nseratl se sprejemajo in veljA tristopim vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, ii n 'i p 8 n ^ ii ti n n 3 ,i Pri večkratnem tiskanji se oena primerno BmanjJa.
Roko plsi
ne ne vračajo, nefrankovaua pitmm se ue sprejemajo.
N .ročnino projeina opravniStvo (a«'T nistrncija) in eksi edicija ua rt'arem trgu h. Št. 16.
h\\\M lisi n
;i narod.
Po poŠti prejeman velja1:
Za celo leto , . 10 gl,__kr
ra polleta . . 6 „ _ sta četrt leta . . 2 ,, 50 „
V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr la pol leta. . . 4 „ 20 „ na četrt leta . . 2 „ 10 ,,
V Ljubljani ua dum poSiljan veljfi 60 kr. več na leto.
VrednUtvo v HilBorjovi ulici Štev. 6.
Izhaja pn trikrat, na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
- T
V
Smrt Mehcmed-Alia.
Uporni Albanci mohamedauske vere ho Mehemed - Alia pašo z vsim njegovim spremstvom vred umorili, in hi t o, kjer je stanoval, zažgali. Njega je bil namreč turški sultan poslal, da bi Albance pomiril, ker so se grozili svojim krščanskim sosedom, Srbom, Črnogorcem, Grkom, AvBtrijancem, ter hočejo boj zoprr kristjane nadaljevati vkljub skle|>om berlinskega miru, 8 svojimi lastnimi močmi, brez pomoči turške vlade. Da so zdaj tega poslanca svojega cesarja umorili, smatrajo vsi listi za dokaz, da porta nema nobene moči več nad svojimi lastnimi podložniki, in da taka država, ki ni v stanu brzdati krvoločnosti svojih fanatičnih mohamedanskih narodov, ni vredna, da obstoji.
Turkoljubni listi so Avstriji svetovali, na) sklene 8 Turčijo pogodbo zaradi Bosne , češ, potem se bo vse v miru naredilo, ne bo več kri tekla, upor bosenskih begov in agov bo prenehal. V to svrho so hoteli žrtvovati čast države. Zdaj se pač vidi, kako napako bi bili mi s tem naredili. Albanci niti ne poslušajo več sultanovih ukazov in ubijejo njegovega poslanca. Nedvomljivo jo, da visoka porta tudi do bosensk h begov nema nobenega vpliva, več. Saj so v Sarajevu odstavili turško - cesarske oblasti in so se na svoje roke pripravili na boj zoper AvBtrijo. Mi bi se morali boriti s fanatičnim mohamedanskim prebivalstvom, in če sklenemo s Turčijo deset konvencij namesto ene. Dobro je, da naš svetli vladar ni po slušal teh turkoljubnih svetov.
V pogledu na dogodek uinoritve Mehe-meda Alia paša pa se nam vriva vprašanje,
kaj bo iz Turčije? Le polovico evropskega zemljišča jej jo berlinski kongres še pustil, in še v tej polovici ni zmožna vladati in narodov brzdati, ter jih prisiliti, daspoštnjejo njene ukaze. Turški prijatelji, ki so se toliko potrudili, da bi Turčijo ohranili in jo obvarovali razpada, ki so hoteli celo njeno celoskupnost garantirano imeti ter so še Avstriji prigovarjali, naj postane pokroviteljica Turčije, da jej nihče ne sme nič žalega storiti in nič vzeti, — bodo pač sami sprevideli, da se njih ljubljenka več rršiti no da, da poka in razpada na vseh koncih. Vlada v Carigradu bo kmalo osamljena in nasproti prekucijam po raznih delih države brez sveta in pomoči, kakor pravi šaljiva pesem :
,,Auf dem Dnclie sitzt ein Grcis,
Dcr aich nieht zu holfeu \vein8."
Smeh se nam v.-iluje, če ponudimo, kar se nam je svetovalo, naj s to državo v zvezo stopimo! Danes so umorili Mehemeda - Alia, jutri bodo morda sultana, kojega beseda že davno nič več ne velja. Mi smo z mohamedani v vojski, Srbi bodo morda v kratkem, — sultan pa pravi , da nič ne more zato, in da je naš prijatelj! Skoro ne bomo vedeli, kdo prav za prav na Turškem vlada. Vidimo le eno trdno voljo, in ta je mohamedanski fanatizem, ki besno v boj in lasten pogin sili.
Iz Hosne
te dni ni došlo nobenih posebnih novic. Iz Zagreba se naznanja, da po naznanilih oglednikov stoji pri Bihaču Zachovi brigadi nasproti 9000 vstajnikov, p ri O.strogcu pa 3000 reser-vistov. „K. Post" celo poroča, da so naši po
skupnem napadu Bihač vzeli. Polkovnik Le Onya, ki je bil 7. t. m. pri Bihaču ranjen, je v Karlovcu umrl.
■ IKohiic, 9. sept. (Izv. dopis.) V petek (i. t. m. so naši hrabri vojaki napadli Ključ, po naravi dobro vtrjeno in zavarovano gnjezdo med Bunjoluko in Travnikom, kjer je že dolgo časa tičalo neki mnogo tisuč turških vstajnikov. Streljalo ^e je neprenehoma od B. zjutraj do 9. zvečer. Naši so si prisvojili visočine v okolici, a Ključa samega , stoječega v strmih pečinah, niso mogli vzeti. Imeli so na večer blizo pol drugi sto ranjenih, največ hrabrih Dalma-tincev od 22. regim. Weber. Obrist Jansky že v Banjaluki 11. avgusta na hrbtu nekoliko ob-streljen je — ne zmeneč se za še ne zaceljeno rano — votlil napad. Precej v začetku mu je sovražna krogla ubila konja, a on hitro zasede druzega in navdušuje vojake. Zali Bog, da dobi slednjič junak tudi sam svinca v nogo ; pa pravijo, da tudi ta rana ni nevarna. Danes je došla vesela novica, da je Ključ padel, pa tudi tužna, da imajo naši tam do 200 mrtvih.
