Dr. iReed je našel v sobi tudi list. na katerega je predpisal zdravila za umrlo ženo že pred poldrugim letom. V hiši ni bilo denarja, da bi si žena kupila zopet zdravila. Umrla žena je še vedno držala v svoji roki šivanko. s katero je šivala svoji) staro obleko. DELAVCI SO NAVDUŠENO NAZDRAVLJALI REPUBLIKI DUBLIN, Irska, I I. novembra. — Neoziraje se na vladne prepovedi in neglede na močne policijske in vojaške oddelke, je danes (na praznik premirja), ^demonstriralo na tisoče delavcev po tukajšnjih ulicah ter izražalo svoje nezadovoljstvo 7 obstoječimi razmerami. Člani meščanske garde in policisti so napeli vse sile. da bi držali demonstrante v šahu, pa se jim ni posrečilo. m Ves dan so se velile velikanske ljudske množice po cesti O'Connell in po drugih velikih u-licah. Dcmonsrantje so nosili plakate, s katerimi so izzivali vlado. Večkrat je bilo čuti klice: — Proč s kraljem! Živela armada republike! Ako je policija razgnala kako skupino, so se demonstranti takoj zbrali na drugem kraju. Peli so Internacijonalo ter teptali angleško zastavo. Dasi se na vsak praznik premirja završe spopadi med irskimi republikanskimi nacijonalisti ter ljudmi, ki simpatizirajo z Angleži ni še nikdar vladala taka napetost kot je vladala baš včeraj. Podobne demonstaracije kot v Berlinu, so se vršile tudi v Corku in Waterfordu. OTROK NAJDEN V VEŽI UKRADEN OTROK JE BIL VRNJEN PATDRJSOX, X. J., 11. novembra. — Frank Tempe, star 15 mesecev, je bil včeraj zopet doma v Clifton, tX. J., in ni vedel, da ga je policija štiri ure iskala. J Njegova mati se je ustavila d svojim avtomobilom pred trgovino. kjer je imela nekaj kupiti, j Njen sinček je spal v zadnjem sedežu in mati ga je pustila samega. ( Mrs. Teii^pe je bila komaj pet j minut v trgovini, toda ko se vrne na ulico, ni bilo ne njenega avtomobila, ne otroka. Mrs. Tempe je t«:i:oj naznanila policiji , ki je policiji po celi državi naročila, da naj gleda "za avtomobil iz leta lf>26 in otroka iz leta 1 f>30". Pet ur potem ko je mali Frank izginil, je bil najden v West Oranpe in je v avtomobilu še vedno mimo spal. Policija domneva, da si je nekdo avtomobil "izposodil" za zabavno vožnjo, ne da bi bil opazil, da je otrok v njem. Policist John Fitzgerald je v veži neke stanovanjske hiše v New Vorku našel okoli štiri tedne staro dekle. Prepeljal jo je v Belle-vue bolnišnico, kjer e jdobila za tovariša komaj dva dni starega dečka, ki je bil dan poprej najden na 9. ulici. ZGOREL V SVOJEM AVTOMOBILU BATONTOWX, oslovil iz življenja tipični ameriški ''self-made man". « Bil je sin ubogega podeželskega zdravnika in je bil rojen v onem delu Združenih držav, kjer prevladujejo vsakovrstni predsodki. Ko je bil star sedem let, je že začel delati na neki farmi, nato je delal na železniški progi, bil je prodajalce knjig in patentnih medicin, dijak, ljudsko-šolski učitelj, odvetnik, državni pravduik, kongresnik in slednjič zvezni senator. Korak za korakom j«- priboril, z lastno močjo, delom in trudom, jn»t navzgor. "1'nievuo je, da je postal pod rplivom takih življenskih skušenj bojevita narava. "Jutro" piše 23. oktobra: Z veseljem in zadoščenjem je sprejela vsa jugoslovanska javnost včerajšnjo vest o velikem posojilu, ki ga je naša država dobila v Franciji, lies so bila nekatera na.ša prejšnja posojila po našem znesku večja od sedanjega, nobeno pa ga ni doseglo po svoji gospodarski in politični važnosti. Znano je. da je bila Jugoslav i- 1 ja med vsemi državami, ki pri-1 dejo pri tem v poštev po liuover- i jevem reparacijskem moratoriju najhuje prizadeta, t "trpela je znesek, ki znaša skoro eno desetino našega držav, proračuna. K temu so prišli še po svetovni gospodarski krizi povzročeni banani polomi v Avstriji. Nemčiji iu drugih državah ter naposled še finančna katastrofa v Angliji. Posredno je na tem trpela tudi .Jugoslavija. ker so povsod sami nujno rabili denar in zato poskušali z vsemi sredstvi dobiti domov ves denar, kar so ga imeli naloženega v inozemstvu. Tako se je zgodilo, da je ravno v dobi, ko gospodarski promet vsako leto potrebuje največ denarja. začelo našim denarnim zavodom primanjkovati razpoložljive gotovine. Samo na sebi bi to ye bilo nič hudega, ker se to tudi v normalnih razmerah često dogaja. Zlorabili pa so ta položaj nasprotniki mirne ureditve in o-krepitve naše države in začeli sejati nezaupanje med nepoučene ljudi. Prišlo je do navala na naše denarne zavode. Dokaz velike razsodnosti našega prebivalstva je. da se je to vznemirjenje kmalu poleglo, čim je bilo pojasnjeno pravo stanje. Precejšen del v prvem razburjenju dvignjenih vlog se je sedaj vrnil že zopet v hranilnice in banke. Z novim posojilom bo odstranjeno sedaj tudi zadnje nezaupali je. Posojila .ki znaša preko GmeiV i našega posojila, pomen v zunanji i in notranji politiki. V svetu bo t:: lepi uspeh še bolj povzdignil naš ugled, doma pa nas je navdal z POSEBNE CENE ZA OPERO ZA ClTATELJE .TEGA LISTA * Peter 1\ ?aga kajo, vladi pa, da bo še z večjim' Opera Comique glede posebnih cen, uspehom lahko nadaljevala delo ■ ki jih dobe naši čitatelji, ako se za popolno ureditev našega go- abonirajo za šest oper v seziji 1931- spodarskega življenja. ni vsega javnega Tragična smrt mornarja iz Litije, znan v gospodarskih krogih, ki so si ga tudi izbrali za kandida- ,Na orožniško postajo v Litiji je prispela brzojavka z žalostno vsebino, da se je smrtno ponesrečil v Trogiru v Dalmaciji 22-let- ta za sedanje volitve v (Narodno skupščino. Vest o tragični smrti uglednega moža se je bliskovito Ameriška pisateljica Anita Loos je rekla nekoč i — Povprečna Amerikanka mo-Vedoc. da bi naši čitatelji goto- ( « v- i- nriunwi.nn n ra imeti dve lastnosti, da lahko vo radi slisali kako priljubljeno o- ..... pogodili z New York j ,zl,a.ia v življenju. Biti mora lepa iu neumna. Lepa zato. da jo moški ljubijo, in neumna zato. da zamore moške ljubiti. pero, smo se 1932. REPERTOAR za 1931-1932 Od 16. do 21. nov.: Amerika je dežela rekordov. Sleherni hoče zlomiti rekord, ki dosegel njegov prednik. The Poacher ........................ Lortzing, J(> i V časi se mu posreči, v časi pa Od 14. do 19. decembra: ne. 'Pripeti se. da tekmovalec ne .... . , .. ..... razširila po vsem mestu m j« ni mornariški podnaredmk lit 11- i , ... , , , , , . - , ,> » vzbudila povsod globoko socu ski rojak Stane Tie. Bas na \ se A . ' . . .. „ ., ... .. . stvovanje. Pokojnik zapusea zen< Svete so ga pričakovali njegovi .... - * ^ , , , ga pneaKovali nj( domači, tla jih poseti po 4 in pol- J letni odsotnosti. Stane Tič se je izučil doma me-haniške obrati, nato pa je odšel v mornariško šolo. ki jo je dovršil z odličnim uspehom in je služil sedaj že tretje leto kot strojnik na tenderju "K 13". Vozil je I ženo in štiri liedorastle otroke, od katerih sta dva prav sedaj nevarno bolna. The Blonde Donna .... Etnest Carter zlomi rekorda, pač pa vrat. (ameriška opera> Od 11. do 16. januarja: Parisian Life .................... Offenbach Od 8. do 13. februarja: The Chocolate Soldier ..............=..... Zahvalni dan se bliža. Najbolj je lahko tisti hvaležen, ki ima toliko, da da nekoliko tistim. ki nimajo ničesar. Oscar Straus Od 7. do 12. marca: Mireille ............................. j Od 4. do 9. aprila: The Bat....................Johann Strauss Bojstvo v gozdu. Te dni se je javila pri sevni-škem zdravniku dr. Mušiču 15-let-na mladenka Anka. delavka na na progi Divulje-Split. Vršil je 1 parni žagi. Potožila je zdravniku svojo službo kot navdušen mor-' svojo bolest in zdravnik je ta-nar iu dober delavec v popolno koj ugotovil, da se bliža rojstvo. Gounod j Število mokračev v kongresu se ■ je nekoliko povečalo Malo več jih je, toda s tem še ; ni rečeno, da bo prišla poplava. THE HECKSHER THEATRE 104. cesta in 5. Ave New York In istotaku umevno m*. 'la je liil senator Caraway za-p*iz<>n sovražnik vsakih I»rivilij-irctnili interesov. V svoji j milijonov dinarjev, država namreč opoziciji je bil odkritnsnVn in neizprosen. S pnl<*eo ostrovfjn je bičal Teapot Dome škandal ter se j*: neprestano boril proti koristolovskim politikom. Administracijo j«* ponovno napadal, posebno glede njenih odredb za pomoč farmer.jem. Njegovih ostrili besed so se v Kapitolu bali. Smrl senatorja (.'arawaya ne bu brez vpliva na sklepe zveznega senata tekom prihodnjega zsedanja. Ako bi senator umrl dva dni kasneje, bi 11111 zainogel .governor države Arkansas imenovati demokratskega naslednika. Postava one države pa določa, da se sine završiti tako imenovanje le v slučaju ako se pojavi smrt tekom enega leta pred splošnimi volitvami (8. novembra 1932). Razpisati bo treba posebne volitve, ki se morajo vršiti v teku ne manj kot tit) in ne več kot 120 dni. Zaenkrat bo torej v demokratskem taboril' vrzel, in ker bo senator iz Louisiane. Huev Long, šele februarja zaprisežen, bodo imeli demokrat je v senatu samo 45, re-publikanei pa 48 glasov. Sedaj imajo republikanci sicer samo 47 zveznih senatorjev, toda guverner Larson iz New Jersey bo najbrž imenoval pokojnemu senatorju Morrow u republikanskega naslednika. Dom" i ni bodo imeli* pri organiziranju poslanske zbornice demokrat je besedo Ijodo v senatu odločali progresivci. ne bo porabila za svoje tekoče po-trelx'7 temveč ga bo naložila v Narodni banki. Tej bo na ta ua-čin omogočeno, da okrepi naš dinar. ki .spada že danes med najboljši denar v Evropi ob enem pa. tla začasno podpre naše gospodarstvo z novimi krediti, ki nam bodo omogočili, da prebrodimo sedanjo krizo. JJa državi posojila ni treba porabiti za svoje dnevne izdatke, se imamo zahvaliti le energični šteduji, ki jo je uvedla sedanja vlada. Znatno je znižala državne izdatke, ob enem pa povečala ne katere državne dohodke. Budno je pri tem pazila, da je tudi za sebni denarni trg obvarovala pre velikih pretresijajev in da" je o •uvala vrednost dinarja, lies so bili nekateri teh ukrepov za mno ge boleči, toda njihovi ugodni sadovi se že kažejo in se bodo kma lu pokazali še bolj blagodejno Naš državni proračun je zopet uravnovešen, dejstvo, s katerim se danes lahko ponaša le malo držav na svetu. Naš dinar je ostal neomajen v dobi. ko so kolebale skoro vse druge valute. Vse to je v inozemstvu ojačilo zaupanje v našo državo in naše gospodarstvo. Najlepši dokaz te ga okrepljenega zaupanja je "ravno, dejstvo, da smo dobili veliko inozemsko posojilo v času. ko se zanj brez uspeha potegujejo dru- Naši po Ameriki V Itrooklynu je po kratki bo- Jdiral na tiketu sedanjega in ponov. leseni umrl rojak Jožef Hodnik, I no izvoljenega župana J. David star 5S let. Včeraj bil pokopan lieesa, ki je republikanec na Holy Trinity poko|»ališeu. >— V (»oboto zvečer je preminul v 4'levelandu rojak Anton Kolih, ki je bil v petek večer "na St. Clair Are. in 76. eesdi zadet od avtomobila. Kanjki je bil 55 let star. Zapušča soprogo, dve hčeri in dva sina. Doma je bil iz Krasa, kjer zapušča dva brata in eno se. >A .. ., t U — Slovenci v Girardu, O., v eni i«med najstarejših na£h na*cl-v držari Ohio* m> Uvojevali prvo jpelitično zmago. Za * cotlnčiltriana je bil iz- t'mrl je v Clevelandu dobro poznani Louis Lanchman. ki je vodil zadnjih pet let mlekarijo. Doma je bil iz Ccrknice pri Itake ku, in je bival tu 20 let. Zapuš ča soprogo in enega sina. v sta rem kraju pa starše, enega brata in sestro. — Operaciji na tdepiču »e jo moral v Denver; Colo., podvreči Frank Videk, katero je srečno prestal in se zdravi že doma pri stariiih.. ■— iXa operacijo se je morali} pogati v bolnišnico St. Anthony je kandi- fudi Marta Kra&ovec, za do vol j n ost svojih nadrejenih. Dobii je nalog, da popelje tender iz Splita v Trogir. kjer naj bi ga dvignil na suho in preko zime popravil. Mornarji so se ob prihodu v Trogir takoj lotili dela. pri čemur pa je naneslo nesrečno naključje. da se je Stane Tie dotaknil žice z visoko napetostjo in ga je tok odbil in vrgel po tleh. IV nesrečeneu so takoj priskočili na pomoč tovariši, ki so ga spravili v bolnico, kjer so nemudoma pričeli z reševalnimi poskusi. Prizadevanje zdravnikov in tovarišev pa je žal bilo zaman. Vse tovariše s komandantom na čelu Posebna cena za šest oper. Tekom nekega zaslišanja pred sodiščem je prišla na dan za go-! netna stvar. j Neki mladenič, katerega žen- ! $15.00 orchestra subscription za $12. ska- v > bil zaljubljen ni | $12.00 orchestra subscription za $9. h,,tcla uslišati. je tri mesece trdo-i $ 9-00 balcony subscription za $7.50 j $ 6.50 balcony subscription za $6. pregovoril, t $ 5.00 balcony subscription za $4.50 si Ledine je mladenko prehitelo I .. j i-ii i i • i i Rezervirane sedeže lahko naročite m je porodila krepkega. 