Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 24. novembra 2022 - Leto XXXII, št. 47 stran 2 Tradicionalni slovenski zajtrk tudi v porabskih šolah Tradicionalni slovenski medeni zajtrk ... stran 5 Moja mati je Marija bila stran 8 Božja dežela – Verica skozi oči Britanca stran 10 2 Tradicionalni slovenski zajtrk tudi v porabskih šolah 18. novembra je bil dan slovenske hrane tudi v porabskih šolah, kjer so se že teden dni pred omenjenim dnevom pogovarjali o pomembnosti zdravega prehranjevanja in predno- Slovenije v Monoštru Metka Lajnšček in predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec. »Na ta dan na medeni zajtrk prihajamo k vam iz Slovenije, da se Slovenski čebelarji na medenem zajtrku na Gornjem Seniku sti lokalno pridelanih živil, pripravili pa so tudi plakate, dekoracije in risbe na to temo. Vsako leto tretji petek v novembru se tudi porabski učenci zberejo v šolski jedilnici, kjer jih čakajo mize, polne dobrot. Letos so se zbrali že 7. leto zapored. Osrednja tema, ki je bila tokrat posebej izpostavljena, je mleko in mlečni izdelki. K temu je spodbujal tudi letošnji slogan Zajtrk z mlekom – super dan! Na dvojezični osnovni šoli so sicer na zajtrku s kruhom, maslom in medom ponujali čaj, ker ga imajo učenci raje kot pa mleko, je v šolski jedilnici uvodoma povedala ravnateljica Agica Holecz. Bila je vesela, da si lahko letos spet skupaj privoščijo medeni zajtrk, kajti kruh z maslom in medom v šoli čisto drugače tekne. Učencem so se pri zajtrku pridružili tudi slovenski čebelarji, Jože Horvat iz Markovcev ter župnika Vili Hribernik iz Dolencev in Dejan Horvat iz Markovcev. Med gosti pa sta še bila generalna konzulka šolarji ozaveščate o tem, kaj pomeni čebelarstvo, kako pridemo do medu in kako je to pomembno za naše življenje. Vsi namreč dobro vemo, da da se spoštovanje do čebel kaže tudi v tem, da so ene redkih živali, za katere pravimo, da umrejo, ne pa poginejo. Po skupni molitvi in prejetem blagoslovu se je lahko začel okusen zajtrk. Čebelarji so se nato selili na Dvojezično osnovno šolo Jožefa Košiča Gornji Senik, kjer so prav tako proslavili dan slovenske hrane. »Mi smo se že cel teden pogovarjali o pomembnosti zdrave prehrane, čebel ter sodelovanju med šolo in domačimi, lokalnimi pridelovalci. Veselo smo čakali to današnje srečanje z vami«, je dejala ravnateljica Ildikó Doncsecz Treiber. Njene besede sta dopolnili učenki 8. razreda Vanessza Sulics in Dóra Grebenár. »Ni boljšega kot dan začeti z okusnim zajtrkom. Po jutru se dan pozna, zato je pomembno, da Skupni zajtrk nižjih razredov v Števanovcih po štirih letih brez čebel življenje odide s tega planeta. Zato je lepo, da se tudi vi navdušite za čebelarjenje. Upajmo, da se bo kdo izmed vas tudi zanimal za to področje in prispeval svoj delež, da se bo življenje na Zemlji nadaljevalo tudi s pomočjo teh malih čebelic, ki so zelo zelo pridne«, je v pozdravnih besedah o pomenu čebel povedal župnik Hribernik. Dodal je, zjutraj dobimo energijo in smo dobre volje«, sta povedali in da bi tudi druge spravili v dobro voljo, povabili učence prvega in drugega razreda, da skupaj zaplešejo čebelji ples. Nato sta še predlagali, da bi skupaj zapeli znano pesem ansambla Lojzeta Slaka Čebelar, ki je lepo odmevala v lepo okrašenem prostoru. Pripravljena je bila tudi razstava z risbami otrok, na katerih je bilo videti vse, kar je povezano s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Tudi na gornjeseniški šoli je učence nagovoril duhovnik Vili Hribernik in jih spodbudil, da nadaljujejo žefa Košiča Gornji Senik: Preden grem v šolo, nič ne jem. Ko pridem v šolo, v prvem odmoru jem keks ali sadje. V tretjem odmoru imam malico. Takrat jem sendvič ali kakšen pekov- Prvo- in drugošolčki DOŠ Jožefa Košiča so zaplesali čebelji ples tradicijo čebelarstva. Skupaj so še zmolili očenaš v porabskem narečju, nato je vsakega povabil k obloženi mizi, pri kateri so si lahko privoščili kruh, maslo, med, kakav in jabolko – tradicionalni slovenski zajtrk. Projekt, katerega pobudnik je bila Čebelarska zveza Slovenije, traja že od leta 2011 in ga zaznamujejo v skoraj vseh slovenskih šolah in vrtcih. Vsakodnevni zajtrk namreč poskrbi tudi za jutranjo energijo, ki jo še posebno otroci in mladostniki potrebujejo za lažje sledenje pouku. V Sloveniji pri projektu sodeluje 14 vladnih in nevladnih organizacij, vsako leto pa se jim pridružijo tudi posamezniki, ustanove, podjetja, gostinski obrati, turistični objekti, ki s svojimi aktivnostmi podprejo in širijo pomen tradicionalnega slovenskega zajtrka. Ali otroci sploh zajtrkujejo, preden gredo v šolo, in kaj najraje pojedo, bo razvidno iz odgovorov nekaterih učencev. Vanessza Sulics, DOŠ Jo- Porabje, 24. novembra 2022 ski izdelek in pijem čaj. Jázmin Baumgertner, DOŠ Jožefa Košiča Gornji Senik: Ne jem doma zajtrka. V šolo vzamem sendvič s kakšno salamo in ga pojem med odmorom. Janka Baumgartner, DOŠ Jožefa Košiča Gornji Senik: Doma jem zajtrk, preden grem v šolo. Najraje imam kifelj z maslom in medom, lahko tudi z nutello. Edgár Németh, DOŠ Števanovci: Zjutraj pred šolo pojem nekaj malega, največkrat piškotke Dörmi, pijem čaj. Roland in Olivér Mesics, DOŠ Števanovci: Z bratcem ne jeva doma zajtrka, preden greva v šolo. Mama nama pripravi malico in zmeraj poskuša, da je raznolika. Najraje jeva sirove pogačice, čokoladni rogljič, mafine ali pa košček pice. Kako so otroci uživali v slovenskem zajtrku na Osnovni šoli Jánosa Aranya v Monoštru in v vrtcu na Gornjem Seniku, pa si lahko preberete in ogledate na 5. oziroma 6. strani. Nikoletta Vajda-Nagy 3 »Moramo biti vsaj za pikico boljši, če hočemo biti enaki« V prejšnji številki našega časopisa ste lahko prebrali, da so v Slovenskem domu pred kratkim predstavili knjigo Ptice dronovke/Ftice dronovke avtorice Norme Bale. Gostji iz Slovenije smo še pred začetkom literarnega večera postavili nekaj vprašanj o pedagoškem poslanstvu, povezanosti s Porabjem in t. i. ženski literaturi. - Norma, ali vas je presenetila pobuda urednika Francija Justa, da napišete knjigo za slovenske bralce v Porabju? Ali se na kakršen koli način navezujete na naš prostor? »Sama sem prvič prišla v to pokrajino, ko sem bila stara osemnajst let, in sicer s takratnimi profesoricami z mariborske fakultete. Porabje me je zelo fasciniralo in sem ga kasneje velikokrat obiskala. Ne samo kot študentka, ampak tudi že kot učiteljica slovenskega jezika v nekem drugem jezikovnem zaledju, to je v Radgonskem kotu, na meji med Slovenijo in Avstrijo. V Porabje sem se vračala na različne simpozije, vračala sem se s slovenskimi pisatelji, nekoč sem celo prenočila tukaj v Hotelu Lipa, ko sva s kolego pisala scenarij za neko televizijsko serijo. To sem deloma popisala tudi v svojih kratkih zgodbah, skratka, imam precej spominov na Porabje. Na primer, ko sem začela prihajati v pokrajino, je bilo zame nekaj zelo zanimivega, ko so domačini omenjali slovanske bogove, recimo ’Perün te vdaro!’. Lani, ko sem si ogledala dokumentarni film o Porabju, so v njem zopet ponovili to sintagmo, torej omenjali istega boga. In takrat sem ugotovila, da sem to jezikovno posebnost v svojo kratko zgodbo vključila tudi sama. Zdi se mi, da se mi ista stvar vleče skozi vsa ta leta.« - Rekli ste, da ste se v našo pokrajino vračali kot učiteljica slovenskega jezika. Ali temeljijo vaše tokratne osebno občutje je takšno. pripovedi na osebnih peda- Kot Slovenka delam v avstrijgoških izkušnjah? skem prostoru – prosta sem »Te zgodbe so nastale kot takrat, ko so Avstrijci, torej neke vrste »hommage« moji poleg slovenskih praznujem učiteljski dejavnosti. Pouču- tudi avstrijske praznike, jem jem slovenščino, učila sem jo tudi na osnovni šoli in gimnaziji v Sloveniji, zdaj pa petnajst let delam na avstrijski gimnaziji. Zelo zgodaj, pri svojih triindvajsetih sem začela uvajati slovenščino v osnovne šole v Avstriji v južnoštajerskem prostoru. In po vseh teh letih p r e d s t a v lj a j o te moje zgodbe Pedagoginja, publicistka in zaokroženo dopisateljica Norma Bale (foto: Silva Eöry) življanje zaledja čezmejnosti ali obmejnosti avstrijsko hrano, ki ima siin so v tej zbirki zbrane skozi cer slovenski podoben okus, perspektivo učiteljice. Pripo- ampak je vseeno malo druvedi so seveda fiktivne, sem gačna v receptih –, moram pa nekako poskusila ujeti pa priznati, da imam kljub duh tega delovanja in pa tudi temu občutek tujstva. In sem časa.« vesela, ko se vrnem v matič- Kako so vas kot prišlico no domovino čez tisti most.