Neresnično je, kar Vam je nekdo v štev. 90. „Slovenca" poročal o Banjiluki, da je namreč tamkej po odbitem vstaškem napadu in dobljeni zmagi general Samec ukazal mesto pleniti. Avstrijski generali avstrijskim vojakom ne dajejo takih ukazov. Jaz sem bil tisti čas v Banjiluki in mi je znano, da jo general Samec sicer zapovedal našim vojakom prodirati v turške hiše, pa le zato, da so pobrali orožje, kjer so ga kaj uašli. To so tudi vrlo spolnovali ter nanesli silno veliko handžarov, revolverjev in raznoterih pušk starega in pa
0 inkviziciji.
(Po Ilcfolu pr. P. Clirya6gon M.)
(Dalje.)
Iz tega vidimo namen in državni značaj inkvizicije; v novejem času seje pokazala tudi resničneja ocenitev te naprave in njenih uče-nikov. Resnici na ljubo, a ne inkviziciji dodamo še te opazke o kakovosti tega sodišča.
L Inkvizicijo pogosto sodijo po načelih 19. stoletja, mesto po onih 15. in 1(5. in zatorej krivično. V srednjem veku je veljal nazor, da odstopanje od vero je veleizdajstvo in le spoznavalec državne vere, da je zanesljiv državljan. Kdor se no moro na to stališče po-staviti — kar mora vsak povestničar, ako če pravičen biti — ta nikdar ne bode nepristransk. In ravno taki so jo največ opisovali, kterim je morala pomanjkljivo znanje namestovati domišljija in puhli izrazi. Takrat jo po vsem svetu veljalo načelo: „cujus regio illius et religio", na kterem načelu je stala inkvizicija in ktero načelo so protestantje prav dobro izkoristili za-se. N. pr.: Volilni knez Friderik III., dosedaj luteranec, prestopil je pozneje h kalvinstvu, kar so morale Btoriti vse občine
njegove dežele ali pa so bile pregnane. Njegov sin Ljudovik uvel je 13 let potem, t. j. leta 1 r»7<> zopet luteran.stvo, pregnal kalviuske pridigarje in učitelje in prisilil podlo/,nike se po-luteraniti. Janez Kazimir pa je zopet upeljal kalvinstvo. Palatin je moral tedaj v dvajsetih letih trikrat, spremeniti vero. Kdor tega ni storil, je bil najostreje kaznovan. Še lo verski mir I. 1555 je pridobil poddancem alternativo španjsko : ali knežjo vero sprejeti ali pa izseliti se. Kdor se je le na videz spreveril — to so kmalo zasledili — gorje mu ! Na Nemškem šo pravim — suženskim — spreobernencem niso hoteli verjeti in odločeni so bili od vseh državnih služeb.
II. Pozablja so tudi prevelikrat, da je bilo kazensko pravo ondaj veliko trje in lune nego je. dandanes. Čemur se dandanes z malo kaznijo zadosti, temu so je ondaj moralo s smrtjo. Še imamo iz ono dobe zaglavno-sojilni red Karla V. ,,Čarobna", od I. 1532, ki jasno priča, kako ostra jo bila za one dobe zaglavna pravica. 1'nko n. pr. je bila postavljena na bogoklotje ali devicoskrunstvo kazen na telesu, življenju in udih; pederastn in so-domitu zapreteuo je bilo z ognjem ; čarovniku
s smrtjo. Enako okrutne so bile kazni o golo državljanskih stvareh. Narejavco in izdajavce ponarejenega denarja čakala je n. pr. smrt na germadi. Kdor ni dajal prave mere in tehte, jo bil s šibami bit, in če je bila stvar velika, bil jo obglavljen. Tatovi, ki so ulomili, naj so ukradli veliko ali malo, jirišli so na vešala, izbodli so jim oči, odsekali roko itd.; ponovljena tatvina je bila brez milosti tekoj s smrtjo kaznovana. Taka je bila tudi na Francoskem; najmanjši prestopek proti varnosti na co?ti bil je z usmrtenjem kaznovan.
Idimo še bolj nazaj v zgodovino. Najdemo li več človečnosti, usmiljenja ? Ne ; še okrut-nejo so bilo kazni, posebno tezavnica; in Karlovo kazenstvo jo v primeri s poprejšnjo pravico še mehko. One dobe, ki je rodila inkvizicijo tistega časa, najučenejši in najliberal-nejši mož Gcrsoti, kancelar pariške univerze, je zoper papeže in kardinale celo smrtno kazen priporočal, ako bi kuj cerkvi sovražnega uči-nili. če so se Gersonu tako drastična sredstva zdela pravična, kaj je hotel naŠpaojskem pričakovati krivoverec iti zločinec, od kterega roko jo kapala nedolžna prelita kri?
(Dalje sledi.)
tudi najnovejšega dela. Plenilo ae je še le, ko je 16. avg. nastal ogenj v mestu, a plenila je zares sramotno druhal naj niže vrate iz mesta in okolice , ne pa avstrijski vojaki. Naj bolj gotovo je ta druhal tudi zažgala ravno iz tega namena. Vendar se gotovega menda ni nič zvedelo, kako da je ogenj nastal. Ko so pri nekterih vojakih zapazili nektere dragocenosti, se je precej preiskava začela o tem, ktera je pokazala, da so bile to pokradene reči, ktere so vojaki po nizki ceni kupili. General Samec pa je na to zapovedal vojakom razglasiti, da bode prišel pred vojno soduijo vsak, kdor bi si kaj ptujega polastil.
Iz deželnih zborov.
