Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za tel* leto predplačan 16 fld., » pol leta 8 fld., sa četrt leta 4 fld.« u jede«
mesec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Ca celo leto IS fld., u pol leta 6 fld., sa četrt leta 3 fld., za jeden mesec V LJubljani na dom pošiijan valja 1 fld. 20 kr. ts« na leta Posamne številke po 7 kr.
1 fld. ||
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravnlitvo In ekspedlelja v „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi se ns vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenliklh ulicah it. 2, I., 17.
lahaJa vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6* uri popoldne.
Vr edniitva t e 1 • f 6 n - i t e v. 74.
&tev.	V Ljubljani, v četrtek 6. julija 1899.	Letnils XXVII
Žrtve brezvestne mistifikacije.
Največja škoda za vsak stan je, če se mu vsilijo za vodnike nekateri brezvestni širokoust-neži, katerim ni toliko za stanovske koristi, kolikor za škandale in za hujskanje. Če se kak stan pa postavi solidarno kot stan v službo kake politične stranke, se mu pa lahko zgodi, da ga kak podel žurnalist zvodi na nevarna pota, in mnogokrat morajo tisti, ki so se dali zvoditi, drago plačati svojo odvisnost od takih brezvestnih, laži in obrekovanja vajenih elementov.
Žrtev take premišljene mistifikacije so postali kranjski učitelji zadnje dni.
Dne 28. junija t. 1. je prinesel »Slov. Narod« članek »Zavašnik redivivus«, v katerem se zale-tuje v duhovščino in v c. kr. deželni šolski svet. Najprej poje slavo nemški liberalni Btranki zaradi šolskih postav, primerja duhovščino »z grajskimi volpti v času tlake«, in kot naslednika strašnega klerikalizma v šoli imenuje sedanjega referenta v deželnem šolskem svetu, g. Merka. In to zaradi tega, ker je prestavljen g. nadučitelj Rojina iz Šmartna pod Šmarno goro. »Narod« pravi, da je ta premestitev v »nasprotju z ljudsko-šolskim zakonom« in da se bo on, »Narodov« člankar, boril proti dež. šolskemu svetu za ljudsko-šolski zakon! »Nadučitelj gospod Rojina je žrtev protizakonitega vplivanja duhovščine na ljudsko šolstvo«, deklamuje »Narod«.
»Proti nadučitelju R. se je bil pritožil šmar-tinski župnik Trček ... G. Merk je nasvetoval deželnemu šolskemu svetu, naj se R premesti ... in se mu da ukor. Da, Merk je nasvetoval, naj se da rečenemu učitelju ukor . . . zgol na
podlagi obdolžitve župnika Trčka, notoričnega nasprotnika šole in učiteljstva sploh, česar bi ne bil storil niti ranjki Zavašnik! Ukor je padel . . ■ (Odkod ve »Narod« za uradne tajnosti dež. šolskega sveta — če je sploh res, kar piše?) sprejel pa predlog, da se g. R. premesti . . .* Iz tega sklepa »Nar«, da »vladajo v deželnem šolskem svetu župniki«. Zato pa kliče na boj, »da najnovejšo prakso zadušimo v kali!« »Načelnik krajnega šolskega sveta šmartinskega je pri gospodu Merku interveniral, a gosp. Merk ni hotel dati nikakega pojasnila«. (Ta načelnik je bil pred kratkim zaprt, ker je g. župniku po noči pijan pod oknom »libero« pel). »Narodov« pisač sedaj pada po gosp. dež. svetniku Merku, o katerem pravi, »da je antikviran in že davno zasluži, da se ga postavi v kak antikvitetni kabinet«. Isto velja o nekem »drugem gospodu« . . . Sploh pravi »Narodov« pisač, »da je deželni šol. svet postal ekspozitura ljubljanskega knezoškofijskega ordinarijata, da so župniki začeli nameščati in premeščati učitelje«. Nato se loti še barona Heina, ker z učit. R vred zatira čebele in gospodarsko organizacijo, in nazadnje kliče deželni zbor, da »posveti gospodu Merku !«
Na to pisarijo se ni deželni šolski svet nič oziral, in »Nar.« je pozval učitelje k štrajku, češ, naj nihče ne prosi za razpisano službo v Šmartnem. »čast in korist« učiteljev baje to zahtevata. Zanimivo je to, da se gospod Trček, katerega poznamo kot ljubeznjivega, tudi proti učiteljem gostoljubnega duhovnika, imenuje »bore župnik«, »prepirljiv«, »hudoželjen«, a neki Črnago j se imenuje »nad vse mirni in obče priljubljeni učitelj«! »V prvi vrsti mi učitelji sami,«
pravi »Narod«, »moramo protestirati proti deželnemu šolskemu svetu in proti zlobnemu župniku, ves stan zasramujočemu človeku,«
»Reči moram, da je slovensko učiteljstvo na-lik falangi vselej stalo v vašem taboru; a odslej se bode vaše stranke oprijelo še tesneje,« je pisal »Narodu« na to neki učitelj. Sploh so v imenu vsega učiteljstva začeli gonjo za šmartinskega učitelja proti dež. šolskemu svetu. Na to mi odgovarjamo:
Gospodje učitelji pozor! Vi ste žrtev lažnivcev in obrekovalcev! Za kar ste se vi postavili, je zlagano. Gosp. župnik je čisto nedolžen, R. pa je bil nedavno v d i s c i -
plinarni preiskavizaradislužbenih
pregreškov. »Narod« je pisal, da ljudstvo župnika ne mara, Rojina pa da ima 99% ljudstva za seboj. To je laž! Predvčerajšnjim so bile o b-činske volitve. Učitelj R. je kandidiral, a še liberalci so popustili njegovo kandidaturo, ker ne bi bili prodrli ž njim. Z veliko večino je zmagala naša stranka, ljudje so pa rekli, da če učitelj sedaj ne gre proč, bodo po hišah nabirali podpise, da ga proč spravijo!
Slovenski učitelji! Kakor s Schiffersteinovo vstanovo kranjske meščane, tako je z Rojinovo afero imel »Narod« vas za norce! Ker vesta Malovrh in Tavčar, da je med učitelji nekaj ljudij, ki so prismojeni od liberalstva, si predrzneta ves stan porabiti za svoje politične manevre. Če pri tem hudo naleti ta ali oni učitelj, če se iz-podkoplje veljava vsega učiteljskega stanu, kaj to mar advokatu Tavčarju in dičnemu Malovrhu! Oni rabijo mase, ki gre za njimi.