« sprejeli v Radgonskem - Kakšne izkušnje imate, kotu? so posamezni slovenski za»To pojasnjujem tudi v uvodu mejski prostori – denimo k tem kratkim zgodbam. Mo- Porabje in Radgonski kot – ram poudariti, da trenutno med seboj sorodni? Ali nas delam z dijaki, ki so Slovenke povezuje občutje obmejnoin Slovenci, obiskujejo pa av- sti? strijsko gimnazijo. To je edi- »Odvisno, s kom in kako se o na takšna šola v vsej Avstriji, tem pogovarjamo. Če gledam torej to ni slovenska gimna- Slovence, ki obiskujejo našo zija, kot jo imajo Slovenci v avstrijsko gimnazijo – oni Celovcu. Mi imamo avstrij- niso zamejci. Oni so Slovensko gimnazijo in ponujamo ci, ki so se odločili za šolanje slovenščino kot maturitetni v tujini in so vsakodnevni predmet za naše Slovence. izobraževalni migranti. Ta Sama prehajam to mejo že tujina je od meje oddaljena od zmerom, od otroštva, kot mogoče kilometer, dva in zaposlena pa od svojega tri- večina dijakov se vrača čez indvajsetega leta. Zmerom mejo v Slovenijo. Potem imarečem tudi svojim dijakom mo na drugi strani dvajset – kakor koli se že sliši, je to tisoč Slovencev, za katere – temeljna izkušnja vseh, ki de- po nekih poluradnih podatlamo v tujini –, da moramo kih – menimo, da so delovni biti vsaj za pikico boljši, da migranti, torej iščejo delo smo lahko enaki. Tudi moje vsakodnevno čez mejo. Svojo eksistenco vzdržujejo tako, da delajo v tujini in se dnevno ali tedensko spet vračajo. Kar se pa tiče samega zamejskega prostora v Radgonskem kotu, moramo izpostaviti Kulturno društvo Člen 7, ki naredi vse, da bi člani tamkajšnje skupnosti govorili slovensko. Tukaj bi se rada navezala na gospodarstvo, ki v zamejskem prostoru zmeraj nekako narekuje tudi odnos do kulture, jezika in šolstva. Gornja Radgona in Radgona, ali nemško Bad Radkersburg, imata tradicionalno dobre medsosedske odnose. Veliko večmilijonskih projektov izvajajo na obeh straneh in je zato ta odnos do slovenstva, vsaj uradno, drugačen. Ko pa sem sama začenjala, je bilo zelo veliko prikritega – recimo temu – šovinizma in določene stvari se še zmerom čutijo, vendar bistveno manj, odkar je Slovenija v Evropski uniji. Ampak če gospodarstvo ni dovolj močno in če tudi politika ne da teže zamejskemu pisanja? »Kakšno težko vprašanje! V svoji magistrski nalogi sem mu posvetila dvesto strani ... Trenutno ugotavljam, da obstaja novejši izraz »beli feminizem«, ki je naredil celo korak dlje. Govori namreč o poskusu nadvladovanja belih žensk v feminističnih poljih nad drugimi skupinami žensk. Vsekakor pa, ženske avtorice so absolutno premalo zastopane, navsezadnje tudi v knjižni zbirki, v kateri je izšla moja tokratna knjiga, sem menda komaj tretja ustvarjalka. Premalo žensk je v berilih in, ja, mislim, da obstajajo razlike. Določena občutja lahko v resnici relevantno popišemo samo ženske. Menim torej, da ženska literatura kot taka obstaja – na voljo je niz dokazov za to –, ampak književnosti seveda ne gre vrednotiti po tem kriteriju. Niti slučajno.« - Kaj menite o tem, da je bila vaša knjiga prevedena v porabsko slovensko narečje? »Zelo sem počaščena. Ustvar- Misel tedna »Smo kot knjige. Večina ljudi vidi samo naslovnico. Nekateri preberejo le uvod. In bo le nekaj oseb, ki bo poznalo vsebino.« Émile Zola prostoru, postane le-ta prepuščen samemu sebi. Tudi v šolskem pogledu.« - V uvodniku vaše zbirke urednik Franci Just premišljuje o obstoju t. i. ženske literature. V pripovedih se ukvarjate z odnosom žensk do nadrejenih, do otrok, do neznancev v gozdu. Ali lahko torej govorimo o posebnem »ženskem« načinu Porabje, 24. novembra 2022 jalce v Porabju poznam, vem, kaj delajo, srečujem jih že vrsto let. Zame je to velik kompliment in samo želela bi si lahko, da bi te moje zgodbe Porabke in Porabci tudi prebrali in si o njih ustvarili mnenje. Hvaležna sem za vse vtise in izkušnje, ki sem jih dobila iz Porabja.« dm- 4 PREKMURJE Altrad Liv Na Goričkom nega dosta prilik, ka bi lidge delo najšli, vej pa bar malo vekše firme leko skor preštemo na prste ene roke. V rogašovski občini Pri Svetom Juriji so v osemdesetih lejtaj preminaučoga stoletja napelali firmo Liv iz Postojne, ka je na Goričkom gorpostavila svojo fabriko, svoj obrat, steri je na začetki delo davo okauli 120 delavcom, steri so redili mešalce za beton in ške drüge podobne škeri. Znamo, ka je socializem propadno, v kapitalističnih cajtaj pa je nej tak léko preživeti, vej pa je konkurenca velka. In tak se je en tau proizvodnje po par lejtaj preselo v Mursko Soboto, na Goričkom pa je bilau furt menje delavcov. In te se je zgaudilo ške tau, ka je postojnska fabrika leta 2004 svoj gorički obrat prodala francuski firmi Altrad. Pred par kedni so delavci, tej je zdaj samo ške 25, daubili glas, ka de njihova gorička fabrika dojzaprla svoje dveri. Delavcom so ške povedali, ka do jim vöplačali vse obveznosti delodajalca po pravicaj, stere jim po zakoni pripadajo, in tau v višini sto procentov. Ta prednji so raztolmačili, ka so se lastniki (tulajdonosok) odlaučili, ka té stopaj napravijo zavolo toga, ka so v Sloveniji preveč visiki stroški dela (plače, porcije in tak tadale). Proizvodni program selijo v svojo rovaško firmo Altrad Limex (Dolnji Miholjac), gé tüdi redijo mešalnike betona. Ka škemo, v cajti globalizacije so ške bole kak so bili kdakoli prva, penezi sveta vladar. Dozdajšnji rogašovski župan Edvard Mihalič, steri je trnok čemeren in žalosten, ka se je tau zgaudilo, je napovedo, ka do enoga od delavcov zaposlili na občini, pauleg toga pa naj bi dva, če se odlaučita, ka v zidini obrata zaženeta svoj poseu, finančno podprli. Silva Eöry Joža Bačič - penzionistka in nekdešnja vzgojiteljica (2.tau) V preminauči novinaj smo ka so deca vsa gnaka. Ge sam Metoda montessori pedagogike ka nej. Nika sam nej čütila pa predstavili prvi tau intervjuja pa pravla, ka so gnaki ali tüdi se je sploj dobro pokazala, gda je mi je gnauk samo naša küjarz Jožo Bačič od Grada. Dosta je vsakši za sebe. Nej so vsi od šla delat v vrtec v romsko naselje ca pravla, ka če vidim, kak ges pripovejdala o svoji mladosti istoga rama, nemajo vsi gna- Pušča, kama so te mlajše davali po varaši odim, kak če bi pipa o tom, kak se je v Maribori ke vzgoje, vse so načiša deca. tüdi nejromski stariške: »Tau so djana bila. In te se je pri padavözašaulivala za vzgojiteljico. Zavolo toga sam mela malo bila najlepša leta moje slüž- ri pokazalo, ka mam povišane Po tistom je prišla nazaj v Prek- probleme v slüžbi, ka sam be. Tam sam preživela šest let. levkocite. Čiglij so mi pravli, ka mam levkemijo, sam murje: »Zavolo toga, ka ške devet let delala pa sam mela socialno štite sam se začnila redno pendijo, stero mi je davavračiti. Tak ka sam s la soboška občina, sam kemoterapije šla direkt ges mogla pet let v občini v penzijo. Brodim, ka je delati kak vzgojiteljica. tak moglo biti.« Če toga ne bi napravila, Vala Baugi, je gnes zdrava, bi mogla peneze nazaj tak ka se je odlaučila, ka v dati. Leta 1978, gda sam domanji župniji pomaga in ges zgotovila šaulo, so se mlajše vči veronavuk. »Ge v Murski Soboti odperali sam že od malih naug nauvi vrtci, tak so fejst vörna, čiglij sam te, gda nücali vzgojiteljice. Istisam začnila delati, tau na pa gé, ka sam ges te že nej mogla telko pokazati. mela držino, vej pa sam Gda sam betežna gratate, gda sam odila v štrti la, san se Baugi zahvaletnik, rodila čerko Patrilila, ka sam tü, gé sam, cijo. Peti letnik sam že te Babica z vnükicama Izabelo in Ajdo Joža Bačič je napisala tüdi knjigo z ka ške živem. In te me z detenom delala.« Z mo(Kejp: osebni arhiv Jože Bačič) naslovom Iz našega vrtca je naš župnik proso, ka žom sta te že vküper živela v Maribori pa sta že dosta odila nej stela glij tak delati. Sigdar Mela sam tau srečo, ka sam naj ges prejvzemem verouk. Ge h Gradi, vej pa je njegva mati sam stela neka ovak delati, dobila enoga romskoga po- sam njemi pravla, ka sam ges tam živela: »Meni je nej glij šlo sigdar sam si neka nauvoga močnika, mladoga Rudaša, vörna, nej pa sam ge tak svetpo žilaj, ka bi prišla nazaj v vözmišlavala,« pove sogovor- steri je steu z menov delati. niška. On pa je pravo, ka mo Prekmurje, vej pa bi rajši v nica, stera je hvaležna direktori Montessori pristop je takši, ka ges tau gvüšno dobro delala. Maribori ostala, gé je mauž že soboških vrtcov Daneti Katalini- ti zrankoma neka nastaviš, In tak že drügo leto včim verouk,« pravi trikratna babica, stera tüdi delo meu v firmi Marles. je vesela, ka se je deset let po rojAli njega je vleko domau pa stvi čerke naraudo ške sin Timija, sva tak prišla nazaj.