Ileželni »bor kranjski je 12. t.
m. pričel svoje zborovanje. Navzoči so bili vsi poslanci razun veleč, kneza in škofa, pa dr. Vošnjuka in g. Šavnika. Deželni predsednik je v svojem ogovoru omenjal, da ima sedaj prvikrat čast navzoč biti v zboru dežele, ki se mu je v kratkem času, kar tukaj biva, resnično priljubila, dežele, v kteri je imel priliko spoznati mnogo za domovino svojo vnetih, delavnih iu značajnih mož, dežele, ktere hrabri sinovi so vedno zvesti bili cesarju in se na njegov klic radovoljni podali v boj zoper sovražnika in ki se ravno sedaj prav sijajno odlikujejo v bosenskih bojih. Omenjal je tudi dolžnosti tesne iu krepke zveze z Avstrijo, ktera je že toliko stoletij krepka iu skrbna varhinja tolikim narodom, ter naposled zboru naznanil, da so cesar viteza Kalteneggerja imenovali za deželnega glavarja, dr. Blei\veisa pa za njegovega namestnika. — Deželni glavar je potem prisegel v roke deželnega predsednika, potem jia v svojemu ogovoru opominjal k skupnemu iu složnemu delovanju. Tudi on se je spominjal naših hrabrih vojakov ua bojišči in svoj govor sklenil s trikratnimi živioklici ua presvetlega cesarja. Poslanci so potem storili ob ljubo. - Deželni glavar se je spominjal tudi cesarjevega očeta, raujkega nadvojvoda Franca Karlna ter prosil pooblastenja, da sme cesarski rodbini po deželnem predaeduištvu sporočiti sočutje zborovo zarad te britke zgubc. Zatem sta bila dr. Poklukar in vitez Zavinšek izvoljena za vredovatelja, Dežman in Potočnik pa za verifikatorja protokolov. Nazuanivši, da imajo poslanci 20 raznih predlogov že pred seboj na mizi je jiotcm deželni glavar sklenil sejo ter za prihodnjo sejo odločil ponedeljek. Na dnevnem redu bodo volitve raznoterih odsekov.
'Mia deželni zbor Hfajarski pričele no se 12. t. m. volitve. Narodna stranka sme biti z njimi vsestransko zadovuljna, ker zmagali so vsi u j e n i k a n d i d a t j e , tudi dr. S u c j e i z v o I j e n proti gosp. Schmittu, kterega so nekteri v „Slov. Gosji." priporočali. Izid volitve v Slovenjemgradcu tedaj kaže, da je bil „Slovenec" o razmerah v tem okraju dobro podučen. Došli so nam telegrami:
Iz Klovenje£radea, 12. septembra: Dr. Suc je izvoljen s 34 glasovi proti :u Schmittovim. Slava! Vox populi, vox Dei — glas narodov, glas božji!
Iz l*luja 12. septembra: Herman vc-lesijajno zmagal! (Dobil jo 102, okrajni glavar pa le l(i glasov).
Iz JTIaribora, 12 septembra: Narodna kandidata dr. Itadaj in posestnik Flu-cher sta izvoljena. Seidl in pajdaš njegov See-der sta propadla. (Itadej je dobil 104, Flucher
110, Seidl samo 72, Seeder pa 92 glasov. Predsednik volilne komisije je bil dr. Vošnjak.)
Iz llrežie( 12. septembra: 91 volilcev je volilo enoglasno gospoda narodnega kandidata Žnideršiča.
Iz IjJuloinera, 12. septembra: Narodnjak Kukovec izvoljen s GO glasovi. Ilem-pelj jih je dobil lo 16.
Iz Celja, 12. septembra: Narodnjaki sijajno zmagali. Dr. Domiukuš dobil jo 183 prof. Žolgar 148 glasov. Prosseg vjel jih je 77, llerks pa le 27.
Če bodo še na gornjem Stajarskem zmagali konservativni kandidati, bo manjšina v zboru Stajarskem precej zdatna.
\'a JHorav*kein je propadel mini -ster Chluinecki proti dekanu \Vurm-u, kar zopet kaže, kuliko imajo sedanji ministri pri ljudstvu še zaujiauja.
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljuiii, 13. septembra,
ttku|»en uiiniMterMki S vel je tedni obravnaval železnico iz Siska v Novi, toda brez vspeha. Madjari bi vso kupčijo z nekda -njimi turškimi deželami radi na svojo stran spravili, iu se ustavljajo omenjeni železnici z izgovorom , da je za zidanje uove železnice potrebna privolitev ogerskega državnega zbora. Hrvatska deputacija, ki je zarad te železnice prišla na Dunaj , se je hotela pokloniti tudi grofu Audrussju , pa 011 je ni pustil pred se. Naši liberalci čutijo, da sejiui tla pod nogami že majejo, zato tudi v tej reči ne morejo ali nečejo nič storiti, da bi se Madjarom še bolj ne zamerili. Kako dolgo bo vse to še trpelo, tega uihče ne ve, v koristi države pa bi gotovo bilo, da bi državno krmilo že skoraj odločnejšim možem prišlo v roke.
X €«alieiji je 11. t. m. umrl bivši deželni maršal knez Leon Sapieha. Društveno tiskarno je policija preiskavala in zapečatila (»00 iztisov neke socijulističue v poljskem jeziku pisane brošurice.
Vitanje drŽave X nemškem državuem zboru bil je Forckenbeck izvoljen za predsednika; namestnika njegova sta Stauffmberg iu Hohenlohe-Langenburg. Kandidat središča Frankenstein ostal je proti nasprotnim zedinjenim stran kam v manjšini. — Zmešnjave v blaženem nemškem cesarstvu so že tako velike, da se je od neke strani že uasvetovalo, Hismarku izročiti dikta-torično oblast za zatiranje Bocijalisma, ne da bi bilo to pri ljudeh zbudilo kako uevoljo. Sicer pa Bismark, piše Reform , ne bode še le postal diktator, on je to že od I. 18GG sini.