LISTEK.
Ha italijanskih bojiščih.
(Prizori in spomini. Spisal J. 6.)
Sic fata tulerel Kako je prišlo, ne bodem pravil.
Lepega pomladnega večera sem stal v Rivi, na obalih gardskega jezera, in gledal preko njegove temnomodre gladine tje proti jugu, kjer so se v daljavi valovite črte nizkih holmov stapljale z obzorjem. Tamkaj je ležala Lombardija, lepa kakor rožni vrt, a napojena s krvjo tisočev, ki so padli v srditih bojih.
Na onih goricah so svetovnoznaiii kraji: Sol-ferino, San Martino, Custozza, Sommacampagna, Santa Lucia, v katerih ima vsak svojo zgodovino za seboj, krvi in bojev polno zgodovino.
Pravijo, da človeka neko posebno hrepenenje vleče v solnčno Italijo. Goethe je to hrepenenje lepo izrazil v pesmi »An Mignon«. V mojih mladostnih sanjah pa so omenjeni kraji imeli še posebno važno vlogo. Očetove pripovesti o bojih na Laškem, katerih se je bil sam vdeležil, so mi zgodaj vzbudile zanimanje za nje. Poznal sem jih že kot otrok po imenu, še predno sem se jih učil na šolskih klopeh.
In Bedaj se mi je nudila prilika, da stopim
sam na ta zgodovinska tla in si od blizu ogledam ta bojišča, s katerimi sem se že tolikokrat bavil v domišljiji.
Živo so še nebrojnim Slovencem v spominu krvavi boji na Laškem, zlasti vojakom, ki so v njih tvegali svoje življenje. Z navdušenjem se jih spominjajo. Letos je bilo o kresu ravno štirideset let, kar se je vršil eden čin krvave tragedije — bitka pri S o lf e r i n u. Ob tej priliki sem napisal naslednje popotne spomine.
Riva je malo mestece s kakimi štiri tisoč prebivalci, z ozkimi ulicami in visokimi začrne-limi hišami. Mestu se pozna, da so ga zadele že mnoge nezgode. Bojna vihra, ki je divjala po ravninah onstran jezera, se je često zaletavala tudi vanj. Do leta 1803 je bilo mesto utfjeno. Sedaj le še velika vojašnica z močnim zidovjem in prekopi spominja na nekdanjo trdnjavo. — V pristanišču se zibljejo majhne ladije obložene z lesom, opeko in ogljem, ki je namenjeno za italijanske kraje na oni strani, dočim se od tamkaj uvaža žito, riž in kolonijalno blago.
Ker mi je ostajalo do večera še nekaj časa, podam se ob desnem bregu jezera na izprehod. Cesta, ki pelje ob tej strani, je znamenita »strada di Ponale«, in je gotovo prištevati med najbolj romantiške ceste v Evropi.
Skale tu skoraj navpik padajo v temno jezero. Z veliko težavo so izatreljali in izlomili to-
liko skalovja, da se je dobilo dovolj prostora. Na strani proti jezeru je zgrajen močen zid. Lahko napeta cesta se v mnogih ovinkih vije okoli strmih pečin. Včasih se izgublja v kratek, temen predor, in zopet pride na dan ob globokem propadu. Komaj zamoreš z očmi zasledovati v daljavi njene ovinke, ki se vedno višje vspenjajo. — Na desni se dviguje rudečkasto skalovje do dva tisoč metrov visoko, ki na nekaterih krajih tako previsi nad cesto, da hodiš pod njim, kakor pod streho, na levi pa vidiš kakih sto metrov navpik pod seboj temno modro jezero, na katerem se tu in tam ziblje ladja z belim jadrom.
Nek veličasten mir vlada tu gori, le stopinja odmeva na trdih tleh in glas se lomi v gorskih robovih. Toda narava tem mogočnejše govori na srce.
Naenkrat zadoni iz dalje glas malega zvončka. V lahkem diru priropota okoli vogla dolgouhi znanec. Črnolasa Italijanka v pisanem krilu sedi na njem in ga z malo palčico izpodbuja k hitrosti. Tik nje pa caplja drugi osel z vrečami pomaranč in limon, ki so namenjene za trg v bližnji Rivi.
Ker je ta cesta, poleg soteske ob Adiži edini dohod v južne Tirole, skušali so sovražniki ope-tovano todi prodirati. Leta 1866 je hotel stari rovar Garibaldi s svojimi roparskimi četami napasti Rivo. Toda avstrijski poveljnik malega je-
Ko bi mi hoteli sedaj učiteljem vračati milo za drago, napisali bi lahko celo vrsto dolgih člankov o jednem samem izmed njih. Naslovi teh člankov bi bili: 1. Služba božja in lovska puška.
2.	Klofute v šoli in nežnost otroškega organizma.
3.	Dračje ob Savi. 4. Šolske ure. 5. Nočni izgredi. 6. Vpliv alkoholizma na učitelja. 7. »Li-bera« na cesti. 8. Mož in dekleta in — žena. 9. »Zlobni« župnik — dobrotljiv pomočnik v stiski. 10. Gerstrungov panj . ..
Ko bi mi hoteli jedenkrat stopiti na nizki nivo liberalne podlosti, napisali bi lahko o d -nem onih, ki sramote duhovski stan, toliko člankov, kolikor »Narod« o vseii duhovnikih naše škofije. Kaj bi vi rekli, če bi mi enkrat povrnili liberalcem njih ljubeznivosti in bi izdali parolo na vse župnike, da nam naj natančno popišejo vse grehe svojih učiteljev ? — Mi tega ne bomo storili.
Sramotno pa je za učiteljski stan, da se d& voditi takim pisačem. »Slov. Narod« je nastavil z Rojinovo afero učiteljstvu tak »pons asinorum«, da bi si znal na njern ta ali oni zlomiti nogo .. . Kaj ima od tega učiteljstvo, če gospoda Trčka imenuje sovražnika šole, ko je vendar ravno on po potresu dolgo časa sam brez učitelja brezplačno otroke učil, in če povzdiguje kaznovane učitelje le za to, ker v gostilni čez duhovne zabavljajo? Kaj ima od tega učiteljstvo, če na povelje »Slov. Naroda« sumniči in zbada tiste učitelje, ki so v miru z duhovniki ali celo uspešno delujejo pri gospodarskih društvih? Nič drugega, nego da si izpodkopuje stanovski ugled, pri ljudstvu prihaja vedno bolj ob vpliv in imav duhovščini vedno ostreje nasprotnike.