4 in pol! i . • imi|-„,: i.4>„ »• , .. , ...Z ?. . 1 po pošti, ali pa pokažite to nazna- tri mesece molčati, ker hi kg težkega fantička, ki se je na > ^ ^ . ^ Svetoval ji je, naj gre hitro domov. Toda v gozdu blizu domače va- vratno molčal. Niti besede ni iz- - ,. .. i --i i • »- ; nilo pri blagajni New York Opera najbrž v listju zadušil, ker ni bi-I . ,„ x „„ . „ . ... -- ,TI . . Comique, 113 West 25 Street. New lo blizu nobne pomoči. Mladenka . . , M , .„ t . . . . - 1 . ... i York, soba 1004. Telephone: Circle se je cez eas zopet osvestila, po- : ? 22gl brala otroka in ga nesla domov j ter skrila v hlev. Pozneje je o do-__ godku povedala svoji materi. Zadevo ima sedaj v rokah državno pravdništvo v Celju, vendar dekle ne more biti odgovorno za svo ; »No. pa kaj če bi ga uslišala iu če bi ga vzela za možat Marsikdaj bi moral še več k<«t vsied njenega vztrajnega govorjenja sploh ne prišel do besede. POZIV! je dejanja, ker je staro šele 13 let: . V« naročniki katerim in popolnoma neizkušeno. Pač pa : je, OZlFOTIia je izguba prijaznega .mladeniča ' poizvedujejo za brezvestnikom, i pošla paročnina Za list, 80 naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N," iu izvrstnega zadela. mornarja bridko Tragična smrt Srečka Bobiča. ki je kriv te nesreče. Smrt uglednega industrij ca. V Gradcu je preminil po dolgem in težkem trpljenju <>7-letni tovarnar usnja iz Konjic Lovrenc Laurieh. Bil je sin slovenske uui- diuarjev. S tem je kupil v Ko-tere. a družino je vzgojil v nem- ujicah neko propadlo usnjarno, ki volitve m škeiu dulilu. Izhajal je iz staro- jo je kmalu spravil na noge. Že 22. oktobra okrog 17.45 je v sobi sreskega poglavarja za srez Maribor, desni breg. od kapi zadet. nenadoma umrl sreski kandidat za skupščinski veleposestnik ter gostilničar v | davne usnjarske rodbine Lavri- leta 1'894 je kupil sedanjo tovar-Limbušu. Srečko Kobič. Pravkar, »cv fZ Vicla pri izu{;-il no i„ ustanovil popolnoma mo- je bil vložil svojo kandidatno li-;se j,. usnjarkski 'obrti pri svo- derno podjetje. Pričel je z 8 de-sto pri sreskem sodišču, ki jo je j jeill strieu v Veliki Loki na Do-' lavci. nakar je podjetje čedalje tudi takoj potrdilo. Od tam je od- ienjskem. nakar je izpopolnil svo-' bolj napredovalo in je pred sve-šel Kobič k sreskemu poglavar- je znanje v Peneo\*i tovarni v M o-1 tovno vojno zaposlovalo že okrog ju in je baš razpravljal z njim o : fcronogu. I»0 učni dobi v domaČih ; 120 delavcev. Danes zaposluje posvoji kaindidaturi, ko mu je 1 krajih seje podal v iMaribor. na- i polnojna modernizirano podjetje, stalo nenadoma slabo m se jeito pa prakticiral na Dunaju in kije v glavnem sad neumornega kmalu nato mrtev zgrudtl na tla. y Ciradeil in si v tpkll pomočni-! dela pokojnikovega, okrog 100 škili let prihranil par tisoč gol-1 delovnih moči. I Poklicani zdravnik mu ni mogel nuditi nobene pomoči, marveč je moral ugotoviti samo še smrti. Truplo so nato prepeljali v mrtvašnico starega mestnega pokopališča, kjer ostane do prevoza v Limbuš. Pokojnik je bil sin znanega štajerskega .slovenskega poslanca v bivšem avstrijskem parlamentu ter brat znanega mariborskega kirurga in primarija dr. Hugona Kobiča ter profesorja Frana Ro-biča. :I>il je vedno zaveden Slo-venee in Jugoslovan ter naprednega mišljenja. Posebno je bil velik uspeh t Special Interest Accounts Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa Kise ali posestva in pa oni, želeci potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške. Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BREZ VSAKE ODPOVEDI, kar je v mnogih slučajih j ako važno. Vloge obrestujemo po Atfo Sakser State Bank n COBTLANDT STREET NEW YORK, N. T. Dobrodušen senator iz neke za-padne države je rekel: — 'Najprej pride človek, za njim šele mašina. To je res v današnji j; časih. Pozabil je pa povedati, da pri-de za mašino ambulanca. ki ga odvede v bolnišnico, ali pa mrtvaški voz. ki ga odvede na pokopališče. H> Prijateljici stji se pogovarjali. Pa pravi prva : — Oh. kako mine ča.s. l*rihod-liji mesec bom stara že triindvajset let. — .Ia/. pa devetnajst, — je dejala druga. — Tak nikar ne laži. Sedem i ti < d vajet jih boš. Saj si vendar samo eno leto mlajša od mene. * — Če pijem?'O, seveda pijem, toda le iz obupa, — je pripovedoval rojak zdravniku. Xa zdravnikovo vprašanje, zakaj je tako obupal, je odvrnil: — Zato. ker je pijača tako draga. * Vsakovrstni priimki so na svetu in v nekem gorenjskem kraju je uradoval finanear. ki se j«' pisal Anton Krava. Nekoč ga je neki kmet nagovoril in mu jc rekel, morda hote. morda nehote: — Gospod Bik. Pinancar ga je tožil. Zadeva je prišla pred sodišče, in kmetov advokat je rekel: — To ni nič. če se je obtožence zmotil. Poglavitna stvar je, da ve, da ste govedo. * Vršila s** je veselica, pijače je bilo dovolj, glavni dobitek je pa tvorila živa koza. in rojak je bil tako srečen, da je kozo zadel in od veselja tudi pil malo preko miere. V zgodnji jutranji uri se je odpravil proti domu- in vlekel kozo na vrvi za seboj. Z velikim trudom jo je spravil v stanovanje. — Križ božji! — je vzkliknila njegova žena. — Kaj si znorel Kaj naj počnemo s kozo ? — O, koza je koristna žival — je branil okajeni rojak sebe in kozo. — Kar pri fokah bomo imeli mleko, maslo in sir. Koza jc pa že koristna žival. — Samo dve sobi imamo — je ugovarjala — pa štiri otroke, zdaj si pa še kozo privlekel. Le pomisli, kakšen ropot bo to in kakšen smrad. — Oh — jo je potolažil rojak — saj je kožica mirna in pohlevna in z vsem zadovoljna. Ropotu in smradu se bo pa tudi kmalu privadila. GLAS N A ft O D A NEW YOKK, THURSDAY, NOVEMBER 12, 1831 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. S. A. OBISK PRI VORO-NOVU Sla%ni pomlajevalec prof. Voro-nor je sporočil, da je iznašel serum proti raku. Prenesel Je stanice raka na živalske organlzime in iz obrambnih snovi, ki so v teh organizmih potem nastali, je izdelal svoj serum. Prof. Voronov živi na svojem dvorcu, ki je bil nekoč last italijanske plemiške družine Grimaldl-Jev, pri Ventimlgliji na francoski meji. Te dni je pozval k sebi znano pisateljico go. Lis Salskow-Iver-aen, ki ji je podal zanimive izjave o svojem delu in o svojih uspehih. Geu Iversenova opisuje svoj obisk takole: Dvorec se dviga na skalnati višini z divnlm razgledom na Sredozemsko morje. Velik črn pes me je čakal nezaupno ob vhodu in mi sledil momljajoč skozi park. Na neki cipresi je sedela nepremično svet-lozelena papiga, kamelije in mimoze so cvetele, a iz daljave je bilo slišati, kako se skupina opic prepira med seboj. Pričakal sem prof. Voronova v njegovi sprejemnici. Soba je vse naokoli obkrožena s palicami za knjige, na eni strani so njegova lastna dela v vseh jezikih. — Govorite -angleški, gospa? Voronov je stal na vratih, visok in suh, z*umniml, sijočimi očmi. Pozval me je, naj si ogledam njegovo opičjo farmo. "— Naj prvo morate videti Teodora; ta vidi rad, če ga kdo posetl. Teodor, največja opica na farmi, nam je radostno prožil naproti svoje trde, hrapave šape skozi re šetko kletke. Iz mnogih klet je sli sati vrišč in hrup drugih opic. — Tu je preko sto pavianov in šimpanzov, ki so jih ulovili v Abe-siniji ln Sudanu, pa so v pripravi kot material za mojo kliniko v Parizu, — pripoveduje Voronov. — Tu je veliko skladišče rezervnih delov za človeško mašinerljo. Kjer se kakšen vijak obrabi, ga je treba nadomestiti z novim. — Kako ste prišli na idejo transplantacije žlez? — S temi mislimi sem se bavil že kot mlad zdravnik v Egiptu, kjer sem študiral evnuhe, ki so jim bile vzete spolne žleze že v detinskih letih in ki so se brez energijskega vira notranje sekrecije razvili v le-fce, tope, sebične individue. Vsi postanemo nekega dne evnuhi, me je prešinilo in sem začel eksperimentirati. Kdo se ne hoji starostne slabosti in zmanjšanja svoje duševne sile? V nas vseh je neutešno hrepenenje-po mladosti. Temu hrepenenju hočem zadostiti, ljudem hočem darovati dolgo življenje in mlade-nlško tooč. Voronov je nadaljeval po dolgem premoru: — Toda pot je dolga. Leta in leta sem delal poskuse -z ovni, voli in konji. Ko sem svojo teorijo preizkusil do podrobnosti, sem jo začel izvajati na ljudeh. A samo v poedinlh primerih ml je bilo mogoče povrniti ljudem mladost. Odkod naj bi dobil materijal? Če bi hotel kupovati človeke zl«ze, bi moral biti mnogokrat milijonar in to ne bi bila nobena pomoč, če bi enega človeka oslabil, da drugega okrepim. Zato sem se boril za to, da bi se v veUkih mestih kjer se zgodi mnogo nesreč, osnovale posebne bolnišnice za smrtno ranjene osebe. V teh bolnišnicah bi bil vedno na razpolago ta ali oni organ, ki bi ga presadili na ljudi, katerim bi bil potreben. Smrt ne nastopa trenutno za vse organe. Žleze živijo naprimer še šest do osem ur po nastopu smrti in bi bilo dovolj časa da se izvrši operacija na truplu. Toda zakonodajstvo, ki vedno ostaja za znanostjo jih ne dovoljuje. Napredek ln čut dolžnosti do družbe bosta, upam, zasedla tudi v tem pogledu mesto pretirane sentimentalnosti. Ali bi ne bilo mnogo bolje, da se del kakšnega bitja pusti živeti dalje, nego da bi se u-nlčil v grobu? Lažje bi dosegel, da bi se za transplantacijo uporabili usmrčeni zločinci. A tega se branijo spet vsi kandidati za pomlajenje. Končno sem pričel eksperimentirati s višjimi vrstami opic. Uspehi z opičjimi tlesaml ao bili dobri. V sedmih letih sem z njimi cepil preko tisoč oseb in manj nego v 10% primerov »e ml Je poskus izjalovil. Za enega človeka« zadostuje samo del ene opičje žleze. Uspeh se pokaže po 6 do S mesecih ln traja običajno 0 1st, teoretično pa nI nobene sapre-ks, da bi ss operacija nt ponovi. "Zaradi varnosti vztrajam pri LUCKIES" "Svojega glasu n* smem zanemarjati*. Zato pa zaradi varnosti vztrajam pri Luckies - ki so vodno milo mojomu grlu. In dvojno aem hvaležna za vaš izboljšani Cel-lophanski ovoj, ld se tako lahko odpre a pripravnim, malim tabom." Kot lepotica in bogato nadarjena igralka je postals Maury Astor ene izmed resnično velikih v Hollywoodu. Vloge, igrane v tihih dneh, so pozabljene - sedsj ustvarja na veliko velike stveri! "Smut Woman," ki j« Radio Pictifre, j« njena zadnja. Napravljene iz najfinejšega tobaka -Smetane mnogih Letinj - samo LUCKY STRIKE nudi zaščito grla potom posebnega 'TOASTING" procesa, Id vsebuje uporabo Ultra Violetnih Žarkov - proces, ki odpravlja gotovo pečenje, hudo zdražljivost, ki je naravno navzoča v vsakem tobačnem listu. Ti »»gnani dražljivci niso navzoči v vasi LUCKY STRIKE. "Zunaj so, zalo ne morejo biti notri!" Ni čuda, če so LUCKIES vedno mile za vaae grlo. "It's toasted ZqKHo Vqieqq grig- proti droit)«jam—proti kaliju In Mokrotno-varen Cellophane Obdrži ta 44Toasted" Okus Vedno Svei NARAVNAJTE NA LUCKY STRIKE: 60 minul s najboljšimi plesnimi orkestri na ur/M, in Walter Winchell, ko\en» današnja napoi edoi anja postanejo jutrišnje notice, isak. torrk. četrtek tn soboto tečer preko N.B.C. omrriia. 