€*r&ko ministerstvo je sklenilo nemudoma sklicati vse častnike, podčastnike in vojake, ki ho na odpustu. List „Kthnikon Pue-uma" piše, du se je to zgodilo iz resnih vzrokov. Gršku je enkrat že veliko zamudila , ker o pravem času ni zgrabila zu orožje; to jo je menda zmodrilo, zato se zdaj pripravlja na vojsko in reči se mora , da je čas za to jako ugoden. V Carigradu hudo vre, tudi ob Libuuu so se začeli gibati Maroniti , ki z dosedanjim guvernerjem Rustem pašo niso zadovoljni, ter se hočejo podati pod rusko varstvo , ker njihov dosedanji pokrovitelj, francoski zastopnik drži z jako nepriljubljenim guvernerjem. Še bolj pa preseda Turkom, kristjanom in judom guverner v Damasku, Djevdet paša, ki prodaja službe in vganja reči, ktere se popisati ne dajo. Že večkrat so našli na njegovi palači
nabite oklice, da tega samovoljnega ravnanja prebivalci ne bodo več trpeli. Sirci so najzve-stejši in najbolj obdarjeni prebivalci turški. Če tedaj še oni z vlado turško postajajo nezadovoljni, potem Turčiji res ni več moč pomagati. Tudi črnogorski knez Nikita se zopet pripravlja na boj s Turkom, ker mu noče odstopiti v berlinskem kongresu črnogori pripo-zuauih pokrajin. Odposlal je že 3 bataljone svojih hrabrih sokolov na meje, 18 topov pa proti Podgorici in Spužu.
Iflelimrd Ali je hotel neki dva načelnika albanske zveze, Gorega in Kanoglua prijeti in zapreti, kar je pa zbudilo zaroto, ki mu je vzela življenje. Albanski zavezniki hočejo v Carigrad poslati posebno deputacijo, da se opravičijo zarad umora Mehemed-Alija.
Kalija se sicer prijazno delu proti Avstriji in trdi, da zbiranje 40.000 vojakov v severnih pokrajinah nima nobenih sovražnih namenov, vendar poročajo angleški „Daily Ne\vs", da se hujskanje politič. društva ,,lta-lia irredenta" čedalje bolj razširja, dasi Gari-baldi svetuje dejansko početje odložiti do spomladi.
Š|»anj*ki list „Diarie Espagnol" poroča, da so v Sevilji na sled prišli zaroti, ki namerava osnovati federativno republiko. Zaprli so mnogo ljudi iu zapečatili jako važna pisma.
Izvirni dopisi.
Iz IJublJane 10. septembra. (Učitelji pa ceci I i j a nc i.) Te dneve trajalo je deželno učiteljsko zborovanje. Izprožila seje bila misel naj bi bilo ceciljansko in učiteljsko zborovanje ob istem času, da bi imeli gg. učitelji, posebno z dežele, priliko slišati liturgičuo petje, ktero zopet oživeti, gojiti in razširjevati, je ceciljsko društvo v ljubljanski škofiji nalogo prevzelo. Učitelji naj bi se sami prepričali, kakošno je prav za prav to petje, ki ima dozdaj, kakor znano skoro več nasprotnikov kot prijateljev. Kakor se je bralo, je odbor ccciljske družbe opozoril si. deželni šolski svet , da bo njen občni zbor 25. julija. Takrat se pa zbog šol po deželi učitelji, se vč niso mogli »niti. Kur se v nedeljo naznani predsedniku ceciljsko družbe, da je, si. dež. svet učiteljstvu razposlal okrožnico ter jim gorko priporočal, naj sevde-ležč. velike maše, pri kteri imujo zduj priliko slišuti pravo petje v cerkvenem duhu. Odbor na to žo ni mislil, meneč da je morda dež. šoljski svet dotični nasvet ad aeta položil. Zato je višji želji odbor vstregel, predsednik s porazumljenjem pevovodje g. Fbrsterja slovesno mašo odločil za torek ob 8. uri pri sv. Jakopu. Tjekaj me je vleklo enkrat, slišati to petje, ki je gotovo, sem si mislil, prav liturgičuo iu v cerkvenem duhu. Stopim v cerkev, kjer je bilo žo veliko ljudi zbranih , ktere je tudi menda radovednost privabila, kakor mene. Da si bo pevovodja kaj dobrega izbral za produkcijo, to je tako pričakovati, ko je vedel, da mu kritik ue bo manjkalo. Mogoče, da „Glasbeuik" ali kteri drugi časopis prinese kritiko iz stro-kovnjaškega peresa; jaz vam želim le priobčiti, kak vtis je produkcija na me napravila. Omenim pa, da jaz nisem nikakor muzikalično izobražen , nmpak sodim le po svojem okusu in posluhu iu tisti mali vednosti, ki sem si jo svoje dni pridobil. Zato tudi ne vprašam, kteri komponisti so bili zastopani, ali so dela u najnovejših dni ali iz srednjega veka. Tako tudi ne vem, ktero kompozicije so se pri tej produkcije pele. —
Duhovstvo pristopi, orgije zaigrajo ;kmalo