Kdaj bo pač prodrlo med učiteljstvom spoznanje, da je veliko koristnejše tudi za učitelja, če je prijatelj duhovnov, kakor pa če dela zdražbo proti njim ? Če mislijo učitelji, da je poniževalno zanje, če so z duhovniki prijazni, jim mi povemo, da je še veliko bolj poniževalno, če se vsedajo na limanice liberalnim frazerjem. Pa ne le poniževalno , ampak tudi v vsakem oziru škod-ljivo je za vsakega učitelja, ki se da zlorabiti liberalni kliki za njene namene in postane žrtev brezvestne mistifikacije.
Ko je prišel Rojina v Šmartno, ga je župnik vsprejel z odprtimi rokami; prosil ga je, naj skupno delata, in dajal mu je denar za panje in knjige, češ naj učitelj kot čebelar naredi uzorne panje za se in za župnika, da bosta skupno potem med ljudstvom delovala za povzdigo čebelarstva. Ravno v tamošnjem župniku bi bil Rojina lahko dobil dobrega prijatelja in vnetega pomočnika za gospodarsko organizacijo, ker se župnik Trček že dolgo trudi za sadjarstvo in pletarstvo. Pa učitelj se ga je kmalu naveličal, začel je z liberalci ponočevati in popivati in čez župnika za-
zerskega brodovja, Manfroni, ga je ustavil na tej cesti z nekterimi kanoni in kartečami.
Sedaj dve trdnjavici, Nago in San Nicolo, na levi strani ob strmem »Monte Baldo« varujeta dohod po jezeru in po cesti. — Tema se je bila že naredila, ko sem se vrnil v mesto. Prenočišče in vljudno postrežbo dobim v malem hotelu »Ba-viere« tik pristanišča. Le nekaj me je neprijetno zadelo v tej sicer prijazni gostilni. V obednici sta viseli na steni podobi kralja Humberta in revolucionarja Garibaldija. Sicer sta na drugi strani cesarjevič Rudolf in Štefanija zastopala avstrijsko misel. Toda zdelo se mi je, kakor bi se tu izražal tisti patriotizem »auf Kiindigung«. — Enako so imeli tudi po Benečanskem in v Lombardiji leta 48., 59. in 66. v hišah po dve zastavi, laško in avstrijsko, da so hitro izobesili tisto, katere je bilo ravno treba.
Drugo jutro me zbudi zamolklo tulenje pod oknom. Parnik je naznanjal, da se pripravlja na odhod. Vendar je bilo še pol ure časa, dovolj da sem spravil sebe in svojo prtljago na krov. Radovedni financarji so iztikali po kovčekih in vohali, če ne nosim s seboj kaj prepovedanega blaga. Ob sedmih pa je parnik tretjič zahropel in h krati se je začel premikati. Vedno hitreje je rezal modro jezersko gladino, ki je v jutranjem svitu ležala pred njim. Kmalu se pokaže na desni strani samotna hišica — avstrijska mejna straža. Bili smo v Italiji.	(Dalje sledi.)
bav ljati. In vendar župnik ni storil prav nič proti njemu.
Vemo, da gospodu Trčku ni všeč, da o njegovi osebi pišemo, a zapisali smo to zato, ker so ga liberaloi v »Narodu« tako oblatili.
Slovenske učitelje pa vprašamo: Presodite sami, ali je koristnejše za v a s, č e s t e n a š i s o v r a ž n i k i insluge liberalnih slug, ali pa če z nami v miru in slogi delate za svojoinljud-sko korist?
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. julija.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 6. julija.
(Kardinal knezonadškof dr. Missia) se je povrnil včeraj dopoldne z Dunaja v Gorico. Na kolodvoru so ga pozdravili načelniki civilnih in vojaških oblastev in duhovščina. Po vsprejemu se je peljal kardinal v spremstvu 50 voz skozi krasno ozaljšano mesto v svojo prestolnico.
(Za dijaško ustanovo) je podaril pristav pri tukajšnji fin. prokuraturi, gosp. dr. Jos. Stare, znesek 15.000 gld.
(Imenovanja.) Poleg včeraj objavljenih je imenoval oziroma premestil naučni minister še naslednje srednješolske profesorje: profesor dr. Frid. Vogl pride v Maribor; supleftt dr. Karol Tert-nik je postal stalni profesor na realki v Trstu, suplent Fran Žnideršič je imenovan za začasnega profesorja na gimnaziji v Gorici, suplent dr. vitez Schubert v Mariboru je imenovan za stalnega profesorja v Gorici.
(Kres slovenskih delavcev na ljubljanskem gradu.) Ob zaključku lista se nam poroča : »Slovenska krščanskosocijalna zveza« je ravnokar dobila dovoljenje, da svoj Ciril Metodov kres danes prižge namestu na Rožniku, na ljubljanskem gradu. Kres se prižge ob 9. uri zvečer.
(Ciril Metodov kres) prižgo ljubljanski slovenski trgovski pomočniki danes zvečer na Dre-nikovem vrhu.
(Iz Kostanjevice) se nam poroča: Naši nesrečni Ostrčani so bili v poldrugem letu že v tretjič z ognjem obiskani. V sredo zjutraj pogorelo je osem gospodarjev; jeden izmed njih, ki je pogorel tudi lani. Doma so bile samo ženske z otroci, moški so sedaj vsi v gori. Jednemu je zgorelo tudi denarja v gotovini okoli 100 gld. Zažgal je neki otrok.