1*11. The Anfrirtn Tobart-o C. ZAGONETEN INDIJEC MAHATMA GANDHI GEORGE BERNHARD: VARLJIVI ČAR DEN AR J A Ves svet ve, da nas teži silna go- past .Vem, da se Anglija bori proti spodarska kriza. Vendar predpisujejo zdravniki, stoječi ob bolniški postelji, samo zdravila, ki v najboljšem primeru lahko odpravijo samo simptome zla, jedro bolezni pa ostane. Kriza gospodarstva so pač ne da ozdraviti z denarnimi eksperimenti. Denar je za mehanizem kapitalističnega gospodarstva nedvomno izredno važen. Toda denar je slednjič samo splošno sredstvo za izmenjavo dobrin, ki olajšuje poslovanje v gospodarstvu. Da pri kritičnih pojavih lahko močno stopi v ospredje, je razumljivo, ker je 7a veliko mesto, ki ne pozna podrobnih gospodarskih razlik, le denar bistvo. Tako poman kunje kapitala je tudi v resnici zunanji simptom krize skoraj v vseh kapitalističnih državah sveta, zlasti v velikih industrijskih deželah. Vojni dolgovi so posamezne države napravili za upnice drugih. Kapital, ki se je stekal v državah-upnicah iz držav-dolžnic, je tam ustvarjal navidezno bogastvo ter vcdil dc ogromnih investicij kapitala in novih vsakovrstnih podjetij. Države-upnice so morale višek kapitala posojati zo- novi inflaciji. Saj se je obrnila same od zlatega standarda. Ideja toko-l zvane devalvacije ni nič novega inl opustitev zlatega standarda pome-l ni samo svobodo za pomnežitev ne-l kritih bankovcev. Ce pada kurs ftin-| ta se usmeri inozemska kupni mo£ proti Angliji. S tem tudi po-| skoči njeno blago ln s zvišanje: vrednosti blaga se avtomatično po-| kaže potreba po novih bankovcih.! Ta izdaja novih bankovcev pa tu~| di opogumi špekulacijo na pad« funta, tako da inozemska vrednost denarja vedno bolj pada in s temi tudi vedno višje poganja notran]e| cene navzgor. Na to moramo misliti, kajti ču-| dodelni zdravniki so že pregovori-| li posamezne evropske države, posnemajo angleški vzgled ter po-| skušajo potegniti tudi ostale drža-l ve v krog razvrednotnega denarja.j V bistvu pomenijo take odrec povsod samo možnost, ustvariti nal obstoječi zlati zalogi večje denarnel piramide. V tej smeri se giblje tudil predlog, ki izvira iz krogov Ba° cel°- da del njl ljube, ki govori o popolni vzdržno- j šno "no-participation" (neudeležba „„„„____ t___i hovih proizvodnih sredstev propa- Kriza svetovnega gospodarstva| se pač ne da rešiti z eksperimenti na polju denarne tehnike. Mot-| nje v denarnem obtoku niso niči drugega kakor zunanji pojavi ne-l pravilnega obtoka blaga. Na svetu so postali brez vrednosti ogromni kapital! v novih tovarnah, strojih, palačih, rudnikih, premogokopih, torej v napravah, ki jih veda označuje kot narodnogospodarski kapital in se kažejo v bilancah posameznih gospodarstev kot stoječi kapital. Kajti vsak kapital je brea vrednosti, ako ne nosi rente. A zakaj ne nosi nobene rente? Zato, ker tak kapital ne proizvajar. A zakaj ne proizvaja? Pravijo, da zato, ker se večina blaga,ki pride na trg* že tako in tako ne da prodati. Torej: Ko del človeštva strada, zmr-; žuje, se muči ter celo umira, pro- lika ušesa, ki štrle daleč proč od __ njega. Zavit je v belo rjuho, ima vTna^m^iT^k. Delal" je | Tjavn^st^Yn ^aV'svoj'e'inde'kot' prot* zlatu' samo Proti trgovskim belo kapo, nosi včasih očala, hodi r bej se je čal s teo'_ oddelek Rdečega križa na fronto.! ^enicam z njenim rokom zapa- pa bos. Je samo riž in sadje, pije ' £ št^al B^havad-Oitoj Isto pozneje, za časa kuge. Toda; ^ Bwkim* ^ ^ ™ le vodo, spi na golih tleh, dela pa . . .. . _____________I_____ ! ril nov cifkulacijski kredit; služil se poglobil v hindusko vero in jo j vse to ni omečilo trdih belcev. — brez prestanka. Pravijo da je prvi —^ ^ j se yrnil našel Gandhija so neštetokrat zaprli,' ** olajšanju blagovnega prome---------= ----1—-— J j j * , ta. Naloga bankovca pa naj ne bi vtis, ki ga napravi, vtis neskončne potrpežljivosti in ljubezni, pisatelj Pearson ga primerja Frančišku • Asiškemu. Preprost je kakor otrok, smeje se kako dete, ljubi otroke, uljuden in odkrit je do skrajnosti. dosegel, da more uboga in zaničevana indijska para z ocilindranimi lordi skupaj sedeti ob konferenčni mizi in razpravljati o nečem nemogočem, o svobodi Indije, da se prav te dni sprašuje svet: kdo in kakšen je prav za prav ta Mahatma? Ne-j kaj poučnih knjižic o njem je izšlo, v angleščini, nemščini, naj iz njih nekaj povzamemo. mater mrtvo in postal advokat v pretepli, linčali, enkrat so ga pu-' Bombayu. Pa je opustil ta poklic, stili na tleh, misleč, da je že davno češ, da je "nemoralen". Skušal je mrtev. Med leti 1907 in 1914 je bil najti pot, kako uvesti ahimso v po-j boj najljuteji. Tedaj so na tisoče litičnl boj. Kako zoperstaviti sili in nonresisententov zaprli, ker ni bilo nasilju orožje herojske pasivnosti j toliko ječ, kar v rudnike. Morili so ln zbral nekaj vplivnih prijateljev jih v masah. Toda Gandhi, velika okrog sebe leta 1893 se je podal v duša, je zmagal. Vlada je izpre-Južno Afriko, kjer je deloval vse do' menila zakone, odpravila davke, 1914. V Evropi o njegovem dvajset-; dala Indom pristojne pravice, da letnem delu v Južni Afriki nismo x ,, ^ ,, . A . .. , .. . . . . so postali zopet ljudje. Leta skoraj ničesar culi, toda tam se je ti v govoru ne gestlkulira, govori ti- brez primere junašk0 boril in slav- Mahatmino delo ho, toda modro in neznansko pre- no 2magal stopetdeset tisoč Indov' opravljeno. slili bi, da je demagog, pa sovraži demagoštvo kakor strup, je najrajši sam in množici nikoli ne zaupa .Niti ^strasten govornik ni, ni- 1914 AfrHci bila ustvarjati nove kapitalije, ki ne odgovarjajo obstoječi notranji varčevalni moči narodnih gospodarstev. Celo najprevidneje teoretično denarno poslovanje v praksi ni moglo preprečiti zlorabe in preloma sistema, kar je seveda moralo dovesti še do poostritve kapitalističnih kriz. Toda novi čudodelni zdravniki smatrajo vse te sisteme za preživele. Za sedanji položaj so iznašli geslo "deflacija" in odredili novo vbrizganje denarja v gospodar- de brez obresti, s čimer zopet motijo obtok denarja. Vendar je v resnici tako. Saj vemo, da sežigajo uničujejo celo žito, bombaž, sladkor in ostalo dragoceno blago, katerem hrepene milijoni. Ne gr« torej za ustvarjanje novega denarja, temveč za nova tržišča. Potro-šna moč se mora dvigniti na celem svetu ter izenačiti z narastlo produkcijsko silo. S pomnožitvijo denarja pa se doseže baš nasprotno. Težnja po spekulativnem nakupu se sicer na ta način vzbuja, vendar pa s tem le še bolj pada prava vrednost zaslužka in prava kupna moč varčevalca. pričujče, preprosto, da ga razume vsem v Natalu_ vjada se je ustra_ Dvig kupne moči je postal mednarodna potreba. Da se pa tudi samo mednarodno doseči. Carinske Dva in šestdeset let je danes star, pravijo da ima mirne, temne oči, mršavo telo ln upal obraz ter ve- la. Opice postajajo za ljudi čedalje važnejše in pri francoski vladi sem že dosegel, da se zabrani ubijanje šimpanzov v francoskih kolonijah. Pa njih zaščita sama ni dovolj, o-snovati je treba opičje farme, da se opice pomnože. Zame samega je opičja farma seveda velika gospodarska žrtev, za druge bodo sijajna kupčija. — Ali smatrate, da je Življenje ras tako lepo, — sem ga vprašal končno, — da ga Je vreeino podalj Sati? — Da, — Je odgovoril. — Življenje Je krasno. Vredno je, da mu vsdrttmo maksknum sile in da ga mladostnega ohranimo čim dalje.... I sko telo. Irwing Fisher misli, da otrok. Obenem pa je v njem stra- šil_ te_a Dreseli€Vania narodov iz' Vrnil se je v lndijo in tanalu Je lahko obstoi^° Prične cene. ki hotna moč značaja, ki ne poena ie bilo tedai v Južni Afriki ored-' stal na čelu nacionalističnega giba- iih Je mogoče tudi stalno držati na meje, ki ločijo države, podražujejo kompromisov ne počitka, ki pozna ^zije in skušal zlepa ali' izgrda' nja za neodvisnost. To gibanje je *f višini, 5 tef' daj* Cene V. narodnem gospodarstvu in en sam cill na svetu in ne odstoni 77 .. ^ , 7 1 . . skemu telesu denar dovaja ali od-' zmanjšujejo potrosno moč, so blaz- li ^ls Inde 1)01116511 v Pod pokro-; vrelo že od početka našega veka V2Cma in Gustav Gassel {n Keynes. ncst ki naj vendar ^ preneha. _ vom beel civilizacije so placevaU sem glo je za indijaki j^g rule( ^ 5 svojimi recepti zeio strinjata s Zlasti pa se mora slednjič odpraviti Mahatma (maha—velik, atma- Indi horendne davke, se morali P?-(..Hind Swaraj". Gandhi je pridobil Fisherjevimi predpisi. Keynes je s gospodarsko razkosanje Evrope ln duša), velika duša mu pravijo z iz- koravati vec ponižujočim odred- ^^ ^ narQ(iom ^^ ^ ^^ svojimi teorijami tudi izvojeval na razširiti carinsko ozemlje čez vso ra?om iz UpanUade. Njegovo pra-, bam. biU vedno^tjto žaljeni v jav- ( ^ ^^ z ^ Angleškem praktično *nago. Vse-; celino. Edino s tem se da okrepi,i vo ime je pa Mohandas Karamhand nosti, kmalu so jim začeli pusto- - - povsod se čuje zmagoslavje, da bo kupna moč Evrope, oploditi produk- Gandhi. Rojen Je bil 2. oktobra (JU ln ^^imetja in končno po- ( pljenjem organizmi tristo milijo- njegova metoda ^^ Wdro kri. cijo ^ dvignitl propale kre_ ze. Cene se dvigajo, vretena, ki so dite. Čar. ki obdaja denar, zasen- 1869 v "belem mestu' Porbandarju' Zijati ljudi kakor pse. Gandhi je nov Indijcev najrazličnejših ver in ob omanskem zalivu. Oče in stari nastopil najprej kot advokat v ne-, jezikov v enato ^ s sredstn ahim- da2daj mirovala, SO začela zopet čuje pogled na ono, kar je resnici oče njegov sta bila v svoji državici *em Procesu. Bil je prvi dan vržen ^ n(m ^^ (nenafiilJc) in no. ministrska predsednika, morala sta'12 hotela, klofutan in obrcan pa oba bežati pred Angleži. Gandhi! belcev. Tedaj je položaj spoznal in resistence (pasivna rezistenca) na- ' stopil zoper tlačitelje. V glavnem je torej bogatega, inteligentnega in izobraženega rodu, čeprav ne najvišje kaste. Njegova rodbina je dialnitske vere, ki smatra za eno svojih najvišjih zapovedi "ahimso" (a—ne, hmlsa—hudo), ne delati nasilja in sile. Oče je razdal vse premoženje, mati je bila revežem prava svetnica. Gandhijev prvi pouk je obstojal v himnah Viinuju, pa ie kot učenec je preživel verko krizo. Uj»rl se Je začel herojski boj človeške vesti zo per nasilje države in brutalnih mas.' je njemu in njegovim pomagala Zmagal je juridično, seve le teore- Vera, s katero je delal čudeže, ve-tično.... organiziral rojake, sklical indski kongres, ustanovil časopis. "Indian r*™;™ - ! ^ dali streljati v masah od Angle-. flacijah vedno nastopajo, taki po- potrebno. Gospodarstvo moramo o-zdraviti. namesto da mu z različnimi denarnim eksperimenti , še obratovati, konjunktura angleškega pomorstva oživlja, angleški izvoz raste. All pa je to res čudež, kar se sedaj dogaja na Anglekem? Ne! Temveč je najumljivejša stvar P«**^«™ stanje na svetu. Vsak, ki se količkaj spo-da, od katere presinjeni so se In- zna v denarstvu. t>o vedel, da ob in- Opinion*, zbrani armadi svoji pa naložil prvo zapoved: — j žev- svete — Gand- nen-resistence. Odložil je uženl j hi je rmagal. Kakor v Afriki. V stan in postal reven kmet in težak. Londonu pa je sedel za konferenčno Molče so Indi začeli s pasivno rezis- 1 mizo bo3 in v svojo belo ruto zavit tenco industrija je mahoma ohro- J in strahoval kramarske lorde in mela. Bil je to verski štrajk, podoben "hinavsko, gnilo civilizacijo'*.... 1 javi. Vsaka inflacija Ima dva stadija. Prvi je opo}no delovanje Naročite strupenega vbrizga: Oživljanje go-1 spodarskega delovanja, nezdrava rdečica navideznega zdravja. Dru-1 gi stadij prinaša ravno tako, kakor pri porabi morfija Hi kokaina pro- Pi l«i lOl lW> <«i lUl ifti iWi Hi rti »i Hfti ifc tBo^wcBBiRsvni)^ aa "Glas Na ntjreijl slovenski dnc*nlk t tnih driavaa. L . I lr»> THE LARGEST SLOVENE DAILY In 17. 8. A. r H . P O U C N E K N J IG E ; MOLITVENIKI PESMI IN POEZUE KNJIGARNA iu»ggi«MniHiHmiHggWSlWHnWBi^BiiBinniiiiiHiJiigggMii New Yoifc> F Ti?? > ^GRE : : RAZNE PO Vfi STI IN ROMANI ma^mimiiiiiiM^m«^ MOLITVENIM ! p"Uro,"*Di'' "7U »• , meri s viMti ...................m....... WTA *j*A t platno ve«. ___________.9« v fino usnje ves — v najfinejše usnje ves lit v najfinejše usnje trda ves ................................1.80 Izlet Brončka IVihUor motnje n« alkoholski pod- . lati .............................................15 I'rakl i ča i raCuuar ...............................75 IVavo in revolucija (Pitami«) .........30 Izbrani spisi dr. H. Dolenca Iz tajnosti pri rode ................ *Vvfr ro£rtn«tiJi«1 ™ ....30 I &« M. < K. L. Bulwer) Poslednji Preganjanje indijanskih misjonar- '! Pompejev. I. del, 355 str.. • >v......................a broš. -----90 ZA DCiO v platno vez. ... v fino usnje vez .........'..lifc v najfinejše usnje vet 1.80 Predhodniki in idejni utemelji ru skr** tdejalfon ....................1.50 u Itadlo, osnovni pojmi i* Radio ^ „.,.. ______ * tfhtiikc, veuiM broširano Iz modernega »veta« trdo $ea»> „..1.60 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: zvezka .................................... L3I Igraje, broširano ..............................-80 Ipralcc ..........................................- 75 Jagnje............. ....................................30 Janko in Metka' (za otroke! ...... .....3d .....1.751 Jrrnaf Zmajfcovai. Med plazovi .........50 AJftKI GLASOVI v platno ves. -...............80 v uinje vei. _____________1.20 ' * fino usnje vez. -------1.50 v najfinejše usnje vez. 1.60 VlfiKU srca ir Imitirano usnje vez. .SO v usnje vez. .................. -80 v fino usnje vez.........L— v najf.nejie usnje vez. 1.20 v tlajflnejše usnje trda vez .....................---------.1-50 v bel celluloid ves. -------1.20 EBESA NAS DOM v ponarejeno......„...,....»...1.