zapojo pevci na koru „Justus ut palma". — glasovi, »premeni glasov z orgijami čuilno in nanavadno . . zame nevgodne, ptuje, tako kakor sem včasih v stolnici slišal. A ta neprijazen vtis pri introitu se mi koj razgubi, ko zadond milo topeči se glasovi „kyrie eleison" ... V tem se razodeva občutek tega, kar se iz-rekuje. A še bolj me je izneuadila „gloria" izvrstno izpeljana. Izgovarja se tako pravilno, da kdor latinsko razume, vsako besedo določno sliši ter bi si jo lahko zabilježil. Zdi se mi, kakor bi se recitiralo, kakor bi se ob enem hotelo moliti ne le v p i t i iu pet i, kakor je pri figuralnih mašah navada, da se s pavkami bije in trobi z rogovi, kakor bi se kor rušil. Iu kolikor vem , ravno to hoče cerkev odpraviti ter večjo pobožnost (devotio) vdihniti skladbam. Kolikor jaz kot laik sodim to skladbo, je ona tako osnovana; glasovi se ravnajo po mislih , ki so izražene v tekstu himna augeljskega. Forte in piano stojita tam, kjer pomen besed to zahteva. Določno glasno doni: laudainus te, benedicimus te ... prisrčno skesano nasproti: Domine Deus . . Aguus Dei.. <|ui tollis peccata muudi, misorerc nobis. Quo-uiam tu solus sanctus, to solus Altissimus. .. se zopet razlega v krepkem zboru; glasovi se tako melodično pretapljajo nizki, srednji in visoki, da sem se čudil; pri besedi Altisimus so že zvuki naznanili, da je on naš Bog res naj Višji. Slavospev augeljski se konča s krepkim Amen — v moji duši odmeva Amen. — Boje se graduale „()s justi" kot se moli pri altarju , med tem, ko duhovni opravljajo ceremonije pred evangelijem. Milobno doni vmes dvojni alleluja; graduale ni slišati tako osorno — rezko kot iutroitus. —
„Credo" zapoje mašnik — iu koj brez daljnega cincanja z orgijami, kot je sploh navada — nadaljuje zbor „patrem omuipoteutem" Sam ne vem, kaj bi bolj občudoval, prelepo stapljanjanje zvokov, lepo vjemanje, ali razločno naglaševanje stavkov, ali logično izpeljano konipozijo v tem pomenu, da so forte, mezzo piano tam postavljeni, kjer jih tekst zahteva. Tu se nahaja samosvest, s ktero mora molje-vec „credo, verujem" izrekati pred vsem svetom, določnost pri raznih resuicah', zapopade-nih v besedah, nježna miloba tam, kjer mora človek v svoji ničevosti usmiljenje božje ponižno moliti. ,,Ft incarnutns est.. je tako re koč vrhunec vsega čudodelstva božjega — kar hoče tudi kompozicija naznaniti, kar se je meni klasično dozdevalo. Crucifixus nasproti nazna-nuje neko krutost, ki je v zločinstvu človeštva takrat, ko je križalo nedolžno jagnje. In raduj se zemlja, hoče nadalje zbor izraziti, ko zadoni: Et resurrexit. Vidite, resno in veličastno zatrdi zbot, da zopei pride sodit . . venturus est iudicare vivos et mortuos. Et uuam sanetam .. . ecclesiam ... zvoki sami opisujejo stau kat. cerkve, zdaj jasni in lahni, zdaj otožno — trpeči, kakor se tudi obličje kat. cerkve jasni iu ternui v časovem teku. Ameu zdihnem ob koncu s zborom. — Našle duje ofTertorij „Iu virtute tua" od tega dueva, istega značaja kot graduale. — Odgovarja se menda unisono med spremljanjem orgelj. Prc-temno se mi dozdeva, ni tako jasno kot po stavim vokalen odgovor Sv. Rešnjega Telesa dan pri obhodu. Napačaega naglaševanja nisem nobeukrat zapazil, kakor se pri celo izurjenih pevcih lahko sliši, u. pr ravno pri sv. Jakobu: Ilabemus ad Dominum, mesto pravilnega: llabemus ad Dominum.
Sanctus iu Benedictus ste kaj prijazni, mikavne skladbe kot priprava iu zahvala za naj večjo skrivnost, ki se takrat ravno vrši ua
altarju. Po kaj ljubeznjivim „Agnus Dei" se zapoje communio: "Amen dico vobis," kot se nahaja v misalu. Ti štiri oddelki, introitus, graduale, offertorinm in communio so si v skladbi bolj podobni.
Petje je končano. Orgije so se malo rabile, pa pri lepem petju jih jaz nisem nič pogrešal. Kot nestrokovnjak za tiste preludije, ki so nekov konglomerat, jaz tako dosti ne maram. S produkcijo sem jaz popolnoma zadovoljen in prepričal sem se, da ceciljsko petje ni tak bav—bav , kot ga nekteri Blikajo. A mnogo potnislikov se mi vendar le vriva. Morda o tem pri drugi priliki.
A kogar bi slišal le zabavljati in zagovarjati stari šlendrijan, tistemu bi svetoval: pojdi iu prepričaj se sam in potem govori:
'#i llre^it Q»ri TrMtn 10. septembra. Zelo nas je razveselila novica, da misli slavno društvo „Edinost svoj delokrog razširiti. Gotovi smo, da bode to početje za naš tužui Isterski narod kaj blagodejno in da bode tudi narod po vsem za to hvaležen. Da pa bode najdlo društvo „Edinost" že precej rodovitna tla, to nam je bil dokaz predvečer rojstva Njih Veličanstva svetlega cesarja Franca Jožefa, ko so se po vsi bržanski okolici zažigali velikanski kresovi in se je z možnarji tako močno streljalo, da je na daleč odmevalo in da je bilo gotovo marsiktero lahonsko srce prestreljeno. Ta večer je posebno Dolinsko občinstvo s pripomočjo visoko cenjeuega gOBpsda župniku Jana :u uadžupana Lovriha ua Sacerbski vi-sočini tri velikanske kresove zažgalo iu rakete v zrak spuščalo. V .Dolini je bila tudi razsvitljava. Šolsko poslopje je bilo to noč vse v lučili , da se je po celem bregu zaznalo, da tudi D o 1 i 11 s k a šola praznuje preslavuo dogodbo rojstva nplt Veličanstva, za kar gre čast tamošnjemu uadučitelju, ki je vse iz ljubezni do preslavne Habsburške rodbine učinil ter se pokazal pravega Avstrijskega Slovana.