(Fara šmartinska v tuhinjski dolini) je imela misijon od 17. do 26. junija. Vodili so ga č. oo. iz reda sv. Frančiška, in sicer: o. Kasijan Zem-ljak iz Brežic, o. Kazimir Vajdič iz Brezij in o. Klemen Grampovčan iz Ljubljane, katerih poslednji je vstopil med misijonarje komaj par dni pred začetkom mesto obolelega našega rojaka o. Fel. Podbiegarja iz Pazina. Srečno so dovršili č. misijonarji pričeto delo. Z živo besedo so oznanjevali ljudstvu, ki jo v vedno večjem številu v cerkev dohajalo, resnice; neumorno so delovali v spo-vednici, nekatere dni nad 10 ur. Vsi župljani,
Volilna preosnova za dunajski občinski zastop bržkone ne bode potrjena, ako je resnica, da se strinja vlada s pisavo oficijoznega židovskega lista »Fremdenblatt«. Govoreč o tem načrtu piše imenovani list mej drugim tole : Večina je vselej na napačnem potu, ako smatra kraj ali občino, v kateri ima začasno svoj vpliv, za priborjeno posest, in s tem ne dokazuje samo pomanjkanja pravnega čuta, marveč tudi samo-zaupanja in politiške zrelosti. Naš dolenjeavstrijski deželni zbor je zakrivil take napake, ko je sklenil volilno preosnovo za dunajski občinski zastop, in ne sme se čuditi, ako ugovarja proti temu sedanja manjšina, kateri je na ta način prisodil trajen poraz. Saj so še na razpolago druga sredstva, 3 katerimi si more kaka stranka podaljšati dobo svojega gospodstva: dobro gospodarstvo in dobra politika. Mesto teh sredstev posluževati se slabega volilnega zistema, je vedno zelo sumnjivo in vredno pomisleka. — Tako piše list, ki je poleg »Wien. Zeitg.« prvi dunajski oficijozni list, ki, akoravno popolno v židovskih rokah, navadno ne izreka drugih sodb razun tistih, ki so po želji vlade. Ako je tudi v tem slučaju tako, potem je dokaz, da je tudi na Dunaju zmagala ulica, da imajo pri osrednji vladi židje in socijalistiški poslanci veliko več vpliva, kakor pa ogromna večina krščanskega prebivalstva.
Nagodbene predloge v ogrski poslanski zbornici so bile v včerajšnji seji do cela rešene. To vprašanje je bilo sedaj na dnevnem redu od 21. junija samo v desetih sejah, ki so pa bile z malo izjemami samo formalne. Rešeno je toraj vse razun kvotnega vprašanja, katero reši kvotna deputacija ali pa krona. S predlogami se bo pečal danes odsek magnatske zbornice in v torkovi plenarni seji bo tudi magnatska zbornica odobrila vse predloge. Prihodnjo sredo, 12. julija, bo sklepna formalna seja, v kateri bo naznanil ministerski predsednik sklep magnatske zbornice ter prebral kraljev odlok, s katerim se prekine zasedanje do 2. oktobra.
Zastopstvo Črnegore na mirovni konferenci. Pred nekaterimi dnevi je v ogrski poslanski zbornici interpeloval poslanec Ugron ministerskega predsednika, zakaj zastopa Črnogoro v Haagu ruski delegat in ne avBtro-ogrski. V včerajšnji zadnji meritorni seji je Szell mej drugimi odgovoril tudi na to interpelacijo ter povedal, da to ni prav nikaka politična napaka. Kakor zastopniki Avstro-Ogrske v raznih državah in pri raznih prilikah zastopajo koristi kake druge prijateljske države in kakor zastopniki drugih držav neredko zastopajo koristi avstro-ogrske monarhije, tako ima tudi ruski delegat pravico, zastopati Črnogoro na mirovni konferenci. Da si je Črnogora izbrala ravno ruskega delegata, je pa še nadaljni dokaz, da se njena vlada popolno strinja z nazori ruske vlade z ozirom na mirovno vprašanje. S tem odgovorom so bili zadovoljni vsi poslanci.
Francoski parlament je z včerajšnjim dnem nastopil daljše počitnice, ki bodo trajale vsaj tako Molgo, da se reši nesrečna Dreyfusova pravda. Parlament se ne more pohvaliti, da bi bil v minuli dobi dovršil kako večje delo. Delali so v zadnjih dneh samo socijalisti in radikalni republikanci ter odslovili Dupuy-evo ministerstvo. Nova vlada se tudi še ni odlikovala z nobenim činom; saj pa tudi ni razvila v svojem programu nikakih večjih del, ki bi jih morala izvršiti. Na programu nove vlade je samo republika in druzega nič. Za to ni treba mnogo trpeti in potiti se. Ravno vsled tega pa tudi ni čudno, da je še sedaj na krmilu, saj ni bila stavljena niti jedna interpelacija, ki bi količkaj vznemirjala ministerske duhove.
Kompromis v Belgiji. Zadnja seja belgijske zbornice je bila odločivna za sedanjo krizo v Belgiji. Vlada je umaknila svojo volilno predlogo in obljubila obstrukciji, da hoče upoštevati njene želje. Umevno je, da je veselje v socijalistiški in liberalni družbi nepopisno in ne more se dovolj naglašati, da je premagana večina in vlada. V svesti so si revolucijonarji, da jim ta volilna predloga ne pride nič več pred oči in da se mora umakniti ministerstvo Toda v resnici ni tako hudo, načela večine niso poražena. V komisiji, ki bo razsojala o raznih načrtih, bo sedelo poleg opozicijonalcev gotovo še enkrat toliko desničarjev, ki gotovo ne bodo a limine zavrgli tega, kar so poprej z vso silo zagovarjali. Razprave v dotični komisiji bodo stvar pojasnile.
Slovstvo.
Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. — Urejuje Anton Koblar. — Sešitka tretjega vsebina: 1. Iv. Vrhovnik: Plemenitniki v dobovskih farnih maticah ; 2. Janko Barle: Slovenci duhovniki v zagrebški škofiji. — Mali zapiski: L. P. Kobilice, podeželna nadloga; A. K. Frančišek Jakob baron pl. Schmidthofen; L. P. : Vlaška prisega.-
Crkveni kanon. — Historijsko kritička študija o razlici izmedju današnjoga židovskoga i crkve-noga kanona. — Inauguralna disertacija. Napisao dr. Karlo Bošnjak. Nakladom Antuna Scholza u Zagreba. — Ciena 60 novč.