— v najfinejše usnje vez 1-50 v najfinejše usnje trda ves ....................................1-80 ARIJA VARIIINJA fino vez ...»....................-.1.20 v ftno usnje ...................1.50 v nsjf.ntj^e usnje trda • J vez ......................... Jutri < Strug > trdo vez*.......................75 liro.;. ..../:.::......................-...............(JO .Jurčičevi spisi: INi|m>1iih Izdaja,vwli 10 zvezkov. lejio vezanih .'....'....'.............'.'........10.- C. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširahlV ..:.....................".;•..:.... .1 Juau i M serija (Povesti iz Španskega Kaninar v kronski in dinarski veljavi .........................................«5 Kalni slov. italijanski in italijanskimi :iv ruski slovar ............JO Kociii spisom iti \sakovrstnih pi^em ...........................................50 Sotnlcuje .....................t.........................50 Klike iz živalstva, trdo veza na .........M« Slovenska narodna mladina. (oKsetrn I.VJ m! rani » ................1.50 Spretna kuhar ta, rnl-i vezana ....1.15 Sveta Pismo stare in nove zaveze. k>p» tnln vestna ........................i IiaIio sem si> ?UmI Sadno vino .........................................«1 . ipron Vrt^oe........ ..i.r.'l d^olbeija iia Portugalskem L- 1*0 Št. 25. Poslednji dtavl * Podipeja. ..................II. del ...........v......................Jt zadnjega cesarja Haftabur- 1 ...........v'.............. . na ...... .................................LSif Št..(L. Andrejev) CrM U jtm ! ske. i»oslov. Josip Vidmar. 82 str. poslov bros. .................................v.............«85 .....J»0 60' Št. 27. (Fran Krjavec) BrezpO- jž^rt i t ? ..Vi , i , ~ . selnost in proUeml skrbstva sa Rd^a in bela iThdea, invest .........30( brfip09elne, «0 brpS. ............^5 laegta .......J..............................^ Tarzan sin o&i ..................JO kokafda —.............................1.25 J Tarzan sin opic. trdo vez....1.20 STovetiiJkF i^Ulvee ..............................40! št. 31. Roka roka ............................25 venski Robinzon, trd. vez..............73 . ŠL 32. Živeti .............-....a—:..........25 ................ ' Št. 33. (Oaj Salustij Krisp) VbJ» ................]1_5 Ita z Jugurto. iioslov. Ant. Dok- 1-V! nlMint hf.W jO ZMrka doinafUi zdravil .....................C01 zv- s:iki l^vitika in njeg^re \ngleski molitveniki: • * (za mladino) lilldvtt. Prf.verliook: v ImKasle platnie«* vezano .....30 v belo' kost ver »no ................1-10 fin* ima Mr film ............... of' Hva vrn: JIn<> vezano ..... v n«nje vezano ..........................JiO .............................35 ..............35 ..............70 v ....JChipjSe usnje v»*zauo . (ZA ODRASLE) ry of ll^aven': v tflold vezano ................ v re!oH najfinejši vez .... v fino UHiiJe »iiuiuo ........ .1.20 .1.20 .1^0 .1.50 atholir Pocket Manual: j fino usnje vezano ................1-30 ie Maria! v floo' usnje vezauo .........„....1.40 »OUCNE knjige i^IMfco 4>k>veiisko lierilo ............ ngieško-skn. in sIm. angi. slovar .90 tnrrika i* Amerikauei (Trunk) a.— ngeljska sluiba ali nauk kako se iaj atrrže k sv. maši .................10 Zdravilna zrlišfa ...............................-10 Zri in plevel, slovar naravnega zdravilstva ..................................1.50 Zgodovina lUmetnosti pri Slovencih. Hrvatih in SrbUi ............1.90 Zdravje mladine ................................1.25 Zdravje in bolezen v domači hiši, ^ zvezka ...................................1.-U Zgodovina Srbov. Hnatovin Slo-vrticev (Melik) II. zvezek ....................................JW Prorokova!ne karte .........................I.— POVESTI in ROMANI Ana Karen i na (Tolstoj) zvitimi vi rotoibir (- ::vezkn ) Kritike in polemike ......................-70 Trdo vezanu .....................k..l»— ljubljanske slike, iffšnt lastnik. Trgovce. Kupf-ij*ki stražnik. L'ra^Uuk. Jezični doktor. «osfir-^ liičar. Kleiielutje. Natakarea. Duhovni t!. Itd..................................60' Lov na ženo (nuaau) ...... ..............JI Lucifer .............................................1.— Marjetica ...........................................^o Materina irtev ....................................50 Moje življenje .....................................75 Mali Lord ............................................80 Miijonar bfcz denarja.................„...75 Maron, krteanskl dfetek i* Libanona ......................—...............JSS ...5.50 ......33 ..... ......40 ......60 ......80 oj nalezljivim bolezuim ...................75 rrkniško jezero ...............................1.20 r.w ...... Mimo življenja ................. Moje življenje ................. Kuftmnlične dnše .............. Cvetke ......................................... Cvetina Borofrajska .............. ^ebeliea ...................................... Črtice iz življenja na kmetih Drobiž, in razne povesti — Spisal Mik'inski .............. Darovana. jy»« ulovi Oska i »uvest Deklč KI i/a .............................. Dalmatinske povesti Sueški inValid ............ Sveta Genovrfi .......... Solrt^e 'lil sence ........ Skrivnost naidenke .. Kkozf" siril«' Indijo .. KaWjskY khjiga. mala SanJO& knjiga. (AraliMtb) ..........1J>01 Spomini Jugoslovanskega dobro- voIjcS, 1914—1918 ........................1.25 Srrdozimel, trd. ver..........................60 liro*. ....!..........................................40 Rt raliole' Vojne ....................................50 Sffri stŠrti. \ z\..................................35 Širtrt pred iilfcŽ ..................................65 Stanley ................................50 f^idilh znan^jra pbtovalca ............1J»0 Stritarjeva Aftlhologija. broš .........80 Sisto S^ito,1 |Kiv«^l "iz Abrw ov .........30 StA medvedjega lovea. Potopisni rtUiiAu ...1............................................30 Študent naj bb. V. zr......................3.» S^btS Notburga ...................................35 Spi«je, msile 1 »uvesti .............................35 Slezosledee .............................................30 Samolarke ..............................35 Sveta noč ..V:...............-........................30 Svetlobe in senfre ..............................1.20 ler. 12" strani, broš. .................s-t. :iC. ................^01 ...60 1.60 ....90 Mladih zanikerneiov lastni živo- topiš ...............................-...........75 št. 3. Mlinarjev Janez .................................50 Musoliuo .........................-....................40 Mrtvi Goslač"......................................35 Mati Klatež .........................................70 Mesija .................................................50 Malenkosti (Ivan Atbrecht) ..........25 slike orkkoV Serž^nt iMaVoto" vez. Spake, humoreska, trda vez i : » » '.? • N tr ;: SHAKESPI^ARm DfetA: Machbet, trdo vez. .............................9Cf broširano .......................................70 Ofteli...............-....................................74 Sen Kresne noči .................. .............70 SPLOŠNA KNJIŽICA: Št. 1. (Ivan Albreeltt) Ranjena grnda. Izvirna povest, 101 rtr., bri.širano ....................................-15 Št. (Iva do Murni k > Na Bledu. izvirna iwvest, lt>l sir., brod. 50 "(K saver Meško) Listki. I 144 straOt ..'—..........-.....................«65 ..............W] ^t. 37. Domače živali .....................30 št. .'18. Tarzan, jn svet ..................1— Štev. 30. La Bohfrme ......-.............30 šr. 17. Mišterf| tlbSe ....................1«— štev. iS. Tarianb^e živkR .............90 Štev. 40. Tkezaaov sin, trd vez ....1.20 št. 50. Slika De Graye ................1.20 št. r»l. Slov. balade in romance.....80 Št. r>4. V metežu ............................1.— št. 55. Namišljeni bolnik ................-50 št. r»t;. . To in onkraj Sotle.................30 št. T*7. Tarzanova mladost, tn.1 ve/. ...............-.....................-..........1.M št. ."s. Glad' (ifahismni ..................«90 št. ."t». ( Dostojevski» Zapiski iZ .mrtvega doma. I. del....................1«— št. «0. (HustoJevskU Zapiski iz ni »t ves a »k»«na. II. del...............-.L— Št. bi. ((iolur) Bratje ih sesfre.....75 Št. 0-. Idijot. I. «lel (I>ostojevki .»0 št. 02. Idijdt, 11 del ......................90 Št. o-vesti ................................................50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje S. po- • vesti .............'.....................................^0 5. zv. trdo vezano. Vinski brat .........50 0. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 ik>- ; vesti -..............................................J>0 ICR E Beneški trgovec, l^roka/. v 3. uejanj .60 O ran de Bergerac. Heriena komedija v i»etib dejanjih. Trdo ve- zano ................................................1.70 Edela. drama v 4. dej........................00 Gospa z morja) X dej........................75 Lokalna železnica. 3. dej..................50 Marta. Semenj v Ricbmoudu. 4. dejanja .....1.........................................30 Ob vojski. IttT"kaz v štirlli slikah .....30 Tončkove sajne na Miklavšev večer. Mladinska iirra s )>etjem v 3. dejanjih .........................................60 K. L". U. Drama v dejanjih s predigro. ..Poletne klasje, izbrane iiesiul. 184 str., broširano .....-.......—..........-.........JSB Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino ..........................JJ5 ...25! Misterija, roman.............................. 1.— ...201 Možje ...'.:..........-.................................1.25 .............601 Na razliČhili potih .............801 Notarjev'noš, hum»re>Jta .... .............65 j Narod, fet i/mTra .................. .............10 I Naša vas, II. del, 9 povesti .60 Nova Erotika, tnlo ve* _______ 1. IV. n: a Jolaaač ..............1^0 aUv. Kuharica. 608 str. lepo ve«. (NtlUlHriO ------------J— ........................35 .........................20 .......20 ______70 ...... Ai .......75 .......60 .....»-S5 .......JiO ........25 ........35 ... JiO .......50 ........40 .......^35 Dolga roka............................................M Do OhrMa in Hit olja ........................70: DolV t orožjem ..................................jO jji Don KisoK iz Manhe .................401 Dve sliki: — Njiva; Starka ........(Me*ko > .......-.............................00 "*** "" ' sa j Devica Orieaiwka ..............................M ..........jjs j Dobavni hnj"......—....................—50 ______________LtSl Dodek je pravil; Mariaba in škra- Et. Kreka .35 i leljekl.........................................00 jf!. KUZapeta .................-.......................-30 Fabftjola »li rrW* v Fran Baron Trenk____ Kiloaofska zgodba __________ Fra Diavoio .—............., Gozdovnik (2 ZVEZKA) GoUpodnrica sveta----... Godčevaki katekizem ..-.................-23 Gostilne v LJrrWjanl ..............-ft Grftka Mitologija ...........-................1^ Gnaarji ........................................W J)' ____________40 Hit npila, x-«. ...................... Naša leta, trda vez .......... hroSirana .....V......-...... Na indijskih otokOf.......... Na«i Ijodje ......................... Nekaj-iz ruske zgodovina ........40 ........35 ........40 ........90 ........70 ......-70 .......M ..-..-50 ........4tr ........35 S t St. Št. St. .............2.50 Tigrov i zobje.....................................1«— Tik za fronto ...........................-........70 Tatič. (Bevki. trd. vez......................75 Tri' indijanski povesti .......................30 Tnnel. soc. roman ............................1.20 Trenutki oddiha ................................-50 Torki pred Dunajem ......................... Tri legende o razpelu, trd. vez......65 Tr( rože ......................—.................-80 Tisoč in ena noč (Kape) vez. mala izdaja ........................1 Tisoč in ena noč; I. zvezek .................................1.30 II. zvezek....................—........1.40 III. zvezek.......,..........................1.50 3 KNJIGE SKUPAJ ................3.75 KupietI (Grmio. 1'čent Mihec, — Kranjske šege in navade. Ne* zadovoljstvo, :> zvezki skupaj 1.— Kupleta Kuza Muca (Parma) .....—40 PESMARICA GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, n redil Hnbad ....2.50 3. Koroške slovenske narodne pesmi (SvikaršiO) 1. 