Vreme Zmerno ohlapna bo z obč padavii nevihte Nepresllšano don ^ri nova ^miina v ;omurju ^novih komunah wJutno zdravi ta. slovenskih in fantov jacija svetovnega rda v štirih slikah Jože Vbrbš, prvi Pomurec, ki se je na področju kolesarstva zapisal v Guinnessovo knjigo rekordov, je napravil nov podvig. Na grajski ploščadi v Murski Soboti je neprekinjeno vozil monoclkel 24 ur. edava vzela 4-letnega Milana ^sevalci in potapljači so v ponedeljek zjutraj v reki Ledavi v Puževclh Ji mrtvega štiriletnega Milana Bajala. Iskati so ga začeli v nedeljo >0Poldan, potem ko so njegovi starši obvestili policijo, da ga pogrešajo. Str. 16 - Umetno kovaštvo Janeza Mira IzGrabonoša Pot težja od kovaštva ffo delavnice zznakom slovenske kakovosti vodi kolovoz Generacije popravljajo napake svojih staršev in delajo nove Ljubezen, zakon in kmalu je tu otrok. Tako preprost je bil prevzem starševske vloge nekoč. V zadnjih desetletjih pa je prišlo do dramatičnih sprememb. Str.3-Janafse poteguje za lastništvo v Nafti Lendava Splet interesov, ki jih je država spregledala Ruska nafta od Lendave do Lannacha? Str. 5 - Štlhec bo županovanje opravljal profesionalno Ugotavlja 300 milijonov primanjkljaja V petek so svetniki na seji mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota sprejeli poročilo občinske volilne komisije o izidu nadomestnih volitev za župana in potrdili Antona Štihca za novega župana mestne občine. Str. 6 - V Murski Soboti kontaktni center NLB NLB ima v Pomurju nadpovprečen tržni delež Podprla bo največje naložbe, načrtovane v turizmu in živilskopredelovalni industriji Str. 13 - Kmetica leta 2004 Marija Sedenja iz Sodišinec »Začela sva s 30 ari« Drugič po vrsti sta pripravila Kmečki glas in Zveza kmetic Slovenije izbor za kmetico leta. Med 21 kandidatkami je podelila petčlanska komisija naslov kmetica leta 2004 Mariji Sedonja iz Sodišinec, članici Društva kmečkih žena in deklet Tišina. NAROČNIK 2 AKTUALNO 21. oktober 2004-VESTMI* Komentar Čuden je ta letošnji oktober, po začetnem zagonu, ki so ga dale volitve, seje vse umirilo. Še na njivah ni opaziti takega tempa, kot je bil nekoč. Tudi Trezino senje se je izneverilo tradiciji, saj ga je na mesto jesenske »pripeke« zalival dež. Ali je nenavadno moker in hladen oktober res tako omrtvičil življenjski tok? Daje na njivah mimo, je Še razumljivo, saj se je v zadnjih letih produktivnost pri spravilu jesenskih pridelkov in setvi ozimnih žit povečala za nekaj desetkrat. Tako Janez Votek lahko tu in tam opazimo kak stroj, katerega velikost presega velikost enega ali dveh tankov, ki pa deluje kljub svoji ogromnosti izredno dinamično. No, v politiki, ki se počasi ponovno seli v parlamentarne klopi, je ta čas v ospredju delitev sedežev v parlamentarni dvorani. Po svoje prijetna tema za glodanje. Bo pljusknilo Ta jesenska spokojnost pa nas le ne more puščati v brezskrbnem pričakovanju bližajočega se novega leta. Udarilo je sicer navidez daleč od nas z napovedjo ameriškega General Motorsa, da bo v nemškem Oplu v naslednjem letu odpustil najmanj dvanajst tisoč delavcev. Napoved je dvignila delavce na noge in začeli so s stavko, ki se počasi seli iz Nemčije v skorajda vse evropske tovarne, kjer ima ta multinacionalka svoje tovarne. Protestirati so začeli tudi poljski delavci. Ti niso ogroženi, so pa solidarni z nemškimi. V nemški avtomobilski industriji so velika nasprotja, na eni strani BMW, kije letos dosegel enega od poslovnih vrhuncev, na drugi strani pa je Opel, ki se že nekaj let »išče«. Joda očitno je, da se Nemčija nikakor ne more izviti iz krča, sajje letošnja gospodarska rast predvidena okrog 1,2 odstotka, to pa ponovno pomen i stopicanje na mestu. To sicer nima za naše okolje neposrednih posledic, postavlja pa nam kar nekaj vprašanj. Ne toliko zaradi Opla samega, ampak zaradi Nemčije. Naše lokalno gospodarstvo je namreč na zunanjih evropskih trgih najbolj odvisno od nemškega trga. To pa že lahko pomeni posledičen pritisk na naše lokalno okolje. Pričakujemo lahko, da se bo začel, če se razmere v Nemčiji ne bodo popravile, slabšati položaj naših izvoznikov na ta trg. Če ne bodo ostali brez posla, pa bo pritisk nemških kupcev na cene verjetno izredno velik, to pa nas bo ponovno pripeljalo v zagato, če ne celo v krizo, realno pa nas bo razvojno (gledano na državni ravni) spet potisnilo nekoliko nižje. Če bodo napovedani nemški odpusti delavcev vplivali na zmanjševanje potrošnje, se nam lahko zgodi, da bomo ostali brez posla tudi pri nas. Ne glede na sklenjene pogodbe se nam lahko zgodi še kaka Escada, ki bo sicer na novo zaposlila nekaj delavcev. Tisti, kipa so bili vezani na množično proizvodnjo za te partnerje, pa lahko ostanejo brez dela. Po stroških dela smo še predragi. V tej luči je zanimiv pogled na Opel v Nemčiji in na Poljskem, kjer zaradi nizkih stroškov dela ni nevarnosti za zapiranje Oplove tovarne. Gledano širše pa je res, da niso pomembna samo delo ima mesta in gospoda rska rast, o čemer smo se naposlušalipred dobrim mesecem. Očitno, kljub sprejetim dok umentom o prestrukturiranju znotraj EU, tega nismo jemali preveč resno, kot tudi sami Evropejci ne, in jih nismo izkoristili in tudi ne dovolj financirali. Lahko je sicer govoriti o izobraževanju, medtem ko se vložek države v ta segment nominalno ni kaj bistveno povečal. Pa tudi drugi socialni mehanizmi niso vzpostavljeni, da bi se na področju izobraževanja kaj bistveno premaknilo. Zdaj bo že skoraj pol leta od vstopa v EU, zato v tem času še nismo doživeli učinkov vseh evropskih pogodb, kijih ima ta sklenjene s tretjimi državami. Toda tudi ta val nas ne bo zaobšel in prej ali slej nas bo naplavila poceni ponudba, ki izhaja iz teh sporazumov, in šele takrat se bo pokazala naša realna kondicija. Društvo za pomoč mladim Korak naprej V Pomurju je do 400 odvisnikov od mamil Sodelovanje z uradom za boj proti nelegalnim drogam deželne vlade avstrijske Štajerske Društvo za pomoč mladim Korak naprej je na torkovi tiskovni konferenci v prostorih Mikka v Murski Soboti predstavilo svoje delo v štirih letih, odkar delujejo, načrt dela društva v letošnjem in naslednjem letu ter mednarodno sodelovanje društva z uradom za boj proti nelegalnim drogam deželne vlade avstrijske Štajerske. Ob tem so predstavili tudi novo predsednico društva Korak naprej Leo Lehner, ki je spregovorila o prihodnjih aktivnostih, delo v preteklih letih pa je predstavila dosedanja predsednica Erika Zelko Peterka, dr med. Peterkova je povedala, da bo sama še naprej aktivna v dejavnosti društva, vendar pa se je zaradi drugih obveznosti odločila, da vodenje preda, saj bo v delu društva v prihodnjem letu precej organizacijskega dela. V Pomurju je trenutno šestdeset ljudi vključenih v metadonski program zdravljenja, vseh odvisnikov od ilegalnih mamil pa je od 250 do 400, med temi pa so tudi t. i. mkenčl odvisniki«, ki drogo za zdaj jemljejo le občasno ter v šoli in psklicu Še dokaj normalno funkcionirajo. Društvo, ki ima sedež v Beltincih, je bilo ustanovljeno leta 2000, ko so ugotovili, da se v Pomurju povečujejo težave z drogo in da si ne smemo zatiska- ti oči pred tem problemom, obenem pa so ob svojih začetnih aktivnostih ugotavljali, da je to med starši tabu tema in je bil bolj slab odziv. Sedaj se razmere spreminjajo. V društvu je več kot sedemdeset članov, ki pripravljajo predavanje po pomurskih osnovnih in srednjih šolah ter po lokalnih skupnostih, ne le o drogah, ampak tudi drugih temah, povezanih s težavami mla- Zadnja vest Popoln izkupiček Leka in kegljačev Hokejisti slovenskega prvaka lipovskega Leka so se triumfialno vrnili z gostovanja v Bratislavi. V mednarodni inter ligi so namreč z 2 :1 premagali Račo, s 3 :1 pa Šenkvice in prepričljivo vodijo na lestvici. Pomembno zmago so zabeležili tudi kegljači Radenske v 1. slovenski B-ligi, saj so s 6:2 premagali dotlej vodilnega Korotana. Manj uspeha pa so imeli tokrat pomurski rokometaši v 2. DRL. Arcont Radgona je s 25:32 klonil proti vodilnemu Atomu Krško, Pomurje pa s 26; 30 proti Črnomlju. M. J. dih, kot so motnje prehranjevanja, aids, druge zdravstvene težave, preprečevanje kajenja in alkoholizma, spolnost, kontracepcija in drugo. Nova predsednica društva Lea Lehner je dodala, da bodo podobne aktivnosti kot doslej nadaljevali tudi v prihodnjem letu, s tem da bodo vključili še nekatere nove projekte in nove strokovne predavatelje s teh področij. Izdali so tudi dve publikaciji s predstavitvijo njihovih programov in literarnimi besedili mladih, ki so nastali ob tednu boja proti zasvojenosti. Pripravljajo tudi enodnevne poletne delavnice in enotedenski tabor za mlade, kjer se posvetijo eni od aktualnih tem s področja pomoči mladim Med naslovi tem predavanj, namenjenih učencem, njihovim staršem, učiteljem, vzgojiteljem ter socialnim in svetovalnim delavcem, ki jih je več kot dvajset in jih ho 01 naslednjem letu dni. M mo nekaj: Mladost b aje Sla po ugodju, P^L^nl* kajenja, Motnje pre 1 J Poklicana orientacija, nje otrok. rudi®15’ Dogovorili pa so se delovanje z mat!'”111|H. nelegalnim drogam jpp de avstrijske Štajer*'-vi ja jo primerjalno ep njtp- ško študijo s l-'1'""1 j p. 1! ne ankete o razmer-' ročju razširjenosti JJ*^ straneh meje med« ' ^lii1 oktobra pripravljajo Mikka srečanje s ko strije, na katerem se vorili o nadaljnjih izmenjali izkušnje - ,,u bijo tudi predstavni nih skupnosti tc1 up ^(ju^ štev in organizacij v ^iiH-se ukvarjajo s pom0’- j G9’ ^1 Evropski dan judovstva »Kar pojdi in naredi pest brez palca« Na fotografiji od leve proti desni stojijo: predsednik Judovske skupnosti Slovenije prof. Andrej Kožar Beck, glavi rabin za Slovenijo Ariel Hadad ter Irena Šumi. Slovenska judovska skupnost, h kateri pripada tudi židovska občina Murska Sobota, je skupaj z veleposlaništvom Izraela v Sloveniji in Cankarjevim domom v nedeljo proslavila evropski dan judovstva. Prireditev, ki so jo simbolično naslovili Kar pojdi in naredi pest brez palca, je bila Štihovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Z umetniškim večerom so počastili spomin tudi na vse slovenske Jude in njihove sopotnike, ki so oblikovali našo preteklost. Predstavili so dela Mahlerja, Mendelsohna, Singerja, Agnona, Prousta, Shermana, Griina in naše Berte Bojetu Boeta, Slišani so bili odlomki iz nepozabnega mjuzikla Goslač na strehi in obredne pesmi v jidišu ter kletzmerji, tradicionalni židovski glasbi. Med nastopajočimi so bili: Alojz Svete, Klemen Jelinčič Boetu, Milena Zupančič, Mirjam Kalin, Nina Skrbinšek, Polona Vetrih, Sonja Pahor in Vladimir Mlinarič Na ogled je bila razstava slik Barda lu-cundusa ter fotografij iz dramskih predstav judovskih avtorjev srednje Evrope, katerih dela so bila uprizorjena pri nas. Na koncu spominskega večera je bila pogostitev s »košer« čisto« hrano. Besedilo In foto: Bojan Zadravec V preddverju Cankarjevega doma IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovac (namestnikodgovornega urednika). A, kana Rituper Rodei, Bernarda Balažič-Peček, Jože Graj. Majda Horvat, Milan Jerse $4- ■. J* Zauneker (fotografa), Nevenka Emil (lektorica), Ksenija ŠSmen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva In uprave M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 53119 98 (naročniška služba), n.c. 5311 ., 0v Vestnika), Venera (trženje) 5348015, št telefaksa 5321175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za trt mesece je 3.700 00 tolarjev, letna naročnina 14.800,00 tolarjev, letna naročnina za naročnike v tujin- J* naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 11.100,00 tolarjev. Izvod v kolportaži je 300,00 SIT. Celoletna naročnina za Internetno izdajo je 12.400,00 SIT oz. 52 EUR. Transakcijski račun za naročnino pri 9000247884. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda In se obračunava v skladu s 7 točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23.12.19®. rJf' Izdaja: Podjetje za Informiranje d. d„ M. Sobota proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12.2001, št 103. Naklada: 15.500 izvodov. Elektronska pnšta: Vestnik: veste ik®p-inf.si, Venera: venera®p-inf.$i, Naročniška služba: oglaa.vestnik®p-inf.si, S ustnik-21. oktober 2004 AKTUALNO 3 Puževci odeti v črno Ledava vzela Metnega Milana štiriletni Milan Bajalo. Sosedje so nam povedali, daje veljal za pridnega fantka, ki seje ob potoku večkrat igral s psom. Nekateri so ga opozarjali, da mora paziti, ko prečka Ledavo, In da tega ne sme početi. Janaf se poteguje za lastništvo v Nafti Lendava Splet interesov, ki jih je država spregledala Ruska nafta od Lendave do Lannacha? Sevalci in potapljači so v ponedeljek zjutraj v reki Ledavi Bevcih našli mrtvega štiriletnega Milana Bajala Milana je v nedeljo m ponedeljek iskalo več domačinov in policistov. Policisti so si pomagali s službenimi psi pri nočnem Iskanju pa so uporabljali termovizijo, kije namenjena iskanju ljudi ponoči. Ker je v bližini Ledava so pri reševanju sodelovali tudi potapljači iz M. Sobote. ^2 ^ava teče mimo do-r je zarašče- globoka, le na ^3«,* umetno poglobljena; < 1,11(3 dober meter. Iskati so ga začeli v nedeljo popoldan, potem ko so njegovi starši obvestili policijo, da ga pogrešajo. Bajalovi iz majhne goričke vasi Puževci živijo skromno življenje. Imajo manjšo kmetijo, s katero se preživljajo in kateri namenijo veliko Časa. Oče Boris je bil nekaj časa zaposlen, po izgubi službe pa je ostal doma na kmetiji Skupaj z ženo Melita sta se tako v nedeljo odpravila v hlev, Milan pa je s psom ostal na dvorišču. Ko sta končala s krmljenjem živine in drugimi opravili, sta ugotovila, da Milana ni nikjer. Najprej sta pregleda okolico domačije in bližnji travnik, nato pa še povprašala pri sosedih. Eden od njih nam je dejal, da je Milan prek potoka kar nekajkrat prišel do njih. Sam pa je skupaj z drugimi sosedi pomagal iskati Milana potem, ko sta starša obvestila policijo, da ga pogrešata. Policisti so takoj organizirali obsežno reševalno akcijo, v kateri je sodelovalo več deset policistov in domačinov. Še enkrat so pregledali celotno okolico, obrežje Ledave, potok pa so pregledali potapljači. Iskanje so mo- rali zaradi teme in slabe vidljivosti prekiniti. Nadaljevali so ga naslednji dan, ko so ob pol desetih dopoldan potapljači med vejevjem v potoku našli mrtvega Milana. Preiskovalci domnevajo, da je Milan padel v vodo, ko je prečkal potok po brvi To je počel večkrat na dan in bil tega očitno navajen, vendar je treba omeniti, da je ves konec tedna in v nedeljo deževalo, zato je bila Ledava narasla, brv pa spolzka. Slednje je bilo najbrž usodno za štiriletnega Milana. A. B„ foto N. J. Hrvaška družba Janaf (jadranski naftovod) ne soglaša s finančnim načrtom in načinom poplačila upnikov v postopku prisilne poravnave za Nafto Lendava. Uprava družbe Nafta Lendava ga je v začetku meseca predložila murskosoboškemu okrožnemu sodišču, kjer od 2$. junija tečejo postopki prisilne poravnave. Janaf se na seji upniškega odbora ni strinjal z 20-odstotnim poplačilom terjane v enem letu in zase zahteva enak status, kot ga ima država Slovenija, torej da terjatev spremeni v lastniški delež. Vlada je namreč 23. septembra sprejela sklep, da terjatve do Nafte Lendava v višini 10 milijard tolarjev konvertira v kapital družbe, seveda pod pogojem, da bo prisilna poravnava potrjena in pravnomočna. Obveznosti Nafte Lendava do Janafa znašajo 5,6 milijarde tolarjev. Sedaj je na potezi vlada, ki mora še pred prvim narokom, ki je napovedan za sredo decembra, o predlogu Janafa podati svoje mnenje, to pa zna biti zaradi imenovanja nove vlade velika težava. Zamišljeni scenarij finančne sanacije lendavske Nafte torej spodnaša drugi največji upnik, hrvaški Janaf. Mar res nepričakovano? Več o namerah Janafa v postopku prisilne poravnave Nafte Lendava smo že julija želeli izvedeti na sedežu hrvaške družbe, vendar smo ostali praznih rok, do oddaje članka za objavo pa tudi nismo prejeli odgovorov iz Nafte Lendava o tem, kako so potekali pogovori z Janafom glede prisilne poravnave in zakaj je prišlo do »presenetljivega« nesoglašanja s predlaganim poplačilom terjatve. Je poteza Janafa res presenečenje? Morda za tiste, ki gledajo na Nafto Lendava kot zgubljen primer. Zahteva Janafa po lastništvu v lendavski družbi je poslovno povsem razumljiva, saj mu vendar odpira prostor EU, Nafta Lendava pa ima na svojem dvorišču tudi dejavnosti, ki postajajo poslovno čedalje zanimivejše. In še: Janaf ima do Nafte Lendava speljan krak naftovoda Virje-Lendava. S tem ko so v Lendavi dokončno ustavili rafinerijo in je Petrol pokopal vse načrte o njeni posodobitvi, je naftovod do Lendave res postal slepo črevo, vendar bi bil zlata jama, če bi ga z novim le 80 kilometrom dolgim krakom povezali s skladiščem nafte in naftnih derivatov v Lannachu pri Gradcu, kjer ima sosednja država tudi strateške rezerve, ter ga tam priključili na naftovod Adria-Dunaj. O tem so namreč že bili pripravljeni idejni načrti, vendar so potem zaradi okoliščin obležali v predalu. Novi časi so takšni, da bi se jih spet splačalo potegniti na dan, saj bi tako naftovode družbe Janaf povezah z naftovodi osrednje Evrope. Pri tem je koristno vedeti, da je družba Janaf vključena v dva pomembna projekta, Družba Adria, mednarodni projekt izvoza ruske nafte na svetovno tržišče ter projekt SEEP (South East European Pipeline) za oskrbo evropskega in svetovnega tržišča s kaspijsko nafto. V ozadju vsega pa je še interes madžarske naftne družbe MOL, ki je kupil hrvaško INO s, pogojem, da dobi pomembno besedo tudi v Janafu. Družbe MOL, ki postaja ena najpomembnejših naftnih družb v Evropi in prva na vzhodu Evrope, hrvaška INA ni zanimala zaradi rafinerij, saj imajo sami najsodobnejše pa tudi trg ni bil poglaviten, ampak predvsem razvejan naftovod, ki je vpet v mednarodne naftne povezave. INA ima v Janafu lOodstotni lastniški delež. Potegovanje Janafa za lastništvo v lendavski Nafti torej moramo videti tudi kot interes družbe MOL, vse pa spet povezati z gibanjem cene nafte na svetovnem trgu, slovenska država pa zaradi evropskih interesov ob ponudbi Janafa v prihodnje tudi več ne bo mogla tiščati glave v pesek. Majda Horvat Don Pierinov komuna v Pomurju Komuna je kot antibiotik za bolezen hu • ^6rinovih komunah se trenutno zdravi okoli 80 slovenskih deklet in fantov 'li in na Kobiljufe vnelo bilo,- je povedala dr BeJovLCeva. »V Sem> da se je da-t ljudi in da ^^o fantov in 1pt- "' uspešno končali a!n'* so besede, s I? na otvoritvi Skup- Pitart na Kobilju zb-/'0.4, ravil ustanovitelj VC^nPierinoGeli-Jnekdanji ^r" prvo tovrst-/"''M v Pomurju, šes- UT 254 IDI STC po progra- H namenjena odvisnosti. % ^'’’nikibvdo na Ko-S ' ■ I božiča, pro-6j’lll'ujozašestfantov. % so se v Slovenski dabodonaraz- 4‘J1’" Pomagali ljudem, ki 8 trdimi drogami V %,. ali šolo življenja s % programom pridejo k očiščenju in S^PnpravLToješola % । Hr tc mlad! naučijo X pri tem jim 'S^/^knti vzroke umika '• Ustavijo si življenj- ske cilje in se odgovorno vrnejo v življenje. Skupnost je odprta za vse posameznike, ne glede na vero. V Sloveniji imajo 120 lokacij, kjer bi si želeli postaviti komuno, doslej pa je želja naletela na plodna tla le na šestih. Na Kobilju se je zgodilo prvič, da je lokalna skupnost sama zaznala problem odvisnosti in izrazila željo, da se komuna ustanovi pri njih. Lokacijo si je spomladi ogledal tudi Perino Gelmini, Zavod Pelikan - Karitas pa je bil odgovoren za izvedbo projekta. Najprej so od ministrstva za obrambo odkupili objekt (5 milijonov tolarjev za odkup je posodila družina iz Prekmurja). Zbrali so tudi 2,6 milijona tolarjev in opremo, ki so jo prispevale župnijske skupnosti, občine, društva in posamezniki. V Šestih mesecih so sanirali in obnovili prostore za komuno. »Mi se zavedamo velike problematike drog in odločili smo se, da tudi mi pripomoremo, da bo droge manj. Ponudili smo prazen prostor, ki smo ga imeli. Srečen sem, ker so vsi naši ljudje po svojih močeh pomagali in smo prostore s skupnimi močmi pripravili za vselitev,« je povedal kobiljski župan Pavel Nemet Naj je to spodbuda tudi za druge lokalne skupnosti. »Ta komuna m nekaj, Česar bi se v okolju morali bati, ampak to, kar bi si morali želeti Je kot antibiotik za bolezen,« je dejala dr. Branislava Belovič z Zavoda za zdravstveno varstvo, ki si že dlje časa prizadeva, da bi tudi k nam pripeljali programe za zdravljenje odvisnosti. Privilegij je imeti takšno skupnost v svojem okolju. In zakaj komuna v Pomurju šele zdaj? »Ta skupnost je vprašanje dozorelosti trenutkov, ki jih prej drugje ni bilo, prav tako na nekdanji lokaciji ne Gre za vprašanje trenutka in dozorelo- Na Kobilju seje v nedeljo ob otvoritvi Skupnosti srečanje zbralo veliko ljudi, veliko več kot šteje prebivalcev občina, je povedal župan Nemet. Prišli so ljudje Iz cele Slovenije in tudi iztuijine. Ponosni so, da imajo komuno pri njih, smo lahko slišali med domačini. času mojega bivanja v Prekmurju sem se kruto srečal s problemom zasvojenosti,« je ob tem dejal vodja priprave tega projekta pater dr. Karel Gržan in nadaljeval: »Mi lahko mladim nekaj govorimo, ampak, ko vidijo, da je nekdo v skupnosti tri leta samo zato, ker se je hecal z drogami, je to povsem drugače.