Voditelj v bogoslovnih vedah. — Urejuje Fr. Kovačič. Zvezek 3. objavlja mej drugim nastopne spise: Sv. dežela ob Kristusovem času. Spisal dr Josip Lesar; članek: V znamenju križa nadaljuje dr. J. Mlakar ; jednako dr. Medved spis o zgodovini cerkvenega govorništva. Nadalje ta številka objavlja razne drobnejše sestavke o duhovno-pa-stirskih stvareh. — »Voditelj« izhaja v Mariboru štirikrat na leto in velja 2 gld. za celo leto.
katerim je bilo mogoče, udeleževali so se pobož-nosti in prejeli sv. zakramente. Tudi so postregli radi ljudem iz sosednjih duhovnij, da smo stoli od 13—R sto sv. obhajil. — Bog povrni vnetim misijonarjem, kakor tudi njih vrlim sotrudnikom: č. gg. oo. iz kamniškega samostana, sosednim gospodom, vzlasti gospodu župniku zgornjetuhinj-skemu trud, ki so ga imeli pri svetem delu, on naj podeli trudu svoj blagoslov.
(Vožnja po Ljubljanici.) Od nedelje 9. t m. vozi čoln pri ugodnem vremenu vsako nedeljo in praznik. Odhod iz Ljubljane ob 6. uri zjutraj. Izletniki in romarji na Žalostno goro dobe tudi vsak drug dan čoln, ako se zglasijo pri brodarskem klubu v Preserji.
(Iz Trebnjega.) Dan 2. julija je bil za našo požarno brambo veseli dan in slovesni praznik) kajti dolgo zaželjeni gasilni dom se je dovršil in blagoslovil ter izročil svojemu namenu. K tej slavnosti povabljena so bila malo da ne vsa društva požarnih bramb iz Dolenjske, Ljubljane, nje okolice in drugod, izmed katerih so se odzvala društva iz Ljubljane 9 mofc, iz Mokronoga 22 mož, iz Novega Mesta 12 mož, izŠkofelce 1 mož, iz Toplic 15 mož s svojo zastavo in iz Višnje Gore 2 moža. Trebanjska požarna bramba jih je vsa prav slovesno sprejela. Ob 10. uri je bila slovesna sveta maša, katere so se udeležila vsa navzoča gasilna društva in pri katerej je g. dekan imel posebno lep in pomenljiv govor na gasilna društva ter v njem posebno povdarjal korist teh društev in je priporočal za vsestransko podporo. Po maši je bil blagoslovljen gasilni dom in gasilno orodje, pred blagoslovom pa so pevci in pevke zapeli Jenkovo »Molitev«. Domače gasilno društvo pripravilo se je med tem na vaje. Naloga je bila: Šola gori, in rešiti je, kar je rešiti mogoče, in braniti požar od drugih poslopij. Moštvo je pokazalo, da je dobro izvežbano in da bi v resničnem slučaju gotovi vspeh imelo. Ob 1. uri popoludne je bilo skupno kosilo v prostorih gospoda Pavlina, kateri se je prizadeval, da je bila dobra postrežba pri nizki ceni, zato pa je bila zabava zelo živahna. Umevno je, da ni bilo brez napit-nic. Prva napitnica veljala je Nj. Veličanstvu presvetlemu cesarju in celej cesarski rodovini. V daljšem govoru naslikal je govornik gospod Jarc delovanje domače požarne brambe za dobo nje ustanovitve od leta 1884 do današnjega dne, ter konečno nazdravi presvetlemu cesarju kot dobrotniku in podpiratelju vseh požarnih bramb s trikratnim »živio« in »na pomoč«, po katerej je mestne garde godba novomeška zasvirala cesarsko himno, ki jo je občinstvo stoje poslušalo. Odpo-poslala se je udanostna izjava vseh zastopanih požarnih bramb po c. kr. deželnem predsedništvu na Nj. Veličanstvo brzojavnim potom. Gospod zastopnik zaveze napil je požarnej brambi in drugim ter trebanjskim prebivalcem in navzočemu uradnistvu. — Srečkanje, katero je doneslo društveni blagajnici 136 gld. 15 kr., je bilo prav živahno in udeležba prav mnogobrojna. Ne smem pozabiti, da je godba meščanske garde novomeške celi dan pridno svirala in posebno pri popoludan-skem koncertu pokazala, da je dobro izvežbana in da ima spretnega kapelnika. Ker je odškodnina za nje trud primeroma nizka, jo povsod prav toplo priporočamo.
(Zdravje v Ljubljani) od 25. junija do 1. julija. Novorojenih 20, vmrlih 30; med njimi za ošpicami 5, škarlatico 2, jetiko 5, vnetjem sopilnih organov 2, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 15; med njimi je tujcev 6, iz zavodov 8. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 9, škarlatico 4, vratico 1.
(Obesil se je) 3. t. m. slaboumni 69 let stari Mat. Bobner, pristojen v črmošnjiško občino.
(Z Reke.) Nevihta v nedeljo ponoči mej ponedeljkom bi bila kmalu prouzročila silno nesrečo. Bil je izlet v Pulj na dveh parobrodih, ki sta se vračala po zelo nemirnem morju. Klicali so ljudje prav zaupljivo trsaško Mater B. na pomoč. Še precej vode bilo je po ladjah. Valovi so pljuskali čez nje. Vračali so se v temni noči. Ko dojdejo v bližino Reke, ugasnjen je bil električni svetilnik in vse električne velike svetiljke okolo luke — radi silnega pritiska elektrike v zraku. Bliskalo in treskalo je hudo. Videlo se ni nič. Ko je bil parobrod pred luko, zabliskne se in opazili so, da so ravno pred dolgim molom — še nekaj naprej, in lahko bi se bil parobrod razbil Pomagala je
tudi opreznost stražarja na svetilniku, ki je prižgal drugo luč ter jo kazal in skrival — v znamenje, da je tam svetilnik. Tukaj se jo pokazala nezanesljivost elektrike. — Hvala Bogu izkrcali so se srečno. Mnogi so se vrnili po železnici. — Naša papirnica je skoraj popolnoma prenehala delati. Nekaj stotin delavcev je brez kruha. Ubogi narod. Kriva jo mnogo zadnja povodenj in zavlečeno reguliranje Rečine in druge pomanjkljivosti. — Odprli so na sušaški strani dve novi kopališči, eno na ustju Rečine, drugo dalje »Podpečinami«. Prvo gotovo ne bo ugodno, naj delajo reklame kolikor hočejo. Drugo je glede vode mnogo bolje in zadosti ceno, 25 kr. omnibus iz mesta tjakaj in nazaj in kopanje.