Tudi pevsko društvo se bode vkrepilo, ker ima na čelu pravo skalo (Petra), ki 11111 vcepljujc duha pravega Slovanskega značaja; le tako naprej, Peter! To društvo je pokazalo ravno ta dan svojo vzvišeno nalogo; kogar ui ganil ves prizor, ta nima pojma, če hoče biti Slovan in Avstrijan.;
Toraj naj bode pozdravljen ta čin društva ,.Edinosti" in Bog blagoslovi vse podvzetje vsem nasprotnikom v poduk, da na obalih jadranskega morja prebivajo zvesti avstrijski Slovani.	En Boljunčau.
Domače novice.
V Ljubljani 14. septembra.
(Dr. Aloizij Eger), bivši profesor v Ljubljani, postal je namesto umrlega dr. Mitteisa vodja Terezijanske gimnazije na Dunaji.
(Resevvina batalijona domaČega Kutinovega polku St. 17) sta včeraj zjutraj iz Trsta po železnici došla v Ljubljano. Eden ostane v garniziji tukaj, eden pa odide v Kamnik.
(Bolnih in ranjenih vojakov) so v četrtek iz Ljubljane 300 iti iz Maribora, Ptuja itd. 200 odpeljali v Iglavo na Moravskem.
(t J. Golf.) V Šeut-Vidu poleg Zatičine je v petek fi. t. 111. zjutraj ob sedmih pri svojih domačih v Gabru previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal pridni in zmožni ljubljanski bogoslovne 1. leta gosp. J. Golf. Dovršil je bil gimnazijo v Novomestu izvrstno, iu ruvno tako vrlo poprijel se vdd bogoslovnih, toda huda bolezen in nemila smrt mu je ubra
nila jih nadaljevati. Bodi součencem in prijateljem priporočen v spominj !
(Iz seje mestnega odbora 10. t. m.) (Konec.) Služba mestnega policijskega zdravnika, za ktero bo se oglasili trije prosilci, se podeli dr. Francetu Iluerju. —■ Trem učiteljem mestnim se dovoli prva službena priklada, glede enega pa se hočejo še obrniti do deželnega šolskega sveta, ker 1 še ni 15 let v službi. — Vodju Andreju Praprotniku se dovoli za preteklo leto 100 gld. stanovnine, katehetu mestne šolo ua mahu pa 50 gld. nagrade. — Naprava nekterih novih reči za realko bo dovoli. — Pritožba Janeza Podkraj-ška, ki svojo hiše ni zidal po stavbeuih pravilih, se usliši. — Kanal na Oojzovem grabnu se bode dulal 1. 1879. — G. Potočnik vte-meljuje svoj predlog, poslati jieticijo mini-sterstvu, da bi se izdelala železnica iz Siska v Novi, in nasvetuje, da naj jo deputacija mestnega odbora pod vodstvom g. župana izroči deželnemu predsedniku. Dr. Kaltenegger nasvetuje reč še dobro pretresti v magistratu ali posebnem odseku. G. Potočnik so temu nasvetu pridruži iu večina ga sprejme s pri -stavkom, da izvolitev dotičnega odseka 7 udov prepusti g. županu. Konečno je župan odgovoril na 3 v prejšnji seji sprožene interpelacije. Glede obdelovanja mestnega zemljišča na Gradu se šo obravnava z gozdarji; hišni posestniki naj svoje pritožbe zarad žlebov pri strehah naznanijo pri mestnem stavbenem vradu; zarad nove ceste od mesarskega mosta do ko lodvora so se pričeli dogovori z lastnikom Urbasom, kterih vspeh se bodo mestnemu odboru objavil v eni prihodnih sej.
(V odsek za pretresanje Potočnikovega predloga o železnici Sisek-Novi) so bih od župana izbrani mestni odborniki Biirger, Dreo, Kalteneger, Petričič, Potočnik in Schiippl, in so imeli 12. t. 111. prvo posvetovanje.
(Shod Čebelarjev) bode jutri 15. t. 111. v Trnovem na Notranjskem po litainjah; čebe larji se vljudno vabijo, da naj se ga obilno vdeležč.
(Domovinoslovje za ljudske šole.) Založnik šolske knjižce „Doraovinoslovja za ljudske šole" nam piše, da je ona namenjena učiteljem, učencem iu šolarskim knjižnicam v domačo in šolsko rabo. Dobiva se po 12 kr. pri vseh bukvarjih : v Ljubljani, Mariboru, Celji, Gorici, Trstu, Novem mestu in v Ljutomeru. Kdor vzame več iztisov, temu se cena znatno zniža. Neka nepovoljna tiskovna pomota, namreč ena odvisna ničla se jo z roko iz vseh iztisov čisto odstranila. — Knjiga je vredna, da se razširi moj mladino in narod slovenski.
(Poskusen samomor.) V sredo hotel se je nek deželen brambovec samega sebe ustreliti. Krogla iti ti je šla skoz život in rana je nevarna Vzrok nam ni znan.
ttpred MMlI.HČa.
(Dalje.)
V nedeljo dopoldue ob devetih se razprava nadaljuje s prebiranjem raznih pisem. Prvo je spričevalo zdravnikovo , da je bil tjuarantotto res bolan , dalje so spričevala o tem , da je Benati bil omenjeni večer v družbi prijateljev, da je Quarantotto sila bojazljiv, da se nobeden zatožcncev ne briga za politiko, marveč oba pridno študirata, Benati celo najrajši po nemških knjigah, da zahajata le v družbe , ki so avstrijskega duha. Tudi se zv6, da ima Benati brata kateheta v Kopru, ki je ob enem njegov
varuh, Quarantotto pa strica kaiionika v Ro-vinji, je zelo spoštovane in premožne rodovine, dobro odgojen, a ne posebno duhovit.