« »Skupnost naredimo tam, kjer je okrog zemlja in lahko mladi obdelujejo vrt ali njive in imamo tudi živali,« je dejal Imre Jerebic, direktor zavoda Pelikan -Karitas. »Osnovni namen skupnosti je, da se mladi, ki pridejo v . skupnost, naučijo poskrbeti sami zase. V takih centrih vladajo izredna disciplina, stroga pravila in red « Tu delajo na zemlji, delajo na dokončni obnovi stavbe in delajo na samih sebi. Fantje bodo v tem centru živeli sami, določili pa bodo tudi vodjo. Sami bodo morali prevzeti odgovornost in si med seboj pomagati. Nudili pa jim bodo tudi duhovno pomoč. »Več je skupnosti, več je upanja. Ti centri dokazujejo, da ozdravitev ni fantazija, je resničnost, to dokazujejo tudi otroci, fantje in dekleta, ki so se danes tukaj zbrali in so uspešno opravili moj program. Izberite življenje in ne zaidite v tunel drog, ki ubije razum in duha, na koncu pa celega človeka,« je še dejal Don Pierino, ki je v torek v Pompejih že odprl novo komuno. Sicer pa je do sedaj okoli 75 deklet iz fantov iz Slovenije zaključilo program Skupnosti srečanje, v Sloveniji ali po svetu, trenutno pa jih je v ta program vključenih okoli osemdeset. A. Nana Rltuper Rodež Zahvaljujemo se vsem volilkam in volilcem za udeležbo na volitvah, posebej tistim, ki so glasovali za naše kandidate za poslance in kandidata za župana Mestne občine Murska Sobota, LDS MRE RAIMA OEMOKRACljA SLOVENIJE Mestni odbor LDS LOKALNA SCENA 21. oktober 2004 - vestnik Na kratko Najvišja nagrada avstrijske Štajerske Žižki V gasilskem društvu Žižki deluje tudi veteranska ekipa, ki se vsako leto udeležuje veteranskih tekmovanj v okviru Gasilske zveze Lendava (ohranjanje stare gasilske tehnike in gašenje požarov). Vodja ekipe je Jože Horvat, ki sicer ne tekmuje, a v društvu pomaga pri vseh projektih, ki jih izpeljejo. Povprečna starost žižkovskih veteranov je okoli 70 let J. Ž. Veržej Občina Veržej' zbira ponudbe za odkup stavbnega zemljišča z obstoječim objektom in izgradnjo poslovno-stanovanjskega objekta. Gre za zemljišče, ki je v središču vasi na površini 1308 kvadratnih metrov. Na zemljišču stoji gradbeni objekt dorisne površine 160 kvadratnih metrov, ki ga mora kupec porušiti na svoj račun in plačati stroške komunalne opreme za poslovni del objekta in na obstoječem prostoru zgraditi nadomestni večetažni poslovno-stanovanj-ski objekt, v skladu z izdelanim idejnim projektom (poslovni prostori za osnovno zdravstveno in zobozdravstveno dejavnost, stanovanja). J, Ž. Zlati križec Antonu Kampušu I Dobro sodelovanje z okrajem Bad Radkersburg Sosednja Avstrija bo 26. oktobra praznovala svoj nacionalni praznik, v okviru katerega vsako leto najzaslužnejšim za razvoj dežele podeli priznanja. Med letošnjimi nagrajenci pa je bil tudi Slovenec. Antonu Kampušu, županu Občine Gornje Radgone, je zlati križec, eno izmed najvišjih odlikovanj dežele Štajerske, podelila deželna glavarka Waltraud Klasnic. Kampuš je zlati križec prejel za dobro sodelovanje med okrajem Bad Radkersburg in Gornjo Radgono s sosednjimi občinami. Tako je zapisano tudi v neke vrste sporazumu oziroma pismu o partnerskem sodelovanju, ki sta ga podpisala Občina Gornja Radgona in okraj Bad Radkersburg in je tako podlaga za sodelovanje med Številnimi društvi, institucijami in posamezniki, ki delu- jejo na tem območju. Po besedah Kampuša Gornja Radgona z okrajem Bad Radkersbur odlično sodeluje že kar nekaj časa. »Zelo sem vesel, da tudi v Avstriji cenijo to mednarodno sodelovanje in da je ta del meje, med Gornjo Radgono in avstrijsko Radgono, lahko celotnemu območju za vzor. Nimamo nobenih sporov, smo prijatelji in zelo dobro sodelujemo. Okraj Bad Radkersburg je nam popolnoma enaka občina kot Radenci,« pravi Kampuš in dodaja, da se je sodelovanje po vstopu Slovenije v Evropsko unijo še izboljšalo, in to »na področju turizma, gasilstva, gospodarstva in izobraževanja, kjer smo prišli že tako daleč, da vsak teden ena vzgojiteljica iz našega vrtca gre v vrtec v avstrijsko Radgono in ima tam dve uri pouka v slovenščini in obratno.« Vanja Poljanec He® M Na fotografiji od leve proti desni, podžupan Gornje Radgone Daniel Vrzel, dr. Alexander Majcan, deželna g r ^11 fraud Klasnic, Marla Welnhandl, Anton Kampus In mag. Josef Majcan. Anton Kampuš: »Sploh minisopo-: « sem vabilo na prireditev, tam pa so me kar posadili v prvo vrsto, pasem pač mislil, da zaradi tega, ker sem nenadoma dobim priznanje. Priznati moram, da sem bil zelo presenečen, a hkrati tudi zelo počaščen. Saj vef h najvišje priznanje, ki ga podeljujejo na avstrijskem Štajerskem.« Vodohran na Vaneči »Voda v vsako vas-težek zalogaj« Ena od osrednjih pridobitev ob sedmem občinskem prazniku občine Puconci je bila tudi zgraditev vodohrana na Vaneči, katerega so predali namenu minulo nedeljo. »Moram povedati, da občino Puconci zadnja leta pesti pomanjkanje vode, zato se intenzivno lotevamo projektov, ki nam pomagajo olajšati ta problem. Želel bi, da bi voda prišla čimprej v vsako vas, vendar je to precejšen zalogaj za občinski prora- Zupan Ludvik Novak je predal ključe predstavniku Komunale Borisu Petriču. Cipot nasproti Komunali Murska Sobota S kurjavo na Lendavski ni nič narobe Dolgoročni razvoj je turizem Za most čez Muro 600 milijonov Ustavno sodišče zavrglo pobudo Cipota Priložnost za pešce in kolesarje t« ib« m; M •pi It fei Takole (zgleda del vodohrana od znotraj. čun,« je poudaril župan občine Ludvik Novak, ki je ob tem predal ključe vodohrana predstavniku Komunale Borisu Petriču (na posnetku). Vodohran in vo- dovod v Vaneči sta stala nekaj čez 200 milijonov, celotna naložba, ki je še v izvajanju, pa stane nekaj manj kot 600 milijonov tolarjev. »To pomeni, da v času, ko nam država reže vedno tanjši kos kruha za investicije, s težavo prelagamo te stvari Treba je vedeti, da nas vožnja vode letno stane okrog 20 milijonov. S tem ko smo izgradili ta vodohran, zmanjšujemo te stroške,« je dodal Novak. Občani v puconski občini plačujejo oziroma sovlagajo dosti denarja za izgradnjo vodovoda, in sicer 1790 evrov, kar danes znaša 427 tisoč tolarjev. Poleg tega ob vseh prispevkih, ki jih plačajo Komunali ter še ostalo za izgradnjo in priklop, pride'ta vodovodni priključek okrog 500 tisoč tolarjev. Po otvoritvi so si lahko tudi obiskovalci ogledali notranjost vodohrana. T, K. Ustavno sodišče je zavrglo pobudo Milana Cipota Iz Murske Sobote. Ta je že pred časom vložil zahtevo, da preučijo njegovo pobudo o postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti posameznih točk Uredbe o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne uporabnike. Menil je, da takšna ureditev cene ogrevanja pomeni tolikšni dvig cene, da vpliva na življenjski standard in na neupravičeno premoženjsko korist javnega podjetja Komunala, d. o. o., Murska Sobota. Cipot je izpodbijat zakonitost oziroma način obračunavanja toplotne energije po kvadratnem metru, ki naj bi se prikazoval kot fiksni strošek, in ne po priključni moči. Svoj pravni interes je utemeljil z navedbo, da imajo merilnike (MWh) in da spadajo med tarifne uporabnike daljinskega ogrevan ja. Vendar pobudnik k pobudi niti ni priložil svojih računov, ampak račune nekoga tretjega. Tako je ustavno sodišče, ki mu je predsedovala dr. Dragica Wedam Lukič, sprejelo sklep, da zgolj zatrjevano nestrinjanje z ravnanjem javnega podjetja ne zadošča za izkazanost pravnega interesa, njegovo pobudo pa so zavrgli. A. Nana Rltuper Rodež Kori« Tuma porUj maRhsptoi** Ene spletna sten, ki idMujs T časopncrv l vsaki tanow s*w«nlj*l wwwj3tart.il, cddtft* svoj cflK*. Ofjlsft* Sl prjfKknajte sprehadlts s* p* nxrwoih straneh m naj v» navdušil o Kadrovski OflkMM BrokMiJ* pb malih oglatih »• nlholt ni Mo Uk« udom*. Za večjo varnost Direkcija za ceste seje odločila za nadaljevanje gradnje traktorske steze na območju krajevne skupnosti Hotiza, in sicer od črpalke Ine na Hotizi iz smeri Lendava proti Murski Soboti na desni strani do zaselka Grede na Hotizi. Dela za ureditev spodnje plasti z navozom gramoza so zaupana Gradbenemu podjetju Nograd s Hotize, asfaltno prevleko pa bo naredilo podjetje Asfalti s Ptuja. Širina nove traktorske steze z bankinami bo 4,5 metra. Kot smo zvedeli, naj bi bila dela končana do prvega novembra letos. Naložba je ocenjena na okoli 40 milijonov tolarjev iojo ho plačala država. Novo pridobitev bodo poslej uporabljali poleg traktoristov še kolesarji in pešci. Sicer pa je mr tem ravnem odseku dokaj gost promet, zato je gradnja traktorske steze več kot upravičena - za večjo varnost vseh udeležencev v prometu. - J. Ž. ^1* V občini Gornja Radgona, se 1" p* Apaški dolini, vse bolj ugotavljaj0’ memben je turizem za razvoj kr n _^pi Ijenja. Veliko Je k tamkajšnjem0'' .. rizma pripomogla tudi neokrm^^,0 ob reki Muri in bližina meje s so strijo. Sodelovanje med sosednji*0^^* ma Gornja Radgono in avstrij*0 se Je po vstopu Slovenije v Evr°“ še izboljšalo. Prvič so Gomjeradgončani na vetje ^^1' z Avstrijci sodelovali že’pri pripravi p' fJjrlj»P vstopu Slovenije v unijo, sedaj pa " na drugi skupen projekt. »To bo e1 ■ ^jiil* skupnih projektov. Namenjen bo P*8' rizma v Črncih. stejj. 1^, V avstrijski Radgoni imajo 2400 P° ogromno gostov in normalno je, da ! čim več, zato se trudimo tudi mi ' (pulp* nuditi vse, kar imamo pač lepega gostij - skih goric do kolesarskih poti, ponudbe in tako naprej,« pravi f1’/' jjc* župan Anton Kampuš. Apaška 1 °. ^,1' trenutku, vsaj poleti, polna kole^'C' 1 jim imamo kaj ponuditi, če jih 8 _ j sprejmemo, saj imamo v mi korist. Ravno prejšnji teden sem 1'^ Apaški dolini in so mi povedali, 8r no turistov, domačih, še več pa t1 ■ z f odločili, tako Kampuš, »da v sode' >e; jem Bad Radkersburg zgradim01,1 namenjen pešcem in kolesarjem ia|jl'\ 1 Vsi projekti so načeloma že .1 konstrukcija je zaključena, zato b ° pr dnje leto že začeli z gradnjo.« )JiiliJ<,,j . projekt izgradnje mostu bo stal ■ .fj1) H1 farjev, so s skupnimi močmiz °' i, 53°" , jji dkersburg pridobili iz Evropske u jgi' prispevali le neko malenkost, p r ,k ■ dodaja, da je ravno turizem tista j^iit' vidi dolgoročni razvoj občine. 2’ tak0, no že snujejo nove projekte, ve । puš, je o njih zaenkrat Še pre^^.nld - š I v .! v fESTNIK - 21. oktober 2004 LOKALNA SCENA štihec bo županovanje opravljal profesionalno Ugotavlja 300 milijonov TEMPIRANO primanjkljaja ^,eksn svetniki na seji Mestnega sveta občine Murska Sobota sprejeli poe volilne komisije o izidu na-volitev za župana in potrdili Anto-jjhjK* za novega župana mestne občine, T44 je udeležilo 65,6 odstotka volilnih Kancev, Štihcu pa so namenili 6.299 ' ab 57,11 odstotka, ostalima kandi-Adolfu Horvatu slabih 30, Slavku j,, pa slabih 13 odstotkov glasov, J*?1 Stihec je ob svojem prvem nagovoru Hsj^povedal, da bo funkcijo opravljal pro-V izvolitve pa se je že seznanil Wn,m staniem občine in že v kratkem bo na mestnega sveta rebalans proraČu-P^il ■ ocenah ugotavlja, da je za v mestnem 11-11 za okoli 300 milijonov tolarjev pri- manjkljaja, ki ga je potrebno pokriti. »Sklenjene so pogodbe, priliva pa ni, in o tem bo potrebno v prihodnje resno govoriti ..,Eno je, koliko denarja imamo, in drugo, kakšne so pri tem naše obveznosti.« Napovedal je, da bo v čim krajšem času sklical novinarsko konferenco, kjer bo predstavil dejansko finančno stanje občine. Štihec je bil kandidat SDS-a, podprle pa so ga stranke NSi, SLS, Zeleni Slovenije in Aktivna Slovenija, v občinskem svetu pa prevladujejo svetniki LDS-a. »Z delom bomo začel takoj in upam na dobro sodelovanje med nami,« je nagovoril svetnike in izrazil željo, da bodo vsi skupaj delali v dobrobit občank in občanov. »Želim si, da bi v prihodnje dvignili blagor občanov najvišji in boljši nivo.« A. Nana Rituper Rodež Dr. Aleš Rokavec, izvršni direktor Leka Proizvodnja Lendava: »Upam, da boste z nami danes doživeli naš vsakdan in nas tako bolje spoznali. Naj bo to popotnica za naše dolgoročne odnose, kijih postopoma gradimo vsak trenutek, vsak dan.« Ludvik Novak, župan Občine Puconci: »Topomeni, da v času, ko nam država reže vedno tanjši kos kruha za investicije, s težavo prelagamo te stvari. Treba je vedeti, da nas vožnja vode letno stane okrog 20 milijonov. S tem ko smo zgradili ta vodohran, zmanjšujemo te stroške.« Obnovljena zanimivost na gozdni učni poti v Korovcih V Fuks grabi so obnovili »studenec« Jasna Šantavec, pevka in prvakinja v rolanju: »Pri tej skladbi gre za pop rock, torej glasbo, ki mi je tudi osebno najbliže, vendar pa je tako v Pomurju kakor tudi drugje v Slove- niji malo izvajalk, ki bi I se posvečale izključno tej ' fr Al In čas Mu-ska sobota je pripravila spominski dan v počastitev padlih za svo-"'žrtvam fašističnega nasilja ter v spomin na deportacije in internacije v piv°jni. Recital v besed,, pesmi in glasbi, ki seje dogajal v dvorani murskoso-Nhj so Pripravili recitatorji Društva upokojencev Murska Sobota, dijaki mur-Mazije, komorni mešani pevski zbor Vladimirja Močana, ki deluje pod j Krop „ upokojencev Murska Sobota, in ženski pevski zbor Društva uponojen-najprej nagovoril novoizvoljeni župan Anton Štihec, slavnostni čl>nr Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota in novoizvoljeni Jh ^.r-g - zbora R Slovenije dr. Mitja Slavinec. Slavinec je poudaril daje ra-^ztH^^ianje omogočilo, da je Slovenija danes tu, kjer je in da si želi, da bi StoPiti skupaj in tako dosegali naše cilje. - Vanja Poljanec Uj^nalno polaganje venca Kuzmiču V^irT^^ OWine MM Jakovljevič m vlado Vaj sta min uiti «redo«b Praz-V* ki» g ® ,r* ustnik - 21. oktober 2004 GOSPODARSTVO Lek v Lendavi odprl svoja vrata Za partnerski odnos z lokalno skupnostjo žganja za varovanje okolja in širitev proizvodnje tek poslovno rast obrata v Lendavi, kjer učinkovino za naj-amou. uravnovesiti z lo-> okoljem. _ *• ža okolje zato veliko '' ^i produktivno tehno-^l/^oljšuje izrabo narav-in energije ter skrbi za in. l|h snovi, saj bo le tako .'d"-. ,i’ t lokalno skupno-.Storil partnerski odnos. 1», p zelo pomemben, bre?. partnerskega sode- Sg oklzovanie na trgu ni j ,e v nagovoru zbranim u 'Klpttih vrat Lekovega li[ei.JV Trimlinih dejal izvršni h7 ^’zvodnje Lendava r'11 "‘■‘vec In še: »Upam, lij, z nami danes doživeli J dan in nas tako bolje H Ha h predvidevaj°> st Vgradnjo kompo-l.?8 na nov' lokacii' začeli marca pri-nJe leto. Za zemljišče 'Jetnikom 9. julija 1 Predpogodbo za ; ^^Ino. nakupna P^P0^ l Pridobitvi grad-1^^ dovoljenja. Sk-Pogodba ne pre-jv da bi Pri naku-lQ,. ^Ijišča sodelovala ^^upnostoziro-Ugnala Lendava, sedaJ Pr,d0' petnice za prido-j^a^radbenega dovol-Pndobitve 'eneSa dovoljenja Podaljšal in ^^hlznovimzako-objektov Okolja. Mr Pri lendavskem obratu Leka gradijo dopolnilni objekt za kalijev klavulanat, za katerega so lokacijsko dovoljenje zaprosili v letu 2002, gradbeno dovoljenje pa prejeli aprila letos. Iz vsebine javnega naznanila za pridobitev lokacijskega dovoljenja je razvidno, da bo v novozgrajenem objektu potekala zaključna faza proizvodnje sterilnega K-klavulanata, je pa novi objekt del načrtovanih vlaganj za dopolnitev in preureditev obstoječe proizvodnje kalijevega klavulanata in povečanje proizvodnje sterilnega K-klavulanata s 3 na 20 ton na leto. VREDNOSTNI PAPIR 12.10.2004 19.10,2004] razlika v odstotkih lli Tr,i>Wa Gorenje, d.d., Velenje 6.307,63 6.306,87 -0,01 Intereuropa, d.d., Koper 7.432,01 7.460,21 0,38 Krka, d.d.. Novo mesto 80.707.29 80 715.47 0.01 Uka Koper, d.d., Koper 8.200,02 8.153,55 -0.57 Mercator, d.d., Ljubljana 43.274,62 42.172,54 -2,55 Petrol, d.d., Ljubljana Pivovarna Laško, d.d., Laško 63.338,73 7.401^47 63.255,90 7.226,67 ■0,13 2,36 Prosti trg Juteks, d.d., Žalec 32.611,87 32,071,62 1,66 KO Holding d.d., Ljubljana - redne 11.201,00 11.288.04 0,78 ' KO Holding d,d., Ljubljana - pred n, 6.501,00 6.398,00 -1,58 Prosti . hwastlcljake družbe Infond ID, d.d., Maribor 2 626,37 2.606,70 -0,75 KD ID, d.d., Ljubljana 218,03 219,50 0,67 N FD1,d.d..Ljubljana 331,32 332.43 0,34 Nemški borzni trg Allianz-zavarovalništvo 84,40 81,26 3,72 Bayer-farmacija 22,40 2239 -0,04 BMW-avtomobilska Industrija 33,53 34,00 1,40 Deutsche Telekom-telekomunlkacije 14,96 14,95 -0,07 Ng>n»ereins8ank-ban 15,68 15,21 ■3,00 Slemens-elektromKa 59,69 59,69 0.00 INDEKSI Slovenski borzni indeks SBI 20 4.805,72 4.762,90 9.89 Indeks delnic PID-ov PIX 4.366,14 4.358.21 -0.18 Nemški borzni indeks DAX 30 3.966,00 3.964,00 -0,05 Nadaljuje se negativni trend spoznali. Naj bo to popotnica za naše dolgoročne odnose, ki jih postopoma gradimo vsak trenutek. vsak dan.« Lekova proizvodnja farmacevtskih učinkovin se je v Lendavi začela leta 1985 s proizvodnjo gentamicina, s katerim Lek ostaja med redkimi proizvajalci tega zdravila za farmacevtske trge. Leto 1992 so v Lendavi začeli proizvajati klavulansko kislino, ki je danes najpomembnejši proizvod obrata in osnova za proizvodnjo najbolje prodajanega Lekovega izdelka amoksiklav. Danes je v Leku Lendava zaposlenih 300 ljudi. Poleg proizvodnega obrata v Trimlinih in Čistilne naprave Lendava v Lendavi deluje tudi Lek Kozmetika, ki sodi v poslovno skupino Lek, ki proizvaja kozmetični program. Lekov dan odprtih vrat obrata v Trimlinih s popotnico za dobre odnose z lokalno skupno- Povečan obseg proizvodnje obrata Leka v Lendavi je povezan z možnostjo koriščenja vodnih zalog. Ža rabo voda v tehnološke namene so pri Leku vzporedno raziskovali podzemne vode na lokaciji pri peskokopih na desni strani ceste, ki vodi proti Murskemu Središču, in na lastnem zemljišču v Trimlinih, Za dva vodnjaka na lastnem zemljišču so vodno dovoljenje, ki ga je izdala Agencija RS za okolje, pridobili julija 2003. Hkrati z gradnjo dveh novih vodnjakov so revita liži rali še tri stare, izvrtali piezometrične vrtine za kontrolo nivoja podzemnih voda in vgradili vodomere ali registre na vseh vodnjakih. stjo pa so povezali z dobrodelno akcijo podarjanja računalnikov. Zaradi modernizacije informacijske tehnologije v sistemu Novartis so pri Leku zamenjali tisoč računalnikov, ki so jih podarili Številnim šolam, zdravstvenim ustanovam in organizacijam, ki prispevajo k ohranjanju zdravja, ter različnim lokalnim združenjem. V Lendavi je Lek razdelil 92 računalnikov, prejeli pa so jih osnovne šole v Lendavi in Veliki Polani, Srednja šola Lendava, Varstveno delovni center, Gasilsko društvo ter Speedway Team iz Lendave. Majda Horvat Na slovenskem borznem trgu smo v zadnjem obdobju priča negativnemu trendu, osrednji borzni indeks SBI 20 beleži na tedenskem nivoju znižanje vrednosti v višini 0,9 odstotka in trenutno znaša 4.762 točk. Največ so k temu padcu pripomogle delnice družb Merkurja, Mercatorja in Pivovarne Laško. Prve so se pocenile v višini 4,6 odstotka in trenutno stanejo dobrih 35.000 tisočakov. Ta padec pa lahko pripišemo dogajanju okrog družbe Bofex, katere izguba kar izdatno bremeni oziroma kaže slabšo luč poslovanja same družbe Merkur. Zaradi tega se je tudi Merkur odločil prodati svoj delež v Gorenjski banki, ampak se še ne ve, po kateri ceni bi bil to svojo namero tudi pripravljen uresničiti. Delnice najboljšega soseda so se pocenile zadnji teden za 2,6 odstotka in za delnico morate trenutno odšteti dobrih 42.000 tisočakov. Pivovarna Laško še dalje izgublja na svoji vrednosti in cena delnice se počasi, a vztrajno približuje nivoju 7.000 tolarjev. Druge delnice iz borzne kotacije niso dosegle kakih velikih sprememb, to pa ni nobeno presenečenje, kajti na trgu je pomanjkanje pomembnih novic, ki bi lahko tudi premikale tečaje. Kakšen nepričakovan dogodek pa kar hitro lahko spet obrne vse na glavo in razburka misli in domišljijo vlagateljev. Gledano z vidika tehnične analize je trg v kratkoročnem obdobju v negativnem trendu, dolgoročni indikatorji pa so še vedno v pozitivnem trendu in je zaenkrat govora samo še o negativni korekciji. Če bi ste nadaljevalo padanje tečajev, je zelo pomemben podporni nivo 4.600 točk. Vendar pa nam zaenkrat manjka Še precej do omenjenega nivoja. Indeks PIX je izgubil samo 0,2 odstotka in trenutno se je oblikoval na nivoju 4.358 točk Na tujih kapitalskih trgih še dalje prevladuje zelo nepredvidljivo stanje, ki traja praktično že vse letošnje koledarsko leto. Pogled na nemški trg nam kaže sliko, kjer vidimo, da ni izrazitega trenda, oziroma se giblje indeks DAX 30 v območju med 3 650 točk in 4 1780 točkah. V taki situaciji, kjer se ne razvije neki dolgoročnejši trend, je zelo težko trgovati in pravilno nastavljati trgovalna naročila. Nikoli pa ne vemo, kateri kratkoročni trend pomeni začetek dolgoročnega trenda. Zadnji teden so na nemškem trgu največ pridobile delnice avtomobilskega koncerna Volkswagen, ki so se podražile za 6,1 odstotka, sledijo delnice farmacevtske družbe Schering, ki so poskočile za 3,7 odstotka, delnice trgovske družbe Metro pa so dražje za 3,4 odstotka. Slabše so se odrezale delnice pozavarovalnice Munchener Ruck, ki so cenejše za 5,9 odstotka, le tej sledijo delnice jeklarskega koncerna ThyssenKrupp, ki so zdrsnile za 4,4 odstotka, in koncern Allianz beleži izgubo v višini 3,6 odstotka. Na valutnem trgu naj omenim, da je pridobil euro proti dolarju in je uspel prebiti mejo 1,25, ki je zelo pomembna psihološka meja in naslednja vrednost, pri kateri bomo lahko zasledili razmerje euro - dolar je 1,28. Pomeni, da špekulanti, ki so se odločili staviti na dolar, ne morejo biti zadovoljni z razpletom dogodkov. Opomba: zaključni tečaji so na dan 19.10. 