« steri s svojo ženo in sinom žive v Oba z možom sta se od Grada istom rami kak njiva z možom. na delo vozila v Mursko Soboto, Trbej ške povedati, ka je že duga več let z busom, sledkar že z auleta botra enoj dikličini v Afriki, v tonom: »Nevola je bila tau, ka Zambiji, steroj že duga leta pošila si skor celi den biu od dauma. peneze za njeno šaulivanje. Pri Gradi je vrtca za mlajše Joža Bačič se rada spominja tüdi nej bilau, tak ka je najno čer sodelovanja s porabskimi vrtci. ena gospa pazila. Pauleg toga »Meli smo en projekt, zvau se je moja tašča fejst betežna je likovni tabor, steri je biu v gratala, tak ka je bila furt v Murski Soboti, Salzburgi pa posteli. Tak sva furt silo mela v Opatiji. Pa smo te porabsko za domau. Tau je ške nej bilau Joža Bačič z mlajšimi iz vrtca za fašenek deco pa ženske tüdi cuj povabizadosta. Tašča je v cerkvi zvo(Kejp: osebni arhiv Jože Bačič) li, tak ka so oni keden dni pri nila, tak ka sva te tau müva nas v Soboti bili. Tau so bili rejmogla prejkvzeti. Prva kak sva šla na bus, sva v cerkvi ütran- či, steri njoj je dopüsto, ka je šla mlajši pa se te sami odlauča- san lepi cajti.« pčravi sogovorco zvonila, gospo Juhnovo pa študerat pedagogiko montesso- jo, ka do celi den delali. Istina nica in na konci ške cujda: »Lesva prosila, ka je ona paudne ri: »Te pa se je potrdilo tisto, ka pa gé, ka si ti te nika nej fraj. pau vas vse pozdravlam, sploj zvonila, večer ali pa če je što je vsakše dete za sebe in trbej Samo če ti tau rad delaš, je tau tiste, steri me poznate. Rada mrau, smo pa te ške mi zadve- s sakšim inači delati. Te sam tak dobro. In vidiš, ka deca bi vam ške pravla, ka bi bilau čarka zvonili. Tistoga cajta so tüdi dosta okauli odila, vej pa sami vse napravijo, ti pa jih lepau, če bi svojo domanjo rejč sam hospiterala tüdi v Rimi samo opazuješ in gledaš.« ške naprej gordžali pa je ne bi rejsan same nevole bile.« Joža Bačič pravi, ka je trnok rada pa Parizi, šaulivala pa sam V tistom cajti pa se ja na žalost v pozabili. Znam, ka je svet takši bila vzgojiteljica. Čiglij je te, gda se tüdi v Salzburgi. In te se je v njeno telau že naselo beteg, lev- grato, ka bi vsi samo angleški se je za tau šla šaulivat, nej točno zadnji lejtaj mojoga dela tüdi kemija, tak ka je zavolo njega po radi gučali, naša dužnost pa znala, ka jo čaka, se je pokaza- pri nas v vrtcaj dosta vöminilo štirideseti lejtaj dela, nazadnje je gé, tak nas na etoj strani gralo, ka je tau rejsan delo za njau. pa je fontoško gratalo, ka trbej, bila v vrtci v Bakovcaj, odlaučila, nice kak vas na drügoj, ka »Mene so deca fejst zanimali. nej samo sakšo dete, liki tüdi ka de v penzijo. »Rada sam de- prekmurščino in porabščino Nikdar sam nej bila rada, sakšoga stariša ekstra obrav- lala pa vseposedi so me cujzva- ne pozabimo.« Silva Eöry gda so moje sodelavke gučale, navati.« li pa sam nej znala povedati, Porabje, 24. novembra 2022 5 Tradicionalni slovenski medeni zajtrk tudi na Osnovni šoli Jánosa Aranya Medeni zajtrk je v Sloveniji postal tradicionalen, saj ga imajo slovenske šole in vrtci letos že dvanajstič. Bistvo tega Aranya smo 16. novembra pripravili slovenski medeni zajtrk. Udeležili so se ga učenci obeh slovenskih skupin in Učenci obeh slovenskih skupin z učiteljicama Metodo Perger in Judit Domiter ter čebelarjem Lacijem Kovačem dogodka je otrokom približati zdrav obrok, prav tako pa jim predstaviti eno najbolj zdravih in hranljivih živil – med. Na osnovni šoli Jánosa razredi, ki jih obiskujejo. Povabili smo števanovskega čebelarja Lacija Kovača, ki nam je povedal veliko zanimivosti o čebelah, medu in čebelarstvu. Učenci, ki obiskujejo slovenščino, so pripravili kratek kulturni program. Nato smo se okrepčali z mo enkrat letno, tudi pri nas preraste v navado in da bodo starši pogosteje skupaj z otroki zajtrkovali zdrave obroke, Tradicinalni slovenski zajtrk: kruh z maslom, med, jabolko in mleko zajtrkom, ki vključuje kruh, maslo, med, jabolko, čaj ali mleko. Upamo, da tradicija zdravega medenega zajtrka, ki ga ima- med katerimi gotovo ne sme manjkati kakovosten med. Metoda Perger in Judit Domiter Adventni čas je prišel Spet smo se včakali adventni sveti čas, čas pričakovanja, tihote pa tüdi zorjenic. Meni je ta čas imeniten, ka sem pred dobrimi sedemdesetimi leti vsakši den v adventnem svetom časi leko s svojo drago prababicov in s staro mamo šla k zorjenicam. Vse tau leko zdajšnja deca sploj nede dala valati. Zdaj so drügi časi, ali gli tomi je Bog isti eden. Čüla sem po slovenskom Radioni Ognjišče, ka je gospodin Bog tišine pajdaš. Vöra je sad lübezni, v tihoti leko moliš ali molimo. Vöra, vüpanje, lübezen, vse tau je najbole potrebno. Sploj pa v tom nevarnom svejti, gde so navzoče nevole, betegi, preganjanja pa bojne, v steraj dosti očetov zgibi živlenje. Leko povejmo, kak so inda svejta naši starci povedali, da de brat brata strejlo. Mi, deca, smo jih pa z lampi pa očami gledali, kak de se tau leko zgodilo. No, vidite, vse tau je že tü okoli nas, že skor leko povem, da je tak. Vüpajmo se v Gospodnomi Bogi in sveti materi B. D. Mariji. Kelkokrat so naši predniki po dugi zimski večeraj vküpprišli, nej samo te, gda so goščice lüpali ali perje česali. Vküp so odli, se pogučavali, molili pa spejvali. Vse tau je minolo. Moderna tehnika je vse tau spremenila. Dapa Bog je samo eden. Če bi zdaj tej starci nazaj prišli, bi nej znali, gde so. Moja draga prababica je v prvi bojni moža zgübila, tak ka so moja stara mama svojoga očo nej poznali. V drügi svetovni bojni je pa vnuk biu zgrablenec, ravno je te slüžo pri sodakaj, potistim pa je biu zgrablenec v Rusiji. Leta 1948, gda je domau prišo, je takša velka zima bila, takši velki sneg spadno, ka meni je samo glava vögledala, on je prišo domau tak nevolen, ka so ga Csabai Bandi bači, steri so bili školnik pa kantor v naši vesi, nej spoznali. Mi deca smo nej meli toplo obleko, neje bilo nej penez pa nej gvanta, tak velko siromaštvo je bilau. Dapa lüstvo je enomi drügomi pomagalo. Te svet več vsega toga ne pozna. Prišo je Rakošijev režim, malo blaga je bilo pa tisto strašno drago, črevle se je tö nej dalo küpiti. Ka smo pripauvali, smo pa vse mogli dojdati. Semem, ka bi na drügo leto njali za sejanje, smo mogli skriti, ka bi ešče tisto tö vkrej vzeli. Büo je eden, ka so ma gučali besúgó (špijon). Moj stari oča so ga gnok za rejkli zgrabili pa so ma povedali, idi domao pa tvojga čednoga očo pitaj, če kaménje taposeja, ali te pšenica vöpride? Moja prababica so nesli svinjam falične krumpline pa so jih zatoga volo gorzglasili, ka gestejo takši, ka nemajo gesti, ona pa svinjam nese krumpline. Zatoga volo so mojga staroga očo na tri mesece v vauzo zaprli. Vidite, Bog ne daj, ka bi se tau ponovilo. Naša država je Devici Mariji darüvana, vüpajmo se v njoj, da bo nas varovala od vsej nadlog pa vodila v prihajajočem letu 2023. Porabje, 24. novembra 2022 Vera Gašpar ŽELEZNA ŽUPANIJA Odpelali so nevarne odpadke Kosavna fabrika nej samo v Železni županiji pa v Porabji bila irašnja fabrika, poznali so go po cejlom rosagi pa po svejti. Zato, ka so se fejst dobre kose redle pa tau vse ročno v kovačnici. V kosavnoj fabriki je sploj dosta lüstva delalo iz cejloga Porabja, iz vsikše naše vesi. Zaman so dobre kose pa naslejdnje že vsefele delali, sable, traktorkabine, plüge, brane, vse tašo, ka je iz železa bilau, leta 2001 so itak mogli vrata zaprejti. Potejm je sploj dosta lastnikov bilau, steri so fabriko fal dolaküpli, vrejdnosti so vöodali, potejm go pa tadale odali. Leko povejmo, ka gnesden že samo stené stojijo pa tisti stari mašini, s sterimi so gnauksvejta delali, kak npr. farkaš klapači. Monoštrska občina je že večkrat probala nišo funkcijo vönajdti za kosavno fabriko, depa dotejga mau zavolo penez pa zavolo dosta nevarni odpadkov, ka je v fabriki pa pod fabrikov, se je nej posrečilo. Letos je občina z vladno pomočjo v prvi fazi vcujstanila tavoziti nevarne odpadke iz tej objektov. V prvi etapi se je 579 ton odpadkov tazvozilo, potejm pride rekultivacija tal, naslejdnje de se pa zidalo. Nevarne odpadke je Zala-Müllex d.o.o. odpelo pa uničo, tau delo je 19 kednov trpelo. Od 579 ton odpadkov je 247 ton nej nevarnih, 258 pa nevarnih odpadkov bilau. Med tejmi so bile farbe, olje pa 800 kilogramov salonitni plošč. Zdaj ka so nevarne odpadke odpelali, se začne rekultivacija, depa k taumi 1 milijardo forintov de trbelo. Vlada je od tauga že naredla sklep, zdaj se poiščejo tista ministrstva, stera do kompetentna. Občina vüpanje ma, ka baudejo pejnazge pa de se delo z rekultivacijo nadaljevalo. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Pahor sprejel Natašo Pirc Musar Novoizvoljeno predsednico države Natašo Pirc Musar je dva dni po volitvah na neuradnem srečanju v predsedniški palači sprejel odhajajoči predsednik republike Borut Pahor. Prvo srečanje sta oba označila za prisrčno in ljubeznivo. Nataša Pirc Musar je hvaležna, da bo Pahor z njo podelil svoje desetletne izkušnje na tem položaju, kadar koli bo treba. Predvsem se bosta posvetovala o procesu Brdo-Brioni, saj se zavedata, da sta mir in stabilnost v tej regiji izjemno pomembna, tudi za celotno Evropo. Pogovarjala sta se tudi o nestalnem članstvu Slovenije v varnostnem svetu. Nataša Pirc Musar se bo s Pahorjem posvetovala tudi o tem, katera pot v tujino bi bila tista, ki bi morala biti prva. Oba menita, da bi morala biti tudi njena glavna pozornost usmerjena na Zahodni Balkan. Po mnenju novoizvoljene predsednice je Pahor naredil ogromno na področju sprave, ceni pa tudi vse, kar je naredil za Slovence v zamejstvu. Sama obljublja, da bo to politiko in držo do Slovencev za mejo nadaljevala. Nataša Pirc Musar bo petletni mandat predsednice republike nastopila 23. decembra, saj se trenutnemu predsedniku mandat izteče dan prej. Še pred tem bo prisegla pred poslanci v državnem zboru. Predsednik Pahor odlikoval štiri vrhunske športnike Predsednik države Borut Pahor je štirim slovenskim vrhunskim športnikom »za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih« vročil državna odlikovanja. Zlati znak republike Slovenije so na slovesnosti, ki je bila v predsedniški palači v Ljubljani, prejeli potapljačica Alenka Artnik, motokrosist Tim Gajser, kolesar Tadej Pogačar in judoistka Urška Žolnir Jugovar. V vrtcu Gornji Senik smo obeležili Dan slovenske hrane V našem vrtcu smo skupaj z otroki praznovali Dan slovenske hrane, ki smo ga obeležili ci gojijo še posebej pazljivi odnos. Igrali smo se igro čebele, izdelali pokrivala za glavo, ki Slasten zajtrk na pogrnjeni mizi Spremenili smo se v male čebelice s slovenskim zajtrkom. Na krožniku so nas čakali mleko, maslo, kruh, med in jabolko. Slogan letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka, katerega namen je pomagati pri osveščanju in predajanju so predstavljala čebele, naredili barvne odtise svojih dlani v obliki čebelic in jih nalepili na palice, prepevali pesem Čebelar, se igrali prstno igro Tukaj je panj ter si ogledali krajši film o življenju čebel in pome- Otroški odtisi dlani. Nastale so čebelice ključnih sporočil ob dnevu slovenske hrane, se glasi: »Zajtrk z mlekom – super dan!« Z otroki smo se zato pogovarjali o pomenu mleka v naši prehrani ter tudi o tem, od kod izvirata mleko in maslo. Pri tem pa nismo pozabili niti na čebelice, do katerih naši otro- nu čebeljih pridelkov za naše življenje. Na dan Tradicionalnega slovenskega zajtrka so se otroci še posej trudili, da bi bili pridni in delavni – tako kot prave čebelice. To smo vzgojiteljice takoj opazile in jih tudi pohvalile. Zapisala: Andreja S. M. Pod Srebrnim brejgom … ... je prva ženska predsednica gratala. Depa, nemo od toga pisali, od toga tö nej, sto njoj je za tau gratuléro pa sto nej, od toga ranč tak nej, kak de se politično vrejmen vöminilo pa kak se komi po tejm lače trausijo. Bole povejmo, ka vse se je eške nej zgotovilo. Po prvoj prezidentici se je na eške ene volitve šlau. Lokalne se zovejo. Velke pa male občine so svoje nauve župane daubile. Depa, vsikša gvüšno, ka nej! V eni občinaj do v drügi kraug šli. V nji se je nej malo lüdi nutzglasilo, stari bi radi prvi, najbole prejdnji bili. Tak do se volitve v Sloveniji eške gnauk podukšale. Na konci de vse tak, kak lidge vözvolijo. Kak vsigdar pa de se leko na velke čülo: Demokracija je zmagala! Gda se kaj takšnoga leko čüje, nisterne že straj za šinjek lovi. Pravijo, ka steri takše na velke krčijo, se že vcejlak vöminijo. Vcejlak po svojoj glavej začnejo delati, nikše brige več za tetico demokracijo nemajo. Depa, kak se tau povej; živi bili pa mo vidli. Vidli pa smo velko, najvekše senje knig na svejti, v Frankfurti se tau godi. Tam vsikšo leto en rosag za tistoga vözglasijo, steri »v fokusi« gé. Tau znamenüje, ka se od njene literature največ pripovejda, je v srejdi vsega, ka se godi. S tem se velka medijska reklama njenoj literaturi pa rosagi dela. Tau leto je Slovenija tau čest mejla. Senje je minaulo, zdaj se samo čaka, ka se leko iz toga narodi. Gvüšno, ka je tau velki kapital, iz steroga mora kaj dobroga vöpriti. Najbole se na tau čaka, kelko slovenski knig de se v drüge rejči prejkspisalo. S tem pisatelom tö kaj v žepko spadne. Pa nej samo tau, za dugšo sodelüvanje zmejs med »velkimi« pa »malimi« de šlau. Gda od »velki« pripovejdamo, od bole pejneznati gučimo. Začnilo pa se je slovensko senje knig tö. Slovenski knjižni sejem se zove. Po dugi lejtaj se knige vö iz Cankarovoga dauma selijo. Zaprav, senje nazaj »domau« dé, na Gospodarsko razstavišče, tam se je 50 lejt nazaj vse tau oprvim zgodilo. Malo si numere poglednimo: na 1500 kvadratni mejteraj de 88 založniški hiš (firme, stere knige vödavajo) svoje knige na štandaj melo. Na senji se pisateli pa pisatelice srečajo, na velke de se od knig pa problemov kaulak nji pripovejdalo. Zvün toga de se dosta štelo, pisateli do po ljubljanski šaulaj ojdli. Na velki svetek slovenske knige lidge iz drügi rosagov tö pridejo. Na slovenskom senji knig de ranč tak en rosag »v fokus« postavleni. Letos tau Španija gé. Brezi nagrad pa nikak néde. Že po starom programi se kniga Moj dežnik je lahko balon je ena leta vözglasi pa najbaukša od vnaugi knig, stere je Ela Peroci prva kniga mladoga pisate- napisala. Od toga pripovejda, ka vse se la ali pisatelice tö. Ka bi za leko v mlašeči glavaj narodi. Tau niške lidi zvün Ljubljane vse bole ne more dojstaviti. Pa eške tau, kak bi falo bilau, so si organiza- lepau bilau, če bi vözraščeni lidgé kaj torge rejsan nika trno sim- mlašečoga dale nutrik v sebi nosili. patičnoga vözbrodili. Steri na senje z busom ali cugom šké priti, samo 25% vrejdnosti karte plača. Tisti, ka nedo na senje šli, si leko vse prejk interneta dva kedna dojpoglednejo. Na senji do se na Elo Peroci spominali. Stau lejt je minaulo, kak se je narodila. Gospa Ela eške gnes za eno najvekši pisatelic za mlajše vela. Naš Srebrni brejg pravi, ka ta drženca, stera je leko balon, za istino živé. Pravi, ka je nej samo gnauk prejk njega letejla. Mi pa vejmo, ka naš brejg ne vej lažati. Miki Roš Porabje, 24. novembra 2022 7 Madžarski igralec, ki je dal grozečo podobo grofu Drakuli Malokateri madžarski filmski igralec se lahko pohvali, da ga poznajo širom po svetu, in to tudi več kot pol stoletja po njegovi smrti. Eden med njimi je Béla Lugosi, ki je leta 1931 odigral glavno vlogo v znamenitem ameriškem filmu Drakula in ga odtlej povezujemo z grozljivim vampirjem iz domišljije irskega pisatelja Brama Stokerja. Prva polovica življenja Béle Ferenca Dezsőja Blaskója – rojenega 20. oktobra 1882, torej natanko pred 140 leti – je zavita v meglo. Čeprav se je večina zapisov in dokumentov iz tega obdobja izgubila, poznamo nekaj dejstev o kasnejšem igralcu. Vemo na primer, da je na svet prijokal v mestu Lugos (danes Lugoj v Romuniji), o njegovem poreklu pa se mnenja že razhajajo. Lugosi je sicer trdil, da se mu v žilah pretaka plemiška kri, bolj verjetno pa je, da je bil njegov oče poslovodja hranilnice in skregan s svojim sinom. Mladi Béla je bil po obetajočih igralskih začetkih v Temesvárju, Debrecenu in Szegedu sprejet med epizodiste Narodnega gledališča v Budimpešti. Leto 1914 ga je najti že med vojaškimi prostovoljci, kmalu je bil povišan v poročnika. Čeprav ni dokazano, da bi prejel kakšno odlikovanje, njegovi sodobniki pričajo, da se je pogumno boril tako na ruski kot italijanski fronti. Leta 1915 ga je hudo ranil rafal iz strojne puške, leto dni kasneje pa je doživel živčni zlom. Zaradi vsega tega je postal odvisen od morfija, zato so ga odpustili iz vojaške službe. V zaledju je hitro okreval, se leta 1917 prvič poročil in pod psevdonimom briljiral v nemih filmih. Zdelo se je, da je uspel, toda politično udejstvovanje mu je preusmerilo kariero. Za levičarske vrednote je v Aradu demonstriral že pred vojno, zato ni čudno, da se je leta 1919 s polnim elanom vrgel v gradnjo madžarske Republike sovjetov. Kot vodja igralskega sindikata je kmalu prišel v ožji krog kulturnih voditeljev, ko pa je država ljudskega komisarja Béle Kuna propadla, je moral zapustiti svojo domovino. Njegovo ženo je skrbelo za starše, zato