2^ In 3. zv. skui>aj -................................1.— MALE PESMARICE: Srbske narodne himne .......15 Što čutiš. Srbine tužni .....15 Na planine .............................15 Zvečer ...................................15 Vasovalec ...............................15 Podokniea ...............15 St. 1. t. la. Št. 10. Št. 1L Št. 12. Št. 13. Narodne pesmi za mladino (Ži-rovnik > 1.. II. in II. stopnja po ..................................................20 VSE «" stopnje skupaj ...............50 Slavčck. zbirka Šolskih pesmi — (Medved) - .........................................25 Narodne vojaške (Ferjaneic) ...........30 Lira, sreduiesolska. 1. iu 2. zvezek | h » .30 Troglasni mladinski zbor primewu z«i troglaseu ž"nski ali inožki zbor. IT. |iesinie. »I'regel» ......1.— Mešani in moški zbori (AljaSi — .'!. zvezek: I'sjilm lis: Ti veselo jK'j; Na dan: Divna not? .............10 <1. jeveZek : i )|x>iuiu k vese!ju: Sveta ihn": stražniki: Hvalite tio-sjHida: < »lieiitki: moro«lna i^kri'-a : l*ri svadbi: l'ii mrtvaškem sprovtttlu: Geslo .10 «s. zvezek: Ti osreeiti j.i boli : Prijatelji iti sen-ea »uieinn zbor• : Stoji. M>liRlce st<»j: Kinetski hiši .........................40 V krempljih inkvizicije .. V robstvu (MatiCič) ......... V gorskem, zakotju --------- Na krvavih poljanah. TriHjenJe iu .strahote z bojnih ]»ohodoV blvSe- pi stovenskeini jifdka ................^...1.50 Oh 50 letnici Df. Janeza E. Kreka ...25 OnkrnJ.pragoada..............-................JO Odkritje Amerike, trdo vezano________60 mehko vezana ..................-.........J>0 PrapreČanOve zgodbe .......................,...35 Pasti irt zanki .....................................25 I*atcr Kajetan ...................................1.— Pingvinsiii otok ..................................JXI Povest o sedmih obešenih ................->0 Pravica kladiva ...........-......................50 Pabirki iz Koža (Albreeht) __________.25 Pariški zlatar.....................................-35 Prihajač, povest ...............................00 ^ottgaJec___________________________________fir Povesti, pesmi v i>ro>.i. (Baudelaire i trdo vezano .............................-...1,— Po strani klobuk ................................50 Plat zvona —.............—..—....................00> Pri stric« _____:_ l*rrt bol ji ______________ 5. (Trnn Mtlčiiiskl) Gospod IV Idoli n Žohia in njegove druži ?.ina, vesehanodre črtice I.. 72 strani, brrwirano .........................25 r». t Novak) Ljuobsumnost .....30 7. Andersonove pri^medke. Za slovensko ml;ro3.................^5 S. Akt itev. 113 ......................75 Štev. 0. (Univ. prof. dr. Frane Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, bros.............70 Šr. 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Teraoue. relijefua karikatura In minulosti. 55 str., hros..........25 Št. 11. (Pavel Golia) Peterčkove irašlednje sanje, Inžiena i>ove«t Št. 12. (Dr. Kari Knglis) Denar liarodno-gospodurski spis. pošlo venfl dr. Albin OgTls, 2TJC str.. hroS...............................................80 Št. 12. (Fran Milanski) Mogočni prstan, narodnn pravljica v 4. dejanjih. 01 str,, broš. ................30 Št. 14. (Dr. Kuri Kngliši Denar. iutro(|iio-gos]MMlarski spis. im>s1o-ventl dr. Albin C igri*. 230 str.. broš................................................ št, 13. (V. M. tiarttn) Nadežda Nikolajevim, roman, poslovenil L*. Žiui. 112 str.. br«»S.______ 80 Patria, povest iz irske jnnaSke dobe _________________________________ Po (M H* HRUi'____________ Pol Utra vipivea .. Poslednji Mehikaoe Pravljice H. Majar ..a i i ,.i » freorrzani. ti csei n to • rtfcl * Pripodbo čebelico Ptice soli vite. trda ves nevihto _______ Popotniki .................... Poznava Boga .........- Pirhi .......................... PavfitnI _______________ Praviti jojtt rrrv.._____________________23 Province in pripo^oJb <^o8ofalk) 1* ........................ 2. zvezek ■' nnmi'i n i i M St. 15. KOuund in Jules de Gon-eonrt. ltenee Mauperm ............;----40 Št. 16. (Janka Saiuecl Življenje, pesmi. 11? str., broš........-........ št. 17. (Prooper Marlmee) Verno M* v vinJi. puv«Mt. pre vel Mir* Ko Pretnar. 80 St. IK (Jorwl. VrdiUekr) V oklopnjako okrog sveta: 1. del ............................. 2. del .............................. OBA SKUPAJ............... Veliki Inkvizitor ................. Vera (Waklora), broš...... ..........1.30 ........-rl.25 ...........25 ...........00 ..........90\ .......J.TO _________L— ...........35 loigra r enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 strani. broil rano .......................^________J25 št. 10. (Gerbart UanpOnaa) VW tapijaal ma dram. bajka v petih dejanjih, poalovenil Anion Fnntek. 124 strani, bro*.--------Si Vojska na Balkanu, s slikami-.........25 Vrtnar. (Rablndranath Thgore), trdo vezano «75 brosirauo ................-—............... .60 Volk spokornik in druge povesti....l:— trdo vezano ................................135 Višnjega repatlca. roman, 2 knjgi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo, 1. zv......35 V pust Iv je šla. III. zv. —............... Valentin Vodnika izbrani spisi .....30 Vodnik svojemu narodi) ....................25 Vodnikova piratfka L 1057 .................50 Vodnikova prattfca L 1928 ..............-50 j Vodiki in preporoki .........................00 Zmtsei smrti'.........................—........W Zadnje dnevi nesrečnega kralja .......00 Za kriihbin, povest .............................35 Zadkga kaseckSa vojska -------------------75 Zadtfja pirata*, vez. -----------------------70 Zgodovina o nevidnem iterator........JJ Zmaj iz Bosne ---------------------------7» Življenje slov. trpina, Izbrani spisi Alešovec. «L zv. skopaj .........—L50 Zlatokopi ............................................—SO Ženini nase Koprnele ......,..i.... -45 ZaMfe ih konae gdč. P»U----OS Zlati vas .—----- " 1. del---------------------M II. det ..._______ štirih (Dorle) e % .te Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj .............C0 5. zv. Po 13 letih, 4. dejanja ...........00 Zbirka ljudskih iger: a. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .....................................60 lo." snopič. Vbstalka", Smrt .Marije Betice, Marijin otrok .....................30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška . deklica. Materin blagoslov .............30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ...............................30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ................-..........30 s . , PESMI in POEZIJE Akropol i s in Piramide ......................KO broširano .......................................80 Azazel, trdo vez. ................................1.— Balade in romance, trda vez ........1.25 Bob za mladi zob. trda vez ..............40 Kraguljčki (Utva) ...............................05 trdo vezano ...................................80 Moje obzorje. (Gangl) ....................1-25 Narcis (Gruden), bros......................30 Primorske pesmi. (Gruden), vez......35 Sintne (Albrehti, bro*......................30 Pohorske poti (Glaser), broš............30 Oton Zupančič: ■ Sto ugank......................................-50 Vijolica. Pesmi za mladost..............00 Zvončki. Zbirka i»esnij 7.a slovensko mladino. Trdo vezano .............90 Zlatorog, pravljiee. trda vez ...........60 Slovenska narodna lirika ...................50 PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (rnvčiči Slovenska koračnica: 10 zvezkov. Vsak zvezek po .........30 10 zvezkov skupaj ........................2.30 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slnv. narodnih i>esuii (Prelovec) ...................................80 Šest narodnih liesmi (Prelovec» .80 MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Slovenski akord! (Adamiči: I. zvezek___________________—...............75 11. zvraek .......................................-75 Pomladanski odmevi, II. »v........45 Ameriška slovenska liraiHolman 1 — Orlovske himne (Vodoplveei ........1.20 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) —......—.......................45 MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (PavČie) — Izdala Glasbena Matlea ...........40 Narodna «41 iihiita (PavCie« .......~33 Gorski odmevi (Laharuar 2. zv......45 CERKVENE PESMI Domafi glasi. iVrkvene i»esmi za ine^au zlwir ....................................1.— 1?. Tantum Ergo »Premrl« .............50 Mašne i>esmi za mešan zbor — 1 Sat luert ........................................50 12 Pangc i lingua Tantum Ergo Ge-nitori. (l-'t>erster» ...........................50 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-nitori (Gerbičt .................................56 Hvalite tio>poda v njegovih svetnikih. 20 pesmi na čast svetnikom (Premrl > .................................10 10 obliajilnih in 2 v častpresv. Sr- • cu Jeznsovemu (Griuu» ...............35 Missa in honorem St. Josephi — *(PoBa<-hnik» ....................................40 Kyrie .....................................................60 K svetemu Kešnjemu telesu — ( Foerster» .....................................10 Sv. Nikolaj .................................-........60 NOTE ZA CITRE Koželjski: Podnk v igranju na citrah, I zvezki ........................3jW Buri pridejo. !ivr?čnka.......................20 NOTE za TAMBURICE (JuL Zuyer> CfMpdt te japonski roman., la čeBMne p revel dri Fran Bra-daCT 154 strani, bros. -----------------45 Št. 21. ' (Krilo! i u Žolna) Dvanajst hrnikečnaMfc zgodbic. iL. 73 str. brojl _____v--.................—----------25 ( St. 22. (TolStoj) Keontzerjeva ■■■■ta .00 Št. 23. (Sophohleo) .\ill|ili. talno Igra, c. antkt, m afr: broSIrano ..... I. in II. zvezek " L23 Zvestoba do groba-----------------L50 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI L iv. VojMTr' aH1 pofa^tto —JK Z. zv. Hrt* S.*r.vWeier plh I sV.^vead te' DVOGLVSNO: Naši _______________50 i,,,,,..•• RAZNE PESMI" S SPREMLJEVA-NAM: Domovini. (Foesteri ____________________40 1 Izdala Glasbena Matiea Gorske cvetlice (Lahamar) četvero in petero- rasnih glasov.........43 to bi rftd rudeČih rož, mom zbor z bariton solom In priredbo za (Trooper -------------------------30 V papetetfni no« (Sattner), kan-tatnta sa^soU, zbov iji orkester Izdala Glasbena Matica ............75 Dw pMd' (Preloree), aaT mofltt zbor in bariton solo .....».»..»»Jd Slovenske narodne pesmi s raški zbor in petje (Bajuki ....1.30 Bom sel na planince. Potlpuri slov. namdnih pesmi (Bjijuki ............1.— Na Gorenjskem je f let no ................1.— RAZGLEDNICE Neivjorške, liazlieue. ducat .............40 Velikonočne, božične iu novoletne «lu<-at .................................................40 Iz raznih slovenskih krajev, ddcat .40 Narodna noša. du«-at ..........................40 posamezne po ................................. ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na moč niui papirju s platnenimi pregibi ....................................................7^>0 Pokrajni ročni zemljevidi: Dravska Banovina ............................«30 Jugoslavija ......................................—-30 Gorenjska ........................................«30 Slovenske Gorice, dravsko ptuj- skopolje ......................................—«30 Ljubljanske in mariborske oblasti .30 Pohorje, Kozjak ...........................«30 Oljska kotlina. Spodnje slovensko posavje ....................................-31 Prekmurje in Medumnrje ............ Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje ........^>0 Canada .................................................0® Združenih držav, veliki .....................40 Mali ...................................................1» Nova Evropa........................................«50 Zemljevidi: Alabama. Arkansas. Arizona. Colorado. Kansas. Kentucky in Tennessee, Oklahoma, India««. Montana. Mississippi. Wasting- Ion. Wyomin?. vsaki po................ Illinois Pennsylvania. Minnesota. Michigan. Wisconsin. West Virginia. Ohio. New York — Virginia, OUa, New York — t» ki r»o ....................-.....