*
* *
(191 samomorov v 6 mesecih.) V prvi polovici leta 1899 usmrtilo se je na Dunaju 191 oseb, 16 več, kakor v jednaki dobi minulega leta! Mej temi je bilo 43 ženskih. Največ, namreč 43 samomorov je bilo v mesecu maju, najmanj, 24 v juniju. Mej temi samomorilci so jih je 58 ustrelilo, 56 obesilo, 27 utopilo, 2-3 spustilo iz višav, 12 se jih je zastrupilo, 11 samomorilcev si je zadalo smrtne rane, 3 so se dali povoziti in jeden se je zažgal. Najstareji mej njimi je bil 80 letni mož, ki je skočil skozi okno na trda tla. — V prvih petih dneh drugega polletja je bilo na Dunaju zopet osem samomorov. Te številke glasno govore o vrlinah sedanje moderne družbe.
(Čudak.) V trgu Pra poleg Genove neki čevljar Michelini 25 let ni prestopil praga svoje hiše. Dne 25. junija t. 1. pa je po preteku 25 let stopil čez prag na trg in se jako začudil, ko je ondi zapazil konjsko železnico. Mož je sedaj 68 let star.
(Otroški odgovor.) Redar vpraša malo deklico, ki se je zgubila: »Kje pa stanuješ, dekle ?« — Deklica: »Pri mami« — Redar: »Kje pa mama stanujejo ?« — Dekle: »Pri ati.« — Redar : »In kje pa ata stanujejo?« — Deklo: »Doma«.
(Tudi iigovor.) Sodnik: »Zakaj pa ste pretepli tega človeka?« — Zatoženec: »Gospod sodnik, pri nas je bilo žegnanje, pa nisem drugega dobil.«
(Dolg govor.) Neki list je navdušeno pisal o neki slavnosti ter opomnil: »Slavnostni sprevod je bil jako lep in miljo dolg, ravno tako slavnostni govor.«
Društva.
(Šentj a k obs k o -1rno v s k a ženska podružnica sv. Cirila in Metoda) v Ljubljani najuljudneje vabi vse č. člane in prijatelje k peti sv. maši, katero bo daroval preč. gospod župnik Vrhovnik dne 7. julija ob 7. uri zjutraj v trnovski cerkvi na čast blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu.
(Čitalnica v Spo dnji Šiški.) Kegljanje na dobitke, ki spada v spored čitalniške veselice pri Pogačniku (»K združenji«) dne 6. avgusta, prične se že v nedeljo dne 9. julija zjutraj. Dobitki so: Prvi dobitek 30 kron., drugi 15 kron, tretji 9 kron, četrti 6 kron in peti darilo za največ serij. Serija devet lučajev velja 20 kr. Prijatelje kegljanja in kron vabi najuljudneje odbor za zgradbo »Vodnikovega doma«.
(Mestna hranilnica v Kranji.) V mesecu juniju vložilo je 215 strank 46.942 gld. 72 kr., vzdignila pa 201 stranka 22.339 gld. 10 kr., 20 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 41.390 gld.; stanje vlog — brez kapitalizovanih vložnih obrestij — 885.461 gld. 48Vf kr., stanje hipotečnih posojil 533.215 gld. 32 kr., denarni promet 158.140 gld. 59 kr.
(Slovensko bralnodruštvo v Tržiču) bode slavilo dne 23. julija t. 1. svojo desetletnico ; ob tej priliki se bode blagoslovila društvena zastava. Dne 23. julija ob 1/t 10. uri dopoldan vsprejem gostov pod slavolokom pred »Slugo«. Ob 117* uri sv. maša, po sv. maši slavnostno blagoslovljenje zastave in zabijanje žebljev. Ob Vil. U« skupni obed. Cena obedu 1 gld. — Kdor se hoče udeležiti skupnega obeda, naj to do 21. julija naznani odboru. Popoldan ob 3. uri izlet v Bistrico, kjer bode na vrtu g. L. Aljančiča koncert in telovadba »Gorenjskega Sokola«. Ustop-nina 30 kr. Društva in deputacije, katere se udeleže slavnostnega sprevoda, in podp. člani bral. društva tržiškega so prosti ustopnine. Na koncertu svira domžalska godba. Zvečer ob 8. uri prosta zabava v prostorih bralnega društva v Tržiču. Vstopnina 30 kr. — Želeti je, da bi bila vdeležba te redke, slovensko slavnosti v Tržiču, kolikor mogoče mnogoštevilna.
(Vabilo) k tomboli, katero priredi prostovoljno gasilno društvo v gostilni gosp. Ivan Av-
senika v Begunjah v nedeljo, dne 9. julija t. I.
—	Vspored: Tombola s podarjenimi dobitki. Prosta zabava. — Začetek ob 4. uri popoldne.
—	Darila za tombolo se hvaležno sprejmo. — Cisti dohodek je namenjen za društvene potrebe.
—	K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje __odbor.
Cerkvena glasba.
J. Mauracherjeve orgije v Komendi.
Veleč, gospod Martin Poč, župnik in duh. svetnik v Komendi, je lani naročil pri g. Goršiču nove orgije. Ker je pa g. Goršič umrl, poveril je g. svetnik to delo g. Josipu Mauracherju, c. in kr. dvornemu orgljarskemu mojstru, ki je delo izvršil po prvotnem načrtu, ki je sledeči: I Manual.
les	cin
1.	Principal 8'	2	52
2.	Bordun 16'	24	30
3.	Gamba 8'	8	46
4.	Salicional 8'	8	46
5.	Hohlflflte 8'	24	30
6.	Octav 4'	—54
7.	Rohrflote 4'	—	54
8.	Waldfl8te 2'	—	54
9.	Mixtur 4—5era	—	246
II. Manual.
10.	Geigenprincipal 8'	8	46
11.	Lieblichgedackt 8'	12	42
12.	Aeoline 8'	8	48
13.	Voix celeste 8'	—	42
14.	Fugara 4'	—	54
Pedal.
15.	Violon 16'	27	—
16.	Subbas 16'	27	—
17.	Octavbas 8'	27	—
Zbiralniki.