2004; prispevek izraža osebno mnenje avtorja. . Maribor ponuja pogodbe o nakupu električne energije ? bi bilo smiselno plačevati za 10 Q15 odstotkov dražjo elektriko?! Ml elektrike javnega podjetja za di- Podaljšan rok za vračilo vlaganj v telefonijo se počasi izteka V Pomurju bodo dokumentacijo zbirali do 20. novembra trične energije Zato v teh dneh Elektro Maribor r spadajo vsi razen gospodinj,** dn’ predlog pogodb za do. ,n' energije v prihodnjem letu, ’ega podjetja je tudi nekaj tisoč °dien*akev iz Pomurja. > j " n°ve pogodbe o nakupu električne % '.'^a leto in naprej Elektro Mari- ijjp, °dst°tni tržni delež, ostaja edini sa. električne energije med peti- ,Zlht JP' ki ponuja dolgoročno partner-1111Zanesljivi in konkurenčni oskr-J n" energijo. Vse nove upravičene V? tlet energije, ki bodo sklenili po-■ ''lil , tr01« Maribor, bodo prihodnje leto lCn"'’nUi razredov. Kot navajajo, 'hLj 1,1 ”e energije odvisna predvsem od “ kdaj bodo potrebovali največ elek- pošilja podrobne informacije s predlogi za sklenitev pogodb, hkrati pa jim tudi ponuja paket storitev, s katerimi bodo skušali olajšati poslovanje s svojimi uporabniki. In kakšne bodo posledice morebitne zavrnitve take pogodbe? Če do 1. januarja 2005 večji odjemalci ne bodo imele sklenjene pogodbe z dobaviteljem električne energije, bodo v skladu z energetskim zakonom deležno le tako imenovane zagotovljene oskrbe z električno energijo. To pa pomeni, da bodo na podlagi objavljenih cen praviloma plačevali za 10 do 15 odstotkov dražjo elektriko v primerjavi s tržnimi cenami. Milan Jerše Podaljšan rok za vlaganje zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki traja do 6. decembra letos, je vse bliže. Kot smo zvedeli, bodo dokumentacijo na Državnem pravobranilstvu Republike Slovenije zbirali le še do 20, novembra. S tem izpolnjujejo opredeljene obveznosti v zvezi z zakonom o spremembah zakona o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Tako naj vsi tisti, ki so pred davnimi leti pod okriljem krajevnih skupnosti ali občin sami plačevali gradnjo telefonskih central, medkrajevnih telefon- skih vodov in krajevnih telefonskih omrežij, da so dobili dolgo pričakovan telefonski priključek, vloženi denar dobili povrnjen. Tudi v Pomurju so stekle obsežne akcije za pritegnitev številnih upravičencev oziroma posameznikov, ki so v preteklosti združevali precejšnja sredstva v izgradnjo telekomunikacijskega omrežja V večini primerov je šlo za pogodbe ali sporazume s samoupravnimi interesnimi skupnostmi za ptt dejavnost, ki so jih sklenili z občinami ali njenimi pravnimi predniki. Že nekaj časa tudi Mestna občina Murska Sobota, kjer je največje število takih telefon- skih upravičencev, zbira dokumentacijo na sedežih mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Kot dokazilo o obstoju pravice do uvrstitve na seznam končnih upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje služi pogodba, vrednost vlaganj pa je treba dokazati z verodostojnimi dokumenti, to je z računi in potrdili o vplačilu. Iz omenjene dokumentacije morajo biti razvidni podatki o končnem upravičencu, območju, na katerem so vložili zahtevek, višini vlaganj in datumu plačila. Brez tega namreč ni možno uveljavljati svoje pravice. Milan Jerše 8 (IZ)BRANO 21. oktober 2004-VESTNIK Baromet Boris Lebar, ki je okoli sebe zbral skupino dobrih ljudi z namenom, da Dragici Horvat in njenim otrokom iz Po-dgradja omogočijo normalno in dostojnejšo življenje. Janez Mir, podjetnik iz Gra-bonoša, vztraja v svojem kraju. Kljub temu pa ob velikih besedah za razvoj podjetništva v občini nimajo veliko posluha, da bi mu utrdili vsaj cesto, kaj šele, da bi postavili transformator. Janez Lotrič, direktor Petrola, je moral prvi rezervoar za skladiščenje goriva po javnem razpisu odstopiti v polnjenje MOL-u. Ta namreč že zagotavlja gorivo po stran-dardu, ki bo začel veljati leta 2005. Marija Močan - Rošker, predsednica soboškega Okrožnega sodišča, kljub opozorilom varuha človekovih pravic, zahtevi Višjega sodišča in pravosodne ministrice po poročilu o občutljivi pravdi, ki se ne premakne z mrtve točke, ne reagira. Vlado Smodiš je ponovno pripravil razstavo starih sort sadja. Okupacija svetovnega rekorda v štirih slikah Jože Voroš noč in dan na monociklu 2391 krogov terjalo krvave žulje - Evgen Titan v solzah Jože Voroš, prvi Pomurec, ki se je na področju kolesarstva zapisal v Guinnessovo knjigo rekordov, je napravil nov podvig. Rojen Soboča-nec, ki sedaj živi v Gornjih Pe-trovcih, je na grajski ploščadi v Murski Soboti neprekinjeno vozil monocikel 24 ur. Start in cilj Začel je v ponedeljek ob 12. uri, vozi! je tudi ponoči, končal pa ob 12. uri v torek pred presenetljivo velikim številom obiskovalcev. »Res sem prijetno presenečen nad obiskom prebivalcev Murske Sobote, za kar se jim najtopleje zahvaljujem, kakor tudi vsem, ki so me vzpodbujali.« In vzpodbudo je res potreboval, saj je bila osvojitev rekorda presneto težka. Jože je vozil v enakomernem krogu, ki je bil dolg 60 metrov, mogoče celo nekaj več. Natančne številke bodo znane v soboto na tiskovni konferenci na Španovi domačiji v Moščancih, saj obstaja možnost, da je bil krog še za tri metre daljši, to pa pomeni, da je Jože prevozil še nekoliko več, kot je bilo sprva izračunano. Kakorkoli že, po prvih podatkih je v 24 urah prevozil 2391 krogov, ta pa bi pomenilo, da je prevozil nekaj več kot 143 kilometrov. S tem je podrl rekord v neprekinjeni vožnji, drugega cilja, namreč da bi prevozil 165 kilometrov in s tem podrl rekord švicarskega predstavnika, pa ni dosegel: »Jaz sem napadal rekord Švicarja, ki je imel progo dolgo 400 metrov, kar je bil v bistvu atletski stadion. Vendar smo mi komisiji že vnaprej napisali, da mi na 60-metrski progi ne moremo razviti takšne hitrost kot on na 400-metrski. Zato smo dali ta podvig v poseben rang, ker ta rekord na 60-metrski progi do Takoj po končanem podvigu so mu v objem padli objokani člani najožje družine. Medicinski center Medlvita, d. o. o., obvešča, da se je ortopedska ambulanta dr. Tomislava Menarta in diagnostika kostne gostote preselila na novo lokacijo, in sicer: Ulica ob igrišču 3, 9226 Moravske Toplice. Vse informacije po telefonu številka 041 767 890. slej še ni obstajal. Drugega rekorda pa nismo dosegli, ker je on vozil s povprečno hitrostjo 18 do 20 kilometrov na uro, poleg tega se je Še držal za sedež, jaz pa sem razvijal povprečno hitrost le 12 do 13 kilometrov na uro. Nemogoče.« Zdaj pa v London Postopki za vpis v najbolj znano knjigo rekordov so precej zapleteni in tudi stanejo: »Že pred tem smo se dogovarjali s predstavniki komisije za Guinnessovo knjigo in imamo že vse dokumente doma. Po uradnem sestanku v soboto bomo poslali vse skupaj v London. 20. novembra pa grem sam v London in se bom sestal s komisijo. Izbral sem najcenejši let, saj moraš plačati na primer kar 250 funtov že samo, če zahtevaš informacijo, ali določen rekord že obstaja ali ne.« Muke po Jožetu Jože je dosegel rekord ob precejšnjih mukah. Sedež ga je večkrat ožulil do krvi, imel je bolečine v gležnju, ponoči pa ga je mučil spanec. Med vožnjo se je lahko ustavil, da ga je spremljevalna ekipa zmasirala, le z nogo ni smel stopiti z monocikla. Vendar pa je s tem seveda izgubljal Čas. »Veš, kaj se mi je sanjalo ponoči? Da si vse pospravil v avto, razpustil ekipo in vse pustil za sabo,« je bil zanimiv komentar enega od njegovih prijateljev. Ni bil daleč od resnice, kakor je priznal Jože: »Res sem bil ponoči v najhujši krizi. Skoraj sem vse skupaj pustil in odšel domov. Število krogov me je začelo pošteno mučiti, saj sem začel razmišljati: ‘Presneto, pa kdaj bom sploh dosegel zaželeno številko?’ Zdaj moram najprej sploh priti k sebi « Rekorder vzvratne vožnje Izbruhnil v jok •Računajte, v kakšni temperaturni razliki je moral voziti Jože, namreč v razponu od 5 do 14 stopinj, še hujša pa je bila razlika v vlagi, od 44- do celo 96-odstotna. Zaradi tega se ni mogel ohladiti in smo mu morali pogosto menjati majice,« je dejal vodja tekmovanja Evgen Titan, prof., ki se ni mogel ubraniti izbruha joka po končanem podvigu. »Še bolj sem srečen kot takrat, ko sta mi moja otroka prinesla medalje s šolskih olimpiad.« T. K., foto: T. K. Jože Voroš je vozil enakomerno v 60-metrskem krogu. Po osvojitvi rekorda so Jožeta »napadli« številni mediji, dogodek pa so lahko spremljali v živo tudi prek interneta. imela prijetno Njegova sestra Marjana je ranjašamoanjca. Starši pomagajo staršem Dobrodelna akcij- za osnovne šole rt ,^11,1 seboj. Tisti, ki imajo in lahko ■ $ up'* gočijo, naj pomislijo na stisko morejo. Njihova velikodušnost iti af v sta poskrbeli, da bo ta svet za oh o* Svojo akcije začenjamo s prošti' m. druge potrebne darove, kijih p„ vnim šolam. Prispevke lahko ■■ J račun Župn ijske Karitas: 24900-9 feisen Krekova banka, s prip^1 '"t 02496-0089536543 Ehopodpor^.^ ,, kar bi še potrebovali, učbenika oblačila in potrebščine, pa lahko P' IV, Trstenjakova 71, in sicer v s-'" Upamo, da se boste našemu ■ čim večjem številu, in naj se spotd nadvse simpatičnega svetnika sv- r pt menil, da moraš biti hvaležen t’"' H prosi, saj tistem dela veliko '' .rfn' r-rt IsiA /1 »d/■Z?//Z. I l|! Začetek šolskega leta prinaša skrbi in veselje. Veselje, da so otroci spet skupaj, in skrbi, posebej za tiste starše, ki živijo v težjih materialnih razmerah in ne morejo kupiti ali omogočiti otrokom vsega, kar je v današnji, predvsem osnovni šoli, potrebno. Učbeniki, torbe, malice, kosila, šola v naravi... seznamu ni konca, denarja za vse ni. Prepad medpremožnimi in revnimi je čedalje globlji pa tudi odnosi med otroki zato slabši, to pa seveda opažamo tudi učitelji. V Murski Soboti in okolici imajo vse osnovne šole podobne probleme, zato naj navedemo le primer OŠ IV, ki izobražuje in vzgaja otroke s posebnimi potrebami - otroci pa prihajajo iz različnih okolij, a skoraj za vse velja, da sta starša nezaposlena ali pa je v službi sam o eden. Prihajajo iz oddaljenejših krajev, zato potrebujejo malico in kosilo -starši pa teh stroškov ne morejo pokrivati. Gotovo bo kdo menil, daje za takšne stvari dolžna skrbeti država. 4 ne zgolj s plačevanjem kosil, ampak tako, da bo staršem priskrbela delo in dostojen zaslužek. A žal ni tako. Dokler pa ni, ne moremo biti slepi za stisko svojega bližnjega. Le kdo bi bolje razu mel starševsko ljubezen do otrok kot starši sami. Zato si tudi najlažje in z razumevanjem pomagajmo med Četrtek, 28. oktobra, ob 17. uri %' ditvijo v dvorani soboškega ž 1 Društvo katoliških območna enota Eho podpornica ^3 Župnijska Kartltas (SgJ- bnik-21. oktober 2004(IZ)BRANO Zakaj niso posredovali? ^MS: Ni šlo za naša policista Najbrž vas je veliko, ki ste y N tako ali drugače opra-1 policisti. Najbrž vas je *lHllko, ki jih k dni p.« . Uricam pošljete. Ali zato, ^vam namerili pičle šti-'llo®ctrc nad dovoljeno "'ostjo in vas oglobili, ali ker se vam je zdelo, 'ukofištajn- ta svoj po- ^raničnn je vodja do-? ■ veržej Zaradi tega je ve- In tako na cesti ' doživi. Na nas se je obr-k 1''animivim pripetljajem ’nul‘ je peljal proti /ai p,, glavni cesti skozi t i Vozil je zelo počasi in ' ,eni'‘"lom. ker । bilo na .“’‘■one vozilo z utripajoči-.’ "nu in napisom izredni / 1 V križišču proti Razkriž-?ačrl prehitevati 1 za njim. Kranjčan si ‘h ' m verjetno mislil svoje, PJ It v vzvratnem ogleda-policijsko vozilo. Zara- di tega je vklopil desni smerni kazalec in se pomaknil malce desno, saj je pomislil, da se bosta policista odpravila za avtom, ki prehiteva, To je verjel, ker je voznik začel prehitevati v križišču, na cesti pa je narisana neprekinjena bela Črta, ki prehitevanje prepoveduje (če se ne motimo, je za tak prekršek predpisana kar velika kazen, op. p.). Vendar ni bilo tako. Nato je poklical Številko 113, in ko je dobil zvezo, se je predstavil in povedal, kaj je doživel oziroma kaj se dogaja. Na drugi strani telefona, Kranjčan pravi, da so bili operaterji obakrat, ko je klical, zelo prijazni in so se tudi predstavili, so mu pa odvrnili, da naj pokliče na ljutomersko policijsko postajo in da menda oni ne morejo nič, ker ne vedo, za katera policista gre. Kranjčan je potem poklical še notranje ministrstvo, kjer so mu povedali, da naj se obrne na številko 113, in še dejali, da je storil pravilno, ker je ^lasitev naj vasi v občini Puconci Najlepši Zenkovci gostinskimi objekti zmagala domačija domu na Vaneči je bila prireditev Vaneča, eP°’ kjer so po pozdravnem nagovoru predse-n.// r'■ skupnosti Aleksandra Sočiča v kulturnem pro-■ 1 folklorna skupina Kulturno-turističnega dru- Šr (i ^^ki zbor Društva vinogradnikov Goričko in *‘n Sfednja točka prireditve pa je bila razglasitev naj V vis ■. j ns^k objektov v puconski občini za leto 2004. 'iv.1 njem letu so postali Zenkovci, to pa pomeni, da bodo ^*etiatn "'.P^editev nas*edni^ leto organizirati pri njih (lanska . ti . bUa Vaneča itd., op. p ). Na drugem mestu so Brezo-hqM. .1,111 objekti je zmagala Španova domačija iz Moščanec v ' ’ko/ "lnia kmetijama Zelko iz Pečarovec in Tremel iz Bo-K1 J' 21 /J ocenjevanje je imela obširen program, saj je naša '' ''ena večjih v Pomurju,« je dejal predsednik odbora V^1’ sn ' liburo Pd puconskem občinskem svetu Milan Grlec. ’ se. da bomo malo bolj pogledali v zakulisje in obrobje ( -'tr r ' °glcd lepo ohranjenih starih domačij, ki so na-Nit Q p . starem. se pravi iz zemlje, s pravilno streho in ustrez-lf|’ 'Tn sm° flRli najbolj avtohtona drevesa v občini. Z ir,. Motovili, da je teh kar precej. Tukaj moram na pn-em . . '‘Viiii.,".1 Orebe> ki so velik ponos naših občanov.« 11 _ (J 1,1 gostinskih lokalov ni prišla pod drobnogled samo ■' ni;,/ J" P'ia^e' ampak tudi drugo okolje, pri katerem lahko ^oij n' > vtis. Zanimivo je, da je komisija tokrat ocenila-točkc, kot so na primer določena križišča, vsto-■ ?I* ।.,."' vas> Črne (gozdne) jame ipd. »Vse to smo posneli, r jrCi m ob da ni ’j - rtz odnosa do življenja, ampak prav . n. i.1 fobije razumevanje življenja in pri-/ ^*1 uresničitvi človeka. Osnovni na- filozofije je spoznati najglobljo re-fi^K ,, hi njegovem življenju. Ob prebi-'tv^ija - 0$1^ voren projekt. Preveč l,jjlnotf , stvo je fenomen Slovenije . ■' kom želijo posvetiti ustrezno vzgojo, visoko M . (, To P in ugodne ekonomske iikokrat prerase, opozarja večano skrb za otroka. gradimo tako velike hiše. Lahko je pozitiven in negativen fenomen. Pozitiven, ker daje mladim občutek, da imajo osnovne pogoje za ustvarjanje lastne družine. Negativen pa, da s podaljševanjem življenja doma delajo manj odgovorne otroke. Zaradi tega nastajajo povsem novi problemi Mladi pa v anketah pravijo, da potrebujejo in pričakujejo pomoč staršev prav pri rešitvi stanovanjskega problema, ekonomske situacije in pri varstvu otrok. Klub temu je staršem dobro, da so otroci doma, in otrokom, da imajo udobno bazo. Je vsem preveč dobro, da bi šli narazen? Lahko bi rekli tako. Vsem je udobno dobro tako stanje, vse drugo bi bilo slabše. Kajti šlo bi za prehod iz varnega stanja v neko negotovost. Starši se počutijo podobno, bolje je imeti odrasle otroke doma, ker jim nudijo podporo, svetovanje, pomoč. Samo Če so posledice take, da to pomeni, da se otroci ne osamosvajajo, pa ni dobro. Lahko pričakujemo, da se bo trend nadaljeval in kako bodo reagirali naši otroci? * Otroci poskušajo popravljati napake svojih staršev. Sociologi ugotavljajo, da prihaja do nekaterih obratov v življe- 01 ?! n It d. ti t; Ct m ih K it Pt 1-Us Pa h da ti ■i h A *0 nju. Morda se bodo prihodnji rodovi ravno zaradi tega, ker so njihovi starši starejši, sami prej odločali za svoje otroke. Danes je pa.tako v smislu: Moji starši so bili prezaposleni, da bi se ukvarjali z mano. Mi nočemo, da bi bili taki. Zato čakamo in zato delamo eno stvar, recimo kariero, da bomo nekoč imeli čas in bomo lahko imeli otroke. Vsi mladi radi pravijo: Nočem ponavljati napak svojih staršev. Vedno bodo generacije poskušale popravljati napake svojih staršev, s tem da bodo delale nove napake. To pa je življenje. O tem je nastala knjiga, toda klub temu, kaj svetujete mladim, da se osamosvojijo in odločijo za svoje družine? Vsaka generacija se mora postaviti na svoje noge in živeti svoje življenje. Živeti življenja svojih staršev se ,pe da, tudi starši ne morejo živeti življenja svojih odraslih otrok. To pa ne pomeni, da morajo obvezno oditi od doma ali da ne bi smeli živeti skupaj s starši v skupni hiši. Tudi fenomen razširjene družine je dober. Ampak generacija mora imeti svoje življenje in prevzeti odgovornost za svoje življenje. Starši ne morejo živeti življenja svojih otrok in biti neskončno odgovorni za njihova življenja in dejanja. Starševstvo kot projekt žensk Za prvega otroka se odloči । mo imeti otroka, za <1 mgrni ske pomoč partnerja. Sta । ., liki meri projekt žensk, z* ^ele. ■ njej zagotoviti uMrrin«1 u imela prej in več otrok. poklic, da so ekonomsko ,i poslene v podjetjih, k* ževanje kariere in starše St! ti dr bt »t ii h »e I. le I* ti ti h; It % Pi Ut NEZGODNO ZAVAROVANJE OTROK IN MLADINE Več kot 15.000 otrok* posluša Šifrerjeve Mlade pesmi in več kot 17.000 prvošolčkov** prebira knjigo Medvedki sladkosnedki. Ne pozabite do konca oktobra 2004 skleniti nezgodnega zavarovanja vaših otrok pri Zavarovalnici Triglav! ’Predšolski otroci in otroci drugih in tretjih razredov osnovnih šol ki so se nezgodno zavarovali pri Zavarovalnici Triglav. ”Vsi prvošolčki v Sloveniji. Prejeli so tudi rumeno rutico. Kje lahko sklenete nezgodno zavarovanje za otroka in dobite dodatne informacije? ■ Pri zavarovalnih zastopnikih in ■ v poslovalnicah soboške Območne enote (OE) ZavarovalniceTriglav, ■ na sedežu OE Murska Sobota (Lendavska 5): • telefon: 02 5151100, • faks: 02 5211 654, • e-pošta: info-ms@zav-triglav.si, ■ prek spleta: www.zav-triglav.sl/skleni. wnik-21, oktober 2004 KMETIJSTVO 13 i^totinr, unverzitetna diplomirana . ^tttalnginja. doktorska študentka 1 >na raziskovalka, pri podpisovanju 0|e samostojne prve knjige V imenu / " z dr. Uletovo sta skupaj Izdali Mladi, družina, starševstvo, za 6; je naslovnico naredil domačin Wagola. Starševstvo kot tekanje rubikona tj- odrasli načelno želijo imeti i"1" vendar odločitev zanje ni spontana in samoumevna. Da-' k otrok skrbno pretehtan in +ttovan Projekt. Ti, ki jih imajo kj; v ef kot petdeset, so res Uki S' oče ali mama, z stanuješ pri starših, se voziš in še nisi bil dlje kot v Njihovi sinovi in hčere pa ^pridani, da za starševstvo po-jjMejo primeren dom, službo, ki _a80ta vlja ne le finančno var-। lemvei tudi kariemo napre-nazadnje tudi dovolj । ^^Ih dobrin - kako bi sicer (jjt^ Potomcem lahko nudili vse L| rPOtrebure|a pa Z1'* niso proti otrokom, imajo standarde udobja in od-* Nekateri udeleženci opozorili, da se mladi in '''Ve^ PriPravye n* °dreka- 1 tožiti (dodatnih) odgo-mStarševstvo mnogi doje- M,t prečkanje rubikona oz. z 4pu«n,Cen Prestop v odraslost, kot igri^a svobode, za kar dovolj zrele. d ti je prepričanih, da je 'zredno zahtevna nalo- K jahko odločiš šele KJ’ ko si si izpolnil že precej tj v.