-................0t Velika stenska mapa Evrope -----— Naročilom je priloiitl denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Co pošljete gotovino, rekomandtrajte pismo. Ne naročajte knji;, katerih nt u ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA* SI« W. I NEW YORK GLAS -NARODA NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 12, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY In tJ. 8. A FRANK TROHA. Barberton, Ohio: Ob kranjsko-hrvatski meji teče bistra Čabranka, ki se nazadnje izliva v comejno reko Kulpo. Danes so ti kraji prccej mirni, dasi jih je še vedno pokrivajo veliki gozdi. A nekdaj je bilo vse drugače. Slednji izmed nas je slišal kaj o rokov-njačih, ki so bili na Gorenjskem primeroma to, kar so bili ob hrvat-rko-kranjski meji tihotapci. Te vrste ljudje niso marali delati, živeli so pa radi dobro, kai si menda se danes želi vsak. Kakor so se ro-kovnjači preživljali s krajo in roparstvom, tako jih je bilo mnogo cb hrvatski meji, ki so vtihotaplja-1«. različno blago preko meje. pred vsem seveda tobak. Na ta način so se cgnili visoke carine in zaslužili z lahkim, četudi z nevarnim delom toliko, da jim ni bilo treba drugega delati. Bil je pa še tretji razred ljudi, ki so imeli mnogo več naravnih darov za lahko življenje kot pa prvi all drugi, in to so cigani. Tihotapstvo ni bil vsele; lahek in varen posel. Ob mejah so stražili financi in če so kje trčili s tihotapci, je bil boj na življenje in smrt. Mnogokrat je bil kdo ranjen, vi: VRAG MARKO skrbi j en za nekaj mesecev. Počival pa ni nikdar, če tudi bi bil lahko. Vedno je koval načrte .Premišljeval kako jih bo izpeljal, da ne o-atane kdaj na cedilu. Tako je potoval nekega dne po czki stezici med gozdi in jarki ter je bil j ako zaposlen s svojimi načrti. Mahal je z rokami, kot bi podil muhe, zasmejal se včasih na glas, da so se zasvetili beli zobje kot olupljen česen. Njemu nasproti pride neki kočar, ki je tudi računal, zmajeval z glavo in mahal z rokami. Zasmejal se pa ni nikdar. Torej je moral imeti nekaj bolj slabega na vesti nego vrag Marko, ker se je večkrat slišalo iz njegovih ust "bogami", pa tudi mastne j tih ni manjkalo. Prideta že skoro prav skupaj, ko zagledata drug drugega. Kočar je seveda poznal vraga Marka, pa ga je nagovoril v mešanem narečju, ki ga ljudstvo govori v tistih krajih: — Kuda Marko? In Marko pravi kočarju: — E, ja sani neznam kuda, a kuda ti, Janko? Janko se Marku odreže: — I ja pa tudi ubitih je bilo dosti. Tiho-1 neznam, kuda. najrajši bi videl, da tapiti je bilo precej lahko radi te- j bi se pogreznil v zemljo, pa bi bil ga, ker so menda v tem kotu na-;mir za vselej. ie domovine največji gozdi. Zato je ( Tako je vrag Marko spoznal, da bilo teh. kakor tudi ciganov, vedno! ni Janku vse najboljše, pa mu pra-dcvolj. Se lepše življenje so imeli na drugi strani, to je na Hrvatskem. Ali je dandanes kaj boljše ali ne, tega ne vem, ker sem že dolgo z doma. Kjer ro cigani, tam je vselej tudi tatvina. To je že tako, da skoro ne more biti drugo brez drugega. Zato so morali kmetje in kočarji vedno paziti na svoje blago, ker ga je sicer vzela noč. Kot zamorci v južnih krajev naših držav, imajo tudi ciganje posebno veselje do kokoši. Ni ga bilo dneva, da bi ne bila katera izginila po tistih selili. Ampak tudi med cigani so izjeme. Nekateri so se bili povzpeli tako visoko, da so živeli dobro, ne da bi jim bilo treba krasti. Najbolj poznat je bil cigan Marko, kateri je bil tako zvit. previden ter se je znal tako ogibati oblastim, da so ljudje mislili, da je v zvezi z vranom. Zato je bil tudi poznan povsod le z imenom: vrag Marko. 6e danes je navada med ljudmi tistih krajev, da pravijo posebno malopridnim in zvitim ljudem: vrag Marko. Karkoli se je zgodilo v ti-.it'h časih nenavadnega, povsod je 3il Vrag Marko. Zastonj so ga zasledovale oblasti. Njega ni mogel vjrti nikdo, če tudi je bil vsak čas tukaj in tam. Ker nobeden cigan ne dela, se je tudi vrag Marko o-gibal in izvrševal cigansko obrt. Pa ne mislite, da je kradel kokoši ali take malenkosti. On se je lotil vsake stvari na veliko in jo je vselej izpeljal. Ene samo spretno dobro končano "delo", pa'je bil pre- mera vam, bova imela toliko denarja, da nama ne bo treba več delati. Janko se oddahne pri tej novici, pa sede poleg cigana. Vrag Marko pa nadaljuje: — Veš, Janko, jaz sem izsledil rokomavharje, ki hodijo v mrtvašnico na grobišče denar preštevat.... Midva jih morava prepoditi, pa bo denar najin. Jaz ne morem izpeljati tega sam in tudi nemaram toliko denarja. Zato vzamem tebe v družbo, pa bova imela vsak pol. — Bravo, bravo, ja tako volim. — se odreže Janko ter drgne roko ob roko. Marko pa nadaljuje: — Jaz sem včeraj opazoval in poslušal rokomavharje, ko so preštevali denar. Bilo jih je okoli dvajset, imeli so cele kupe denarja, pa so se zmenili, da se sestanejo zopet drugi torek. Tedaj je najin čas, če hočsva, da pride denar v najine roke. Janko je bil sicer vesel tega, ampak skrbelo ga je, kako se bo to vse izvršilo. Pregnati dvajset roko-mavharjev in jim pobrati denar, to ni nobena šala. Ker je poznal Marka, se je nekoliko potolažil. Stisne mu roko v znamenje zaupanja, potem se pa dogovorita, kje in kdaj se snideta. Nato jo mahne cigan proti dolini iz izgine med drevjem. MANDŽURIJA - OBLJUBLJENA DEŽELA DALJNEGA IZTOKA Zgodovina Mandžurije je dovolj rije je les, ki ga spravljajo po nje-pestra. Od tu so se izlivale Džin- nih velikih rekah do morja, glav-giskanove horde do Donave, od tu ni pridelek sojo pa prevozijo samo j je hotel Kuolajkan s 1000 ladjami železnice letno za 5 in pol-milijona osvojiti Japonsko, a vihar mu je ton. Na Jugu uspevajo tobak, in brodovje uničil, od tu je dinastija j najrazličnejše sadjev Veliko vlogo Mandžu 1640 s peščico ljudi zavo-1 ima tudi trgovina s krznom. Prej jevala Peking in je nad Kitajsko so v zelo velikih množinah izvaža-vladala do 1912. Tu so zasedli in za- li kože tigrov, leopardov in medve- BUZNIKOVE Prati ke za leto 1932 Cen. 20c dobite pri "Glas Naroda" 216 West 18th Street Hew York, N. Y. — Eli, tega boga pa nema, da bi živ v jamo zlezel; povej mi, kaj ti je. Mogoče ti jaz pomagam, pri drugem slučaju pa ti meni. Tako sta govorila, in kočar je začel praviti svoj slučaj ciganu tako: — Veš. Marko, prodali mi bodo kočo, pa nimam toliko denarja, da bi jo otel. Ni mi pa treba več kot dvajset goldinarjev, da plačam davek. Če bi bilo to plačano, bi mogoče sčasoma prišel do denarja, da se iznebim tudi ostalega dolga. — Ako*ni več, — pravi vrag Marko, — potem ti koča ne bo prodana. Tukaj imaš denar in vrniti mi ga ni treba. Samo toliko zahtevam od tebe, da mi boš tudi ti na roke, kadar te bom potreboval. Ko vidi kočar tako nepričakovanega dobrotnika pred seboj, seže hlastno po denarju in pravi vragu Marku. — Storim zate vse, kar hočeš, grem kamor hočeš, pa če treba, tudi v greb. — V grob ne bo treba z menoj. — odvrne Marko, — ker mi je vse eno, če ležim sam ali ne. Ampak prišlo bo kaj drugega, ko bom potreboval dobre pomoči in tedaj pridem pote. Tako sta se pogovarjala, potem pa odšla vsaksebi. Preteklo je nekaj tednov po tem sestanku. Janko je cepil drva na dverišču, pa zagleda od daleč Mar ka. ki se bliža njegovi koči. Tesno mu prihaja pri srcu, ko se spomni svoje obljube, ker ne ve, kaj .bo za hteval cigan od njega. Ampate dolgo ni mogel premišljevati, ker je bil trenutek kasneje že vrag Marko pri njemu. Pozdravita se. foot je na vada, potem pa začne Janko iz-praševati Marka, kaj je novega. — Vrag Marko sede na hlod, se malo oddahne, potem pa začne pripovedovati, da je prišel čas, ko rabi Jankove pomoči. Janko je v velikih skrbeh, pa vpraša cigana, kaj naj stori. — Znaš Janko, to je lahak posal i ne boj se ništa, — pravi cigan, nato pa hadaljuje: — Ako se bo nama vse dobro obneslo, kar na- dov. danes pa izvažajo v prvi vrsti kože koz in psov. Mandžurski psi so posebna pasma, ki jo go je zavij kožuha kakor pri nas srebrne lisice v farmah. Po vsem svetu se ti kožuhi kupujejo — seveda kot lisičji, sobolji in skunkovi. Pridobivanje premoga imajo v rokah Japonci na jugu dežele. — Glavno revir je fušunski, ki daje letno 7 in pol milijona ton. V o-stalem pa se Japonci zelo malo selijo v Mandžurijo, čeprav pospešujejo na vso moč njen procvit. Rabijo jo pač kot odlagališče za svojo industrijo. V nekaterih odročnih ozemljih! žive še vedno tatarski rodovi, ki so 1 bili nekoč gospodarji Mandžurije in strah in trepet svojim sosedom. NESREČA V KAMENOLOMU V KRATKEM IZIPE Slovensko Amerikanski KOLEDAR sit 1. 1932 NAROČlfiA ZA KOLEDAR — Cena 5#e. - ŽE SEDAJ SPREJEMAMO Janko je teško pričakoval tistega večera. Bilo mu je tako, kot bi ves teden stal pred spovednico in čakal, kdaj pride na vrsto. Zanimal ga je pred vsem denar, s katerim bi si tako pomagal. Naposled pride dogovorjeni torek, mrak leže na zemljo in napravi se trdna noč. Po hribih, kjer so stale koče, so brlele lučice kot kresnice v temni noči. Janko in vrag Marko se snideta v nekem jarku, potem jo pa mahneta na grobišče. Jankota' postaj a strah, ko hodita po pokopališču in v temi podirata lesene križe. Enkrat se še celo spotakne in pade preko groba, da se mu nos zarije v zemljo, kar je še bolj povečalo njegovo grozo. Vrag Marko je bil pa že navajen takega posla. On je vedel, da se mu ni treba bati mrtvih, ampak k večjem živih ljudi. Tolaži Janka, naj bo pogumen, ker so le živi tisti, ki strašijo z mrtvimi. Prideta do mrtvašnice in Janko se strese, da ga oblije mrzel pot. Cigan mu potem pove svoj načrt, ki je bil seveda tak, da ej bil on na varnem če bi se bil načrt ponesrečil. Pravi torej Janku: devajo še danes interesi treh jjud-stev drug ob drugega, Rusov, Kitajcev in Japoncev. 1894 so Japonci strahovito nabili Kitajce v boju za Korejo, toda velesile in pred vsem Rusija so Japoncem preprečile, da se niso preveč okoristili z zmago. V zahvalo je IJitajska dovolila Rusom, da so zgradili preko Mandžurije bližnjico prekosibirski progi do morja. Zveza Evrope s končno postajo te proge Daljnijem (Dajrenom), ki so ga Rusi čez noč spremenili iz berne ribiške vasi v veliko, moderno pristanišče, je veljala miljone dolarjev in Kitajci so dali od te vsote samo pičlo svoto. Z 1. 1896., ko so pričeli graditi mandžursko progo, se je začela vsa dežela razvijati v ameriškem tempu. Zmaga Japoncev nad Rusi 1904. tega razvoja ni zadržala, propad carske Rusije pa je utrdil vpliv Kitajcev. ki danes progo upravljajo. Mandžurija obsega okrog 380,000 milj in leži nekako med neapeljskim in berlinskim vzporednikom. Njene ztme pa so dolge, poletja kratka in zelo vroča. Pravih pristanišč ima malo. med temi na južnem koncu Dajren in slovito trdnjavo Porr Artur. Pred zgraditvijo redko naseljene deželo so spremenili vseljeni kitaj- j ski kmetje v pravo moderno ob-!tvovaiaa sok„lska (K.lavca učitelj ljudeno deželo z ogromnim polje- U ut.rteljk.a H 1Z Gornjega Lo- \ delstvom, industrijo, trgovino in iz-» tc{| S(. je podala v nedpljo po_ keriščanjem naravnih premogovnih ldne y Zaplano nad Vrhniko z! bogastev. Posebno pridobivanje pre- iitimiiiifiiii ' 1 1 Iti Ilil Ili'llL. moga je silno in se vršj,čisto po a- - dovl.-e meriškem vzorcu. Zaradi premoga se tu gradijo vedno nove železniške proge kakor nikjer na svetu, j Vendar je Mandžurija še vedno dežela največjih nasprestev. Poleg Slovensko Delavsko Podporno Društvp, ink. (Slovenian Workingmcn's Benevolent Society, Inc.) - NEW YORK, N. Y. ODBOR Predsednik: MIHAEL, PIRNAT. 660 Seneca Ave, B'klyn, N. T. Podpredsednik: VICTOR KOBILCA " 1720 Gates Ave. B'klyn. N. Y. Blagajnik:- LOVREXC GIOVANItr.LT, 1825 Catalpa Ave., B'klyn. N. Y. Tajnik: JOHX Y1TRKAS. Jr.. 405 Himrod St.. B'klyn. N. Y. Zapisnikar: FRANK PADAR. 96 Eveasrejen Ave., B'klyn, N..Y. Nadzorniki: ""I. FRANK CERAR. IT. FRANK KO$AK". 1829 Woodbine St., B'klyn. N. Y. 2373 CaUlpa. Ave.. B'klyn. N. Y 111.. JOHN KRIŽEI*. f 1*22 Linden St., B'klyn. N. Y. DRUŠTVO OBSTOJI ŠE-LE 13 LET IN IMA V BLAGAJNI OKROG DEVET TISOČ DOLARJEV Društvne seje se vrše vsako drugo soboto v mesccu v društveni dvorani 261 St. Nicholas Ave.. Brooklyn, N .Y. — Rojaki in rojakinje v New Yorku in okolici zavarujte se za slučaj bolezni ali nesreče. Iz okolice od 25 do 50 milj se sprejme člana, če je v okrožju 5 milj že 5 članov. Za natančna pojasnila se obrnite na katerega zgorej omenjenih odbornikov. , VELIKA AVTOMOBILSKA NESREČA ! ki ,i<> ubila samo malo poškodo-I Vitna. .i«1 }>f» nezgodi v bolnici po- BKlvLI.V Nemčija. 