se mu ni pridružila in se v odsotnosti igralca celo ločila od njega. Sprva je gledališčnik živel na Dunaju, a se je neprestano bal, da ga izročijo madžarskim oblastem, ali pa ga dajo preprosto ugrabiti in obesiti. Zato je emigriral v ZDA, natančneje v New York, da bi si iz nič znova ustvaril eksistenco. Najprej se je pridružil gledališki skupini, ki je zabavala izseljene Madžare, kasneje pa je nastopal tudi v ameriških filmih. Ker ni znal niti besede angleško, se je vloge »nadudlal« na pamet in svoj nevsakdanji naglas nadomestil s sugestivno igro. Lugosi je stopil v peto desetletje življenja, ko ga je zapustila tudi druga žena. Dolgo Prizor iz ameriškega filma Drakula – leta 1931 je vlogo odigral Béla Lugosi (1882–1956), ki ga še dandanes istovetimo z likom vampirja. si je kruh služil z malovrednim komedijantstvom, nakar se mu je poleti 1927 nasmehnila sreča. Hamilton Deane in John L. Balderston sta se odločila, da na oder postavita Stokerjev roman Drakula iz leta 1897, nista pa našla nobenega priznanega igralca za glavno vlogo. Takrat sta odkrila tujca z nevsakdanjim naglasom, ki pa je zaradi tega deloval eksotično in grozeče. Po zaslugi temačne karizme Lugosija je igra požela bučen uspeh in kmalu so jo predstavili v pomembnejših velemestih ZDA. Odločevalci pri podjetju Universal so zavohali bajen zaslužek, zato so začeli priprave na filmsko priredbo zgodbe. Lugosi – po svoji tretji ločitvi – dolgo ni prišel v poštev za glavno vlogo, končno pa je vendarle uveljavil svojo voljo. Na izbiro producentov je močno vplivala tudi smešna vsota, ki jo je madžarski igralec zahteval kot plačilo za svoje delo – znašala je le odstotek proračuna grozljivke, ki je na kinematografska platna prišla 12. februarja 1931. Vsa ta zmešnjava dokazuje, da so pripravljalci filma orali ledino, kajti ameriško občinstvo poprej ni videlo nobene srhljivke z nadnaravnim pridihom. Lahko bi se tudi zgodilo, da gledalci, izmučeni od nedavne svetovne gospodarske krize, ob filmu le skomignejo z rameni. Filmarji pa so imeli srečo: svežina in razburljivost produkcije sta naredili svoje, film je izzval skoraj hi- sterične odzive. Béla Lugosi je pri svojih 49 letoh prispel na vrh in ni niti slutil, da ga odtlej čaka le še propadanje. Njegovi delodajalci so namreč hitro ugotovili, da se ga da izplačati z drobižem in da se ne bo pogajal za višje honorarje. Lugosi je zaradi tega tako obubožal, da je moral leta 1938 najeti posojilo za kritje stroškov bolnišniškega zdravljenja svojega sina. V ameriškem šovbiznisu v 30. letih 20. stoletja je delovalo absurdno, če je hotel biti igralec vsestranski in je prvi večer pel kuplete v veseloigri, drugi večer pa kot ključni lik globokomiselne drame premišljeval o etičnih dilemah. Zaradi tega je bil Lugosi ukalupljen v grozljive vloge, kar pa ga je spravilo v težko depresijo. Njegov glavni tekmec Boris Karloff je postajal vse bolj priljubljen kot on, česar ni mogel preboleti niti ob boku svoje četrte žene. Zavoljo poškodbe v prvi svetovni vojni je igralca mučila nevralgija, ki jo je sprva zdravil s hišnimi praktikami. Kasneje je bolečine blažil z morfijem in počasi postal odvisen od tega mamila, ki mu je za kratek čas osvežilo telo in dušo. V svojem podrejenem položaju je sprejemal vse slabše vloge: med drugimi rasistično karikaturo Kitajca, ki lovi magične Konfucijeve medalje; mrkega strežaja, ki straši sobarico s slabimi živci; zblaznelega genija, ki je prepričan, da v njem prebiva vampir. Béla Lugosi je od filma do filma korakal proti stečaju, zato je bil pripravljen odigrati kakršno koli vlogo. Počasi je izgubljal ves ugled, leto 1953 pa mu je prineslo nov udarec – zaradi stalnega pomanjkanja ga je zapustila tudi četrta žena. Leta 1956 je na promocijski turneji svojega zadnjega filma 74-letni, z mamili zasvojeni Béla Lugosi izrekel komaj kakšen razumljiv stavek, zato so ga – v strahu pred škandalom – odslovili. Nekaj tednov kasneje, 16. avgusta, je agonijo umetnika, ki je zapravil ves svoj talent, zapečatila srčna kap. Truplo je odkrila njegova veliko mlajša peta žena, ki je bila sicer njegova velika oboževalka. Nečesa pa ne smemo tajiti: igralci, ki so Bélo Lugosija v aktivnih letih prekašali v priljubljenosti, niso ustvarili takšne trajne slave kot madžarski zvezdnik, ki je prehodil trnovo in vijugasto življenjsko pot. Če namreč pomislimo na sedmograškega (transilvanskega) grofa Drakulo, se nam pred očmi brez dvoma prikaže grozeča podoba Béle Lugosija s črnimi lasmi in markantnim obrazom. -dmIlustracija: Szilveszter Bartkó Porabje, 24. novembra 2022 ... DO MADŽARSKE Letos bomo imeli skromnejši božič Vsaj tako kažejo podatki raziskave, ki jo je opravil kreditni monitoring Cofidis na vzorcu 500 vprašanih. Čeprav 20 odstotkov vprašanih Madžarov tudi v sedanji draginji udobno živi od svojih dohodkov, jih 80 odstotkov pravi, da imajo v družinski blagajni primanjkljaj, ki je lahko tudi do 200 tisoč forintov mesečno. Družine mesečno potrošijo za živila povprečno 140 tisoč forintov, vsota se je od junija dvignila za 30 tisoč forintov. Verjetno je to eden od razlogov, da 18 odstotkov odraslega prebivalstva pravi, da sploh ne bo trošilo za božične praznike. Božična darila bo kupilo le 58 odstotkov vprašanih, pred tremi leti je svoje najdražje obdarilo še 78 odstotkov ljudi. Za darila ljudje – tisti, ki imajo vire v ta namen – namenjajo povprečno 47 tisoč forintov. Božično jelko bodo postavili v dve tretjini domov, v polovici le-teh bodo imeli umetne jelke. Žive jelke si lahko privošči le 30 odstotkov vprašanih, ki za drevo povprečno nameni največ 10 tisoč forintov. Za praznično dekoracijo jih 73 odstotkov ne namenja nobenega denarja. Tudi za praznični jedilnik bo namenjenega manj denarja, družine sicer vztrajajo pri tradicionalnih jedeh (ribe, ribja čorba, segedinski golaž, makova in orehova potica itn.), vendar želijo uporabiti cenejše sestavine. Na leto se na Madžarskem izgubi 18 tisoč otrok V enem letu je na Madžarskem več kot 18.000 prijav o pogrešanih mladoletnikih, od teh je 15.000 starejših od 14 let. To seveda ne pomeni, da je izgubljenih 18.000 otrok, saj so nekateri povratniki, ki lahko letno tudi do 50-krat izginejo, seveda pa vsak prijavljeni primer debeli statistiko. Policija 30 odstotkov pogrešanih otrok najde v enem dnevu, 30 odstotkov v enem tednu, 35 odstotkov v enem mesecu, toda na leto imajo okoli 100 primerov, ko pogrešanega otroka ali najstnika ne najdejo. Vzrok izginotja pri najmlajših je največkrat mešani zakon, ko po ločitvi eden od staršev odpelje otroka v tujino brez dovoljenja drugega starša. Pri najstnikih gre velikokrat za klubovanje staršem ali strah zaradi slabših ocen. 8 Moja mati je Marija bila Ropoš Miška bači, po iži tresti, štirdeset, petdeset strašno dobro taščo emo, Vajnini, v Ritkarovci živejo, pa že več kak šestdeset lejt sploj dobra ženska so bili. tam na tistom brejgi, gde stare. Te stare sem še z Go- Dja sem njej pravo, če papir je najvekši sadovnjak kauli rejnjoga Senika prineso sé napravi, ka tau, te grünt rama. Od grüšk moj baude, te dja tistoga do sliv, črešnje, staroga dolavtrgnem pa breskvi, vse kak nauvoga zozidam. Če nej, eden püngrac, te doma ostanem pa tam najlepšo je te, na svojom mo zido.« gda sprtolejt - Gde je biu vaš grünt? cvetejo. Te drej»Tam vrkar pri Klübrni ve so oni sadili kak je Janezov brejg, tam pa vcepili, dosta smo mi doma bili. Sledkar med tejmi je že je zadruga (szövetkezet) več kak šestdekak ram tak grünt pa gauset lejt staro. ško prejkvzela, ram so pa Depa raste dosdojraztrgali. Te je še drügi ta mladi drejv svejt biu, te je nej tak bilau tö. Gda so je sakak zdaj, ka tak drago bi dili, večkrat so zemlau leko audo.« njim prajli, ka s - Sledkar vam je nej bilau tauga oni že dožau, ka ste doladali, ta ste sta haska nedo dali grünt zadrugi? meli. Pa itak so »Eti na Zemli tak živem, Miška Ropoš iz Ritkarovec meli, zaman so ka svojo tejlo sem daubo že skur osemod Boga pa vse drügo, ka deset lejt stari bili, gda so je v Ritkarove. Še doma sem mam, ka sem spravo, tau sadili, zadobili so, ka so zač- vcejpo dvej, gda sem tam tö vse od Boga mam. Če nile roditi, zato ka Miška vertivo, eno sem sausadi je meni tau Baug za šenki bači že več kak devetdeset dau, drügo sem pa te posa- dau, te tau ge vse za šenki zim so preživeli. do, gda sem nazajprišo.