18.	Manualkoppel II. k I.
19.	Suboctavencoppel II. k I.
20.	Pedalcoppel k I.
21.	Pedalcoppel k II.
22.	Tutti.
23.	Forte
24.	Mezzoforte.
Dne 22. junija je podpisani delo natančno pregledal in preskusil, objektivna njegova sodba je ta:
Veličastno je že unanje lice orgelj; omara lepo arhitektonična v renesančnem slogu, spredaj je igralnik. Meh na dnu orgelj se tlači z nogo. Sapniki nimajo stožcev, marveč viseče ventile. Zveza med igralnikom in ventili je pnevmatična (cevke iz medenine) Zbiralniki so vsi na deščici med 1. in 2. manualom ; prav priročno. Pe-dalna klavijatura je nekoliko zbočena, spodnje tipke so zadej vikši nego v korenini, da jih peta ložji doseže (zistem Brucknerjev).
Intonacija pojedinih spremenov je popolnoma karakteristična. Posebno pohvalno mi je omeniti rezočih spremenov: Gamba, Salicional, Geigenprincipal, ki so intonovani popolnoma v Goršiče-vem duhu. Nebeško lepa je Voix celeste; zdi se, da čuješ vijoline s sordino. Principal bi imel biti za spoznanje krepkeji, mikstura v višjih legah mileja. — Basi so izborni: Vijolon krepak, rezoč, Subbas mehak. 17 spremenov različnega značaja daje mnogovrstnih in krasnih kombinacij; zato je treba organiBtu mnogo misliti in proučevati, sicer lepota nikdar ne pride prav na dan.
Igrava je seveda lahka, precizna; mešički funkcijonirajo, da je veselje. Ves materijal v orgijah je izbran.
Orgije se smejo z lahko vestjo imenovati mojstersko delo. Stanejo pa 3600 gld., kolikor je zahteval tudi Goršič; samo da je Mauracher uvedel pneumatični zistem, česar rajni Goršič za to ceno ni mogel storiti. Prevoz blaga in delavcev stane posebej 250 gl.
Ocena je na papirju; kdor se hoče sam prepričati o vrednosti dela, zadnja postaja Jarše-Men-geš na Kamniški železnici.
V Ljubljani 23. junija 1899.
P. Hugolin S a 11 n e r.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, (5. julija. Korespondenčnemu uradu poročajo iz Belgrada, da so povsem neosnovane vesti o velikih revolucijonarnih izgredih v Zofiji, ki so se baje vršili včeraj. Uradom ni došlo o tem nikako poročilo.
Bruselj, 6. julija. V občinskem gledišču so priredili sooijalistični poslanci shod, katerega se je udeležilo več tisoč oseb. Kazni govorniki so udrihali po vladi in klerikalcih. Sooijalist Lekeu je rekel mej drugim: Danes je bil pogreb vladnega načrta. V zbornici imamo tedaj mrliča, jutri dobimo še jed-nega, ministerstvo. — Shoda so se udeležili tudi meščanski gardisti v popolni opravi z obrnenimi puškami. Jeden izmej njih je izjavil: V ime meščanske garde vas zagotavljam, da je garda vedno z ljudstvom; nikdar ne bo obrnila bajonetov proti svojim someščanom. Dali so nam v minulem tednu po deset patron, toda tri preveč, ker imamo samo sedem ministrov, katere moramo ubiti. Dokler nimamo splošne volilne pravice in obligatne šole, tako dolgo ne bomo streljali na narod.
Bruselj, 6. julija. Sooijalistični demonstrante tudi sedaj še ne mirujejo. Minulo noč so pobili nekaj oken pri zasebnem stanovanju ministerskega predsednika in namazali hišo katoliškega zavoda Saint - Louis s krvjo.
B&roelona, 6. julija. Minulo noč so napadli demonstrantje s kamenjem cerkev Santa Matrona in bližnji jezuitski samostan. Policija in orožniki so imeli dovolj opravka, predno so razgnali napadnike. Trije stražniki so bili ranjeni.
Haag, 6. julija. Druga komisija mirovne konference se je posvetovala včeraj o predlogu glede omejitve bombardovanja. Delegat grof Nigra je predlagal, naj se razteza ta predlog tudi na vojsko na morju. Večina je konečno odločila, da pretresavajo to vprašanje vlade same in naj se postavi ta točka na dnevni red poznejše konference. — V odseku za vojna razsodišča so se izjavili vsi člani načelno za fakultativna razsodišča.
Melusine- ustna in zobna voda
deluje Izb orno proti zobobolu ln gnjllobl z6b, utrdi dietno ln odstranjuje neprijetno sapo is ust. 1 steklenioa 50 kr.	2 567 2
Jedina zaloga
lekarna Milana Leustek-a v Ljubljani,
Resljeva oesta it. 1, poleg mesarskega mosta.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil.
Razpošilja z obratno pošto.
Gospodarska organizacija.
Cena žitu na dunajski	borzi
dne 5. julija 1899.
Za 100 kilogramov.
Pšenica za jesen . . . gl. 911 do	gl.	9 13
Rž za jesen.....» 7-26 »	»	7-28
Turšica za julij - avg. . . » 4 85 »	»	4 87
» « sept.-okt. . . » 5 05 »	»	5-07
Oves za jeBen .... » 5 86 »	»	5 87
Umrli bo:
4.	julija. Jožefa Oman, ključavničarskega mojstra 2ena, 63 let, Reber 11, jetika.
5.	julija. Valentina Burger, delavca hči, 31/, leta, Trnovske ulice 3, jetika.
Meteorologidno porodilo.
Višina nad morjem 806 2 m., srednji zračni tlak 7360 mm.
Čas opazovanja
Stanj s barometra r mu.
Temperatura po Celziju
Vetrovi
Nebo
si.
5| 9. zvečer
gl 7. zjutraj I 2. popol.
/35-7 i rsx
7H6 2 7349
115 24 1
si. jug | jasno
si. svzh. sr. vzh.
jasno [ del. jasno
00
Srednja včerajšnja temperatura 17 2" normale: 19'4°.
Tržne cene v Ljubljani
dne 5. julija.
	gl-lkr.			gl-	kr.