^8 in načrtov To §e Pose‘ sij .. ,a ženske. Enakopravno-10 (morebiti) dosegle v hrj^ ' J-nm in poklicu pa tudi v ’hb )e namreč po otroko-kt 'istvu vsaj začasno konec, u karierno naravnane 'avZ? udarec. Sicer pa se obo-' tudi njihove manj ambi-'TstniCe m, ne najmanj po-mladi moški. Odlaganju otroka na poznejša * družini bolj naklonje-*■ tbja |’Vnim časom vsaj katere-11:11 paru omogočila, da S' ToU lj'1 odlo^ za staršev-k ' namreč, pravijo tisti b i1,, ' 'J ' že očetje in mame, naj-^,tev v življenju, nekaj, ?iI"^1" obžalovali - prav-'SiJ Oe razumejo, so rekli, 11 t'm tako dolgo odlašali. Ati _ — ------- ItX 5 dopusta ne poma- ye' imi.i nasproten razlog, hi od službe in osami. %’'“Me bi naredili »babyca- p/'80 Priiazni za otroke, ter - s katerimi se ustvari Živ|;1 *" 'l1 naklonjeno dru-* Nana Rltuper Rodež Druglč po vrsti sta pripravila Kmečki glas in Zveza kmetic Slovenije izbor za kmetico leta. Med 21 kandidatkami je podelila petčlanska komisija naslov Kmetica leta 2004 Mariji Sedonja iz Sodišinec, članici Društva kmečkih žena in deklet Tišina. »Najraje sem Mimica,« pravi, »ker je to bolj domače.« Sicer pa je Mimica v prostem času najraje na vrtu, kjer skrbi za rože in zelenjavo. »Občutki ob prejemu nagrade so bili zelo mešani. Do konca nisem verjela, da je to res. Bila sem srečna in zadovoljna, obenem pa sem čutila neki strah pred vsemi temi kamerami in intervjuji. To niso vsakdanje stvari in bolj sem vajena delati kot govoriti.« Sicer pa sta Mimica in Štefan zmeraj sledila strokovnim nasvetom in delala, kolikor sta pač lahko. Kmetica leta 2004 »Začela sva s 30 ari« Marija Sedonja iz Sodišinec Kmetovati sta začela s pičlimi 30 ari zemlje, danes pa meri kmetija Sedonjevih 11 hektarjev lastne zemlje, 35 pa jih imajo v najemu. Leta 1993 so povečali tudi zmogljivosti za rejo prašičev, tako imajo prostore za rejo 45 plemenskih svinj in 150 bekonov, dokončali pa so še silos na ogljikov dioksid za koruzno zrno. Glavni kriterij komisije za podelitev laskavega naslova je bil udejstvovanje in delo kandidatk. In ravno pri tem je bila Mimica najboljša. Bila je med ustanoviteljicami ženske desetine gasilskega društva, organizirala in sodelovala je pri mnogih gospodinjskih tečajih, z možem Štefanom je sodelovala na srečanju družin v okviru sejma Alpe - Adria v Italiji in zastopala barve Slovenije na svetovnem kongresu kmetic na Dunaju. Sicer pa je Mimica dobitnica številnih priznanj za sadni in mešam kruh, potice, meso iz »tunke« in prekmursko Šunko in še bi lahko naštevali, danes pa aktivno sodeluje tudi v Društvu za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot ter v Društvu kmečkih zena in Lendavska občina 5 milijonov za odkup grozdja Spodbuda m za prodajo vina 0 tem predlogu razmišljali drugo leto Lendavska občina se je tudi letos odločila za pomoč vinogradnikom, vendar na drug način kot lani, torej s sofinanciranjem dela stroškov pri prodaji grozdja. Znesek sofinanciranja stroškov je odvisen od količine prodanega grozdja, ki jo bodo prodajalci, torej vinogradniki, z dokazili prijavili na občino do 10. novembra. Če bodo odkupovale! grozdja prevzeli najavljeno količino, torej 590.500 kilogramov grozdja, bo občina prodajalcem poravnala stroške v višini 8,46 tolarja za kilogram. Ob večjem odkupu grozdja bo stimulacija ustrezno nižja in obratno. Lani je občina poravnala stroške najetja posojila za odkup grozdja predvsem Kmetijski zadrugi Lendava, vendar se je ta potem znašla v finančnih težavah, saj ji končni kupec Še danes ni dal celotne kupnine, svoje obveznosti do banke pa bo zadruga morala poravnati do konca leta. Letos so odkup prijavili Kmetijska zadruga Lendava v višini 500 tisoč kilogramov po izhodiščni ceni 44 tolarjev za kilogram, Kmetijsko gospodarstvo Lendava po izhodiščni ceni 60 do 65 tolarjev za predvideno količino 80 tisoč kilo gramov in Ljutomerska klet s ceno od 55 do 85 tolarjev in predvidoma za 10 500 kilogramov grozdja. Zakaj takšne razlike v izhodiščni ceni, županu Antonu Balažku ni znano, sd je pa o načinu subvencioniranja stro škov prodaje grozdja posvetoval s predstavniki vinograd niških društev in nekaterimi večjimi vinogradniki Vendar te tudi sedanji neposredni način izplačila stimulacij pro-dajalcem grozdja že doživel kritiko tistih vinogradnikov ki prodajajo vino in si zanj sami iščejo trg, vendar so pri sedanjem načinu občinskih spodbud izključeni, to vprašanje pa je na zadnjem občinskem svetu načel tudi Franc Vida Anton Balažek je za Vestnik povedal, da je v občinskem programu spodbujanja kmetijstva zajeto samo spodbu janje odkupa grozdja, za kar so od države dobili tudi so glasje ne pa tudi pridelava vina, do prihodnjega leta Pa bodo v občinskih službah proučili tudi to možnost Vprašanje pa je, ali bodo lahko za spodbujanje odkupa vina ki terja veliko več sredstev, zagotovili dovolj denarja in če bodo to sploh smeli, ker je vprašanje spodbud za vina v pristojnosti države. Sicer pa občina, tako Balažek že sedai posredno spodbuja prodajo vina s financiranjem progra' mov vinogradniških društev, 1 ® M. H. deklet Tišina, ki jo je na izbor tudi prijavilo. »Ne ne, kandidature sploh nisem pričakovala. S tem predlogom je k meni prišla predsednica in po pravici moram povedati, da je v začetku niti nisem resno vzela Svoj življenjepis sem tako začela pisati tik pred zdajci in tudi kandida- Za vinogradnike Kmalu bo končano In res bodo v veliki meri trgatve ta konec tedna končane, •saj ima na žalost večina predvsem manjših vinogradnikov zaradi nestabilnega vremena le en cilj, ne glede na sladkorne stopnje, predvsem pa vsebnosti kislin grozdje čimprej obrati. Tistim, ki pa še vztrajajo, saj jih skrbi, kako bo mogoče »letošnjo kislico«, ki ni cviček, prodati, podajam Se zadnje uradne podatke o dozorelosti poznih sort grozdja z dne 12. oktobra. Vzorci so zbrani na različnih lokacijah, zato je navedena minimalna in maksimalna vred Sorta Sladkor v Če Kislina v g/l Ph Masa 100 jagod v g Laški rizling 65-83 6,91-9,52 3,10-3,26 128,4-170,3 Renski rizling 75-82 8,09-10,61 2,99-3,43 145,8-181,8 Šipon 67-72 9,4M1,72 3,12-3,22 220,3-228,3 Strt« 1992 1093 1994 1995 199« 1997 1996 1999 2000 2001 2M2 2003 2004 Rane 15.9. 11.9. 16.9. 23.9. 21.9. 19.9. 25.9. 20.9. 29.8. 20.9. 13.9. 28.8. 1.10. S.Pozne 25.9. 18.9, 26.9. 4.10. 3.10. 3.10. 3.10. 25.9. 29.8. 26.9. 14. in 18.9. 28.8. 2. in 6.9. 6.10. L Rizling 3.10. 30.9. 6.10. 1110. 10.10.9.10. 10 10. 1.10. 15.9. 10.10. 2.10. 6.9. 16.10 Šipon 7.10. 4.10.13.10 15.10. 17 10.14.10. 17.10. 8.10. 25.9. 15.10. 2.10. 11.9. 20.10 R. Rizling 1010. 8.10.13.10 15.10.17.10.14.10. 17.10. 15.10.2.10. 15.10. 5.10 11.9. 20.10. nost. Začela se je pojavljati gniloba, ki pa je v veliki meri žlahtna, saj so bile vrednosti sladkorja v času »napada* gnilobe že nad 70 Oe, to pa je neki spodnji prag za žlahtno gnilobo. Da pa bo letošnji letnik res nekaj posebnega, predvsem po svoji poznosti, vidimo iz spodnje razpredelnice, kjer navajam datume uradne začetke trgatev ranih sort (ranina, rizvanec, muškat otonel), srednje poznih sort (b. pinot, Chardonnay, s. pinot, kerner, sauvig-non ...) in poznih sort (laški rizling, renski rizling, Šipon) v letih 1992-2004. Podatki so za Prekmurski vinorodni okoliš. Dosedanji vrelni mošti izkazujejo določene težave pri začetku in poteku vrenja, predvsem zaradi niz- tura je bila vložena skoraj zadnji dan.« Priznanje in kipec, ki ju je dobila, že krasita police v kuhinji, na morje (za nagrado je Mimica dobila tudi konecteden-ski paket za dve osebi v Portorožu) pa se bosta z možem odpravila februarja. Vanja Poljanec kih temperatur vhodnega mošta in dodatka samo spodnje vrednost priporočenega vrelnega nastavka. Tudi dosladkanje je bilo marsikje izvedeno v prevelikem enkratnem odmerku, kar je prav tako stres za kvasnice. Žveplanje mostov po raz-sluzenju je tudi še ena od pogostejših napak, ki vpliva na začetek vrenja. O posebnostih letošnje nege mošta pa v naslednji številki Vesc-nika.Trta je rastlina sonca, zato si zasluži, da njene žlahtne plodove oberemo v soncu. KGZ M. Sobota Ernest Novak, univ. dipl. inž. kmet Cene v kmetijskih trgovinah Trgovina Robert Hozjan, Žižki ozimna žita pakiranja MPCvalt/kx ozimna pšenica žitarka 30/1 89,00 soissons 40/1 95,00 ludwig 30/1 96,00 pegassos 30/1 97,00 rennan 30/1 96,00 ozimna rz ni kita 30/1 95,00 ozimni ječmen rex2r 30/1 89,00 favorit 6r 30/1 81,0 ozimna tiftlkala ticino 30/1 93,00 mineralna gnojila NPK15-15-15 50/1 54,50 NPK 7-20-30 50/1 67,90 NPK 6-12-24 50/1 56,30 NPKO 10-30+3+0,1 50/1 63,50 NPK 0-10-30+0,2 B 50/1 51,50 sredstva za varstvo rastlin dicuran forte, 1 kg 1/1 6.995,00 cougar, 11 1/1 6.290,00 sredstva za razkuževanje semena vitavax, 0,21 1.540,00 raxil fs 060,50 ml 1.010,00 dlthane s-60,200g 790,00 SKZ Klas Križevci pri Ljutomeru, prodajni center Kmečki dvor ozimna žita pakiranja MPCvatt/kg ozimna pšenica za gotov 1 o 0 žitarka 30/1 84,50 soissons 40/1 92,00 isengrain 40/1 92,00 ozimna tritikala ticino 30/1 92,00 mineralna gnojila NPK 15-15-15 50/1 57,44 NPK 7-20-30 50/1 69,75 NPK 8-20-30+3S 50/1 68,00 NPK 0-10-30+3+0,150/1 62,62 sredstva za varstvo rastlin dicuran forte, 1 kg 6.621,50 boom efekt 0,21 760,00 boom efekt 11 1.930,00 sredstva za razkuževanje semena raxil fs 060,50 ml 963,50 dithane s-60,200 g 703,00 Zadružna kmetijska družba, prodajalna Dobrovnik ozimna žita aklranje MPC v $»/l^ ozimna pšenica žitarka 30/1 88,00 solssons 40/1 92,00 Justus 40/1 92,00 lenta 40/1 92,00 soissana 40/1 95,00 renesansa 50/1 95,00 mineralna gnojila NPK 15-15-15 50/1 54,60 NPK 7-20-30 50/1 66,80 sredstva za varstvo rastlin dicuran forte, 1 kg 7.180,000 cougar, 11 6.780,00 sredstva za razkuževanje semena: dithanes-60, 200 g 698,00 Agroservls, d. d., Kroška ulica 58,9000 Murska Sobota TEHNIČNI PREGLEDI KMETIJSKIH TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV NA TERENU-OKTOBER 2004 GRAD 21,10. 2004 8.00-12.00 SELO 14.00-16,00 SEBEBORCI 22.10. 2004 8.00-10.00 BOGOJINA 11.30-16.00 KRIŽEVCI 25.10. 2004 8.00-11.00 KUZMA 13.00-16.00 14 IZ NAŠIH KRAJEV 21. ofeber 2004 - WflU I Radgonski potapljači »pospravljali« v reki Muri Gastonj je tam nekje daleč v Čepincih Kuharjevi se borijo za cesto Čeprav se počasi bliža vedno bolj mrzlo jesensko vreme, ko je zaradi dežja tudi korito reke Mure vedno bolj polno, to še zdaleč ne pomeni, da se zlasti na »slovenskem delu« reke ne dogaja nič zanimivega. Poleg ribičev, katerih je tudi v tem času kar precej, ter sprehajalcev in kolesarjev, ki pridno koristijo lepo urejene kolesarske in sprehajalne poti po Murinem obrežju, so tukaj tudi mnogi, ki želijo doseči, da bi bila Mura Čistejša in vsestransko ohranjena. In sem sodijo tudi člani radgonskega potapljaškega društva GA-PO-RA, ki že skoraj 30 let deluje v okviru PGD Gornja Radgona. Nekaj izmed okoli 40 članic in članov omenjenega potapljaškega društva (s predsednikom Markom Šajnovičem) je izkoristilo minulo oktobrsko soboto za »pospravljanje« korita Mure ob mostu med Gornjo Radgono in avstrijsko Radgono. Bilo je veliko razno raznih odvrženih predmetov. Na suho so potegnili tudi nekaj lese- Plačujejo tudi za zgraditev vodovoda nih pilotov nekdanjega mostu. Šajnovič upa, da bodo odgovorni, ki so zadolženi za javno snago, poskrbeli za odvoz »krame«, katero so potapljači potegnili iz Mure. Z najnovejšo akcijo pa so radgonski potapljači spet pokazali, kako je treba skrbeti za okolje in naravo, tako da bi jim lahko sledili tudi nekateri drugi, ki pogosto pozabljajo, da nikomur ne sme biti vseeno, kaj bomo okrog sebe pustili zanamcem. Besedilo In foto: O. B. Buča rekorderka Pred kratkim so nas povabili na obisk tudi Petovarjevi iz lljaševec. Pokazali so nam bučo, ki je tehtala 98 kilogramov. Veselo jo je zajezdil 5-letni Tim Štuhec, ob njej pa sta pozirali še 8-letna Nicol Petovarin 10-letna Saša Štuhec. Gre za okrasno bučo, ki sta jozalivala in skrbno negovala dedek Janko in babica Pavla. Bučo so razstavili tudi v Vrtnem centru Kalia v Ljubljani. J. G. Kadar te kdo povabi na obisk, je običajno dovolj, če pove kraj in hišno številko. Toda Kuharjevi iz Čepinec 84 so očitno vedeli, da bi imeli križe in težave, preden bi našli njihovo domačijo, ki leži v zaselku Gastonj, do tja pa je treba zaviti zdaj na levo, zdaj na desno pa spet na levo, desno in skozi gozd, dokler se cesta pravzaprav ne konča. Hiša stoji čisto na samem, v njej pa živi šestčlanski Kuharjev rod. Zares bi jih bilo težko najti. Zato nam je gospodinja Angela prišla na proti s hčerko Bernardo in vnukinjo Tamaro. Imajo drugi prednost zaradi zvez in poznanstev? Med sledenjem do cilja smo ugotovili, da jih res lahko skrbi stanje približno 800 metrov makadamske poti skozi gozd, ki vodi do njihove hiše. Pričakovali so, da bodo kmalu potem, ko bodo navozili gramoz in utrdili cesto do Židojevih, prišli na vrsto tudi oni. Tako jim je bilo svojčas tudi rečeno. »Bila sem na zboru občanov, in ker nič niso rekli, kako bo s posodabljanjem cestnega odseka, ki pelje do naše hiše, sem vprašala: ,Kaj pa do nas?' Župan Aleksander Abraham mi je na kratko odgovoril: ,Bo, bol’ Zaenkrat nič ne kaže, da bo temu res tako.« Kuharjevi se očitno bojijo, da bodo dobili prednost drugi od- pri Kuharjevi domačiji vcepmsKem zaselku Gastonj se cesta Konca. Upajo, dajo dooo cimprej asfaltirali. It '1 m •ti »o seki zaradi zvez in poznanstev, oni pa samo plačujejo in plačujejo, kar jim občina naloži, na občini pa na njih pozabljajo. Že v letih 1993/1994 so plačali 85.000 tolarjev, ko so razširili in nekoliko spremenili traso, za kar je dal soglasje lastnik Grebe-nar. Leta 2000 pa so sklenili z Občino Šalovci pogodbo o sofinanciranju za posodobitev cestnih odsekov, ki so jih uvrstili v program do leta 2005. Zavezali so se, da bodo nakazali na račun občine 240.000 tolarjev v šestdesetih mesečnih obrokih. Petinštirideset obrokov so že poravnali. »Medtem so pripeljali na cesto le nekaj tovornjakov gramoza, pa še za to smo morali večkrat prositi Ne vem, zakaj ne upoštevajo pri posodabljanju cest tega, koliko ljudi se od kod vozi vsak dan v službo. Od naše hiše so to trije, in sicer mož Karel, ki je tukaj pismonoša, sin Boštjan, ki je v službi na Pošti Murska Sobota, in sin Tomaž, ki se vozi na delo v Bogojino, hčerka Bernarda pa je žal trenutno brez službe. Pozimi smo morali včasih ok rog tri ure ročno metati sneg, da se je lahko prvi peljal z avtom v službo. No, sedaj je na srečo drugače, saj lahko pokličemo domačina Janeza Časarja, ki pride kolikor se da hitro pride s traktorjem in porine sneg. Moramo ga res pohvaliti.« Želijo si tudi vododov Kuharjevi so oktobra leta 2002 podpisali z Občino Šalovci tudi pogodbo o sofinanciranju vodovoda. Zavezali so se, da bodo prispevali v ta namen 130.000 tolarjev v 11-mesečnih obrokih. Ker prve tri obroke niso poravnali v dogovorjenem roku, je sledila izterjava po sod ni poti, tako da so nihali se 15.000 tolarjev obresti. pa sc jun sprašmlr.^^ lahko tudi oni izterjali1 * »vuj denar. če ntuinznr ‘ vočasno izpolnila svojih nosti. Seveda smo o temp '1^^ tudi na šalovsko občino- ■|J^ Aleksander Abraham na® de cestnega odseka d« K*®* jevih povedal, da je leta " skem programu in da ‘ tudi asfaltirali. Žal som”^1! radi pomanjkanja denari SP jeti rebalans 54etnega P10^ ma, tako da so realizacijop Šali za dve leti. O tem * župan, seznanili tudi K t Predvideno je, da bo^111 ki pelje do njihove mSG1 m dnje leto zavozili z gram ga pripravili za asfalti® ■' vodovodno omrežje P1 'l r lahko Kuharjevi priklj^ tos do 11. novembra- Besedilo in foto: Radenci Društvo upokojencev Radenci, ki šteje okrog 600 članov, je organiziralo tečaj za spoznavanje zdravilnih zelišč. K sodelovanju so pritegnili znanega ze-liščarja Andreja Coklina iz Gornje Radgone. Ob koncu so v čebelarskem domu v Beračevi pripravili tudi razstavo tistega, kar so nabrali v naravi in kaj so se naučili. Danica Sečko pa je za to priložnost napisala ZelišČar-sko pesem. O. B. Iz občine Cankova Vzdrževanje pokopališč, pom^ či za novorojence.' čenči iz cankovske d"1 prejeli ob rojstvu i'1^ bon v vrednosti S tem je urejeno do-enkratne pomočist jL, rojencev, ki imajo s" ' j |H vališče v občini ■ ■' „ |fji* slovenski državljan1-' ,£llpf da starša živita vičenec do pomoči m ( šev, pri katerem o«-0 M-' V cankovski občini so nedavno sprejeli sklep o ceni vzdrževanja pokopališč za leto 2004. Kot je določeno, se vzdrževalnina plačuje letno. V ceni so vračunani stroški vzdrževanja pokopališč in skupnih naprav (Čiščenje vežic, stroški ogrevanja, poraba električne energije, poraba vode, rezanje žive meje, košnje trave itd.). In koliko bodo znašali stroški vzdrževanja pokopališč, okolice in skupnih naprav? Za enojni grob bo treba odšteti 2.300 tolarjev, za dvojni grob 4.000 tolarjev, za otroški grob 1.600 in za grobnico oz. trojni grob 5.300 tolarjev. V to ceno pa ni vračun davek na dodano vrednost. Zbrana sredstva bodo namensko porabili za vzdrževanje in urejanje pokopališč ter skupnih naprav v občini Cankova. Sprejeli so tudi sklep o pomo- Navade pri žetvi se spreminjajo Takole pa so nekoč želi. Kje so že tisti lepi, a precej naporni časi, ko s žetev opravljali ročno? Dandanes tega skoraj ne opazimo, saj vse opravi kombajn v rekordnem času. Rekli boste, zakaj zdaj omenjam žetev, ko bo kmalu zima. Ja, v tem Času so se nekateri kombajnisti spomnili svojih strank in jih povabili na piknik. Ni kaj reči, dobra reklama za prihodnjo žetev. Kako se torej spreminjajo navade! Koliko truda, napora in tudi stroškov je bilo vloženega nekoč, da so po mlačvi bili vsi dobro pogoščeni! Vsaka kmečka gospodinja je ob tem času pripravila s pomočnicami, ki so bile sosede ali sorodniki, pravo gostijo, tako da so se »nej dale doj poglednoti«. Gospodar pa je odprl sod vina, ki ga je hranil prav za to priložnost, pa Še slatino smo s kolesi pripeljali iz Radence. »Maši-nistri« pa so bili deležni še posebne pozornosti. Dandanes pa kombajnisti pogostijo svoje stranke pa Še druge’ Besedilo in foto: Feri L. Piknik za »maši ni strove« stranke na Gorici I ustnik - 21. oktober 2004 IZ NAŠIH KRAJEV 15 |D lilo & Ji 10 le it if U. J e ■j' Jr I ndaiu pa trenutno i^/Pozornosti P°sve^ai° । pločnikov na eni st-vlagajo v šport-’»Va^tT bl načrtu jejo obno-k ■' k' doma, je poveda-i^^cdnica KS Andreja pločnike na eni strani cestišča Skupaj bodo zgradili za 1500 metrov pločnikov, delajo pa po 300 metrov oziroma po finančnih zmožnostih. Zaenkrat gradijo pločnike na eni strani, saj je že to velik zalogaj za majhno krajevno skupnost. V KupŠincih imajo tudi športni center, kamor so v zadnjem času vložili veliko sredstev, predvsem za položitev vodovodnega in električnega omrežja do tega centra, kjer imajo nogometno in teniško igrišče. V tem centru je tudi vaški dom, ki ga domačini bolj poznajo kot stara tušev, sanirati pa bo potrebno še kuhinjo in dvorano ter menjati dotrajana okna. Obnove pa bi lahko deležen tudi evangeličanski zvonik. Krajevpa skupnost je relativno velika po obsegu, imajo pa malo prebivalcev, na zadnje so jih našteli 367. Imajo veliko kmetijskih površin, vendar se danes še bolj malo prebivalcev Ukvarja s kmetijstvom. V Kup-šincih naj ne bi bilo danes več niti deset kmetij in govori se tudi, da bi naj ukinili zbiralnico mleka. Bolj razveseljiv pa je podatek. da je na vasi več novogra- Rože, rože... V naše uredništvo še vedno prejemamo pošto s fotografijami rož, ki krasijo domačije v pokrajini ob Muri. Bralka Nada je z rožami takole okrasila balkon stanovanja v bloku. Ni kaj, najbrž je marsikateremu sprehajalcu zastal korak ob pogledu na njen balkon. ■ četrtak prtwWIa v »icoCis^ke. ki so urnah v ubran -n manekenih.’ Prireditev, ki jo je vodila Rebeka Dremelj, je olepšala se mis Slovenije 2004 živa Vadnov. f Andreja Kuhar, predsednica KS: »Število prebivalcev v KupŠincih narašča, predvsem zaradi priselitev v našo vas. V zadnjem času je zraslo nekaj novih hiš, nekatere stare pa obnavljajo.« lo prebivalcev v zadnjem času predvsem zaradi priseljevanja narašča. Manj pa je družabnega in društvenega življenja Najbolj so aktivni v klubu malega nogometa in v prostovoljnem gasilskem društvu. Že tradicionalno pa je, da vsako leto ob 8 marcu pripravijo proslavo, na kateri se zberejo vsi Kupšinčani, učiteljice in otroci pa pripravijo kulturni program. »Kakšnih posebnih težav v naši krajevni skupnosti nimamo,« je povedala Kuharjeva ter dodala, da če bi imeli več sredstev in Če bi lahko imeli samoprispevek, bi lahko naredili več in tudi hitreje. Ko bodo končali z gradnjo pločnikov, načrtujejo še preplastitev ceste ter gradnjo večnamenskega m tudi otroškega igrišča. A. Nana Rltuper Rodež Tako pa je bila pred kratkim »ozaljšana« domačija Marije Knausvšalovcih. Lendava Javni sklad za kulturne dejavnosti Lendava pripravlja skupaj z Glasbeno Šolo Lendava začetni in nadaljevalni seminar na temo učimo se igrati na kitaro. Seminar bo vodil profesor kitare Relja Turudič iz Beograda, ki živi v Lendavi in poučuje na Glasbeni šoli Lendava J.Ž. Vadarci V Vadarcih je ob sodelovanju Gasilske zveze Puconci potekalo srečanje gasilskih veteranov, ki so tekmovali v mokri vaji z ročno brizgalno in polaganjem cevovoda. Največ znanja je pokazala enota gasilcev iz PGD Bodonci, pred veterani izVadarec, Zenkovec, Brezovec, Lemerja, Strukovec in Puževec. J. 1. 1 ajni v športni center, načrtujejo pa tudi obnovo vaškega doma. Če bi bilo sredstev več, bi delali Tudi pri OŠ Razkrižje razvili Unescovo zastavo Uveljavljanje v širšem prostoru S- . *et'h ie bilo ure-'^Sov '^'dnn omrežje in da-'•p. ।lt*>cm v$a gospodinj-h n na mestni vodo-’^Dk'l omrežie-telefonijo, CATV , v' J':|'M’ postavili tudi eZlC0- Zato pa v novem k ‘ Postopoma urejajo šola, v Šolske klopi pa so tu zadnji učenci sedli pred nekaj desetletji. Prostori in objekt vaškega doma so v zelo slabem stanju, saj so v zadnjem obdobju obnovili le streho. Glede na svoje finančne zmožnosti pa ga bodo v prihodnje obnovili. Letos so že začeli s sanacijo sanitarijev in denj in obnov starejših hiš, tako da je v zadnjem času trend priseljevanja mladih. »S tem da obnavljajo hiše svojih dedkov in babic, se tretja generacija spet vrača v Kupšince, saj so tako relativno blizu Sobote, pa vendar oddaljeni od mestnega vrveža.« ugotavlja Kuharjeva. Tudi števi- Osnovna šola Razkrižje je v mesecu juniju letos postala članica UNESCOVE ASP-net mreže slovenskih šol. Pred kratkim pa so predstavili delo šole kot članice mreže ter utrinke s tabora v Piranu v začetku meseca julija, ki sta se ga udeležila učenec Damjan Pergar in koordinatorica učiteljica Marta Magdič. Slavnostno so razvili UNESCOVO zastavo, ki bo odslej, na podlagi rezultatov dela vseh učencev in zaposlenih šole, krasila prostore in tudi prihod v šolo. S tem in še z nekaterimi drugimi dejavnostmi se razkriška šola uveljavlja v širšem prostoru Medtem se že vneto pripravljajo tudi na veliko prireditev, s katero bodo proslavili 120. obletnico prve razkriške šole in 25-letnico sedanje šolske stavbe na Šafarskem Proslava bo 13. novembra. Pred dnevi so se srečali učenci m učenke, ki so pred petdesetimi leti skupaj prestopili šolski pragOŠ Križevci pri Ljutomeru ter podružničnih šol v Logarovcih in Vučji vasi. Zbralo se jih je 38, med njimi tudi Janez (»fant« s kapo na glavi), ki seje pripeljal v Križevce s kolesom, in to iz Gradca v Avstriji. Nekdanje učence in učenke pa sta prišla pozdravit njihova učiteljica Marija Jureš in takratni ravnatelj Janko Koren. Srečanje je bilo prijetno in nepozabno. J. G. 16 REPORTAŽA 21. oktober 2004-VESIHIK Umetno kovaštvo Janeza Mira iz Grabonoša Pot težja od kovaštva Do delavnice z znakom slovenske kakovosti vodi kolovoz Janez Mir iz Grabonoša je človek, ki si je vse, kar ima, ustvaril z lastnimi rokami. Po stečaju podjetja Centrovod iz Lenarta, kjer je bil zaposlen, se je kot izučen kovač doma lotil kovaštva. Začel je iz nič. Ni imel ne delavnice, ne strojev, ne obrtnega dovoljenja, ne zvenečega imena ali znanih botrov, ki bi mu odpirali vrata do posojil ali pomoči države. Imel pa je voljo do dela in zaupanje vase, ob tem pa obilo zadovoljstva, ki ga spoznamo pri ljudeh, ki svoje delo opravljajo z dušo in telesom. cr ‘k *^ll 'it, ‘T <1, ’tli -8 Dajmo mu vsaj začasno dovoljenje Z obrtjo umetnega kovaštva je začel pred dvanajstimi leti, po papirjih ravno šestega maja. Pot do tega pa ni bila preprosta. Da hoče nazaj v kovaštvo, je vedel takoj, ko je ostal brez službe, razdvojen pa je bil med tistim, kar se je učil Še kot vajenec pri mojstru Kocuvanu v Sovjaku, in novodobnim kovaštvom. Z usiha-, njem kmetijstva je šlo v zaton tudi klasično kovaštvo, umetno pa je že takrat kazalo znake razcveta. Janez se je odločil, da bo poprijel za nekaj novega, kako se temu streže, pa je že nekoliko spoznal v podjetju, kjer je delal. »Ob teh pomislekih pa so me spremljale tudi težave, saj nisem mogel dobiti obrtnega dovoljenja,« je dejal Janez. Prostori, kjer je začel kovati, za dejavnost niso bili primerni, da bi si jih uredil, pa posojila zanj tudi ni bilo. »Do ma nisem imel nikogar, ki bi me lahko podprl, družba pa tudi ni mogla ali hotela, ker nisem izpolnjeval določenih pogojev,« se sedaj uspešen obrtnik spominja svojih začetkov. Potem pa se je vendarle našel nekdo, ki je pri lokalni oblasti zanj zastavil ime, češ dajmo mu vsaj začasno obrt- no dovoljenje, saj če se je nekaj začelo, potem se bo lahko iz tega še kaj razvilo. »Tako sem se dokopal do potrebnega posojila in tega, kar imam,« je dejal Janez. Zgradil je delavnice s poslovnimi prostori, ki sedaj ustrezajo predpisom, in jih opremil z različnimi pripomočki. V začetku, ko je bil Še sam, je vse delal ročno, potem pa se je opremil z zračnim in dvema vzmetnima kladivoma, vzmetno stiskalnico, velikimi škarjami za razrez in še z vso potrebno drobno opremo, ima pa tudi avtomobil z dvigalom. Da bi ubiral hitrejše korake, se je dvakrat prijavil tudi na razpis za sredstva, namenjena demografsko ogroženim območjem, vendar je bil obakrat zavrnjen. Ni mu šlo v glavo, da so vsi imeli polna usta besed o pomenu ohranjanja pode- m Kri želja in spodbujanja novih delovnim mest, njemu, ki je z obrtjo začel tam bogu za hrbtom, daleč od vseh centrov, pa niso namenili niti tolarja. Poskusil je še drugič, a ko je tokrat ob zavrnjeni vlogi lahko prebral tudi imena dobitnikov, mu je postalo jasno Ne demografsko ogroženo območje. ne dejavnost in ohranjanje delovnih mest na podeželju niso bili glavni kriteriji, ampak so denar delili po tem, kdo je bil bolj znan, večji in pomembnejši. Pa je šel naprej, z novo izkušnjo, da se lahko zanese le naše in svoje delo. Zaposlil je šest delavcev, tako da jih je sedaj zaposlenih osem, julija pa so v Gornji Radgoni odprli še prodajno-raz-stavni salon. »Svoje izdelke smo želeli iz te naše odmaknjenosti približati kupcem,« je povedal sogovornik. Prišlo mu je na uho, da so v industrijski coni v novem objektu na voljo prostori za najem, in ker je tudi žena, ki je trgovka, ostala brez službe, spozna pa se na modno kovaštvo, so odprli salon in s tem tudi delovno mesto zanjo. Tako so svojo ponudbo približali kupcem, saj so jih večkrat opozarjali, zakai tega, kar izdelujejo, ni mogoče dobiti v tr- Ni mu šlo v glavo, da so vsi imeli polna usta besed o pomenu ohranjanja podeželja in spodbujanja novih delovnim mest, njemu, ki je z obrtjo začel tam bogu za hrbtom, daleč od vseh centrov, pa niso namenili niti tolarja. Poskusil je še drugič, a ko je tokrat ob zavrnjeni vlogi lahko prebral tudi imena dobitnikov, m uje postalo jasno. Ne demografsko ogroženo območje in ne dejavnost in ohranjanje delovnih mestna podeželju niso biliglavni kriteriji, ampak so denar delili potem, kdo je bil bc|J znan, večji in pomembnejši govinah. »Smo pa ena redkih kovačij, ki izdelujemo tako široko ponudbo kovaških izdelkov, od velikih do majhnih/ je povedal sogovornik. Pri njih najdete vse. Naredijo vam vrtne, balkonske, stopniščne ograje, vrata vseh vrst, zamrežijo okna ali vrata, na mestijo okovje in kljuke, opremijo peč ali kamin, izdelajo okrasne predmete in povrh Še kak spominek. Pri njih pa je mogoče dobiti tudi izdelke za gradbeništvo in še vedno tudi plužni le-mež. »Zanimanja je veliko in mislim, da nam dela še ne bo zmanjkalo. Če pa ga bo začelo zmanjkovati, bomo pač delali tisto, kar bo šlo v promet,« je povedal Janez. Zaenkrat jim gre dobro, saj vsako leto bruto prihodek povečajo za 5 milijonov tolarjev, letos pa naj bi ga že ustvarili okoli 30 milijonov tolarjev. Pozna se, da so odprli prodajni salon, pozna pa se tudi odprta meja, saj vse več naročil dobivajo iz sosednje Avstrije, predvsem s Spodnje Štajerske. Doma pa jih poznajo vse do Celja. Slabo z elektriko in cesto Kljub čedalje večjemu zanimanju za izdelke modnega kovaštva je Janez odločen, da v širino ne bo Šel, pa tudi delavnice ne bo selil nikamor. Še vedno upa, da bo enkrat cesta speljana tudi do nj< gnw odmaknjene domačije, saj jih s svetom še vedno po vezuje le kolovoz. materiala zato mora ročati, da je do njih mogoče p le z majhnim tovornjakom ' že bil pri županu in mu p vil svoj problem, icutl ko’ že skoni| na Poličih ■ p*''11 Sobota predsta-'^.j^^ovarnostne raz-leta l80 *e 8^de na prejet. močno poslab-j 'k ih ..j - Iktu se Je zgodilo za pet ^anj nrjj-cč. titan| je pjawL ima)°za posledico ?-Se j, "lhr> več Pa je nesreč, s smrtnim izr-»z*’** na pomurskih '■I ■ ljudi, lani do te-Hj ,a 1 h, predlani pa celo Umrl v avtu v gozdu iZDBPi.SI Vseslovenski portal malih oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.Izberi.si, oddajte svoj mali oglas, oglejte sl popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh In naj vas navdušijo kadrovski oglasil Brskanje po malih oglasih če nikoli ni bilo tako udobno. Wk --------------------- a ^sreče je bilo avtobusno postajališče Malo pred polnočjo v soboto je 2O-letni Borut Muhič vozil iz Zerovinec proti Ljutomeru. Na mokri cesti, ki poteka po klancu navzdol v Radomeiju (Kačure), je v nepreglednem ovinku zaradi prevelike hitrosti izgubil oblast nad avtomobilom in zapeljal s ceste v gozd, kjer se je prevrnil. Nato je avto drsel po strehi še dobrih 100 metrov in se zaustavil med drevesi. Voznika so rešili gasilci, vendar je zaradi hudih ran na mestu nesreče umri. Sopotnika v avtu pa sta utrpela hude telesne poškodbe. A. B., foto: J. Z. J ”—~ „ L„Lr,r„n cestnoprometnih predpisih, veliko prometnih nesreč, pri neL ZadnJe,n ^su k|iudff°(ve^|ir|i(1 s0 pa prvem mestu med vzroki p-e.rlika hitrost, alkoholizem, , m sicer v sedišču vasi, zgodila pro-mtad'h voinikm Tako Je J** .6tei v novozgrajeno avtobusno postajališče. V hipu, ko seje Siio^a, so 'Je voznik orav 2°tovo2 vel,k0 hltrosV, nanestako potniki na avtobus čakajo na »odprtem« avtobu-in IP nrSVa no MM«MM twl‘’ Jožežetdn inaz.ir pcvzmirul n« po KS Gomnca. *1 e «<* a? ■ w ra ah primorske novice TEDNIK ve varovanke, saj so ji povsem ukinili zdravila, sama pa zaradi tega zadnjih štirinajst dni ni spala. Po vseh zapletih, v katerih sta si ostre besede izmenjala Krstič in predsednica senata Maša Butenko, je senat zahteve obrambe zavrnil. Nato se je le začelo branje obtožnice, med katerim je bilo v sodni dvorani zelo hrupno. Krstič je vmes pred senat položil list papirja, na katerem je pisalo, da tako ne more več delati; odpravil se je tudi iz dvorane, saj je želel do predsednice so- 13 odstotkov vseh povzročiteljev prometnih nesreč je vinjenih, slovenska policija ima željo in namen ta odstotek v letu 2005 spraviti pod 7,5. Najnevarneje je ob koncu tedna, še posebej nedavno, ko so umrli trije ljudje. Zaradi prevelike hitrosti je umrlo devet ljudi, na soboški policijski upravi so pričakovali, da ra Številka letos ne bi smela biti večja od šest. Pri tem policisti opozarjajo na jesensko-zimsko obdobje, ko je slabša vidljivost, ceste so velikokrat umazane, pozimi pa zasnežene in spolzke. Kljub pregledu Izvedenca, ki je povedal, da je zmožna sodelovati na sojenju, je Milica večkrat dejala, da je utrujena. Tudi v petek je povedala, da ni sposobna spremljati obravnave, ker naj ne bi spala celo noč, oziroma je spala le eno uro. Na vprašanje sodnice Butenkove, ali je razumela obtožnico, je odgovorila z »Nisem kriva« in dodala, da se bo zagovarjala, ko bo za to sposobna. V naslednjih dveh mesecih bodo bolj prisotni v prometu, čeprav poudarjajo, da za urejanje prometnih razmer delajo vse potrebno. Tako bodo 23. in 2?. oktobra ter 5. novembra izvedli tako imenovano akcijo Promil, ki ima namen preverjanja psihofizičnih sposobnosti udeležencev v prometu. Vsakega, ki bo v naselju pre koračil najvišjo dovoljeno hitrost za 10 km/h in zunaj naselja za 20 km/h, bodo preizkusili z alkotestom. A. B. dišča. Ves čas je govoril, da Makoterjevi s tem kršijo ustavne pravice in da se bo pritožil. Za obtožnico je povedal, da je paranoičen konstrukt policije in tožilstva. Ker pa se Makoterjeva ni zagovarjala, je Butenkova prebrala njene prejšnje zagovore. Na koncu četrtkovega sojenja, ki je trajalo šest ur, je bil zaslišan izvedenec Ziherl. Sodišču je povedal, da Makoterjeva od 5,okto-bra ne dobiva nobenih zdravil več. Dejal je še, da je čudež, da je po petih letih in glede na vse to, kar se dogaja, še tako duševno zdrava in tako malo depresivna. Butenkovo je zanimalo, zakaj na sojenju deluje odsotno, na kar je odgovoril, da se je dan pred sojenjem Makoterjeva z njim normalno pogovarjala. Petek Petkovo nadaljevanje sojenja je bilo napovedano za pol devetih, vendar se je začelo malo pred deseto uro, ker je Krstič zaradi prometne nesreče in gneče zamudil Butenkova je najprej prebrala vse naslove zapisnikov, ki se bodo izvajali kot dokazi, tožilstvo pa je menilo, da jih ni potrebno prebrati v celoti, ker jih stranke že imajo. Obramba je bila drugačnega mnenja. Nato je sodni senat za Makoterjevo odpravil pripor, ker se je v soboto iztekel 30-dnevni rok, vendar jo je Butenkova opozorila, da se mora odzvati na pozive sodišča in prihajati na obravnave. Če tega ne bo storila, jo lahko sodišče da prisilno privesti in po potrebi ponovno uvesti pripor. Sojenje se bo nadaljevalo danes z zaslišanjem prič. Sicer pa so na ponovno sojenje vabljene vse priče, ki so pričale že na sojenje na soboškem sodišču, med drugim tudi oba sinova, njen svak m domnevna izvajalca naročil Makoterjeve. Andrej Bedek, foto: Natalija Juhnov Primer Todorovič -Ovadena sin in žena To, kar smo pisali, da naj bi bil za nasilno smrt 60-letnega Velimirja Todoroviča iz M. Sobote osumljen sin, se je tudi zgodilo. Policija je 21-letnega Alana T., ki je v priporu, ovadila zaradi suma storitve kaznivega dejanja umora. Istega dejanja je osumljena tudi žena pokojnega 56-letna Elizabeta T., ki pa je še na zdravljenju v bolnišnici. A. B. Zgodilo seje... Med 12. in 19. oktobrom se je zgodilo na pomurskih cestah 57 prometnih nesreč, v katerih so 3 osebe umrle, 3 osebe so se hudo in 15 lažje telesno poškodovalo, pri ostalih nesrečah pa je nastala le materialna škoda. Policisti Policijske uprave Murska Sobota so 30-krat posredovali zaradi kršitev javnega reda in miru, od tega 15-krat na javnih krajih in 15-krat v zasebnih prostorih. Kaznivih dejanj je bilo 29, med njimi 11 tatvin, 8 vlomov, 7 poškodovanj tuje stvari, 2 ponarejanje in grožnje. Na mejnih prehodih so zavrnili 61 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo. Letos že 20 mrtvih Minuli konec tedna je na pomurskih cestah terjal tri človeška življenja Tako se je število oseb, ki so umrle v prometnih nesrečah, povzpelo na 20, lani v celem letu jih je umrlo 18. Najpogostejša vzroka za nesreče sta neprilagojena hitrost in vožnja pod vplivom alkohola. Na tri ženske Voznik avta je v Apačah, ker je bila tema in ker je vozil preblizu desnemu robu ceste, zadel tri peške. Ena se je hudo ranila, dve pa predvidoma lažje. Zasulo Madžara Do delovne nezgode v ponedeljek je prišlo v Šalovcih. Pri polaganju kanalizacijskih cevi je plaz zemlje v rovu nenadoma zasul delavca. Ostali delavci so ga takoj izkopali, vendar je bil že v nezavesti. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali v soboško bolnišnico, kjer je še vedno na zdravljenju. Mesto nesreče si je skupaj s policijskimi preiskovalci ogledal tudi delovni inšpektor. »Grafitar«spet udaril? V eni od zadnjih kronik smo poročali o neznancu, ki je po hišah ter avtomobilih risal in pisal grafite. Očitno je tokrat spet na delu, saj je v noči na petek s sprejem popisal tri fasade stanovanjskih hiš v Beltincih in tako povzročil za 150 tisočakov škode. Remi Pri kršitvah javnega reda in miru je stanje - remi. Na hladno je moralo šest kršiteljev, vsi bodo svoje nečedno početje morali razložiti sodnikom za prekrške. Med drugim tudi gospodična, ki je razgrajala v stanovanju in grozila sosedi, da jo bo pretepla. Bodo napadli? Po svetu se mnogi bojijo različnih terorističnih napadov, obstaja pa verjetnost, če pogledamo nekaj zadnjih roparskih podvigov, da bo do njih prišlo tudi v pokrajini ob Muri. Ste prepričani, da ni možno naredite bomboie) iz delov kolesa s pomožnim motorjem, 40 litrov nafte, električnega kabla, plinske svetilke, stolitrske cisterne, plinskih jeklenk, bančne kartice.,.? A. B. Stran sofinancira Ministrstvo za kulturo R Slovenije Po naših znanih poteh Turistične prireditve Filovci - V soboto, 23 oktobra, ob 11. uri se bo v Filovskem gaju začela 1. društvena trgatev v vinogradu Vitis Vitae. Družabno zabavno prireditev s trgatvijo organizira Društvo Gaj iz Filovec. Črenšovci - Od lanu do platna je naslov prireditve, ki bo potekala od petka, 22. oktobra, do nedelje, 24. oktobra v Črenšovcih. Začela se bo v petek ob 10 uri v OŠ Črenšovci z učno potjo, v kateri bodo prikazali pridelovanje, predelovanje in uporabo lanu in lanenih izdelkov učencem osnovne šole. V soboto ob 19. uri bo v sejni sobi Kleklovega doma okrogla miza z naslovom Lan nekoč, danes, jutri, na kateri bo gost Jožef Nemec. Obenem bodo pripravili tudi razstavo ročnih del iz lanu in priprav na obdelovanje lanu. V nedeljo ob 15. uri pa bo pri OŠ Črenšovci prireditev s prikazom trenja, česanja in tkanja lanu, sledilo bo tekmovanje predic ob vižah ljudskih pevcev in godcev, pripravili pa bodo tudi prikaz oblačil iz lanu, tako folklorne noše, kakor tudi modna oblačila. Grad - Od četrtka, 21., do nedelje, 24. oktobra, bo na gradu Grad na Goričkem potekalo prvo Mikološko srečanje Goričko 2004, ki ga organizirata Krajinski park Goričko in Inštitut za sistematiko višjih gliv. Letošnje Mikološko srečanje bo namenjeno spoznavanju glivne pestrosti na Goričkem, promociji amaterske mikologije s poudarkom na strokovnem druženju mikologov v trideželnem parku. Srečanje je predvsem namenjeno spoznavanju gliv in glivic, pripravili pa bodo tudi gobarsko razstavo in dve strokovni predavanji. Velika Polana - V soboto, 23- oktobra, med 9. in 10. uri se bo v Veliki Polani začel 8. pohod po Miškovi poti od domačije pisatelja Miška Kranjca v Veliki Polani, mimo Copekovega mlina, ob Črncu in Ledavi pa do njegove vinske kleti v Lendavskih goricah. Pohod po Miškovi poti, ki ga organizira Planinsko društvo