« dam tadale. Tau je tak, ka - Miška bači, ranč kak - Gda ste ladjen bili, te ste človek na té svejt nikanej sem nutra na dvera staupo, ste djaboko na dva tala vrezali, zdaj go pa tak žmano djejte. Tau ste tö vi sadili pa vcepili? »Tau je moja domanja djabka, tau sem tö dja vcejpo že na stara lejta. Gda sem go posado, te so mena tau prajli, vej pa ti več s te djaboke tak neš djo, zdaj pa glejte tašo čüdo, tü sedim pa tau žmano djaboko djejm.« - Kakšna sorta je? Molitvene knjige v stari porabščini, pisani z vogrskimi literami »Tau so gujtrne, depa mam taše tö, na stere so inda tau doma vertivali? prineso pa ranč tak, gda prajli, ka so za reteše pa za »Nej, te sem že oženjeni mrdje, nika nede neso s lepenje.« biu, tü je en mali slamnati seuv. Zdaj je tak, ka vse, ka - Te je tau nej staro drejv- ram stau, dja sem pa na- sem emo, med mlajšami ge, če so vam tau prajli, mesto toga enga zidati sto sem raztalo.« ka zaka je sadite, vej ste za svojo družino. Depa tü - Vi ste vsigdar fejst vörni pa stari za tau, ka bi vi s doma so štirge mlajši bili, bili, fejst ste bogoboječi, te drejve djabke dolabra- pa nej so se steli, nej so se tau ste vi od starišov erli, nej? mogli poglijati. Te sem dja bali? »Ta je nej stara, nega dvaj- z ženauv vret na Senik odi- »Ge sem brezi starišov gosti lejt, ka sem go posado, šo v tisto malo leseno kučo, raraso, mali sem še biu, depa djestajo taše, stere so ka sem go emo. Dja sem gda sta mati pa oča mrla. Eno leto sem star biu, gda so mati mrli, njau sem nej pozno. Oča je v Ženavca na železnici delo, tam je taše velke žakle noso na pleči gora na bagone, gda so pavri sildje pripelali. Tam si je Depa s tejm sem nej dobre kejpe redo, zato sem mogo računalnik küpti pa se navčiti na njem delati. Gda sem se tau navčo, te sem s fotošopom začno delati pa tak sem te že znau digital- Njegvi stariške so trno rano mrli nika želaudec partrgo, kak so mena tau pripovejdali, pa on od tauga nikdar nej mogo vöozdraviti. Gda sem dja šest lejt star biu, on pa tresti, te je on mrau pa te sem cejlak sam austo.« - Gda ste začnili tak fejst vörvati pa zaka? »Ge sem nej emo materé, moja mati je Devica Marija bila. Ge sem sir k njej boga molo pa ona mena sir pomagala, gda sem v nevauli biu. Gnes sem že več kak devetdeset lejt star pa me še itak skrb ma, dü(h) sveti mi pa pamet ravna.« - Kak vejm, vi rano, že v petoj vöri stanete pa Marijin radio poslüšate. »Tau je tak gé, vsikši zranjak v petoj vöri stanem, nutzakapčnem radio pa Marijin radio poslüšam, depa nej vogrskoga, liki transilvanskoga, steroga po cejlom svejti leko poslüša v vogrskoj rejči.« - Te Marijin radio vi na računalniki poslüšate, kak ste se navčili z računalnikom delati? »Vej pa tak vejš, ka ge sem že te kejpe redo, gda sem sodake slüžo, sledkar sem digitalni fotoaparat küpo. Porabje, 24. novembra 2022 ne kejpe vöpopravlati, če je barva, svetloba ali kaj drügo nej dobro bilau. Tak ka gda sem zvedo, ka je te Marijin radio, tak nagnauk sem ga najšo pa navčo kak ga trbej online poslüšati.« - Dobro je te Marijin radio poslüšati? »Preveč, ge gda ga poslüšam, potistim taši mir mam, ka tau teba taprajti ne vejm, cejli den sem veseli pa dičim Boga.« - Ka mislite vi zdaj od tauga svejta, od tauga, kak gnes žive lüstvo? »Toma nika dobroga konca nede, ka smo tak nevörni, tak smo že kak Sodoma pa Gomora, mislim gnauk samo vse vküpzleti pa konec sveta baude. Lüstvo eden drügoga tak mora poštüvati, kak če bi Jezuša obraz vido, gda na drügoga človeka pogledne, depa na žalost, tau je nej tak.« - Gda pa koma se vi najbola radüvate? »Najlepše mi je tau, gda se zazranka rano prebidim pa Angela čuvaja molim, tau je mena fejst lejpo.« (Kejp na 1. strani: Miška Ropoš z ženauv pa z mlajši) Karči Holec 9 Od inda v gnešnji čas Pripovejsti o slovenski krajinaj Na »granici« krajine Notranjska se ta doj prauti maurdji Kras razprostejra. Ranč na tom raubi med tej dvej krajin varaš Postojna stodji. Zaprav, Postojna že na kraškoj zemlej stodji. Na van- laboratorij za zgodovino vala. Kamakoli se obrnemo, tau leko vidimo. Brejg Sovič je mesto, stero za gedro indašnje Postojne vala. Na njem je stari grad stau. Skur deset kilomejtrov vö iz Ta jama se Betalov podmol zove, ranč v njej so prvi lidge kaulak gnešnje Postojne živeli. Zaprav, nej eške takši lidge, kak mi gnesden vögledamo. Od neandertalcov pripovejdamo pa tadale od kromanjoncov tö. Za prve se vej, ka nin 150 000 lejt pred Kristusom so živeli. Kromanjonci nin 100 000 lejt za njimi so »prišli«, eden čas eni z drugimi vküper so živeli. Od tej davni lüdi nam arheologija pripovejda. V Betalovom podmoli so dosta čunt, tapač iz kamna pa vsega takšnoga najšli penoj zemli, v steroj so se velke lüknje, grabe pa eške kaj drugoga naprajlo. Do toga fenomena eške pridemo, najprva malo v Postojne pa eden grad eške itak stodji. Zaprav, od dvej pripovejdamo, steriva eden skrak drugoga sta davnik nazaj napravleni- Najprva so si vitezi v toj velkoj jami svoj grad naprajli. V njem so arheologi velko cisterno za vodau najšli. Nut v kamen je vklesana bila. Eške gnes se tö leko vidi, na sterom mesti so si za segrejvanje pa küjanje köjrili. Kakoli bi stoj v grad vdaro, lidge bi se v več kak 6 kilomejterov dugi pa zaplezeni lüknjaj leko skrili njeno zgodovino poglednimo. V časi, gda je človek že pisati vedo, gda se nauva civilizacija začne, so se lidge na brgauve naselili. Tak je v Postojni tö bilau. Leko, ka ranč na njenom mesti se tau nalepše vidi. Od velke lüknje pa do brga srejdi varaša ranč dva kilomejtra nega. Za Postojno bi prajli, ka eden takšen va bila. Prvi se grad Jama zove, drugi grad ménje Predjama nosi. Na velko srečo zavole dokumentov se je najšlo, steri nam eške gnesden od obej pripovejdajo. Istina, ka prvi dokument nas v leto 1247 odpela, depa, vse se je že kakši 300 lejt prva tam goditi začnolo. Najbaukše, ka si forografije poglednemo, une nam največ leko povejo. Skrak prvoga grada je drugi biu gorpostavleni. Zato, ka pred jamo stodji, so njemi menje Predjamski grad dali ali grad Predjama tö. Leko povejmo, ka iz toga eden cejli velki kompleks grato. Med obema pa se po mausti leko prejk pride. Leta 2015 je grad Predjama za najvekši takši grad na svejti biu vözglašeni. Zavolo toga je v Guinnesovo knjigo rekordov prišo. Kak smo točkar prajli, dokumenti nam od njega dosta pripovejdajo. V leti 1484 pa se moramo staviti. Iz vsega toga, ka se je godilo, je cejla legenda vöprišla. V tistom časi je v gradi Erazem Predjamski živo. Gnes bi prajli, ka trno lagvi je biu. Inda so njemi roparski vitez prajli. Tau znamenüje, ka na velke je kradno, s silo je bogatim lidam vkraj gemau. Tau je gospaudom iz Trsta že pošteno na žile šlau. Tak so enomi drugomi takšnomi vitezi zapovedali, aj ga buje. Tau je vitez Gašpar Ravbar biu. Od njega smo v vaši pa naši novinaj že pisali. Depa, kak nut v grad vdariti? Tau je nej mogauče bilau. Nut v gradi so dun enoga človeka najšli, steri je Gašpari obečo, ka njemi pomore. Vnoči je na okno od sobe, v steri je biu Erazem, vužgano svejčo doj djau. Gašparovi sodaki so s štükami začnili strejlati. Nut v grad so iz kamna kugle letele. Ena je paut nut na okno najšla pa Erazma bujla. Tau za istino vala. Depa, lidge radi kaj svojoga kcuj dajo, tak se je iz toga legenda narodila. Ta nam pripovejda, ka Gašpar je duge mejsece s svojo sodačijo skrak grada biu. Malo so na njega s štükami strejlali pa čakali, gda od gladi Erazem pa njegvi vöpridejo. Depa, malo ovak aj bi bilau. Uni so nigdar nej lačni pa žedni ostali. V starom gradi Jama so v cisterni vodau meli, gesti pa nad duge rove so si nutnosili. Vö nad nje so do svoji lidi prišli, steri so njim gesti davali. Gašapar je od toga nika nej vedo. Erazmi je nekak škeu pokazati, ka ga za »pajdaša« ma. Eden možakar njemi je nut v grad gesti noso, aj lačen ne ostane. Eden den njemi je velke kolače friškoga krüja prineso. Na drugi den cejli košar rib je daubo. Tak je tau tadale šlau. Malo po malo je Erazem toga bila? Nikak nej, ka v tistom časi je na mesti za takše »delo« nikšnoga okna nej bilau. Depa, mi njajmo, aj legenda tadale žive. Istina pa tau gé, ka so Erazma bujli pa za njim je grad druga Na toj staroj sliki se lapau leko vidi, kak je najprva na brgej Sovič grad stau, spodkar pa so lidge živeli. Postojna je vsikši den vekša, od grada pa je skur nika nej ostanolo. Leta 1689 ga je ogen »podjo«. Depa, tau se je že po tistom zgodilo, gda so po Postojni pa kaulak nje Törki enjali besneti možakara vse bole rad emo, zaprav, zavüpo njemi je. Za svojoga slügo si ga je vzeu. Na, tau je nej dobro naredo. Ranč un aj bi tisto nesrečno svejčo gor na okno djau. Depa, legenda nam od toga malo ovak parpovejda. Erazem je vnoči silo emo. Tisto žlata prejkvzela. Ka pa Gašpar