11. nov. Pri razstrelit vi v kamenoloinu llauensteinu je bilo ubitih l.'J tie- i Edgewatr. laveev. Šest so jih našli. \__ XQHlRlSTl >\YX. Pa.. 10. nov. — ! Ivo je avtomobil, v katerem se je vozila cela družina, zadel v tovorni avtomobil, je bilo ubitih pet oseb. dve pa ste bili ranjeni. .Mrtvi so: Peter Polinik. star 50 let. njegova žena Anna, stara > mesec-4!> let. dva njihova otroka llarrv | tudi v zameno prilično posestvo v »17 in Susana. 4 leta in zet Štefan I starem kraju. Pišite za pojasnila , Lnkaš. star 17 let. Vsi so bili iz j na Mrs E_ VOLK, 574 JEFFERSON X. .J. laikaScva žena. I AVE., BROOKLYN, N. Y. NAPRODAJ 4 nadstropna zidana hiša, 14 sob, G kopališč, soparna kurjava in vro-i ča voda. Dohodki nad $200.00 na « Lahka odplačila. Vzamem SIROV NOČNI NAPAD Večja družba, med njimi požr- modernih Pullmanovih vozov in velikanskih ameriških traktorjev, srečaš tu kmete, ki obdelujejo zemljo da -si ogleda nedavno I uuvnseiio šolsko zgradbo in ob-i išče tamkajšnjega upravitelja in i učiteljico. Xa žalost ni bilo nikogar doma. Zato si je družba ogledala stavbo in vrt od zunaj. Xa-1 o se pa za trenutek ustavila v Perčonovi gostilni, nakar se je odpeljala zopet proti domu. V tem. z najprimitivnejimi pripomočki ka- s*a P™'"*'* voz in iz>rinila X S0«1' ,___________dva sumljiva tipa. ki sta bna po- neje identificirana kot cerkovnikov sin Stanko Troha in posestnikov sin Mivšek Feliks. kor njihovi očetje pred tisočletji, srečaš poleg modernih velemest u-mazane vasice, ki so obdane z nasipi zoper napade roparskih Hun-huzov, baje potomcev pred davnim j Ničesar slabega sluteč je druž-časem deportiranih kita jskih kaz-J ba nadaljevala pot, a na zelo o-njencev. j pašnem ovink sta omenena tipa Mandžurski cesarji v Pekingu so skočila iz gromovja pod pot, kjer bili prepovedali vsako priseljevanje je zelo nevarna strmina. Vozniku.' v to deželo, da bi ostal nje rod, ki je dajal najboljše vojake, zdrav in bojevit. A že pod zadnjimi cesarji so se začeli Kitajci prišel j e- posestniku Ignaciju Petkovšku pa se je posrečilo pridržati obi konja na cesti. V tem trenutku je napadalec Mivšek sunil levega konja s tako siol. se je ta od- zvati v to obljubljeno deželo pa 32 jc pričelo seveda šele v zadnjih le- trsrai m porinil desnega pod pot. tih, ko je zavzela naravnost never- Situacija je bila zelo kritična in _ ; .te,.!!kV.e_. ^- .P^-^ijeten obseg. Na dan prihaja pov- so na vozu sedet,; še komaj peka- prečno 12.000 novih priseljencev, na tja na leto pa poldrug miljon družin. V. pokonci v kot, eno pa položiva na mizo. kjer bodo rokovmavharji preštevali denar. Na tisto mizo polagajo vselej mrtve ljudi, predno jih pokopljejo. Le nič se ne boj, pa. bo vse dobro. Ti boš lepo legel v i Bandit a pa se nista dala motiti zadnjih letih se je priselilo kakšnih od krir.anja tlaiu ampak sta na-30 miljonov Kitajcev, večinoma iz province, ki jih uničujejo glad, po- padla voznika, da bi dohitela, neznano zakaj, učitelja. To se jima plave in roparji. Kakor sardine tla- - ,„ i..,,. tisto rakev na mi7i in in* Hrun » 1,1 posrCrllo. ker je upravitelj 1Z usio raxev na mizi in jaz te Dom, čem prihajajo na majhnih parni- tako uravnal, da boš ležal kot mrtev. Jaz pa hočem zlesti v kot za i rakve. Če bi bil ti v nevarnosti ali j če bi rabil moje pomoči, zavpij samo: — Mrtvi ljudje na noge! Ja2' bom v trenutku prevrnil vse rakve in tedaj moraš tudi ti planiti iz svoje. Rokovnjači se bodo tako prestrašili. da bodo zbežali in pustili nama. če ne že vsega, vsaj nekaj denarja. Ce bi tebe pustili v miru, bom pa jaz začel klicati mrtve, podrl vse rakve, ti pa moraš vstati v svoji. Rokomavharji bodo mislili, da so planili vsi mrtvi po njih in jo bodo ubrali tako gotovo, kakor jaz tukaj stojim. Veš, rokomavharji se ne boje živih, kot jaz, pač pa imajo strah pred mrtvimi. (Nadaljevanje n* 4. strani.) kih v Dajren. da se cd tam poraz-gube po vsej deželi. Prevoznina do Dajrena je malenkostna. Japonci, ki oskrbujejo večinoma ta prevoz, pa zaslužijo s tem ogromne milijone. P o t»oljševiški revoluciji j e pribežalo sem na sto tisoče ruskih Loga prihitel napadenemu na po-moč. Napadalca sta na to pobegnila v gozd in od tam začela metati kamenje na prestrašeno družbo in j»» debela skala zadela Antonijo K. iz Rovt tako nesrečno v n«_>gt>, da jo je morala družba prenesti v šolsko poslopje, kjer je bil takrat upravitelj šole v Za- NAZNANILO in ZAHVALA Naznanjam sorodnikom, prijatelj?m in znancem preza'cs:-110 vest, da je za vedne v Gospodu zaspal moj mož — ALBIN ZORE Dne 9. oktobra je sprejel svete zakramente, drugi dan, 10. oktobra je umrl za kruto bolezen pljučnico. Pokopan je bil po katoliških obredih na St. Marys mirodvoru 13. oktobra. Bil je poln življenja in že v najlepši moški dobi. star šele 36 let. Rojen je bil v vasi Stan, št. 29, pošta Mirna na Dolenjskem. V Ameriko je prišel še zelo mlad. Bil je priden in delaven. Pri delu se jc prehladil in v G. tednih je bilo po njem. Tukaj zapušča mene žalujočo ženo in tri nedorasle otroke. Hedviga, stara 11 let, Frank, star 10 let in Agnes, stara 7 let; brata John Zore v Girard, Ohio in sestro Alojzijo Slak v Alcxvillc, in bratranca Anten Zore v Gowanda, N. Y. V starem kraiu zapušča mater, 2 brata, polbrata in sestro ter več sorodnikov. Prav lepo se zahvalim pokojnikovemu bratu Johnu Zore in njegovi soprogi za darovani venec. Lepa hvala ker ste prišli tako daleč ga kropit in spremit ga k večnemu počitku. Ravno tako se zahvalim njegovi sestri in njeni družini za darotane rože in tolažbo. Lepa hvala družini Ludvig Bon za rože in tolažbo v tej žalostni uri. Dalje se lepo zahvalim za darovane vence mojim slarišem, bratrancu Anton Zore, Anton Golf, P. Kordan, družini Rošt^n iz Girard. Ohio. Na tem mestu izrekam najlepšo hvala vsem kateri ste culi pri pokojniku in se vdeležili pogreba. Lepa hvala članom društva 581. SNPJ. za vence, katerega ste položili na krsto. Lepa hvala delavcem iz strojarne za rože in udeležbo pri pogrebu. Posebno pa se zahvalim mojim sosedom za pomoč v času bolezni in tolažbo v tej zame žalostni uri: družini Tr-govac. družini Eršek, družini Ludvig Bon. Mrs. Mary Uljan in Miss Pepi Kordan, bratrancu A. Zore. Lepa hvala Anton Golf za vse, kar je napravil v času bolezni. Tisočera hvala vsem tistim, kateri ste dali avtomobile brezplačno na razpolago in. s tem povečali sprevod na mirodvor. Torej stotera hvala vsem za vsako pomoč in tlažbo. Ti moj nepozabljexii mož pa v miru počivaj v ameriški zemlji. Bil si zvest mož in . dober oče svojim otrokom. Bil si priljubljen ne samo pri domačih ampak tudi pri tujerodcih, kar je pričal tvoj veličasten pogreb. Spavaj mirno, luč nebeška naj. Ti sveti. Žalujoči ostali: MARY ZORE, soproga HEDVIGA. FRANK in AGNES. otroci JOHN ZORE. brat v Girard, Ohio ALOJZIJA SLAK. sestra 1 Slickville, Pa. TONI ZORE, bratranc v Gowanda, N. Y. St. Marys, Pa. beguncev, ki pa ne uživajo nobene- p|ani fc doma. Tam so ji izprali ga ugleda in morajo delati kakor jn za sji0 obvezali rano. nato pa črna živina, da si ohranijo golo so j0 takoj prepeljali v Logatec, življenje. ; kjer ji je zdravniško pomoč nu- Med glavnimi proizvodi Mandžu- dil tamkajšnji zdravnik. Nesreča ne počiva! Tudi tmri us. Podvrženi tU eni ali drujp vsak dam KAJ 8TE PA BTOBIL1 ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO 8VOJJE OTROK t AH *t€ ie zavarovat* ta slučaj bolerm, nezgod* ali tmrlif Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu druitvu Jogoalo-venske Katoliike Jed note. Ntia jednota plačuje največ bolniške podpore med vsejpi jufonlovanekimi podpornimi organizacijami v Ameriki Imovina znala nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo ▼ Združenih državah s 8. Slani Pristopnina prorta.-—Berite najbolj* sfevffutf tednik "Novo Pobo", gUuOo JSKJ. Piiita po pojasnila na glavnega tajnika, Anton Zbaanik. Ely, Minn. A R MO NI mojega izdelka so pri-poznane kot najbolj tr peine in lahke za igrati. To spričujejo za-1 hvalna pisma, katera vedno dobivam. Toraj naj se vsak brez skrbil obrne name, kdor hoč^ j imeti dobro harmoniko. | gbamafonske Colombia in Victor plošče do-1 bite vedqo pri meni kakor j tudi RQLE ZA PIANO. C E N E za harmonike sem znatno znižal. Pišite po brezplačni ce-] nik. Se priporoc&fn, vaš rojak — ANTON MER V A 6081 ST. CLAIR AVE., ' CLEVELAND, JO. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" n* ,St» umo čhnitro, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE O E. new york, thursday, november 12, 1931 THE LARGEST KlOVENE V>ATLT Hi TT. B. A SSfZfiSWR | l\ glgBBIglElElgiai^^ Pomladni Sen | imBfBffgffffffg ROMAN IZ ŽIVLJENJA. «BRRRKH«fifi Za Glas Naroda priredil I. H. 7 (Nadaljevanje. — In potem tvoja družina in tvoja služba. — Če moram tudi vse pustiti, bom storil, da imam tebe'. — Wolf, inisel je prelepa, da bi mogla vanjo vrjeti. — Samo vrjemi, draga duša, ljubi me in bodi mi zvestaali slišiif Iz njegovega glasu je zvenel zadušen strali, ko je to izgovori. Izgubil je vsak pomislek, odkar je držal lepo dekle V svojih 'rokah. Ne vpraša je niti za njeno družino, »iti za njeno pokolje-nje. Zadostovalo mu je, da je bila pri njem. da se je mogel opijaniti ob njeni lepoti. In Marija je bila lepa kot sen. Sedela mu je na kolenih, trdno jo je držal z rokami, z glavo je slonela na njegovih prsih in njene ustnice so bile samo blazen smeh. Lunin svet jo je obdajal s čarobno svetlobo. Njene temno modre oči, ki so jili obdajale dolge temne obrvi, so se svetile v posebni bliaeobi iz njenega belega obraza. Ko jo Wolf ves zamaknjen opazuje, se začudi njeni veliki bledobi in pri tem ga napolni strah. — Tako bleda si, draga moja. Menda nisi bolna ? — Bodi brez skrbi, moj dragi. — se mu nasmeje, — popolnoma zdrava sem. Samo svežega zraka mi manjka. Ves dan biti v delavnici, ali pa v trgovini, to me napravi bledo. — Tose mora drugače napraviti, — od tam moraš stran! Izvije se iuu iz objema in se vzravna. — Od česa pa naj živim? To ne gre. Tudi drugi morajo delati. Zdaj v neziji je mnogo dela. Pozneje ho že boljše. — Draga moja, naj jaz skrbim za tebe. — jo prosi. — Wolf, ne reci tega še enkrat, kajti to me žali. (»d tebe vendar ne morem ničesar zastonj vzeti. — Ali nimaš starišev ali sorodnikov, h katerim bi mogla iti? — Popolnoma sem sama; nikogar nimam na svetu — kot te be, — reče žalostno. — Prihodnjič ti bom povedala o svojem poko-Ijenju, danes ne. Te vesele ure si ne maram ogreniti s spominom na žalostne čase. »Naj ti bo to za danes dovolj. Svoje ljubezni nisi poklonil nevrednemu dekletu. Ob moji zibelki mi rojenice tudi niso pele in prerokovale, da si bom enkrat kot modistinja služila svoj kruh. Njeue oči so bile polne solz. ko je to izgovorila. Wclf jih s poljubom popije z njenih trepalnic. — Pusti to, draga moja, — jo prosi. — povej uii samo. ako me v resni«-i ljubiš. Sani sem in šele sedaj sem našel vsebino svojega življenja in v tebi vidim vse. Marija, ako mi boš kdaj nezvesta, tega ne bi prenesel. Iz njegovega glasu je zvenelo globoko čustvovanje. Tedaj pa ne Marija spusti z njegovih kolen na tla. poklekne pred njegove noge in mu poljubi roko. — Kaj vendar delaš, nikar tega! — In odtegne ji roko. — Pusti me. — pravi. —»Nato položi svoje lice v njegovo dlan in upre svoje velike oči vanj ter pravi iskreuo: — Wolf, ako že hočeš slišati, ljubim te. dokler te poznam. Za tebe živim in uinrjem. In na mojo zvestobo se moreš zanesti kot na ivojo! * Tedaj pa prime njeno glavo z obema rokama in ji globoko pogleda v njene velike nedolžne oči. Kaj mu je tedaj žarelo nasproti, ga je moralo zelo zadovoljiti, kajti poljubil je njeno jasno čelo. — Hvala ti. draga moja. — govori in jo potegnue k sebi. — Moj preljubi! — mu smeje šepeče. Tedaj pa jo strastno privije k sebi ter pokrije sladke ustnice z gorečimi poljubi. Boža ji razgreto lice irf pravi: — Ti si moja pravljica, moj solnčni žarek. Tako mirno je bilo. tako oddaljeno od sveta vse okoli njiju, farno slavčeva koprneča pesem je zvenela v jasno noč. Dolgo je Marija slonela v njegovem objemu — oba sta molčala — tako srečna sta bila v svoji ljubezni, v zavesti, da imata drug drugega. — Moram iti. Wolf. — pravi konečno tiho. — Ostani še tu. duša draga. — jo prosi. — Ne. Wolf, pozno je ie. Samo če bodo Še vrata odprta. Marija vstane, popravi si lase ill si pokrije klobuk. — Ako že mora tako biti. — da se ločiva, tedaj te spremim. — Prosim, ne. Pusti me, da jrrem sama, saj me ni strah. — Pa zakaj! Mogoče te bo kdo nadlegoval. — Rajši to, kot pa, da bi me kdo videl s teboj. Vem, da nekatere moje sodelavke rade ponoči hodijo okoli in ako me vidijo, potem je vse končan«*. Saj me že itak ne marajo. — Tedaj boin m>I za teboj; do vrat te boiu spremil. — Prime jo okoli pasu; malo pred izhodom se ustavita. — I^aiiko noč. moj dragi T Wolf trdo drži rtjeno roko. — Kdaj te zopet vidim? Jutri zvečer ob tem času in tukaj, kaj ne? — jo vpraša. — Jutri zopet.' (»h. Wolf, nič kaj rada. četudi te imam rada. — Prosim te; v troje stanovanje ne morem priti — vendar m«* ne boš pustila zastonj čakati. , — O. ko bi vedel, kako težka, kako tesna mi je ta samota. — - Potrpi, draga, saj ne bo več dolgo tako. Daj mi malo časa za premislek, jutri se bova o vsem pogovorila — torej, ti prideš! — — Naj bo. da! Zdaj pa lahko noč. Wolf! S«* enkrat jo stisne k sebi. Njune ustnice so počivale ene n;i t] rug i l< v dolgem, vročeni poljubu. Nato se mu izvije iz objema in lahkih korakov odhiti. — Sladko dekle! — šepeče predse. Kavno, ko stoji pred vrati, pride s stranske poti star mož — pokopališki čuvaj, ki ga debelo in osupnjen pogleda. To srečanj« je bilo za Wolfa malo nadležno. Salutira mu in reče: — Dober večer; saj me še pustite, da grem skozi vrata. Stari mož ga pomenljivo pogleda kot bi hotel reči: — Kaj vendar delaš .tukaj? Taki ljudje, kot ti, so prav redki na tem prosto ru in ob tem času. Kaj dobrega gotovo nisi nameraval. — Wolf j» mishi, da mora kaj reči. Zato reče nekoliko prisiljeno: — Poiskal sfcm si samo prostor za svoj grob. Saj mi to dovolite? — V takih stvareh se ni šaliti, gospod poročnik.