Prebere se tudi dopis državnega pravd-ništva v Rovinji, ki potrjuje, da je bilo proti-avstrijskih demonstracij 2. junija skoro po vseh mestih isterskih; razobešale so se trobojne zastave, nabijali po hišah plakati itd. Posebno nesramen je oklic 8 podpisom „comitato ita-liano" do Istrijanov, ki trdi, da so oni po jeziku, šegi in zgodovini Italijani, ki so bili od beneške republike odtrgani in morajo priti nazaj pod laško krono itd. Avstrija se v tem oklicu grdo zasramuje z izrazi, kakoršnih si še zapisati ne upamo; dolži se celo, da laški element zatira in mu mori dušo. — Drug pam-liet so zdihljeji Trsta, Ogleja in Pulja do kralja Humberta, kteri naj bi prišel odrešit jih iz sponov dunajskih in raztegnit Italijo do juli-ških goni. Vsi so polni zasramovanja Avstrije, Oglej celo toži, da je Atila razdjal mu le truplo, Dunaj pa mu mori dušo itd. Taki oklici in pisma so bili nabiti v Paznu in Poreči.
Obravnavanje je končano iu sodišče stavi do porotnikov čvetero vprašanj — za vsacega dvoje in sicer: 1. sta li res storila to, česar ju dolži zatožba, in po tem kriva hudodelstva veleizdaje ? in če tega ne, 2. st^i li kriva hudodelstva kalenja javnega miru ?
Zoper drugo vprašanje se oglasita oba zagovornika, ker sta zatoženca obdolžena le prvega, ne pa tudi druzega hudodelstva. Državni pravdnik ugovarja temu rekši, da ima sodišče pravico to dejanje uvrstiti pod ta ali oni paragraf postave. Sodišče sklene potem, da zadnje vprašanje ostane. Oba zagovornika naznanita pritožbo ničevosti, če bi bila zatoženca obsojena.
Po vsem tem se oglasi državni pravdnik grof Gleispach z zatožbo. Svoj govor prične s kratkim pregledom dogodeb zadnjih let na La?kem in po avstrijskem Primorji, omenja političnih tržen Lahov in lahonov za to, da bi se Trst in Trient odkrušila od Avstrije ter pripela Italiji, ekscesov laških rogoviležev zoper Avstrijo, kterih celo laška vlada ne mara in jih ostro sodi. Na Laškem taki ekscesi za nas niso nevarni, pač pa postanejo nevarni, če se preselijo na naša tla, zato je tako hujskanje proti Avstriji tu vsakako hudedolstvo veleizdaje. Kazni vredno je tudi hujskanje zoper drugi (slovanski) narod, ker je v Trstu in Gorici več Slovanov , ko Lahov. (Ta izpoved graškega državnega pravdnika je vsakako vredna, da se zapomni.)
V daljnem govoru posnamo s podkupljivo zgovornostjo vse , kar se je v obravnavi pokazalo pričajočega zoper zatoženca, tersostavi jako umetno in z izvanredno spretnostjo spleteno kito dokazov zoper nju, držeč po vsem se pričevanja žandarja Decolla, ki se mu popolnoma verjetno zdi. Po njegovem prepričanji imajo porotniki prava hudodelnika pred seboj, ker vse okoliščine kažejo jasno, da sta res prilep-ljala in razširjala gori omenjene listke. Namen teh listkov in vseh proklamacij je očitno ta : odtrgati kosove avstrijskih dežel in pridati jih Italiji , ker so zraven listkov z napisi „živijo Humbert I., naš kralj" povsod bili prilepljeni drugi z napisom „ven s tujim !" Kdo more ta „tuj" biti drug, kakor cesar Avstrijski ? Ti listki so tudi gotovo v zvezi z gori omenjenimi izdajskimi oklici, ker so se razširjali ob istem času, le po drugih krajih. Po vsem tem se obrača državni pravdnik do domovinskega čutja porotnikov in pričakuje, da bodo zatoženca ('ba spoznali kriva enega ali druzega hudodelstva! — Govor njegov je bil oratorično Jep in popolen, zato je naredil tudi veliko vtisa.
Za njim govori branitelj zatoženca Bena-tija, dr. Zarnik, proti zatožbi in sicer v slove n s k e m jeziku (dozdaj je bila obravnava namreč pol nemška, pol pa laška). Tudi on pogleda v zgodovino laških demonštracij proti Avstriji, a je te misli, da si o njih tudi naša vlada ne more popolnoma rok umiti; ker je namreč premalo podpirala Blovenski narod, je lahonstvo preveč vzrastlo. (Tu ustavi predsednik govornika rekši, da zoper našo vlado ne pusti govoriti.) Zdaj, ko je laškemu elemeutu po teh deželah zrastel greben, skuša vlada zadušiti plamen in lovi osebe, a ne vjame vselej pravih, kakor priča ta obravnava, ktera se je prenesla v Ljubljano iz vzrokov pripravnosti. Kaj pa je prav za prav to, vam hočem razložiti. (Zopet seže predsednik govorniku v besedo rekši, da se razsodba nadsodnije graške ne sme kritizirati.) Ker so tako govorniku za politične refleksije usta zamašena, loti se gole zatožbe in kritizira njene dokaze. Glavna priča je žandar Decolle, ki pa se je pri svoji izpo-vedbi pokazal tako omahljivega, da mu ni verjeti. Tudi v dokazih manjka veliko sklepnih členov, ki so namesteni le z domišljijami. Listki niso veleizdajalski, taka pobalinska dejanja se kaznujejo politično k večemu s 14 dnevi zapora, kar se je tudi že zgodilo, kakor priča žandar Krainer. Če so oni ki so po cestah to upili, kar je tu na listih zapisano, kaznovani bili tako milo, zakaj naj bi se ta zatoženca ostreje kaznovala ? Pa če bilo le res dokazano, da sta to storila ! — Oni oklici so norčavi, s temi listki v nobeni zvezi. Demonstracije lahonske so tam navadna reč, nikakor nevarne, saj se še okrajno glavarstvo ne zmeni dosti za nje. Zato in ker sta zatoženca očividno nedolžna, nobeden porotnik po svoji vesti ne bo mogel pritrditi zatožbi in obsoditi ju.