Ravbar? Un je tadale tisto delo, zavolo koga so Erazma bujli. Je pa istina, ka od toga »dela« je višišim glavašom od sebe porcije tadavo. Leko bi Erazma nej bujli, če bi un tö porcije velikašom plačüvo. Grad Predjama je nut v 123 mejterov visko skalo »stišnjeni«. Zar za njim se leko lüknja od prvoga grada vidi. Prve njegve zidine so patriarhi iz Ogleja dali gorpostaviti. Tau so časi velki bojn bili, v njega je nigdar niške nut nej vdaro. Kak pravijo, na njem so si vsi zobe spotrli, steri so ga škeli za sebe dobiti. Njegve gazde so se po političnoj pauti vömenjavale. Leko, ka malo ovak tö silo, stero vsikši človek ma. Kak bi gnes prajli, na WC njemi je trbelo. S svejčo v rokej je tanut odišo, kama trbej iti. Gda se je v okni tau vidlo, štük pauči, krugla ga zaodi. Tak legenda pripovejda. Bi tau leko istina Porabje, 24. novembra 2022 Na taum mesti se naša pripovejst od Postojne ne zgotovi. Gvüšno, ka drgauč eške tadoj pod zamlau moramo poglednoti. Miki Roš 10 Božja dežela – Verica skozi oči Britanca Ko sem prvič zagledal do- nato dve gredi, ki sta poline in griče te male po- vezovali orodje z zobmi, krajine, je bilo zame kot v nazadnje pa se mi je kar sanjah, ko se dih jemajoča na dvoje prelomil cel ročaj. pokrajina poigravala z različnimi odtenki zelene, s pisanimi hišami in čudovitim jasnim modrim nebom. Gore, ki se vidijo z vrha razglednega stolpa in skromno obkrožajo pokrajino, so presegle prejšnji razgled. Ponekod se ponoči skrije lepota pokrajine, sonce zaide, luči zaspijo. No, ne pa Zmeraj nasmejani Mihály Ropos na Verici. Tu oživi nočno nebo, pojavi se Luna in kot na površju Morda sem se preveč trudil, temnega granita se visoko da bi naredil vtis na svoje zgoraj na nebu svetlikajo gostitelje, ali pa morda kot številni zvezdni sistemi. mestni otrok nisem imel Nebo je ponoči veliko lepše dobre tehnike, da bi orodje kot v Croydonu v Združe- pravilno uporabil. V vsanem kraljestvu, zato sem kem primeru je bil László lahko udobno spil eno ali dve kupici dobrega žganja, medtem ko sem razmišljal o tem, kako srečen sem, da lahko ta trenutek zrem v mirno nebo. Moja prva vznemirljiva vaška dejavnost je bila košnja trave z Lászlóm. Pravzaprav sem samo grabil travo za njim. Kolikor Z grabljami sploh ni bilo enostavno delati vem, so te grablje v uporabi že kakšnih dvajset let, skoraj izjemno razumevajoč inrelikvija. No, polomil sem štruktor. Bilo je torej nekaj jih ne enkrat, ne dvakrat, zapletov, a me to ni odvrniampak celo trikrat po petih lo, da dokončam delo, ki so minutah uporabe. Najprej mi ga zaupali. Z grabljami sem zlomil zobe grabelj, sem vestno delal naprej, dokler na koncu ni ostala le kratka palica. Ena mojih najbolj nepozabnih izkušenj je bila s stricem Miško. Les smo začeli rezati s staro ročno krožno žago, namesto da bi delali z novo. Roke strica Miške niso več tako spretne, kot so bile prej, zato je bila moja naloga, da po njegovih navodilih sestavim stroj, pri čemer pa žal nista pomagala niti moje omejeno strojno mehanično znanje niti omejeno znanje madžarskega jezika. Stric Miška je bil seveda zelo potrpežljiv z menoj in me je naučil marsikatere praktične dejavnosti, ki je v Londonu ne bi imel priložnosti početi. Žaganje lesa je prava umetnost, stric Miška je pravi umetnik in ima ogromno znanja pri tem, ki v našem sodobnem svetu morda ni »kul«, vendar je to znanje, ki ga je treba ohraniti. Nedavno sem z Lászlóm obiskal vrtni kino. Bilo je veliko doživetje videti zbrano skupnost, ki si je skupaj delila veselje in večerjo. Velik kompliment osebi, ki je pripravila slastno juho, hrana mi je ogrela srce kot sončni žarki v vročem poletnem popoldnevu. Seveda je bil vrhunec večera film Üvegtigris (Stekleni tiger), čeprav sem ga razumel komaj petdeset odstotkov. Igralci so nas fascinirali s svojo igro in veliko humorja, k prijetni zabavi pa je pripomoglo tudi pivo Kőbányai. Tovrstni dogodki v Angliji žal niso značilni, skupnostni dogodki se vrstijo samo doma po posameznih hišah. Ker prihajam iz metropole, kot je London, sem na podeželju seveda naletel na številne dogodke, ki jih kot mestni otrok nisem bil vajen, predvsem divjine ne. Seveda imamo tudi lisice, veverice in golobe, a ekosistem na Verici kar vibrira. Številne sorte metuljev so žinama Ropos in Trajbár, ki sta me vzeli pod svoje okrilje in bili potrpežljivi z menoj, medtem ko sem spoznaval, kako stvari delujejo na Verici. Vasi, kot je Verica, so zelo redke, zato je treba László Ropos in Alex Keeley med delom jasen pokazatelj zdravega delovanja narave. Nič ni lepšega kot zjutraj sedeti na klopci in opazovati lastovke, ki priletavajo iz hleva. Pobiranje hrušk izpod drevesa kot jutranja poslastica je zame nepoznan luksuz. ohraniti običaje tamkajšnjih prebivalcev. Prišleki, bodisi turisti ali naseljenci, pa morajo spoštovati zgodovino in kulturo domačinov. Prepričan sem, da se lahko tujci od ljudi te male pokrajine, ki je že od V božji deželi, na Verici je zmeraj mir Nekaj ​​res posebnega je, ko pradavnine ohranila svojo ješ tisto, kar si sam pridelal, enotnost in preživela, naune pa kupiš izdelek v trgo- čimo več, kot oni od nas. vini, ki je prepotoval tisoče kilometrov, zavit v plastičAlex Keeley no vrečko. Fotografije: Upam, da bom lahko tej Angéla Ropos skupnosti, ki me je sprejela, (Prevedla: nekaj malega s tem spisom Nikoletta Vajda - Nagy) vrnil. Rad bi se zahvalil dru- Porabje, 24. novembra 2022 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 25.11.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 V vrtincu ljubezni, 11:05 TV-izložba, 11:20 Vem! 12:00 TV-izložba, 12:15 Prisluhnimo tišini, 12:35 TV-izložba, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Klic dobrote, 15:15 TV-izložba, 15:30 Mostovi – Hidak, 16:00 Mulčk, risanka, 16:10 Osvežilna fronta: Ime, 16:35 Infodrom, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ah, ta leta! 17:50 Družina Jazbečjak, risanka, 18:05 Šef doma z Mašo in Petro: Tortice s krvavico, blazinice s krvavičnim nadevom, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 V petek zvečer, 21:25 Na lepše, 22:00 Odmevi, Šport, 22:45 Krog ljubezni, 0:25 Napovedujemo PETEK, 25.11.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 6:20 Videotrak, 7:15 Ugriznimo znanost, 7:40 Šef doma z Mašo: Hrenovke za zabavo: ocvrte v testu, pujski v srajčki, hobotnice, 8:15 O živalih in ljudeh, 9:00 Na vrtu, 9:40 Žogarija, 10:10 Migaj z nami, 10:50 Nogomet (M): Wales - Iran, SP 2022, 12:50 Nordijsko smučanje: Smučarski tek, sprint, svetovni pokal, 13:50 Nogomet (M): Katar - Senegal, SP 2022, 15:50 Panorama, 16:00 Gospodarstvo, 16:15 Magnet, 16:35 Panorama, 16:50 Nogomet (M): Nizozemska - Ekvador, SP 2022, 18:55 Tisoč in en gol, 19:50 Nogomet (M): Anglija - ZDA, SP 2022, 21:50 Tisoč in en gol, 22:30 Alpsko smučanje (M): Smuk, svetovni pokal, 0:05 Videonoč SOBOTA, 26.11.2022, I. spored TVS 7:00 Otroški program, 11:25 TV-izložba, 11:45 Ah, ta leta! 12:15 Duhovni utrip, 12:30 Ozare, 12:35 Kaj govoriš? = So vakeres? 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 O živalih in ljudeh, 13:55 TV-izložba, 14:15 Med dvema ognjema, 14:45 Prisluhnimo tišini, 15:05 TV-izložba, 15:30 Rojaki, 15:55 Ambienti, 16:30 Na vrtu, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Luka in Lučka, risanka, 17:30 Sobotno popoldne, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20:00 Joker, 21:00 Kaj dogaja? 21:30 Ujet, 22:30 Poročila, Šport, Vreme, 23:00 Sedmi pečat: Zlo ne obstaja, 1:35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 2:55 Napovedujemo SOBOTA, 26.11.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Najboljše jutro, 8:15 Avtomobilnost, 8:55 Nordijsko smučanje (M): Smučarski skoki, svetovni pokal, 10:50 Nogomet (M): Tunizija - Avstralija, SP 2022, 12:55 Nordijsko smučanje (Ž): Smučarski tek, 10 km, svetovni pokal, 13:50 Nogomet (M): Poljska - Savdska Arabija, SP 2022, 15:55 Alpsko smučanje (Ž): Veleslalom, 1. vožnja, svetovni pokal, 16:50 Nogomet (M): Francija - Danska, SP 2022, 18:55 Tisoč in en gol, 19:50 Nogomet (M): Argentina – Mehika, SP 2022, 21:50 Tisoč in en gol, 22:30 Alpsko smučanje (Ž): Veleslalom, 2. vožnja, 23:45 Alpsko smučanje (M): Superveleslalom, svetovni pokal, 1:05 Videonoč NEDELJA, 27.11.2022, I. spored TVS 7:00 Otroški program, 11:00 Posebna poročila: Referendumska nedelja, 11:05 TV-izložba, 11:20 Ozare, 11:25 Obzorja duha, 12:00 Ljudje in zemlja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 V petek zvečer, 14:50 TV-izložba, 15:10 Moj brat lovi dinozavre, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Bacek Jon, risanka, 17:30 Nedeljsko popoldne, 18:57 Dnevnik, Šport, Vreme, 19:50 Referendum 2022: Referendumska nedelja, 21:10 Intervju, 22:10 Freddie Mercury: Zadnje dejanje, 23:45 Za lahko noč: Duo Lorenz-Šček (M. Lipovšek, E. Grieg), 0:45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:10 Dnevnik, Šport, Vreme, 1:55 Napovedujemo NEDELJA, 27.11.