Lendava, pohodniki prehodijo v štirih do perila urah J. Ga, Terme Ptuj naj... kopališče 2004 Termam 3000 drugo mesto med velikimi kopališči Termalni Park Term Ptuj, ki je del Panonskih term, je bil na zaključku vseslovenske akcije Slovensko naj... kopališče 2004 v Rogaški Slatini razglašen za Slovensko naj... kopališče 2004 v kategoriji srednjih in manjših termalnih kopališč. Uspešne so bile tudi Terme 3000 Moravske Toplice, ki so med velikimi termalnimi kopališči osvojile drugo mesto za Termami Čatež. V vodstvu Term Ptuj pravijo, da so jim je prvo mesto v konkurenci še enajstih slovenskih termalnih kopališč v isti kategoriji gotovo prinesle uspešne naložbe v zadnjih letih v vodne površine term. Tako je družba Terme Ptuj, ki je del Term 3000 in poslovnega sistema Sava, lani razširila notranji del termalnega kopališča, letos pa še zunanji del termalnega parka, ki so ga končali julija. Z urejanjem kopališča bodo nadaljevali še do konca letošnjega leta in v naslednjem letu, tako da bodo poletno sezono 2005 začeli popolnoma prenovljeni in tako obeležili tudi 30 let delovanja Term Ptuj. To jesen in zimo nadaljujejo z gradbenimi deli na zunanjem delu parka, kjer dograjujejo velika amfiteater za več kot 800 obiskovalcev. Ob tem pa sanirajo tudi pohodne površine bazenov starega dela kopališča, zgradili pa bodo še velik otroški bazen s toboganom. Načrtovana dela bodo končali do aprila naslednje leto in tako še dodatno potrdili, da imajo eno izmed največjih in najlepših kopališč v Sloveniji. J. Ga. Krplivnik-Domanjševci Po dvojezičnem območju Tokrat nas vodi pot na dvojezično območje na severovzhodu Goričkega, blizu meje z Madžarsko, V Hodošu zavijemo na desno in se prek viadukta podamo v Krplivnik. Krplivnika ne smemo enačiti s Kru-plivnikom, ki leži v občini Grad na drugi strani Goričkega. Krplivnik (Kapornak) je razloženo naselje, ki ima okrog 130 prebivalcev. Leži na stalna zbirka kmetijskih orodij, in če se vam bo ob ogledu pridružil še sosedov kuža, se nikar ne ustrašite. Čeprav je velik, je še vedno mlad, radoveden in prijazen. Posebnost vasi je tudi ekokmetija, v zaselku, ki se imenuje Domafold, pa imajo tudi mizarstvo. Tukaj lahko še vedno naletite na psička, ki mirno počiva sredi ceste, saj ni ravno vajen pogostega prometa, ali pa piščance, ki vam tik pred nosom prečkajo pot Vlada prijazna umirjenost, ki jo ne zmoti niti od daleč zvok avtobusa potujoče knjižnice, ki vozi skozi te kraje. Omenjeni avtobus vozi tudi skozi naš naslednji cilj, DomanjŠevce. Do tja pridemo po lepi asfaltirani cesti, ki jo obrobljajo gozdovi, priljubljen cilj gobarjev, in tu in tam kakšen vinograd. Domanjševci (Domonkosfa) »gredo« ravno sedaj skozi velik pro- Stavba v Krplivniku, kjer domuje etnografska zbirka zložnih pobočjih in v dolini potoka Jarka, na južni strani potoka Velike Krke. Čeprav je večina izobraževalnih in kulturnih ustanov prebivalcem na voljo v bližnjem Hodošu, se zadnja leta podoba kraja po tej plati spreminja. Čeprav ima Krplivnik na prvi pogled močan ruralni značaj, pa mu ne manjka turističnih zanimivosti. Na prvem mestu je tukaj etnografska zbirka na hišni Številki 6 V obnovljeni stavbi si lahko obiskovalci ogledajo razstavo o zgodovini vina in Žganja, od letošnjega junija pa je na drugi strani dvorišča na ogled Pameten človek ne naredi vseh napak sam. Možnost da tudi drugim. (VJ. Churchill) ces, ki se mu pravi Odvodnjaoaitž in čiščenje odpadnih voda v občim Šalovci; dela potekajo tudi zacijskem omrežju v DonMI^'1^ Projekt je financirala tudi tv n unija, končan pa naj bi bil maja 20® Domanjševci so velika vas s 3^1/ bivaki v čudoviti dolini potok.j •"1 Krke. Široka dolina s položmm Fv bočji je v celoti obdelana, v vlv^ dolinskem dnu prevladuje/0 niki, višja zaobljena slemena ru ru in jugu pa so porasla z gUN1-'' Domanjševci so razpotegnjeno sel je, ki vam bo ravno zarauh KP pustilo obilico vtisov. Frf simpatična kombinacija nostik" ‘1 sodobnosti. Za kulturo in vanje skrbijo ustanove, kot ■ 1 1 podružnična osnovna šola, a-4^' knjižnica; tukaj vsako leto p tudi mednarodni arhivski c bližnjem pobočju dominira ličanska cerkev z začetka Jif na njenem dvorišču pa io katerih sc širi razgled po gozdovih. Če se malo makadamski poti, pa lahD ' l1^'^ še do katoliške cerkve, ki * ' že leta 1208, gre pa za roiMOSko vbo s figuralno okrašenim ■J Ig Ir Po k k tt 4, Oj Ki »0 u 4 I Vaški zvon v Domanjševcih Evangeličanska cerkev v Domanjševcih Trejzino senje z več kot 300 sejmarji V petek, 15. oktobra, je bilo tudi letos središče Murske Sobote rezervirano za sejemsko prireditev Trejzino senje, ki je že tradicionalno vsako leto na dan, ko goduje Terezija. Blago na stojnicah je tudi letos ponujalo več kot 300 sejmarjev. Kljub slabemu vremenu je tudi letos na sejem prišlo več tisoč obiskovalcev iz Pomurja in od drugod, vendar pa jih je bilo po besedah prodajalcev, ki so na tem sejmu bili že prejšnja leta, letos prav zaradi deževnega vremena manj; ob kislem vremenu pa je bilo tudi opaziti, da se težje odločijo za nakup. Ponudba je bila sicer klasično sejmarska -od oblek, čevljev, predmetov za gospodinjstvo, za delo na vrtu in podobno. Med pro dajalci pa je bilo tudi precej tistih, ki izdelujejo izdelke ljudske obrti tako iz Pomurja, kakor tudi iz drugih krajev Slovenije. Na voljo so bili med drugim kakovostni lončarski izdelki pomurskih lončarjev, tudi lectarji seveda niso manjkali, pa še izdelovalci kmečkega orodja in ročno narejenih okrasnih predmetov. Organizatorji so seveda poskrbeli tudi, da so se obiskovalci ob nakupovanju lahko ogreli in spočili ob gostinski ponudbi hrane in pijače. J. Ga. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisi11 ter skoraj v vseh trgovinah in trafik^ Mošt in kostanji na Kapelskem Vrhu 0b tradicionalni prireditvi Mošt in kostanji, ki so jo pripravili pri " Lj stičnega društva na Kapelskem Vrhu, je ves dan dišalo po pečenih organiziraloTuristično društvo Klopotec Kapela, ob zvokih domače 6 sta dogajanje popestrila še nastopa folklorne skupne KUD Janka ed pH1*;, ške folklorne skupine. Za vse obiskovalce so bile na voljo domač® P u pl«1 vino, ki so ga pridelali kapelski vinogradniki lani, kakor tudi letošnji . tve so pripravili tudi prikaz trganja grozdja na trtah, ki sojih posadi । • "_,j|ip' telji pohodov pa so se podali tudi po Atilovi poti. Po prireditvi in P’-obiskovalci poskusili še kapelska vina v Kapelskem hramu. - J. " USTNIK 21. oktober 2004 SPORT 19 n Štirideset let športnega sodelovanja Lendave in Žalske županije »Naše športno prijateljstvo je obrodilo bogate sadove« T’|n Je pomembna dejav-^^hemc družbe, izraz dinaiijiki- in del splošne ■ ki bogati kakovost vsakega naroda in ^cinika. Tega so se zelo tavedali tudi športniki *k'ttnt delavc i nu obeh st-skupne meje med Slogih' la Madžarsko. Tudi v Wjih trenutkih zgodovine r f*v preko športnih sre-11 ' ^postavljali nove vezi in Je *nostove. Vanje so bili Šolski otroci, mladi-“'‘"HlTaslj. । ”no -. i visokem jubileju, 40-^’kiipn^ ^Akimam.i nn V/. ' mednarodne ko-^ndava. Ivan Koncut, predsednik Športne zveze Lendava, pa dodaja: »Športna igrišča so najprimernejše mesto, kjer se tkejo največja tovarištva in prijateljstva. Športniki so dokazali, da za tovrstno sodelovanje ni političnih meja. Teh ljudi pa niso družila samo športna tekmovanja, temveč tudi iskrena prijateljstva. Sodelovanje je bilo zelo razvejano. V tem obdobju so se srečevala Športna društva, delavci iz delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, sindikalne organizacije in mnogi drugi. Najpogosteje so se srečevali igralci nogometa, rokometa, košarke, šaha, juda, namiznega tenisa, badmintona in kegljači na stezi. Štirideset let je visok jubilej, ki pa na športnem področju pomeni še veliko več. Povezan je z mnogimi dogodki, tovarištvom in prijateljstvi. Za to so zaslužni vsi tisti, ki so v teh letih pripomogli k tej športni povezavi in bili vse do danes tisti, ki so s svojo aktivnostjo dosegli, da se je z odprtjem meje leta 1964 sodelovanje na športnem področju tako razmahnilo in da meja v letu 2004 ni več. Želim si, da se sode- Pred slovesnostjo je delegacija obiskala grobove preminulih športnih delavcev Terezije Donko, Ludvika Lebarja in Lajoša Horvata. Športniki obeh zvez pa so se pomerili v nogometu (Nafta - ZTE 9:13), košarki (KK Lindau - ZTE 64:49) in kegljanju (Nafta - ZTE 5 :1, 2126:2005). tovanje utrjuje in tudi v prihodnje prispeva k utrjevanju prijateljstva med državama.« ►»Pomen tega poslanstva je veliko širši« »To 40-letno sodelovanje je imelo sigurno veliko širše poslan- Utrinek z razstave športnih dosežkov. Pred začetkom slovesnosti (od leve): Ivan Koncut, Sonja Polšak, Miro Cerar in Franc Horvat stvo, kajti ni bilo le sodelovanje med dvema športnima zvezama, ampak so se stkale tudi bogate prijateljske vezi med narodoma ob meji, in to v času, ko je bila praktično še neke vrste železna zavesa. To je bilo izrednega pomena, predvsem za tu živečo madžarsko narodnostno skupnost. Zato se ob tej priložnosti moramo zahvaliti vsem tistim, ki so vgradili košček svojega dela in sebe v to sodelovanje. Sedaj, ko smo v Ev- rop^ki uniji, se bo to poslanstvo nekoliko spremenilo, saj bo bolj usmerjeno k športu in razvoju športnega turizma. Seveda pa je zdaj naša dolžnost, tako lokalne skupnosti kot širše, da posodobimo tudi športno infrastrukturo. Z veseljem lahko ugotovim, da bomo že prihodnje leto odprli so (jr T c EL dobno športno dvorano,« je dejal Župan Občine Lendava Anton Balažek. Tudi na madžarski strani ne skrivajo zadovoljstva nad doseženim. »Naše nekdanje sanje o uspešnem športnem sodelovanju med občino Lendava in Zalaegers-zegom so se dokončno uresničile. Udeleženci so v preteklih štiridesetih letih dokazali, da je šport najžlahtnejši način za kultivacijo telesa in duha. Prijateljstvo med dvema sosednjima pokrajinama pa je dokaz, da so za razumevanje med različno govorečimi prav na igriščih odigrane tekme najuspešnejše. Zalaegerszegu so dodelili naslov »Športno mesto naroda«, Te slave so bili deležni tako ljubitelji športa v Pomurju kot v županiji Zala. Iskreno upam, da vas bom lahko tudi ob 50. obletnici toplo pozdravil, obenem pa lahko za •bodoče sodelovanje obljubim nadaljnjo vsestransko podporo mesta Zalaegerszeg«, je povedal župan Mestne občine Zalaegerszeg dr. Endre Gyimesi. Brez prizadevnih amaterskih delavcev ni vrhunskih rezultatov Miro Cerar, član OKS: »V olimpijskem letu bi rad spomnil, da so športne zveze, ki združujejo klube in društva, še kako pomembne za razvoj športa. Brez prizadevnih amaterskih delavcev v športnih klubih in društvih ni vrhunskih rezultatov. Zato vam ob tej priložnosti še enkrat čestitam za dolgoletno vztrajno delo na športnem področju, ki nas tesno povezuje« Ob tej priložnosti so slovesno podeliti 22 visokih priznanj madžarskim športnim delavcem in funkcionarjem, ki so na kakršenkoli način prispevali k tako uspešnemu športnemu sodelovanju med Slovenci in Madžari. V sklop številnih prireditev ob visokem jubileju, 40. obletnici plodnega športnega sodelovanja med .občino Lendava in Žalsko županijo, spada tudi slovesna otvoritev razstave v CID-u Lendava. O tistih časih pričajo številne fotografije, letopisi, Članki in objavljeni spomini tistih, ki so bili začetniki tega športnega sodelovanja, hkrati pa priče tistega časa, ko so se odločili za korak, ki danes predstavlja posebno vrednoto na področju Športa. Tokratno druženje pa tudi tokrat ni minilo brez že tradicionalnih športnih srečanj v kegljanju, nogometu in košarki. Vsekakor lepa priložnost za poglobitev stikov med narodoma na obeh straneh meje. MHan Jerše, foto: Nataša Juhnov Šahovski kotiček Postati soliden mednarodni mojster Nedavni naslov podprvaka na državnem prvenstvu v pospešenem šahu v Grižah je dal 22-letnemu (rojen 15. septembra 1982 v Murski Soboti) mojstrskemu kandidatu Mihi Gombocu, študentu fizike iz Černelavec, vsekakor precejšnjo spodbudo za nadaljevanje uspešne Šahovske kariere. »Ker gre za pospešeni šah, ko se partija konča v približno 25 minutah, so možne marsikatere stvari. Zato se je meni pač posrečilo uvrstiti na tako vi- soko mesto. Sicer pa želim postati soliden mednarodni mojster, čeprav je sedaj v ospredju mojih razmišljanj bolj študij kot šah,« pravi. Pri tem ne pozabi dodati, da se je pri 14,15 letih mnogo bolj zavzeto ukvarjal s šahom, kateremu je dnevno namenjal tudi do osem ur. »Toda to se mi ni dovolj obrestovalo, saj sem zašel v nekakšno krizo, ki je trajala kar nekaj časa« Zdaj je zopet ta »pravi«. Vedeti je treba, da gre za talentiranega mladega šahista, ki se je prvih šahovskih potez pričel učiti že pn petem letu starosti. Zato smo lahko prepričani, da se mu bo cilji na šahovskem področju uresničili Sicer pa se je resneje lotil šahiranja v tretjem razredu osnovne šole v Murski Soboti pri mentorju Jožetu Benku. Nato ga je »vzel v roke« mojster FIDE Boris Kovač, kar je nedvomno pripomoglo k njegovemu napredku. Uveljavljati se je začel leta 1992, ko je prvič postal občinski in medobčinski Šahovski prvak v pionirski konkurenci. Oba naslova je dosegel tudi leta 1994 in 1995, medtem ko je bil leta 1996 na obeh tekmovanjih drugi. Poleg tega je večkrat sodeloval na državnih pionirskih prvenstvih. Leta 1994 je bil šesti, leta 1995 pa peti. Hkrati je takrat v aktivnem šahu zasedel tretje mesto. Svoj največji uspeh v pionirski konkurenci je dosegel leta 1996 na državnem prvenstvu med dečki do 14. leta v Mariboru, kjer je zasedel prvo mesto Istega leta je sodeloval na svetovnem prvenstvu za dečke do 14. leta v Španiji in osvojil 5,5 točke od 11 možnih. Leta 1997 je bil na državnem mladinskem prvenstvu za dečke do 16. leta v Mariboru tretji. Uveljavil pa se je tudi na raznih mednarodnih tekmovanjih v Ljubljani in Avstriji. Zelo uspešno je igral tudi na prvi mladinski deski šahovskega kluba Radenska - Pomgrad v državni šahovski ligi. Zlasti rad se spominja leta 1998, ko je na mednarodnem šahovskem turnirju v Radencih dosegel naslov mojstrskega kandidata. Osvojil je pet točk in kot najboljši mladinec v zelo močni konkurenci zasedel 19. mesto med 46 šahisti. Bil je tudi prva »deska- mladinske ekipe, ki je bila dvakrat zapored državni prvak. V letih 1998-2001 je bil slovenski mladinski reprezentant, kot mladinec pa je bil enkrat državni prvak, dvakrat pa je osvojil tretje mesto. Iz tega obdobja je tudi njegov velik uspeh na odprtem mednarodnem prvenstvu Ljubljane leta 2000, ko je s 6,5 točke iz 9 partij zasedel 11. mesto in je le za 0,20 točke zaostal za osvojitvijo prvega bala za naslov mednarodnega mojstra. Črnemu ni dopustil nobene protiigre! Partijo z madžarskim mednarodnim mojstrom Patakijem je izbral zato, ker Črnemu v napadalnem slogu ni dopustil nobene prave protiigre. »V zgodnji središnjici se je bil nasprotnik primoran braniti, kar sem izkoristil v napadu. Na koncu partije pa je prišlo do odločdne materialne prednosti v mojo korist in predaje Pataka.« Pa si poglejmo partijo, v kateri sta nasprotnika igrala menjalno varianto daminega gambita, ki je bda zgodaj raziskana v praksi in teoriji, danes pa je zopet popularna! Belil Gomboc (rating 2165) - črni: Pataki (2390) 1. d4 d5 2. c4 e6 3. Sej Sf6 4. Lg5 Sbd7 5. e3 (Črni zavlačuje z razvojem kraljevega lovca, po drugi strani pa postavlja nekakšen kmečki zid s c6d5-e6. Ostaja pa problem razvoja daminega lovca, kar poskuša reševati z odprtjem igre s c5 ali e5.) ...c6 6. cd5 ed5 7. Dc2 Le7 8. Ld3 0-0 9. Sge2 Te8 10. h3 Sf8 11. g4 Le6 12. Sg3 (12. 0-0-0 S6d7 13. Lxe7 Dxe7 Sf4 b5 15. Kbl Tab8 16. Thel Dd6 itd. iz partije Berkovič - Puškov, leta 1992) ...S6d713. Lxe7 Dxe714.0-0-0 Tac8 15. Kbl Sb616. Sf5 Lxf517. gf5 f618. Thgl Tc719. Tg4 Dd8 20. Tdgl Sc8 21. Se2 Tee7 22. Sf4 Sd6 23- Ddl Kh8 24. Th4 De8 25. Dg4 Se4 26. Dg2 Sd6 27. Th6 Tf7 28. Th5 Tfe7 29. Dg3 Se4 30. Lxe4 de4 31. Dh4 TcdT?? (Še naprej poslabšuje pozicijo, kajti za Črnega je boljše h6) 32. Sg6 + Kg8 (32...Dxg6 ne spremeni ničesar, ker sledi 33. Txg6 c5 34. dc5 Tdl+ 35. Kc2.) 33. Sxf8 in 1:0 (Po 33. Sxf8 Dxh5 sledi 34. Dxh5 Kxf8 35. Dxh7.) Milan Jerše, foto: M. J. 20 ŠPORT 21. oktober 2004 7 VBIHK । Karate Judo Apačani solidni na EP Stipe Člani »Sho Kan* Apače so pod vodstvom trenerja Jožeta Maruška med okoli 600 tekmovalci in tekmovalkami iz 20 držav na EP v Odesi solidno zastopali reprezentanco S.K.I.F. Slovenije. Na zmagovalni oder se je povzpel le Urban Grujič, ki je kot član slovenske ekipe mladincev osvojil srebrno medaljo Posamično je Polona Rožec v konkurenci deklic, starih 10 do 14 let, v katah zasedla sedmo mesto, Manja Kocet pa osmo. Prav tako osmi je bil Urban Grujič v posamični konkurenci mladincev med 15 in 17 let v katah. V izjemno močni konkurenci članov (18 do 39 let) pa je Matej Maruško zasedel solidno 13. mesto. O. B. Pomurcem kar štirinajst zmag Hokej na ledu Visok poraz s favoriti V soboto so odigrali 2. kolo MHL Maribor. Nasprotnik Ledenih strel je bil HK Transport Rojko (aktualni prvaki) Ledene strele so držale korak ves prvi polčas in še del drugega, ko je bilo 3 : 1. Ker so Sobočani vse moči uperili v napad, so bili hitro kaznovani. Zadnjih 10 minut ni bilo več zbranosti, na koncu pa je bil rezultat 9:1 (2 : 0) v korist HK Transport Rojko. V 3. kolu bodo igrali proti HK Gallery Fivers. Pred tem bodo gostili ekipo Krefelda iz Nemčije. To so prijatelji in bivši soigralci iz 1. nemške hokejske lige trenerja Ledenih strel Jtirgena Petriča. Z. S. Na mednarodnem tekmovanju za pokal Vindi v Varaždinu je sodelovalo 259 tekmovalcev iz 27 klubov Slovenije, Hrvaške, BiH in Madžarske. Predstavniki JK Lendava so osvojili ekipno drugo mesto in devetkrat stopili na zmagovalne stopničke. Prvi so bili: Lovro Koči-la (do 42 kg), Veronika Dogar (do 36 kg), Hana Pohajda (do 29 kg), Maja Adanič (do 24 kg), Nika Prša (nad 44 kg), Jan Kočila (do 60 kg), Goran Varga (nad 60 kg), Katja Ka-vaš (do 40 kg) in Tadeja Hozjan (nad 44 kg). Drugo mesto je osvojil Gregor Prša (do 34 kg), tretja pa sta bila Veronika Dogar (do 40 kg) in Nikol Jarni (do 44 kg). Mladi član KBV Lendava Sebastjan Prendl (do 31 kg) je bil drugi, tretji pa Manuela Čizmašija (do 26 kg), Sara Šernek (do 28 kg) in Alen Šernek (do 38 kg). Še bolje so se odrezali na tekmovanju zapokal Kopra, kjer je nastopdo 80 tekmovalcev iz 20 klubov in 3 držav. Zmagovalka je postala Sendi Lešnjak (do 57 kg), srebrno odličje pa je pripadlo Sanji Jaklin (do 70 kg). Na varaždinskem turnirju so 6 medalj osvojili mladi Sobočani. Zlata odličja so pripadla Tini Barber (do 26 kg), Adrianu Gombocu (do 31 kg), Roku Ropoši (do 42 kg), in Luki Barberu (do 50 kg). Druga sta bila Jakob Kraner (do 34 kg) in Damir Miholič (do 42 kg). Na turnirju za pokal Jesenic, kjer je sodelovalo 256 tekmovalcev iz 27 slovenskih klubov, so osvojili 5 medalj, in sicer prva Karin Kerec (do 48 kg) in Uroš Kavčič (do 42 kg). Slednji ima med slovenskimi starejšimi dečki naj večje število osvojenih točk, ekipno pa so drugi. Aljaž Bednar in Miha Ljuboja sta bila druga, Tilen Apšner pa tretji. Prva sta bila tudi Laura Prendl (KBV Lendava) in Jan Kočila (JK Lendava), tretji pa Andrej Pohajda. F. B., M. J. Atletika Romanovi tri zmage zapored Znana atletinja s Sonja Roman (AK Minbor si bo minuli teden p rav g01 z veseljem zapomnil Najprej je zmagala na ■ kovem oktobrske® Murski So bot i, v soboto m _ su občinskih repreKD Mariboru, v nedeljo pj žavnem prvenstvuv tekih na 10 km v Sloveni' cu. Namizni tenis Lendava ob točko Tudi v 3- krogu 1 SNTL je bil za prekmurske prvoligaše uspešen. Lendavčani so nekoliko nepričakovano remizirali s Krko, pri kateri je bil spet junak srečanja Petrovčič, ki je premagal vse tri Lendavčane. Vsa sreča, da pri gostih tokrat ni bil razpoložen Hrvat Karkovič. Lasan je dobil dve partiji, Plohl pa eno, s katero je rezultat izenačil. V naslednjem krogu igrajo v gosteh prekmurski derbi s Kemo Puconci. Sobočani so presenetili z visoko zmago na Ptuju, kjer so domačini nastopili brez Grbiča. Odlikoval se je reprezentant Ropoša, ki je zmagal v vseh treh partijah in z Ocepkom v dvojicah. Ključni trenutek za zmago Sobočanov je bil, ko je Koščak premagal