Dr. Mošc vpelje zagovor a tem, da tako važna vprašanja, kakor so odtrganje kosov od kake dežele, se ne vrše po takih demonstracijah, kakoršno imajo danes soditi porotniki, to je pokazal berolinski kongres. Zato tudi ti listki nimajo veleizdajskega pomena, kakor jo sploh nameu vseh demonstracij le ta: opozoriti velike vlade na želje narodov. Če se godd take reči pri nas, so pač kazni vredne, a nikakor ne veleizdajske. Tudi se ž njimi ni kalil javni mir, vspeha niso imele nobenega — pač ravno nasprotnega. Provzročile so dolge rajde kresov na rojstni dan cesarjev ob vsi avstrij-sko-laški meji, ki so jih zažgali zvesti slovenski prebivalci. — Zatoženca nista nikakor kriva djanja, kterega sta tožena, po pričah se je nasprotno pokazalo, da sta nedolžna. Edini ki zoper nju priča, je žandar Decolle, vse drugo je le sklepanje. Ali ravno ta žandar se je tako lovil, da mu ni verjeti, če je prav videl roko, ki se je kvišku stegnila — kar je pa tudi malo verjetno, ker je bil isto noč mlaj — so vendar pravi hudodelniki imeli dosti časa odnesti pete, predno je prišel na okoli za njimi, Pa še tudi — če je bil tako gotov svoje stvari, zakaj ju ni brž prijel? — Potem pretresa govornik še nadrobno zatožbo in njene dokaze in se opira posebno na to , da je njegov kli-jent Quarantotto znane Avstriji prijazne rodovine, se ne peča s politiko in je tako bojazljiv, da si sam ponoči nikdar iz hiše ne upa. Nazadnje se obrne do porotnikov kot politično zrelih možakov, ki bodo pokazali svoj avstrijski patrijotizem posebno s tem , da bodo sodili po pravici, ter s tem pokazali, da kdorkoli išče pri pravih avstrijskih domoljubih pravice, jo tudi najde.
Na to odgovarja državni pravdnik, kterega zavračata še oba zagovornika, dr. Zarnik pa
si s svojo opombo, ,,da je ta pravda politična, drugače bi ne bila sim oddana" — nakloni tretje posvarjeuje od predsednika.
Slednjič posname še predsednik sodišča vso to pravdo in poporoči porotnikom, naj sodijo po svoji vesti in svojem prepričanji.
Porotniki gredo v odločeno jim sobo sklepat in ko pridejo čez dobre pol ure nazaj, naznani njihov načelnik gosp. Domladiš, da so porotniki zatoženca za uekriva spoznali v obeh vprašanjih: v prvem z 10 proti 2, v drugem s 6 proti 6 glasovi. Brž potem je sodišče potrdilo to razsodbo in izpustilo zatoženca, ki sta se podala v družbi veselih znancev iz sodnijske dvorane, ker se državni pravdnik zoper to razsodbo ni pritožil. (Konec sledi.)
Eksekutivne dražbe.
16. septembra, 1. Knific iz Smlednika v Kranji. 3. Oberbauserjeva grajščina, 1. Herksel, 1. Novak vsi v Ljubljani. 3. Bramor iz Malih Poljan, 2. Zidar iz Kroharja, oba v Mokronogi. 1. Steržaj iz Gorenjega Jezera, 1. Sterlo iz Knježeve njive, 1. Meden iz Osredka, 1. Iliti iz Korela pri Št. Vidu. 2, Frank vsi v Ložu.
Umrli so:
Od 7. doli. sept,: Jožef Hofmann, finančni svetovalec 65 1, vsled srčne napake. Franc Vin-diš, o. 5 m., za kozami. Katarina Lampe, višjega nad. ž. 97 1., za vtriplj. srca. Marija Portmak, 52 1., vsled slabosti. Avguštin Muzlovič, pos. o. IG d., za božjastjo. Alojzija Marinko, tov. del. o. l'V4 1., za sušico. Marija Tomšič, eevlj. v. 53 1., za pljuč, napako. Anton Dular, klobučar 76 I., in Janez Ahlin, hlapec 22 1., za Bušieo, Emilija Lebniann vrad. h. 15 1., za jetiko.
Telenrnlične denarne cene 13. septembra.
Papirna renta 60.40 — flreberna renta 62.35 — Zlnta renta 71 41 — lSSOletno državno posojilo 111 50 Banltin« akcije 807 — Kreditne akcije 242,50 — London 116 20 — Srebrn 100.—.— Ces. kr cekini 6.55.-20-frankov 9.33.
Zalivala.
Vsem prijateljem in znancem, so-sebno gg. duhovnikom, dijakom in pevcem, ki so 30. avgusta našega preljubega sina
Etluarfla Steka,
osmoŠolca novomeško gimnazije,
k zadnjem počitku spremili, izreka pre-srčno zahvalo
žalujoča rodbina.
V Za tiči ni, 12. sept. 1878.
Št. 313.
Razpis učiteljskih služI).
Izpraznjeni učiteljski službi na ljudski šoli v O.-pu za II. razred in Boljuncu za III. razred s slovenskim učnim jezikom ste razpisani.
Plače so vravnane po deželni postavi za Istro od 3. novembra. !*?:£.
Prosilci naj svoje prošnje s potrebnimi prilogami po svojih šolskih vradih v 14 dneh po 1. objavljeuji tega razglasa sim pošljejo.
C. kr. okrajni šolski svet v Kopru (Capo-distria) 7. sept. 1878.
(1)	iEotsOeoii m. p.,
predsednik.
Šolsko knjigo
/a vse mesene (srednje in ljudske) kakor tu li za ljudske šole na deželi so na predaj pri
0. Klerr-ovi udovi
pred Škofijo h iS. Sten. G.
Izdajatelj in odgovorni vredutk: Filip Haderlap.
J. Humnisov) napi« ;nik> v Liudijkih.