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 6:40 Duhovni utrip, 6:55 Ugriznimo znanost, 7:20 Glasbena matineja: 30. mednarodni festival Noči v stari Ljubljani: Orkester tradicijskih glasbil in novih tehnologij (Argentina), 8:00 Ambienti, 8:55 Nordijsko smučanje (M): Smučarski skoki, svetovni pokal, 10:50 Nogomet (M): Japonska - Kostarika, SP 2022, 12:55 Nordijsko smučanje (Ž): Smučarski tek, zasledovalna tekma, 20 km, 13:50 Nogomet (M): Belgija - Maroko, SP 2022, 15:55 Alpsko smučanje (Ž): Slalom, 1. vožnja, svetovni pokal, 16:50 Nogomet (M): Hrvaška - Kanada, SP 2022, 18:55 Tisoč in en gol, 19:50 Nogomet (M): Španija – Nemčija, SP 2022, 21:50 Tisoč in en gol, 22:30 Žrebanje Lota, 22:40 Alpsko smučanje (Ž): Slalom, 2. vožnja, svetovni pokal, 23:15 Alpsko smučanje (M): Superveleslalom, svetovni pokal, 23:50 Arena, 0:50 Videonoč PONEDELJEK, 28.11.2022, I. spored TVS 6:35 Zrcalo tedna, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 V vrtincu ljubezni, 11:00 Vem! 11:40 TV-izložba, 11:55 Intervju, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Zadnji artefakt, 14:30 TV-izložba, 14:45 S-prehodi: Tržaške prikazni: O besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča, 15:15 Dober dan, Koroška, 15:55 A veš, koliko te imam rad, risanka, 16:20 Z kot Zofka, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Podjetno naprej, 17:50 Zvit in Zaja, 18:05 Šef doma z Mašo in Petro, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Tednik, 21:00 Arena, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Umetnost igre, 23:20 Moj klasični hit: Marjan Batagelj, 23:25 F. Chopin, Koncert za klavir in orkester št. 1 (Orkester Slovenske filharmonije in Nejc Kamplet), 0:10 Preludij in Izoldina ljubezenska smrt (Simfonični orkester RTV Slovenija in Lior Shambadal), 0:40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:00 Napovedujemo PONEDELJEK, 28.11.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Videotrak, 8:00 Obzorja duha, 8:50 Ljudje in zemlja, 9:45 Prisluhnimo tišini, 10:20 Šef doma z Mašo in Petro: Tortice s krvavico, blazinice s krvavičnim nadevom, 10:50 Nogomet (M): Kamerun - Srbija, SP 2022, 13:05 Pred SP v nogometu, 13:50 Nogomet (M): Južna Koreja - Gana, SP 2022, 15:50 Panorama, 16:00 Črna kronika, 16:15 Magnet, 16:35 Panorama, 16:50 Nogomet (M): Brazilija - Švica, SP 2022, 18:55 Tisoč in en gol, 19:50 Nogomet (M): Portugalska - Urugvaj, SP 2022, 21:50 Tisoč in en gol, 22:30 Podjetno naprej: Misija mlada kohezija, 23:00 Riot Ana, 23:35 Videonoč TOREK, 29.11.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 V vrtincu ljubezni, 11:00 Vem! 11:40 TV-izložba, 11:55 Tednik, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Ladja, ki je spremenila svet, 14:25 TV-izložba, 14:45 Duhovni utrip, 15:00 Potepanja – Barangolások, 15:40 Mulčki, risanka, 15:45 Vafljevi srčki: Rojstni dan, 16:05 Firbcologi, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Alpe-Donava-Jadran: Narodni park Kiskunság, 17:50 Niki Vrum, risanka, 18:05 Šef doma z Mašo in Petro, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Vsa bitja, majhna in velika, 21:05 RTV Slovenija danes in jutri, 22:30 Odmevi, Šport, 23:15 Pričevalci: Milan Gregorič, 0:55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:25 Dnev- Porabje, 24. novembra 2022 OD 25. novembra DO 1. DECEMBRA nik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:15 Napovedujemo TOREK, 29.11.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 8:30 Videotrak, 9:40 Umetnost igre, 10:30 Šef doma, 11:10 Avtomobilnost, 11:45 Pred SP v nogometu, 12:30 Pred SP v nogometu, 13:10 Biatlon (M): Posamična tekma, svetovni pokal, 15:15 Panorama, 15:20 Koda, 15:35 Magnet, 15:50 FIFA – Katar 2022, 17:55 Tisoč in en gol, 18:50 FIFA – Katar 2022, 19:45 Tisoč in en gol, 19:50 FIFA – Katar 2022, 21:50 Tisoč in en gol, 22:30 FIFA – Katar 2022, 23:45 Kaj govoriš? = So vakeres? 0:15 Videonoč SREDA, 30.11.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 V vrtincu ljubezni, 11:05 TV-izložba, 11:20 Vem! 12:00 TV-izložba, 12:15 New neighbours - Novi sosedje, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Vsa bitja, majhna in velika, 14:30 Osmi dan, 15:00 Rojaki, 15:30 Mostovi – Hidak, 16:00 Male sive celice, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Varuhi narave, 17:50 Kumijine živalske zgodbice, risanka, 17:55 Knjižni molj, 18:05 Šef doma z Mašo in Petro, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:05 Film tedna: Tigri, 22:10 Odmevi, Šport, 22:50 Profil, 23:40 Varuhi narave, 0:15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:35 Napovedujemo SREDA, 30.11.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 8:15 Videotrak, 9:30 Alpe-Donava-Jadran: Narodni park Kiskunság, 10:15 Šef doma, 10:50 Na lepše, 11:45 Ambienti, 12:15 Pred SP v nogometu, 13:10 Biatlon (Ž): Posamična tekma, svetovni pokal, 14:45 Pred SP v nogometu, 15:15 Panorama, 15:20 Zdravje, 15:35 Magnet, 15:50 FIFA – Katar 2022, 17:55 Tisoč in en gol, 18:50 FIFA – Katar 2022, 19:45 Tisoč in en gol, 19:50 FIFA – Katar 2022, 21:50 Tisoč in en gol, 22:30 Žrebanje Lota, 22:40 FIFA – Katar 2022, 23:50 Videonoč ČETRTEK, 01.12.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 V vrtincu ljubezni, 11:00 Vem! 11:40 TV-izložba, 11:55 Arena, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Kolumbovi predhodniki – pravi odkritelji Amerike, 14:25 TV-izložba, 14:40 Slovenski utrinki, 15:10 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, 15:45 Mulčki, risanka, 15:50 Bacek Jon, risanka, 16:00 Počitniški Izzivalci, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ugriznimo znanost: Avtizem, 17:50 Niki Vrum, risanka, 18:05 Šef doma z Mašo in Petro, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Tarča, 21:00 Zeleni planet: Tropski svetovi, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Osmi dan, 23:15 Dediščina Evrope: Bela hiša ob Renu, 0:15 Ugriznimo znanost: Avtizem, 0:40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:00 Napovedujemo ČETRTEK, 01.12.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:15 Videotrak, 8:30 Varuhi narave, 9:10 Profil, 10:05 Šef doma, 10:55 Biatlon (M): Štafeta, svetovni pokal, 12:25 Pred SP v nogometu, 12:55 Pred SP v nogometu, 13:30 Biatlon (Ž): Štafeta, svetovni pokal, 15:15 Panorama, 15:20 Znanost in tehnologija, 15:35 Magnet, 15:50 FIFA – Katar 2022, 17:55 Tisoč in en gol, 18:50 FIFA – Katar 2022, 19:45 Tisoč in en gol, 19:50 FIFA – Katar 2022, 21:50 Tisoč in en gol, 22:30 FIFA – Katar 2022, 23:40 Lenart Krečič in Big Band RTV Slovenija, 0:35 Videonoč Blagoslovitev obnovljenih križev 13. novembra so v Števanovcih blagoslovili obnovljena križa. Slovenska narodnostna samouprava je na razpisu pridobila 3 milijone forintov. S tem denarjem smo dali obnoviti tri križe, enega v Otkovcih, dva pa ob cesti, Šolinega in Števanovega (Lujzatyini). Popoldne ob treh smo se zbrali, približno 30 ljudi se nam je pridružilo, in skupaj molili molitve in litanije, s svetimi pesmimi pa je sodeloval cerkveni zbor. Ta dan je župnik Tibor Toth blagoslovil oba križa. Skrbeti moramo za omenjene križe, ki so jih postavili naši predniki. Po blagoslovitvi smo se zbrali na župniji na skromni pogostitvi in se pogovarjali. Hvala, posebej državnemu sekretaju Miklósu Soltészu za finančno podporo, podjetju Kollar, ki je obnovilo ta križa, in vsem, ki so bili zraven pri teh delih. Agica Holecz, predsednica SNS Števanovci TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Nikoletta Vajda-Nagy Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Vabilo Predsedstvo Društva porabskih slovenskih upokojencev, Slovenska narodnostna samouprava MonošterSlovenska ves in Zveza Slovencev na Madžarskem vas vljudno vabijo na SLOVENSKO ADVENTNO MAŠO, ki bo 27. novembra, ob 14. uri v monoštrski cerkvi. Pri maši bo sodeloval pevski zbor VEČERNICA iz Ajdovščine. Ob 15. uri bo potekal ADVENTNI KONCERT v konferenčni dvorani Slovenskega doma. Na koncertu bodo sodelovali: • Učenci DOŠ Gornji Senik • Pevski zbor VEČERNICA iz Ajdovščine • Pevska skupina Rozmarin Društva porabskih slovenskih upokojencev