najboljšega domačina Paviča. V naslednjem krogu gostujejo pri Vesni. Pucončani so doma gostili najslabšo ekipo v ligi Vesno in so, kljub temu, da so nastopili brez Ungerja in Kovača, dosegli zanesljivo zmago. Edina poraza sta doživela kadeta Pelcar in G. Horvat, reprezentant Horvat in NišaviČ pa sta svojo nalogo opravila brez napake. LM-KO Lendava - Krka 5:5 (Plohl - Petrovčič 0:3, Ignjatovič -Kralj 3:1, Lasan - Karkovič 3:0, Ignjatovič - Petrovčič 1 :3, Plohl -Karkovič 0:3, Ignjatovič, Plohl - Karkovič, Petrovčič 1:3, Ignjatovič - Karkovič 3:0, Lasan - Petrovčič 2 :3, Plohl - Kralj 3:1); Ptuj - Sobota 2 6 (Ovčar - Kocuvan 0:3, Pavič - Koščak 2:3, Piljak - Ropoša 0:3, Pavič - Kocuvan 3:1, Ovčar - Ropoša 0:3, Piljak - Ocepek 3:1, Pavič, Piljak - Ropoša, Ocepek 0:3, Pavič - Ropoša 2 : 3); Kerna Puconci - Vesna 6:2 (Pelcar - Kandare 0:3, Horvat - Čad 3 : 0, Nišavič - Krenker 3 : 0, Horvat - Kandare 3 : 1, G. Horvat -Krenker 1: 3, Nišavič - Čad 3:0, Horvat, Nišavič - Kandare, Krenker 3:0, Horvat - Krenker 3:0). V drugoligaški konkurenci je prvo zmago dosegla druga ekipa Sobočanov, pri kateri je bil najboljši Roudi brez poraza. Ljutomerčani in Pucončani pa so v pomembnih srečanjih premagali Škofjo Loko po zaslugi Solarja in Smodiša, ki sta ostala neporažena. ŠKL - Krovstvo Rakuša 2 : 6 (Solar 3, Puhan, Tkalec, Solar/ Puhan), Melamin - Kema-II 2 :6 (Smodiš 3, Škraban, GorČan, Smo-diš/Škraban); Melamin - Krovstvo Rakuša 6:0; Sobota II - Radlje 6-: 4 (Roudi 3, Fridrih 2, Roudi/Fridrih); ženske: Jesenice - Kerna 6 : 1 (Železen); Jesenice - Kap. Broker 6:4 (Korošec 3, Matjašič). Sobočani v finalu Na kvalifikacijskem turnirju za ekipno državno mladinsko prvenstvo, ki je bil v Murski Soboti, so Sobočani brez izgubljene partije zasedli prvo mesto in se tako uvrstili v finale, med osem najboljših ekip, ki bo januarja 2005 v Murski Soboti. Pucončani in Sobočanke so osvojili tretje mesto, Ljutomerčanke pa četrto. M. U. Prizor z napete tekme s Korošci. Foto: J. Z. Športno modelarstvo Bagari zmagal na Hrvaškem Na odprtem državnem prvenstvu Hrvaške v Korenici je Boštjan Bagari, član modelarske sekcije Aerokluba Murska Sobota, med tekmovalci iz štirih držav zmagal v članski konkurenci z večjimi modeli F - 1 A. Z zmago med člani na Hrvaškem se je Boštjan Bagari uvr- stil v slovensko Člansko reprezentanco modelarjev, ki bo leta 2005 nastopila na svetovnem prvenstvu v Argentini. T. G. Oktobrski tek Zmagovalca Romanova in Špes Atletski klub Pomurje - PDU, Združenje atletskih sodnikov Murska Sobota in Športna zveza Murska Sobota so organizirali že tradicionalni, 39. oktobrski tek v Murski Soboti. Kljub deževnemu vremenu je sodelovalo kar 152 atletov in atletinj iz Slovenije in Hrvaške. Najprej so se v štafetnem teku pomerili učenci osnovnih Šol. Rezultati, učenke (1992 -1993): 1. OŠ Žalec 6:12, 2. OŠ Puconci 6:24, 3- OŠ II MS 6:25, S skupinskega starta članov In Članic (v sredini Sonja Roman). Foto: J. Z. učenci (1992 -1993): 1. OS Tišina 6:02, 2. OŠ Žalec 6:04, 3 OS Beltinci 6:15; učenke (1990 -1991): 1. OŠ Križevci pri Ljutomeru 6:01,2. OŠ IMS A 6:06, 3-OŠ II MS 6:10; učenci (1990 -1991): 1.0$ Puconci A 5:15, 2. OŠ Tišina 5:24,3. OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici 5:26; dijakinje: 1. Gimnazija MS 8:01, 2 SZŠ Rakičan 8:30, 3. Ekonomska šola MS I 8:01; dijaki: 1, Gimnazija MS 6:46,2. SZŠ Rakičan 6:48,3. SŠGT Radenci 17:04, Članice posamezno (5 krogov, 2,7 km); 1 Sonja Roman (AD Maribor 98) 9:54, 2 Anica Živko (AD Kladivar) 10:40,3- Marija Trošič (Zagreb) 11:15; člani posamezno (10 krogov, 5,4 km): 1. Boris Špes (AD Maribor 98) 18:48,2. Nedeljko Radič (Varaždin) 19:00,3- Branko Kmetič (AD Maribor 98) 19:39. Milan Jerše Košarka Poraz v de V 1. krogu 1. B slovenske košarkarske lige za moške je Radenska Creaciv Sobota na domačem parketu s 73:78 (40:35) izgubila z Novo Gorico. Čeprav so Sobočani skoraj ves Čas vodili, ob polčasu za 5 točk, so jih borbeni gostje 6 minut pred koncem tekme ujeli in v dramatični končnici slavili. Strelci za Sobočane: Karlo 26, Odbojka Zmaga v derbiju V 2. krogu 2. DOL za moške sta se v Murski Soboti pomerila bivša prvoligaša Pomurje Galex Mir in Fužinar Metal Ravne. Po dramatični borbi, polni preobratov, so slavili domačini s 3:2. Pomurje Galex Mir: Čeh, Marič, Novitovič, Horvat, Topov-šek, B. Grut, A. Grut, Smodiš, KovaČec, Flisar. V 2. krogu 3- DOL vzhod za moške so Beltinci doma s 3:1 (19,13,-18,19) premagali Mislinjo in vodijo na lestvici. V soboto gostujejo v Ravnah na Koroškem. Še 3 DOL vzhod (ženske): Radenci - Kajuh Šoštanj 0:3, Mežica - Puconci 3:0. M. J. Prva zmaga Ljutomerčank V 2. kolu 1. DOL za ženske so Ljutomerčanke prvič v tej sezoni zmagale. Rezultat tekme ZMB Ljutomer - Formis Bell je bil 3:1 Zasluženo, saj so od nasprotnic iz Rogoze bile boljše, še zlasti v 2. in 4. nizu. Najuspešnejša je bila Petra Moreč z 19 točkami. Igrale so: Tretinjak, Kutsaj, KodiJa, Vrbančič, Jozelj, Oletič, Pirher, Drvarič, JureŠ, Moreč, Kadiš. V 3- kolu ljutomerska vrsta gostuje v Novem mestu pri ekipi TPV. N. Š. Dominko (svetli dres) v borbi pod košem. Foto: J. Bratkovič 10, Šuran, Pungartnik in Dominko po 8, Pok 5, Maje 4, Voroš in Novak po 2. V naslednjem krogu se bodo košarkarji Radenske Creativa Sobote pomerili s trboveljskim Rudarjem v dvorani OŠ I v Murski Soboti. Tekma bo v soboto ob 19 uri Pionirji Radenske Creativa pa so v pfedzadnji tekmi prvenstva premagali vodilno ekipo Pivovarne Laško s 77 : 65 (Barbarič 43, Domjan 10) in se ji tako maščevali Z. za visok poraz v Laškem V zadnji tekmi SKL za ml. dečke so Soboča ni premagali Elektro s 54:22 (Pavlovič 22, Bilič 13, Ulaga 11) in z enakim število točk kot Pivovarna Laško delijo prvo mesto. S tem so se uvrstili na zaključni turnir za naslov državnega prvaka, ki bo predvidoma decembra. V soboto začnejo s prvenstvom tudi članice v 2. slovenski ligi. Pomurje Skiny se bo ob 16.30 v OŠ I pomerilo s Šentvidom. Atletika Urška Martinec zmagovalIM slovensk krosa V Maribora F M činskih reprezentanc Slo V izredno slabem vre®« ekstremno težkih k ro su s o de lova l o 5 slo valk in tekmovalceva venskih občin. Kot e 1 iz pomurskega pre krosu sodelovala rep1 Mestne občine Murska . ki so jo sestavljali^^ cice iz celotne pon« w ki je zasedla odlično ■ jfj| Rezultati - Wi’^LejSu-A; 7. Andrej Fujs 9-kič, ekipno; 1 pionirke A: ■ 1 p“±^1: * 11. Katja GomboC «^4 mesto; mlajšiP*0 nit Marin Benkič; sto; mlajše pi°n“* ,1^ no: 6. mesto; A: 2. Matej Fujs,1/ / 4» milar; ekipn°! ’ .(Jt^ rejše pionirk' Horvat; ekipno: Wl^ rejši pionirji/’ k H pe Sreš, 10. Jernej Fer nis Horvat; ekipo" . starejše pionirk' Donosa; ekip110; \ pj*i' mlajši Horvat; starejši žica Šiftar, 15- Mani’,,, ekipno: 6. Endre Gonter, ., |i' " no: 4. mesto MS z 79 točkami- Nogomet Mostje, povečal® naskok J MNL vete'*1' izidi 8. krog® ’ » 2 Tumlšče-Nedelj, Turnišče-Centi /im Kapca 2: l/o idig/^. 1 J/« 8 n 1t« ? 5 ti 8 6 1 ■ :l gavas(neo< Mostje Hotiza V.Turnišče Nedelica Kapca Turnišče Dolga vas ■ 7 Centi ba ° Izidi 8. kroga 2 , Tours Kobiljo J ' j -Dolina -Zlikovci 0:b-6 4 4 3 f 1 Dobrovnik Dobrovnik Nafta-vet Kobilje Žitkovci Dolina ■ Graničar 8 8 8 7 3 3 j 1 3 1 8 S ‘ 7 8 7 8 8 8 ,. S 2 „16 -3 3 H /' 8 Z ii % in i« In 1: *1 to % % to to to to toi S 'dar ■L S ft % 'll s tl H k' % b j S? VESTNIK-21. oktober 2004 SPORT 21 l t j lM.mobll Mafone Gorica PredPub-kumom ^4 Mura -Primorje 2:2, KD .^'Ljubljana 4:1, Bela kra- 1.2, Zagorje- Ko-Hit Gorica -CMC Publi-;,. (Maribor-Kumho Drava ’loto ton M S Na Sit ta II 11 11 11 II 10 10 11 11 11 11 7 6 4 3 3 4 3 2 2 2 2 3 2 5 5 5 5 2 4 6 6 3 2 1 3 2 3 3 2 4 3 3 6 7 16:6 24 18:820 13:7 17 11:1014 11:10 14 12:12 14 10:12 14 15:16 13 9:11 12 11:1412 7:15 9 Tejina sup - - ■ - - i^'„ M._ a - Maribor Piv. Drava CMC Pu- -. , Ljubljana, HitGo-0linnPija - Domžale, hna - Primorje. 8:20 8 tafta Ječala bednost ivS Dravograd - Nafta 1:1’ U®' *^ko 1:0, Livar - Svobo-L • °. Tavinja - Šmartno ob “udar-Triglav2 :1. R 12 8 3 1 22 : U J H - - 3 23:16 23 12 7 2 12 12 '2 11 12 12 '2 12 12 , 12 0 111 8 37 1 Nai;» - Factor, ^i^r, Izola Argeta-Trl^ L Svoboda-Alu- Dravograd, Sij n p, K So iM 7 7 6 5 5 5 5 4 2 1 1 2 4 3 1 1 1 2 4 4 4 3 4 6 6 7 8 17:1422 19 19 22 22:16 20 24:15 19 21:16 18 18:1516 19:1716 13:2013 12:23 8 Setna liga Si z L * 8 j požeti Dol - Pomurje k? T10 k3™61! “ ' ' Vin Sobota - Ni 0(2'0) S i 1 0 22 616 ) 1 1 2 39:10 13 ■ 3 0 1 9 n r - । 18:3 9 " 3 0 3 22:22 9 i 2 0 5 9:34 6 Vut « ■ 37 0 V D 4 ■ 37 o Aw/'®"1 Gradec - Se-n""Len - Kamen - ' k, Sobota v go-" ■mestos3:l 1« ja »111110-^a zmaga. Milan Jerše Nogomet Remi slaba tolažba Mestni stadion Fazanerija v Murski Soboti, 1.500 gledalcev, sodnik Tošeski (Medvode), strelci: 1 : O Rakovič (14), 1 : 1 Ostojič (54), 1 : 2 Lo Duca (56), 2: 2 Tisnikar (75). Mura; MujčinoviČ, Žilavec, Miše, Berko, Rakovič, Shopov (Ipavec, 56), Erniša, Kapič, Omladič (Tisnikar, 60), Božič (Obilinovič, 71), Bulajič. Primorje: Strajnar (Rutar, 40), Tanjič, Gregorič (Baša, 46), Lo Duca, Jolič, Džuzdanovič (Cvijanovič), Mirtič, Colja, Ostojič, Krstič, Kalin. Nogometaši Mure in Primorja SO se v 11. krogu 1. SNL v Murski Soboti razšli brez zmagovalca. Prekmurci niso okusili slasti zmage že šest tekem, Ajdovci pa so na drugi strani že petič zapored ostali neporaženi. Po zadetkih Ostojiča in Lo Duce v razmiku dveh minut so bili celo bližje zmagi, a je nato izid poravnal Tisnikar. Že v prvem polčasu je zadel Rakovič. Začetek tekme je bil za Črno-bele dokaj obetaven. Z napadalno igro so ves čas ogrožali vrata gostov. Mreža Primorja se je prvič zatresla po četrt ure igre, ko je Rakovič izkoristil lepo podajo Kapiča in z leve strani z natanČ- nim strelom v nasprotni kot vratarja Strajnarja zadel v polno. Namesto, da bi nadaljevali z agresivno igro, so se muraši nekako zadovoljili z minimalnim vodstvom, slabi sodnik Tošeski, ki se je osmešil s svojimi odločitvami, pri katerih mu je pomagal tudi prvi pomočnik Radovanovič iz Kopra, pa je Sobočanom v pičlih 13 minutah podelil kar tri rumene kartone. Dobili so jih Rakovič, Sho-pov in Emiša Poleg tega je me-dvoški sodnik prevečkrat prekinjal igro po nepotrebnem. In ko je v 40 minuti moral zaradi poškodbe igrišče zapustiti ajdovski vratar Strajnar, je resda kazalo na lahko zmago domačih. Toda gostje, ki so v drugem polčasu dobili tri rumene kartone (Colja, Jolič in Kalin), se niso predali. To se jim je kmalu obrestovalo, saj so izkoristili zmedo v domači obrambi in žogo dvakrat poslali v nebranjeno mrežo Pri prvem zadetku Ajdovcev je Jolič podal do Colje, ki je s strelom z glavo presenetil nemočnega Mujčinoviča. Le dve minuti kasneje je žoga nepričakovano prišla do Lo Duce, ki je ob pomoči nespretne soboške obrambe spravil žogo v mrežo. Še sreča, da je Tisnikar 15 minut pred koncem, ko se je znašel sam pred nasprotnikovimi vrati, zadel v polno. Do konca se rezultat več ni spremenil, Čeprav so si oboji prizadevali, da bt tekmo odločili v svoj prid. Darko Milanič, trener Primorja: »Mi smo definitivno lahko zelo zadovoljni z osvojeno točko, ker smo zaradi poškodb nastopili znatno oslabljeni. Če bi nekatere protinapade bolje izpeljali, bi lahko iz Murske Sobote odnesli tudi vse tri točke. Ker pa je Mura v drugem polčasu močno pritisnila na naša vrata, moramo biti zadovoljni s točko. Čestital bi mojim mladim igralcem, ki so se močno trudili,« Bojan Prašnikar, trener Mure: »Sigurno nisem zadovoljen s to točko, kajti res smo si želeli vse tri. V prvem polčasu smo povedli in praktično prišli do tistega, težko doseženega zadetka, ko nam v zadnjih krogih nikakor ne gre. Toda na začetku drugega polčasa dobimo dva zelo poceni zadetka iz prekinitev. Potem se je seveda težko vrniti. Kljub temu smo v drugem polčasu močno pritiskali na nasprotna vrata in izenačili, vendar za kaj drugega bi bilo potrebno še kaj več Ne bom pa govoril o tem, da so bile določene stvari na igrišču danes res izjemno čudne, kar je predvsem vplivalo na samo igro, na rezultat pa ne. Videli smo, da sodnik na koncu ni dal nobenega zadetka, toda to, kar je sodil, nima veliko zveze z nogometom.« Milan Jerše Pokalni nogomet Tišina izločila Križevce V 3. krogu pokala MNZ Murska Sobota v sezoni 2004/2005 so bili doseženi naslednji rezultati: Križevci - Tišina 5:6 (po enajstmetrovkah) 3 : 3 (3 : 0), Gančani - Segrap Ljutomer 3 0(1:0), Roma -Grad 7:1 (0 :0), Rakičan - Ižakovci 1 : 3 (0 : 2). V 3- krogu mladinske konkurence pa so igrali: Veržej - Arcont Radgona 3:1(1:1), Kerna Puconci - Mura 1:7 (0:3), Ižakovci -RakičanO: 2(0: 1). Pokal NZS Nafta srečnejša od Mure V Ljubljani so izžrebali pare četrtfinala pokala Nogometne zveze Slovenije, ki bo na sporedu v sredo, 27. oktobra. Več sreče pri žrebu je imela lendavska Nafta, ki se bo na domačem igrišču pomerila s Koroško Dravogradom, medtem ko bo soboška Mura morala na težko gostovanje v Ljudski vrt k Mariboru Pivovarni Laško. Igra se le ena tekma. Čeprav se v obeh pomurskih ligaših dobro zavedajo, da je pokalno tekmovanje specifično, saj te edino zmaga vodi naprej, so oboji optimistično razpoloženi. Ostala para četrtfinala pokala Slovenije - pokala Hervis; Domžale - Hit Gorica in CMC Publikum - KD Olimpija. M. J. |-------- Nogomet Pol ducata Odranec Mali nogomet Dva poraza V drugem krogp 2. slovenske lige malega nogothe ta vzhod sta pomurska predstavnika izgubila. Marinci Veščica - Napoli Intelsat Pernica 5 :7 (Baumgartner 3, Rob, Rop), Branik Maribor - Bioterme M. Nedelja 12 : 1 (Jaušovec). Vodijo Branik Maribor, Tomaž, Napoli Intelsat Pernica in Cerkvenjak Gostišče Anton s po 6 točkami, Marinci Veščica in Bioterme M. Nedelja pa sta brez točk. Para J. kroga: Bioterme M. Nedelja - Panda Totirotovž Maribor in SI. gorice - Marinci Veščica. N. S. Knjižna novost Sto let lendavskega nogometa V okvira dejavnosti Zavoda za kulturo madžarske narodnosti Lendava je izšla ilustrirana knjiga z naslovom Sto let lendavskega nogometa. Nastala je izpod peresa avtorja Ferenca Horvatha in soavtorja Franca Horvata. Poleg kronike nogometa najdete v knjigi tudi kratek povzetek zgodovine ostalih športnih panog v Lendavi in okolici. O predstavitvi knjige, ki je bila v centru Ban-ffy v Lendavi, pa več v naslednji Številki. M. J. pograd - Nafta 1:1 . Nfr ^Ihflč, Ristič, Osterc, Bunc, Benko (Halas, tv A potom 1^0 - f priložnost so zapravili gostiteIjiv - V^ko. 1,1’1Ln'। V 42. minuti je sodnik upravičeno ‘ ^^Či endav&ne. Realizator je bil Ristič. V na ' a V in Vključitev Bukovca v 74. minuti. a Poplačana v zadnji minuti srečanja, o' Za kaj več ni ostalo časa. FranC Mali nogomet Gneča na vrhu 8. kolo pomurske lige: Asfalt - Krajna gost. Metuljček 4:8, Videm-Kava bar pri Maji - Lissa Dokležovje 7:3, Suhi Vrh - Cernelavci 4:2, Bulls TMK Črnci - Ledava 5 :3, Meteor- Kup- šine! 7:4. Črnci Old Boys Videm Suhi Vrh Meteor Cernelavci Ledava Krajna Dokležovje M. Baby Kupšlncl Astalt LOKO Lukavci Bunčani Kalinovjak Dama bar Kijučamvci 7 8 7 7 8 8 2 2 2 2 1 4 3 2 1 1 1 28'24 9 (-1) 3 21:38 3 14:27 4 17:21 6 21 :34 9 8 7 4 6 14:26 Mf) Izidi 10. kroga pomurske nogometne lige: Tromejnik -Rakičan 2:2, Polana - Beltinci 0: 4, Petišovci - Bistrica 1:2, Odranci - Segrap Ljutomer 6:0, Roma - Arcont Radgona 0:2, Panonija Gaberje - Čarda Pušča - Serdica KI. Šinko 0 : 9, Šalovci - Kerna Puconci 2:1, Sla tina - Apače 1:1. Ižakovci 9 Šalovci 9 Serdica 9 Grad 9 8 7 0 8 8 8 8 8 8 7 8 8 6 6 5 5 4 4 3 3 3 2 1 1 0 0 0 0 1 1 1 1 2 1 0 2 53: 15 1 29:15 3 43:24 3 28:30 3 38 :29 3 30:2,1 4 34:29 4 29:26 4 27:33 3 16:16 6 25:53 7 27:88 18 18 15 15 13 13 10 10 10 8 4 3 9. kolo lige veteranov MNZ Murska Sobota; Čemelavci - Rogašovci 7:5, Rakičan - Nemčavci 9:6, Sebeborcl - Borejci 4:2, Noršinci - Pertoča 1:4. Čarda Old Boys Rakičan Cankova Bakovci Tešanovci Cernelavci Sebeborcl Pertoča Nemčavci Rogašovci Borejci Noršinci Dokležovje 7 7 9 0 8 8 9 9 9 9 9 9 9 8 7 7 6 6 5 5 5 4 3 3 2 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 1 o 1 2 2 1 0 54:15 0 42:13 2 65:34 1 50:24 2 27:21 3 58:39 4 30:34 5 35:40 5 29:42 6 36: 52 6 37:50 6 23:55 7 20:48 7 21 :60 8. kolo MLMN Križevci: Dama 21 21 19 19 16 15 15 12 10 9 7 5 2 1 bar SNV-Junior SNV2 : 5, ŠD Ključaro-vci * Lukavci 2 :3, Berkovci - Zetor servis Vučja vas 0; 4, ostali tekmi sta bili preloženi zaradi slabega vremena. Vučja vas Križevci Junior Berkovci 8 7 8 8 7 4 4 4 1 3 1 1 0 41:11 0 39:20 3 32:21 3 21 :26 22 15 13 13 OLMN Moravske Toplice 8. kolo: Aqua - čarda 4 ; 4, Sveti Laszlo - Mlajtinci 0 :8, M. Toplice -•Trnje 5:6, Sebeborcl - Filovci 4:2, Prosenjakovci - Ivanci 4 : 7, Vučja Gomila - Noršinci 0:3. 0 : 0, Bakovci - Renkovci 1 : J. Odranci 10 7 1 2 32:722 Beltinci 10 5 4 1 28:12 19 Čarda 10 5 4 1 23:8 19 Bistrica 10 5 3 2 23:15 10 Rakičan 10 4 4 2 17:12 16 Tromejnik 10 4 3 3 23:12 15 Petišovci 10 4 3 3 15:11 15 Roma 10 4 2 4 17:12 14 Polana 10 4 2 4 11:15 14 Renkovci 10 <3 2 5 13 22 11 Panonija 10 2 2 6 14:25 0 Arcont 10 2 2 6 13:28 6 Segrap 10 2 1 7 14:38 7 Bakovci 10 2 1 7 11 :37 7 Bogojina 9 Kerna 9 Dokležovje 9 Hodoš 9 Apače 9 Pušča 9 Gančani 9 Slatina 9 8 1 0 29:10 25 7 2 0 2b ,9 23 6 1 2 29:11 19 6 0 3 24:11 18 5 2 2 18:10 17 4 1 4 25:17 13 4 0 5 15:20 12 3 1 5-11 ■ 17 10 2 2 5 12:19 8 1 1 7 5:36 4 0 3 6 12:25 3 0 2 7 9:29 2 2. MNL Murska Sobota 9 krog: ŠD Cven - Lipa 2 ; 2, Bratonci - ŠD Motvarjevci 7:1, Niros Cankova - Rotunda 3 :0. Sebeborcl Čarda Prosenjakovci M. Toplice Ivanci Aqua Trnje Filovci Mlajtinci Noršinci Sveti Laszlo Vučja Gomila 8 8 8 8 8 8 0 8 8 8 8 0 6 4 5 4 4 3 3 3 3 2 0 o 4 1 3 3 0 1 0 0 o 1 2 31:22 0 37:24 2 29:22 1 40:25 3 44:32 2 4 5 29:24 40:37 24:33 36:40 5 24:37 6 17:38 7 16:33 18 16 16 15 13 12 12 10 9 9 6 1 1. MNL Murska Sobota 9. krog: Gančani - Grad 2 : 4, Dokležovje - Bogojina 1 : 2, Ižakovci - Hodoš 3 : 1, Cankova Bratonci Cven Lipa Goričanka Rotunda Motvarjevci 8 6 1 1 23: 7 19 8 5 0 3 27:15 15 0341 13'8 13 8 3 2 3 16:15 11 7 3 13 7 7 10 7 3 0 4 10:17 9 8 0 0 8 5:32 0 3. SNLvzhod Črenšovci so že drugi! MZ KMN Goričko 9. kolo: Domanjševci - Markovci 2:3, Dolič - Budinci 5:3, Stanjevci - Šulin-ci 8: 5, Čepinci - Adrijanci 3:4, Tr-dkova - Neradnovci 4: 5, Dolenci -Lucova 2:10, Šalovci - Martinje 3:2. Lucova Domanjševci Martinje Šalovci Budinci. Dolič Neradnovci Markovci Stanjevci Adrijanci Dolenci Čepinci Šu linči Trdkova 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 7 7 7 7 6 5 5 4 3 3 2 1 0 0 1 0 9 0 1 1 1 3 2 1 0 0 1 53:13 1 38:13 2 53:21 2 46:23 3 50:31 3 48:34 3 40:29 4 24:29 3 37:38 4 31:38 6 17:46 7 18:42 9 21:79 9 12:47 22 22 21 21 18 16 16 13 12 11 7 4 0 -3 Mladinski nogomet Tišina presenetila Veržej 9, krog 3. slovenske mladinske lige Pomurja Mura - Olimpija Dolga vas 3:0 b. b., Tišina - Veržej 4:0. Vrstni red: Veržej in Tišina po 20, Mura 16 itd. 10, krog pomurske mladinske lige: Roma - Arcont Radgona 2:14, Bakovci - Renkovci 3:4, Odranci - Segrap Ljutomer 5:2, Panonija Gaberje - Čarda 6:1, Polana - Beltinci 5:0, Tromejnik - Rakičan 0:2, Petišovci - Bistrica 0:5. Vrstni red: Tromejnik in Rakičan po 27, Arcont 21 itd. 9. krog 1. MNL MS - mladinci: Slatina - Apače 2 :8, Dokležovje - Bogojina l: 4, Gančani - Grad 4:12, Ižakovci - Hodoš 6:8, Pušča -Serdica KI. Šinko 2:2, Šalovci - Kerna Puconci 0:2. Vrstni red: Kerna 27, Apače in Bogojina po 22 itd. 11. krog 1. mladinske lige: Maribor -Mura 3 :2. Vodi Gorica (25), 10. Mura (12). 