PSenica, m. st. . .	10	_	Špeh povojen, kgr. .	—	70
Ret.....	8	_	Surovo maslo, „ .	—	90
Ječmen, „ . . .	7	20	Jajce, jedno . . .	—	2i
Oves, „ . . . Ajda, „ . . .	6	50	Mleko, liter .	—	
	8	60	Goveje meso, kgr.	—	60
Proso.....	9	—	Telečje „ „ .	—	64
Koruza, „ . . .	0	60	Svinjsko	--	76,
		50	Koštrunovo „ „ .	—	40|
Leča, hktl. . . .	10	_	Piščanec ....	—	60
Grah, ....	11	_		—	20
Fižol, m. stot . . .	9	_	Seno, m.stot. . .	—	—
Maslo, kgr. . . Mast, „ . .	1	_	Slama, „ „ . . .	—	—
	—	70	Drva trda, 4 kub. m.	6	40
Speh svež, „ . .	—	64	„ mehka, 4 „ „	4	50
589 1-1
Potrt od najgloblje žalosti javljam podpisani v imena svojih hčeri in sinov vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati mojo nepozabno soprogo, oziroma mater, taščo in staro mater, gospo
Frančiške Hrovat
danes ob 1. uri popoldne po dolgi, mučni bolezni, prevideno s svetotajstvi za umirajoče, v 64. letu njene starosti k Sebi v boljše življenje.
Pogreb nepozabne rajnee pojde v petek, dn6 7. julija, ob 6. uri popoldne iz nove bolnišnice na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv maše zaduSnice brale se bodo v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Drago rajneo priporočam v blag spomin in | .molitev.
V Ljubljani, dni 5. julija 1899.
Matija Horvat,
čevljarski mojster in meščan.
Poslano/) 100 goldinarjev
onemu, ki dokaže, da sem storil podpisani en korak, eno 5rko ali eno besedo, da se odstrani u6iteij Rojina iz Šmartna pod Šmarno Goro..
Šmartin, dne 5. julija 1899.
690 1-1
M. Trček,
župnik.
*) Jednako izjavo sem poslal »Slovenskemu Narodu«
Lak za SObina tla, je(jnej prevlaki ter
se kaj hitro suši. Za samouporabo v zalogi pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju.	228 U 11—4
Izvrstna, naravna hrvaika
bela ln rudeča priporoča iz svojega kleta
MIRKO BBOZ v Zagrebu.
Oddaja jih v sodih od 50 litrov dalje po 22, 23, 24, 25, 26 kr. liter iz lčt 1895, 1896, 1897 in 1898; ima dalmatinska iz leta 1898. — Sode računam posebej ali nazaj< jemljem franko. — Vsa moja vina so analizirana in jamčim za njih naravnost.	668 10—7
Dobro obiskana
gostilna,
v Borovnici
se dd na račun ali v najem.
Več se poizve pri J. M a j a r o n - u v Borovnici.	584 2—2
t
O fe
H
^ 2 «N
>N
M jg
o *
P. D o
hJ GQ
a t
A. 320/98. II.
686 1-1
Na predlog varuhov nedoletnih Antona, Franceta, in Alojzija Mandeljc iz Mlinega št. 2 dovoljuje se prostovoljna,zastavnim upnikom nekvarna dražba v zapuščino Antona Mandeljc iz Mlinega št. 2 spada-jočih parcel št 1114/3, 1114/5, 1124/2, 1125 in polovice parcele št. 838 katastr. občine Želeče. Odprodale se bodo parcele št. 1114/3, 1114/5, 1124/2 in 1125 v izmerji 3201 kvadratnih sežnjev za-se in polovica parcele št. 838 v izmerji 61 kvadratnih sežnjev za-se. Parcele se dado porabiti kot stavbeni prostor in ležijo parcele št. 1114/3, 1114/5, 1124/3, 1125 zraven vile dr. A. Ferjančiča ob Blejskem jezeru, parcela štev. 838 pa na desni strani te vile tik jezera.
Za prodajo teh parcel določa se jedini narok
na 23. julija 1899
na lici mesta na Mlinom št. 2 pričenši ob 9. uri dopoldne, in znaša izklicna cena za kvadratni seženj 2 gld. — Varščine položiti je 20 % izklicne cene. — Dražbeni pogoji ležijo tusodno na upogled.
C. kr. okrajno sodišče v Radovljici, odd. I,
dne 16. junija 1899.
Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem knrzu.	lt i\lil lakso Veršec v IJJUBT^JANI.	Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 6, 10 goldinarjev. Olro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnd do dnč po 4'/j%. Poštno - hranllntčne položnice na razpolago.
Dunajska l> o r z a. fj-		
Dni 6. julija.
Skupni državni dolg v notah.....100	gld.	60 kr.
Skupni državni dolg v srebru.....100	»	26 »
avstrijska zlata renta 4°/0......119	»	30 »
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	100	»	50 »
Ogerska zlata renta 4°/0.......119	»	25 .
Ogerska kronska renta 4%, 200 ... .	96	»	60 »
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	910	»	— »
Kreditne delnice, 160 gld..............879	»	25 »
London vista...........120	»	50 »
Nemški drž. bankovci za 100m. nem. dri. velj.	68	»	97",.
JO mark............11	»	78 .
SO frankov (napoleondor)............9	»	65,(',»
Italijanski bankovci........44	»	57'/»»
C. kr. cekini......................5	>	67 »
Dni 6. julija.
4°/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . • 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4•/„ Prijoritetne obveznice državue železnice . . »	> južne železnice 3°/0 .
»	» južne železnice 5°/0 .
>	> dolenjskih železnic4°/0
				Kreditne srečke, 100 gld......	197 gld		—	kr.
				4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	—	»	—	»
169 gld. 75 kr.				Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	21	»	—	»
157	»	26		Rudolfove srečke, 10 gld.......	28	»	—	»
195	»	25			86	»	—	»
98	»	20		St. Gen6is srečke, 40 gld.......	83	»	25	»
138	»	35			60	»	—	>
129	»	25		Ljubljanske srečke.........	23	»	60	►
108	»	60		Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld.	161	»	75	»-
112	»	_		Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3250		»	—	»
98	»	25		Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. .	437	»	—	>
97	»	15		Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .	75	»	—	t
211	»	—			106	»	—	»
169	»	75		Montanska družba avstr. plan.....	242	»	—	»
122	»	50		Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	178	»	—	»
99	»	50			127	»	—	»
Nakup ln prodaja *£2 vsakovrstnih državnih papirjev, sreAk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naroftll na borzL
Menjarnična delniška družba
»MEBC1J R"
I., INollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
JBJT Pojasnila "ŽJS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekuiacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih g 1 a y n 1 e.