— odvrne stari mož, — človek hitcejie lahko pride tu-sen*. kot pa si misli. Lah-konoč. f os pod poročnik! ČuVij gre počasi proti svoji hišici. Srce mu je bilo polno in bil je tako srečen, kot se ni še nikdar čutil srečnega v svojem življenju. Lepo dekle je bilo njegovo m ljubi ga! Toda kdo je pravzaprav ta Marija? iNičesar ni vedel o njej in ji je vendar tako svečano dal svoje zagotovilo. Kaj. če njega ni bila vredna? Ali ni ravnal malo preveč nepremišljeno? Toila ne. izraz teh oči. ta nasmeh je čist. pristen — tako se laž ne bi mogla zakriti. Ko pride domov, ni inogel spati. Zato piše svoji Mariji dolgo, Ijubeznjivo pismo, polno strastnih obljub. Sara ga* nese v poštni predal, da bo njegova izvoljenka imela jutranji pozdrav in šele potem gre veselega srca v posteljo. Komaj čaka naslednjega večera. Zopet je bil pred časom na prostoru. Zdaj pa je Marija prišla takoj za njim. Nsproti ji raz-pne roke in .Marija mu pade okoli vratu. — Tukaj, sem dragec! — se mu smeje in ga pogleda. — Pa sem se tudi požurila. da ne bi čakal na mene. Hvala za tvoje pismo! Wolf jo pomladi po vročeni licu. — Kako žariš, dekle! — Saj je tudi tako soparno. — se pritožuje, — skoro mi pohaja sapa ; samo da ne bi prišla kaka nevihta. — Ali se bojiš.' — Da in nepopisno; tedaj sem zelo nemirna in me hoče uničiti. Ne imej me za otroka, toda pomagati si ne morem. — Bojazljiv zajček si; saj sem vendar jaz pri tebi. — se smeje Wolf. — Da. pri meni si! — Iz njenih besed je zvenelo veliko zaupanje in pogleda ga tako zaupno naravnost v oči, da jo"ginjcn poljubi na oči. — Ne boj se. (Dalje prihodnjič.^ VRAG MARKO (Nadaljevanje s 3. strani.) Ko se dogovorita, gresta vsak na svoj prostor, vrag Marko ca rakve v kot, Janko pa v rakev na mizi. Težko mu je in priporoča se vsem svetnikom, naj ga obvarjejo to noč smrti. Ni bil sicer pobožen in si je pomagal s svetci samo tedaj, kadar si sam več ni mogel. Okrog polnoči tse čuje zunaj še- ( petanre, potem tih ropot in korake. V mrtvašnico pridejo roko-mavharji, okoli dvajset bo številu, kot je povedal že poprej vrag Marko. Odrinejo malo na stran krsto, v kateri je ležal Janko, potem pa začnejo skladati na mizo denar in razne dragocenosti, ki so jih bili naropali največ po Hrvaškem. Če vašnica. Ko nekateri porazdeljujejo plen v kupčke, stopi eden izmed n'ih k rakvi, kjer je ležal Janko in pravi: — Moram pogledati, koga so danes prinesli semkaj. Drugi mu pravijo: — Pusti mrtve ljudi pri miru. On postane še bolj pogumen, pa jih začne zmerjati s strahopetci kukavicami, rekoč: — Kaj vam pa more storiti mrtev človek? Jaz mu bom pa še vrat prerezal, da vam pokažem, koliko se jaz bojim mrtvih. To bodo ljudj^ gledali jutri in ug.bali. kdo je to storil. Drugi mu še bolj prigovarjajo, na- Po teh besedami vzame nož, gre k rakvi, kjer je ležal Janko ter dvigne ! pokrov, ki ni bil še pribit. Janko je bil tedaj res tak, kakor pravi mrtvec in skoro tudi dihal ni. Ko mu' začne popravljati glavo, da jo od- j reže, izprevidi, da ni nobena šala, pa zavpije: j — Mrtvi ljudje na noge! Marko zacvili v kotu kot sam sa-tam, podere vse rakve in plane proti rokomavharjem. Tudi Janko plane v tistem času pokonci. Rokomavhar-ji so jo ubrali proti vratom, da so bili vsi' nakmalu na kupu in potem so jo {»obirali s pokopališča, da bi jih ne dohajal lovski pes. Seveda ni nikomur prišel na misel plen, kajti življenje je prvo in človek je vesel, če si ga more ohraniti. Vrag Marko in Janko se kar zagledata v velikanski plen. Cigan je bil sicer vajen denarja, ampak toliko ga ni še nikdar videl skupaj. Janku pa se je zdelo, da pač mora biti to ves denah, kar ga je na svetu, ker ni nikdar sanjal, da mora biti toliko. Potem je bilo treba misliti, kako bosta denar razdelila, kajti bala sta se, da se roparji vrnejo, pa bi bilo konec njune sreče in življenja. Razdeljevati sta začela po cigansko, to je: eden meni, eden tebi. Porazdelila sta denar in blago po vrednosti in začela jemati. Prvi je bil vselej Marko, za njim je vzel Janko. Tako sta prišla do grošev, kjer sta naletela na prve ovire. En groš je bil preveč ln Marko, ko je vzel prvi, bi ne Kretanje Parnikov . Shipping Nm — 13. novembra: Aquitania. Cherbourg Majestic-, Cherbourg S* tenuis. Clii-rlioiirr. Hamburg BetgenlaiKl. Clierbourj; 14. novembra: de Kram-e, Havre Vulcanla, Trst Premueut Kuunevrlt, Cherbourg. Hamburg • Ne« Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 17. novembra: Bremen. Cherbourg. Bremen 18. novembra: New York, Cherbourg. Hamburg 19. novembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 20. novembra: Olympic. Cherbourg Rotterdam, liojloifiie terdam Sar Mer, Rot- 21. novembra: Cnoige Washington. Cherbourg, Hamburg 25. novembra: AlUrt Ballin, Cherbourg. Hamburg 11. decembra: lie de France Havre B«reiigaria. Cherbourg 12. decembra: Roma. Na-poll, Genova 15. decembra: Bremen. Cherbourg. Bremen New York, Cherbourg, Hamburg New Amsterdam. Boulogne sur Mer. Rotterdam 17. decembra: Beriin, Boulogne Sur Mer. Bremen 10 decembri: St. Louis. Cherbourg, Hamburg 22. decembra: Vulcania. Trst 23. decembra: ^ President Harding burg Albert Ballin, Cherbourg Cherbourg. Hahi* Hamburg 26. decembri: Aquitania, Cherbourg 28. decembra: ICuropa.. Cherbourg, Bremen 30. decembra: Hamburg. Cherbourg. Hamburg 26. novembra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 27. novembra: Hornet ic, Cherbourg Augustus. Napoli. lienuva smel dobiti tistega groša, Janko pa 28 novembra: t«^! i - - , President Harding. Cherbourg, llam tudi ne. Vrag Marko je imel vero, se je hotela ohraniti sloga med nji- zadnje se pa začno bolj zanimati za mi, je bilo treba ves plen pošteno p"en. — Jaz nisem boiazljivec. — razdeliti in boljšega in mirnejše- pravi tisti .— kot vi. Če miš zacvili ga prc.tora ni bilo. kot je bi!a mrt- za vami, pa jo uberete i> >t srnjaki. Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim« bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 Inčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, OA DOBE ZA — 75 "GLAS NARODA" 216 West 18 Street New York, N. Y. da mora priti pri delitvi vselej po- j štenost, ker sicer ni sreče. Zato se je šlo za to, kaj in kako bosta s :istim grobem. j Vrag Marko je bil sicer zvit, am-! pak v tistem slučaju se kar ni mo- . gel domisliti, kaj bi bilo najboljše.! Prekrižata roke na hrbtu in začne-! ta hoditi sem in tja po mrtvašnici.' Prvi del naloge je bil torej srečno rešen, a ostala sta še dva: groš in pa kako bosta odnesla plen. Rokomavharji so tekli daleč, nazadnje so se pa ustavili, ko so nekateri zapazili, da ne gre nikdo za njimi. Prva njihova misel je bila: denar. Pustiti kar tako plen, za katerega so se večkrat izpostavili I smrtni nevarnosti, ni karsibodi.: Mrtvi tudi ne rabijo denarja in j najbrž jih čaka na mizi. kjer so ga j pustili. Kaj bi bilo najboljše? I Ko tako premišljujejo, se oglasi njihov vodja, ki je izdelal v svoji glavi nov načrt: Kdor je prebudil ; mrtvece, tisti mora iti nazaj pogle-i dati, kaj je s plenom. Kdor je kriv tisti naj trpi, če ne, ga ubijejo. Bili so vsi zadovoljni s tem, seveda , samo tiste ne. ki je hotel Janku : prerezati vrat. Ko pa vidi, da nima I druge izbere kot prevzeti to nalogo ali pa umreti, se odloči da gre. : Tako mu mogoče ostane saj živ-j Ijenje, če drugega ne. Odpravi se na pot, drugi pa po-I ležejo tam in zro željno na mrtva-I šnico. Ko pride poleg, začne pre-j miši je vati, kako bi pogledal notri, I da bi ga mrtveci ne zapazili, ker bi j ga potem zdrobili kot solnčen prah. Sliši besede, ko se pregovarjata ! Marko in Janko, pa ga začne še bolj skrbeti. K sreči zapahi nad vratmi okroglo lino, ki je bila napravljena za prezračevanje. Nanese si nekaj kamenja potem pa se stegne gori, da pogleda. Ker ne vidi nikamor drugam kot v nasprotno steno, mora zriniti glavo skozi. Malo čepico na glavi si potegne še bolj na oči, da bi se tako ne opraskal, petem pa začne počas glavo riniti skozi. V tistem trenutku se obrne od stene vrag Marko, zagleda čepico nad vratmi, pa si misli da je tam cbešena. Hiiro seže z roko po nji. pomoli jo Janku in pravi: — Evo, brate, groš je vredna za- j te in za me. Tako je sedaj enako vse. Rokomavhar je v trenutku, ko mu je Marko potegnil kapo. skočil na zemljo in jo ubral še bolj kot prej. Pride k svoji tolpi in skoro brez sape pripoveduje, kaj je slišal. — Toliko jih je bilo notil, da ni še na vsakega prišel po en groš., Zato je še meni eden potegnil kapo, da imajo sedaj vsi enako. Izgubljeno je vse, bežimo da nas ne zaslede, ker bomo sicer še ob življenje. In roparji so jo ubrali, kar se je dalo. Janko in vrag Marko pa sta vsak v eni vreči nesla domov denar in drugo ter živela potem vse življenje brez dela. Vsega nista mogla porabiti, zato sta morala nekje kaj zakopati. In srečen bo tisti, bo nael ta zaklad. In mu ne bo treba hoditi po svetu s trebuhom za kruhom, kakor moramo mi ki smo se že pred več leti izselili v Ameriko. burg Olympic. Clerbourg 1 lami.uig 1. decembra: Pari«, H:i\~e 2. decembra: Hamburg. Cherbourg. 3. decembra: Saturnla. Trst 4. decembra: Mujestic. Cherbourg S. decembra: Kuropa, Cherbourg. Bremen Levintiuia, Cherbourg NARAVNOST v JUGOSLAVIJO Nova jadranska orjaka SATURNIA in VULCANIA ata odlična med največjimi in nalhitrej* ftimi ladjami aveta. Uzorna smiba vas čaka. Uljudni. pozorni uslužbenci, ki govore slovensko, so vam na razpolago, i in hrana je taka kot v najboljših hrjte-, lih. In samo pomislite ni kratko, cene-I no železniško vožnjo v Slovenijo. Mali j stroški za prtljago in orezpladni viacj. ' Odločite se za potovanje vnaprej! i VULCANIA 11. novembra 22. decembra i SATURNIA 3. decembra Katerikoli agent vam bo reservlr;ij kabino j C OS ULIC H LINE 17 Battery Plare New York 8. decembra: Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 9. decembra: President Koosevelt, Cherbourg. Ila burs llitnj<>Ra agenta za podrobnosti. i i J i i 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. PRIHODNJI NAS SKUPNI IZLET po FRANCOSKI PROGI s parnikom r7/e de France" 14. novembra Vozni list III. razreda stane do Ljubljane samo S101.73, za tja in nazaj pa samo J18G. in vojni davek posebej. Že sedaj opozarjamo rojake na naš skupni BOŽIČNI Izlet, ki se bo vršil z ravnotem parnikom na 11. dec. in bo potnike spremljal g. JOS. MAJPIČ, glavni za stopnik francoske proge v Buchs-u (Švica), ki pride nalašč v ta namen semkaj. Po COSULICH PROGI priredimo naš prihodnji skupni izlet z ladjo "VULCANIA" dne 14. novembra in skupni božični izlet pa na 3. decembra z ladjo "SATURNIA". Cena do Trsta $100 .; za tja in nazaj pa $ I 64. in vojni davek posebej. MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAR LINE, RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES In drnge ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV. CEN. VIZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO Qakser State Bank Cortlandt Street New York, N. Y.