11. krog 1. kadetske lige: Maribor - Mura 3:1. Prvi je Maribor (27), 10. Mura (11) 10. krog U-14 vzhod: Nafta - Pohorje 3:1, Ptuj - Mura 0:6, Rudar - Radgona 1:1. Vodi Dravograd (25), 2. Mura 24), 5 Nafta (19), 8. Radgona (13). M. J. Rezultati 10. kroga: Pohorje - Paloma?: 3, Kovinar štore -Križevci 0:0, Zavrč - Tišina 310, Črenšovci - Železničar 1 : 0, Veržej - Stojnci 3; 2, Bistrica - Šmarje pri Jelšah 0:6, Ho-lermous Ormož - Šoštanj 3 :0. Dva zadetka v zadnji minuti! Igrišče v Veržeju, 100 gledalcev, sodnik Jeneš (Lendava), strelci: 0:1 Habjanič (32), 1:1 Kerec (83), 2:1 Kerec (86), 2 : 2 Petek (90), 3:2 Puhar (90), Veržej; Vugrinec, Vidmar, Košar, Kovačec, Pučko, Kaučič, Fras (Rantaša, 73), Osterc, Simčič, Kerec, Puhar. Rumeni kartoni: Fras, Osterc. Tudi v Štorah brez zadetka Igrišče v Štorah, 150 gledalcev, sodnik Žnidaršič (Kranj). Križevci: Kamnik, Čarni, Kerčmar, Ulen, Malačič, Horvat, Škerlak, Preininger (Pondetek, 87), Pojbič, Šnepf (Sabo, 90), GrkiniČ (Šlihthuber, 74), Rumeni kartoni: Kerčmar, GrkiniČ, Preininger, Horvat, Pojbič. Pričakovan poraz s prvim Igrišče v Zavrču, 100 gledalcev, sodnik Šinkovec (Maribor), strelci: 1 : 0 Gabrovec (5), 2 :0 Golob (55),3:OKo-koc (62). Tišina: Lejko, Kdus, Farič, Šnurer, Granfol, Pucko, Verban, Ulen, Čontala (Detellbach, 73), Fajfar (Hozjan, 58), Gomboc. En zadetek dovolj Igrišče v Črenšovcih, 50 gledalcev, sodnik Vukan (Apače), strelec: 1:0 GyerkeS (22). Črenšovci: Pečelin, Kulčar, Lazar, (G. Horvat, 46), Matjašec, Gyerkeš (Virag, 86), Maučec, Hozjan, Tkalec, Kavaš, Lacko vič, D Horvat (Pintarič, 67), Rumeni kartoni: Kulčar. Zavrč 10 7 Črenšovci 10 6 Pohorje 10 5 Križevci 10 5 Paloma 10 5 Veržej 1 0 5 Stojnci TO 5 Štore 10 3 Tišina 10 3 Ormož 9 2 Šmarje 9 2 Železničar 10 2 Šoštanj 10 2 Bistrica 10 0 21 33 8 23 2 2 17:15 20 4 1 16:10 19 3 2 20:9 18 3 2 21 ■16 18 2 3 21 TO 17 1 4 24:17 16 5 2 1215 14 1 6 15:18 10 3 4 16:19 9 2 5 14:15 8 2 6 10:24 8 1 7 10:31 7 3 7 7:29 3 Lista strelcev; Golob (Zavrč) 9, Habjanič (Stojnci) in Stojanov (Paloma) po 8, Preininger (Križevci) in Mori (Pohorje) po 7, Puhar (Veržej), Kavaš (Črenšovci) in Ulen (Tišina) po 6. Pari 11 kroga: Paloma - Kovinar Štore, Šmarje pri Jelšah - Veržej, Stojnci - Pohorje, Šoštanj -Bistrica, Železničar - Zavrč, Tišina - Holermuos Ormož, Križevci - Črenšovci. Milan Jerše 22 MULARIJA 21. oktober 2004- M I Uspela sedma otroška Vrtijada Jesen smo povabili v šolo V četrtek, 7. oktobra, smo pe-tošolci prihajali v šolo brez torbic. Natovorjeni smo bili z zelenjavo, bučami, plodovi, lubjem, rožami... Imeli smo namreč delavnice v okviru ekošole. Ob osmih smo šli v razred, kjer so nas že čakale učiteljica Sonja, ki je vodila te delavnice, in učiteljici, ki sta ji pomagali. Urno smo se razdelili v skupine. Vsak je šel v tisto delavnico, za katero je imel material in ga je navdušila že ob predstavitvi. V eni skupini so iz buč izrezovali strahce, v drugi so iz borovih ali macesnovih storžev in ličja delali ptičke. Lahko si bil v delavnici, kjer si Iz buče izdelal ikebano. Zanimiva je bila delavnica, kjer si lahko iz kostanja naredil kakšno živalco, ali pa delavnica, kjer si delal strašilo - veliko strašilo iz buče, ličja, ptičkov! Vztrajnejši učenci so se odločili za bonsai. Seveda ni bil čisto pravi, je pa bil zelo lep. Dekleta so se odločila za okrasne podstavke. Na keramično ploščico ali kamen si z lepilom prilepil že prej iz prtička izrezan cvet, posušil in izdelek Je bil Utrujeni smo odšli iMW- Ta dan mi bo ostal še dolg 1 spominu, saj sem spoznala,^ lahko iz bogatih jesenskih darov Izdelamo lepe in ranim**? končan. Kot bi mignil, pa so se izdelke. končale tudi delavnice. Naredili smo razstavo in se fotografirali. 5. raz. OŠ StrocJ Ob tednu otroka je bila ob Bukovniškem jezeru pri Dobrovniku že sedma prireditev z naslovom Vrtijada, to Je srečanje, na katerega so prišli so poleg domačih prišli še malčki iz vrtcev Mavrica Odranci, Turnišče, Velika Polana, Kobilje, Bistrica in Črenšovci. Skupaj s starši se jih je zbralo okoli 500. Za prijetno druženje je bilo kot nalašč naravno okolje ob Bukovniškem jezeru. V začetku druženja so vsi skupaj zapeli in zaplesali venček otroških pesmi, nato pa so se podali na nekajkilometrski pohod v naravno, in sicer v Bu- kovniški gozd, kjer so med drugim spoznavali igre, naravno okolje ... Vsak vrtec je imel svoj program, skupni projekt pa je vodila pomočnica sedmih ravnateljev za pedagoško vodenje vrtcev pri osnovnih Šolah Danijela Grof. J. Ž. 0 drugačnosti Ekobazar v Ljubljani Pred kratkim sem z učiteljico Natalijo Simon in z učenko 4. razreda potovala z vlakom na ekobazar v Ljubljano. Tam je naša osnovna šola predstavljala zelišča. Ko smo prispele na Gospodarsko razstavišče, smo pripravile našo stojnico. Zelišča smo zložile v košarice. Obiskovalci so se zelo radi ustavljali pri nas, saj smo imeli več vrst zelišč. Zelišča so zelo lepo dišala in obiskovalci so nas spraše-vali po njihovih imenih. Lepo smo jim razložile in tudi pojasnile, zakaj vse se lahko uporabljajo. Na koncu so se nam zahvalili. Bilo je lepo, zanimivo ter poučno. Zdi se mi, da je lepo, če šola kje sodeluje, kajti učenci se iz tega marsikaj naučimo, Želim si še več takšnih predstavitev. Urška Žižek, 5. raz. OŠ Miška Kranjca Velika Polana V naši šoli smo pripravili prvi kulturni dan in ga posvetili spoznavanju drugačnosti. Vsi učenci šole smo se popeljali s tremi avtobusi najprej v Veliko Polano, kjer smo obiskali lepo urejeno domačijo Miška Kranjca, si ogledali bogato notranjost In obiskali še pisateljev grob. Nato smo šli k Sabolovi hiši v Malo Polano in si ogledali, kako domačinke pletejo različne predmete iz ličkanja in rogoza. Občudovali smo lepo izdelane posodice, cekerje, figurice; nekateri sošolci so smeli so tudi sami poskusili plesti. Zanimiv je bil naš naslednji ogled - v kapelici sv. Trojice v Lendavskih Goricah smo videli mumijo vojščaka Mihaela Ha-dika. Sledil je postanek pri motelu Gaj v Odrancih, nato pa smo se napotili v romsko naselje Kamenci. Pričakali so nas prebivalci tega naselja - Romi ali kot pravijo sami, da nimajo nič proti, čejim pravimo Cigani. Prisrčno so nas sprejeli, nam zaigrali In zaplesali, nato pa smo zarajali z njimi tudi mi, manjši m večji licenci. Njihov poglavar Ludvik Levačič nam je pripovedoval o zgodovini Ciganov, o njihovem življenju, o glasbi in nam poka- 7 a peli zal cigansko zastav0- i zaigrali so nam oel° J mno. Spoznali smo, ■ 1 ■ a5C ni sicer drugačni od . dobri ljudje. Gospod le j ., poudaril, da moraš prej spoznati in bos -L ima dobro srce-Ni pa P1. tejS9r jih obsojamo ze za d|[| ker so drugačni in 1 ■ način življenja. Na -si še ogledali njihov m Preživeli smo - j co pri njih, zato i-l " • odslej drugače na nj • s(at)e, oni ne želijo nikomu ga. N ..- ''D OŠ Naravoslovni tabor v Libeličah Zgodaj zjutraj nas je pred šo lo pričakal avtobus, s katerim smo se odpeljali v Libeliče - na naravoslovni tabor, kije potekal od 27. septembra do 1. oktobra. Spremljali sta nas učiteljici Mateja Semler in Tajana A. Peter. Razdelili smo se v dve skupini. Ves teden so z nami delali-štirje učitelji: Milena in Jasmina, profesorici biologije in naravoslovja, ter Dušan in Rajko, profesorja športne vzgoje. Vsak dan smo vstali ob 7. uri in opravili jutranjo telovadbo. V domu smo imeli zajtrk, dopoldansko malico, kosilo in večerjo. Vsak dan sta dva učenca skrbela za čistočo v jedilnici. Tekmovali smo v urejenosti sob. Že prvi dan smo si ogledali mejo med Slovenijo in Avstrijo. Naslednji dan smo preživeli na reki Dravi, kjer smo se vozili s kanuji. Tam smo zakurili ogenj in pekli hrenovke. Tretji dan smo šli v gozd spoznavat drevesa. Po vrnitvi Iz gozda smo streljali z lokom in plezali po plezalni steni. Kmečko zbirko, črno kuhinjo in kostnico smo si ogledali četrti dan. Zadnji dan tabora smo še enkrat plezali po plezalni steni in si ogledali potok. Učenci z najbolj urejenimi sobami so prejeli priznanja. Na taboru smo se veliko naučili, spoznali smo veliko novih iger in se veliko ukvarjali s športom. Vsak dan smo z učiteljico Matejo peli in igrali na kitaro, predzadnji večer pa sme tudi zaplesali. Bilo je zelo lepo, učitelji so bili prijazni in potrpežljivi. Polonca Škodnik, 7. a/9 OŠ Sveti Jurij Veselo snidenje z otroki v romskem naselju Kamenci Obiskali smo Pikin festival Na Pikinem festivalu v Velenju smo najprej obiskali delavnice. Tam smo si lahko izdelali različne izdelke ali se našemili v Piko. Nato smo odšli na velenjski grad, kjer smo si ogledali razstavo, nato pa še predstavo o Piki Nogavički. Ko smo si vse to ogledali, je že minilo nekaj časa. Odpravili smo se na avtobus in se odpeljali proti domu. Laura Kocet, 3. e OŠ Beltinci Okrogla miza v tednu otroki Ob tednu otroka Za nami je prijeten in zanimiv teden. Tudi v podaljšanem bivanju smo si popestrili naš praznik. Skupaj z vzgojiteljico Cvetko smo s pomočjo kuhalnice izdelali lutke za glasbeno pravljico o Mojci Pokraculji. V petek smo v lutkovnem kotičku zgodbico tudi zaigrali. Učenci PB 1. a- in 1.b-razreda, OŠ 11 M. Sobota V četrtek, 7. oktobra, je bilo na OŠ Miška Kranjca Velika Polana v okviru tedna otroka srečanje učencev in učiteljev oz. tako imenovana okrogla miza. Prišli so tudi učenci iz črenšo-vske in turniške osnovne šole. Na začetku je bil kulturni program, v katerem so učenke iz lanske, zelo uspešne dramske skupine, zaigrale odlomek iz igrice Matilda. Zaigrali so tudi učenci na cimbale, ki pridno obiskujejo glasbeno šolo. Za tem jo imela uvodni govor ravnateljica Marija Horvat. Po govoru je povabila tri učence iz različnih šol, ravnatelja turniš- ke šole Jožeta Benceja, dr. Eriko Zelkovo in socialno delavko iz Črenšovec, da so skupaj sedli za okroglo mizo. Ravnatelj OŠ Turnišče nas je seznanil s Pravilnikom o pravicah in dolžnosti učencev. Tudi socialna delavka je govorila o tem. Nato smo izvedeli marsikaj poučnega o zdravi prehrani na šolah iz prve roke, od gospe zdravnice Erike Zelko. Učenka naše šole je prebrala, kaj vse smo v lanskem šolskem letu počeli v okviru projekta »Šola za mir«. Tudi učenci smo dobili besedo in smo lahko povedali, kaj vse nas moti na šoli. V bistvu se je tisti večer sanj glede je bilo zelo pUJ<*^ kjer sem izvede ga in zanimiv6^ .g na n pred w rikiji*" ,fa' la v Ljubljani * ,|P ditvi projekta "eja pn^ Sole za rmf P'^! P’ £ »otrokovim Pra ijckS šola«. S tem se je naša šn ’^a^ Ijavljati na i* ; dročju in zaernje fl uspeva. , vel|K I ■ * k vestnik - 21. oktober 2004 NA SCENI 23 Delovno prakso so opravili v Angliji Vaše pesmi Pri nas pa je ravno obratno Strl si mi srce Le kako ljubezen boli in nič ne moreš storiti, ker zdravila ni, če ljubezen se ne želi vrniti. ^študentje višje strokovne šole v Murski Soboti so se vrnili s trimesečne študentske prakse v Angliji p ravnateljica šole, je l/14*1/- da je bilo pri odločitvi, ul pošljejo s tujino, velikega l znanje jezika, da so štu- ? r komunikativni in da se bodo k >vciC(. jz DOienec jn Andrej r ' >ž Maribora pa sta bila v me-^ngolk n v WaUesu. Stn°' da bi na opravljanje študijske odpotovalo devet štu-x n Za izvedbo tega projekta pa ^1' Pro8rama Leonardo da Vinci Ife e evrov, in ker bivanje v ^i 1,1 ^rr sred$tev nismo llti, smo v tujino poslali le tri,« nil1 klicna »Del sredstev smo , l; donatorskega sklada Eko-1^ f študentje pa so si tudi <2?! sponzorje. S tem se po-^P^vozni stroški, zavarovanja in t 1 denar za dnevno porabo pa Prispevati študentje sami.« sl odstotkov 0|)viada tuji jezik U ' bil na praksi na tamkajšnjem •iIm ^Poslovanje, kjer je opra-Hu,' "»strativna dela, »največ sem ■^^mdnikont Pošiljali smo po-^Poslitve, delal sem pri ogla-^slit lnVn'b mesL Etikov z iskalci *7 e nisem imel, kljub temu pa 11 ‘■’bo velika je razlika med pri nas in tam. Na tem Jh in čakali pet minut, z nji ‘e. jlr 'l Pogovarjali dve uri. Pri nas ^4, čataj dve uri, potem pa s v Pe,ih minutah Veliko < " da bi človeka pripeljali do stane študente od 45 do 835 tolarjev študentje pozab ajo na zajtrk ,'''n zdrava prehrana je se i S »omembno pri štu-^ko k tako uspešno i>predavanjem, na 1,1 drugim obvezno-k, 11 »ta- Prcvcč zanemarja zaj-^’’‘ntviubnejši obrok, več-Posvečajo večerji. To _-k&j' lu študenti pripra- večerjo si največkrat Aa; , ^^ko s kosmiči, jajce , 'u|r ' mhn i2 jujn€ vrečke. Za subvencionl-' J, entskim kosilom v štu-1,,v katerih študent 11 v«to hrane. S tem je ^Mi oh zagotovljen dne-A,. k zdrave, energijsko ^dnjv '' •' odvisno od števila deUn. . '’»’‘»ecu, in sicer od 19 do "^h| H‘ lahko kadarkoli \ ^Or' 1 bonov v drugih krajih, SAtn ’° zahtevati na matičnem h''subvencionirane J'lt, ^'^brane so upravičeni vsi ‘.J1 rii , 'zobrizui«-),;. na visoko- 11 v Sloveniji, vključno z Si ''n-. t : ’1111 podiplomskega stu-niso zaposle-V 'M' ^dctu ri brezposelnih nts^’b bonov so upraviče-"inj d>hža P’dlih v vojni za Slovenijo 'ijhia|^ ’’Editami poškodb v tej i status dijaka, vajenca ali Leon: »Na Zavodu za zaposlovanje v Angliji čaka stranka pet minut, potem pa se z njo pogovatjajo dve uri, pri nas je ravno obratno. Čakaš dve uri, s tabo pa opravijo v petih minutah.* Vlasta: »Življenje pri nas je veliko varnejše, kot je v Angliji. * Andrej: »Najprej so mislin, da sem iz Rusije, potem da sem iz Slovaške, na koncu pa sem moral na zemljevidu pokazati, kje je naša država. Tudi v turističnih agencijah nimajo nobenega prospekta o Sloveniji.* dela. Čeprav je tudi pri njih veliko brezposelnosti, je tam neprimerljivo večja ponudba za delo.* Andrej je delal na Evropskem centru za usposabljanje in kulturni razvoj. Ta organizacija je nosilka projekta Leonardo da Vinci. »V času bivanja sem internetne strani te organizacije prevedel v študenta, prav tako študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov v Republiki Sloveniji opravljajo študijske obveznosti in jim univerza ali visokošolski zavod s potrdilom dodeli tak status. Ob prvem nakupu bonov v novem študijskem letu mora študent s seboj prinesti indeks, veljaven za tekoče študijsko ob indeksu predložiti potrdilo o vpisu z izjavo, ki ga dobijo na fakulteti, in potrdilo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, da niso zaposleni ali vpisani v evidenco brezposelnih oseb. Za uveljavljanje pravice do dodatnih 5 bonov na mesec morajo invalidi predložiti potrdilo o invalidnosti, ki ga dobijo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje študentje starši pa fotokopijo rojstnega lista otroka. Za vse študente vetja, da lahko kupijo bone samo na svoje ime, saj pooblastila za nakup niso dovoljena. Študentske mamice in očetje imajo pravico do 5 dodatnih obrokov mesečno Ta pravica šteje za vsakega otroka, uveljavlja pa jo lahko samo eden od star-‘ Do 5 dodatnih bonov so upravičeni tudi študentje s posebnimi potrebami zaradi težje funkcionalne prizadetosti in otroci padlih v vojni za Slovenijo s statusom študenta. Posamezen bon velja dva meseca od meseca nakupa. V kolikor se zgodi, da slovenščino. Pomagal pa sem tudi pri izbiri študentov za Študij v tujini. Na enem razpisu je bilo na voljo sto prostih mest, javilo pa se je le 12 študentov. Pri nas bi bilo obratno. Vzrok za tako nizko zanimanje.je neznanje tujih jezikov, saj jih le 20 odstotkov govori kakšen tuji jezik. Jaz sem predstavljal iztok Lačen iz Murske Sobote, študent Pedagoške fakultete v Mariboru: »Subvencionirano kosilo izkoristim vsak dan. Tudi drugi študentje prav tako dobro Izkoristijo svoje bone. Najpogosteje hodim na kosila v menzo na fakulteti, ker mi je najbližje. Glede študentske prehrane bi spremenil le to, da bi bila vsa kosila sestavljena iz polnega obroka: Juhe, glavne jedi ter sladice. Ne zdi se mi prav, da prodajajo kosila s hitro hrano, čeprav so po večini tudi nekoliko cenejša m hitreje pripravljena. V prehrano pa bi vpletel čim več tradicionalnih jedi, tudi prekmurskih. S ceno bonov sem zadovoljen, kajti če bi plačeval: celotno ceno kosila, bi bil študij v Sloveniji gotovo veliko dražji, kot je sedaj.« bonu poteče veljavnost, se lahko zamenja za drugi bon, vendar izključno v roku enega meseca po prenehanju veljavnosti. Po tem času bon propade. Tako bon, kupljen v mesecu oktobru, velja do vključno 31. decembra. Ob naročilu hrane mora ob plačilu z bonom natakarju ali natakarici predložiti indeks ali študentsko izkaznico, veljavno za tekoče študijsko leto. Cene bonov v Ljubljani so od 80 do največ 795 tolarjev, v Mariboru pa od 45 do 835 tolarjev. Prodajno mesto bonov je tudi v Murski Soboti na Študentskem servisu Maribor na Glavnem trgu. Bojan Zadravec N1NHZ MAW» MU/.kKj Slovenijo in ugotovil, da je neprepoznavna. Zame so najprej mislili, da sem iz Rusije, potem iz Slovaške, na koncu pa sem moral na zemljevidu pokazati, kje je naša država. Sprehodil sem se tudi po turističnih agencijah in nikjer nisem našel ponudbe za Slovenijo in niti enega prospekta. Ko sem študentom pokazal prospekte, ki sem jih imel s sabo, so bili navdušeni." Vlasta Svetec je najboljša študentka na šoli v vseh generacijah. Prakso v Angliji je opravljala pri podjetju, ki izdeluje spletne strani za oglaševanje. »Delala sem na področju financ, računovodstva, marketinga, vnašala sem različne podatke, izračunavala davke, pridobivala sem tudi nove stranke in za njih naredila tržno raziskavo. S sabo so me vzeli tudi na teren in tako sem spoznala, kako poteka delo neposredno s strankami,* pripoveduje. Zabava se nadaljuje na ulicah Vsi trije so stanovali pri družinah in imajo z njimi zelo dobre izkušnje. Spoznali so, da se življenje na otoku precej razlikuje od našega, tudi pri hrani. Presenečeni so bili, ker so imeli šele zvečer okoli 19. ure prvi topli obrok. Zanimivo pa je tudi da lahko pri nas samo mlade vidiš s čipsom in kokakolo, v Angliji pa je to običajno tudi pri odraslih. Kar se življenja mladih tiče, pa se znajo Še veliko bolj kot naši zabavati in tudi lokale obiskujejo veliko pogosteje. Pogosto se zgodi, da začnejo z zabavo že popoldan, ob 23. uri, ko se lokali zaprejo, pa se zabava in tudi pretepi nadaljujejo na ulicah. Pri nas je tudi veliko varneje, je opozorila Vlasta. Sicer pa sta Vlasta in Andrej iz druge generacije študentov in oba nadaljujeta študij na Ekonomsko -poslovni fakulteti v Mariboru, kjer sta vpisana v 2. letnik, prizadevata pa si, da bi jima tam priznali čim več izpitov. Leon je iz tretje generacije in končuje šolanje v Murski Soboti. Zaposlitve nima še nobeden od njih, prepričani pa so, da jim bo izkušnja iz tujine pri iskanju koristila. A. Nana Rituper Rodež Strl si mi srce, razbil si ga na tisoč koščkov, prizadel si me do dna. srca sestaviti se nazaj ne da. Rada bi pozabila, in te prebolela, a kaj, ko ni lahko, da te ne bi več ljubila. Rada bi te prebolela, rada bi srečno živela in brez tebe šla naprej. Malena Nocoj bo dolga noč Nocoj je dolga noč, žurirali bomo na vso moč, glasba bo vibrirala telesa sredi divjega plesa. Bliskalo se bo pred očmi, v dim oviti bomo vsi. To bo divja noč nocoj, ne, ne bo me še domov, v disku bomo slavili, meje nemogočega preskočili. Saj danes rojstni dan imam, pridi zraven, da ne boš sam, ker nocoj je dolga noč, ujemi ritem z namiplesla boš. Sonja Midva Greš in jaz grem s teboj v nov dan. Z roko v roki potujeva tesno drug ob drugem, pozabljaš na bolečino, hrepeniš po ljubezni, samo jaz in ti sva na poti, povsod sveti sonce, zvezde se lesketajo. Samo midva čutiva popolnost, predana sva si. Pogledpove vse, oči se iskrijo, v njih žarek jutranjega sonca. Midva sva sreča. Sonček Vaša čustva In kako si ti? Še vedno se kdaj srečava na šolskem hodniku, tako bežno se pogledava in se tu in tam nasmehneva. Tujca sva, ki si nimava nič več povedati, nobene skupne teme nimava. Le kako se je lahko to zgodilo? Nama, ki sva celo otroštvo preživela skupaj, od kar pomnim, sva se igrala, skupaj trgala hlače, skupaj sedla v šolske klopi, fokler se najine poti resda niso ločile. Pa veš, da niti ne vem, kdaj natančno se je to zgodilo in še manj vem, zakaj. Kar tako je bilo, najinega druženja je bilo vedno manj, vedno bolj sva se odtujevala eden drugemu, Sva se oba spremenila? Prav gotovo, pa vendar ne toliko, da ne bi kdaj mogla reči kakšne ali se prijateljsko pogovoriti. Vedno sem v tebi videla prijatelja in svojega zaupnika. Morda se spet kdaj srečava. Miša 5 J iZBePLSi VM6*pv«nski peKel malih oglasov Ena tptelna stran, ki Z0n4u0 7 Casoprsov z vseh koncev Slovenije! OMičKe obdajte svoj mali oglata st popolne^ oglaae, sprshodK« m po rumenih straneh In naj vas navdajo kadtoveki oglasi! Brskanje po malih oglasih U ni ko« m Mio tako udobno. TZZSi VESTMM primorske novica YKDUK 24 DOBRO JE VEDETI 21. oktober 2004 — mn« Svet digitalnih tehnologij Računalniška grafika prehaja na ekspresno pot Če načrtujete nakup računalnika ali nadgrajujete obstoječega, se boste morali odločiti, ali je prišel čas za prehod na nov grafičen standard PCI Express. Ta na področju grafičnih kartic obljublja precej višje zmogljivosti. Nadomešča obstoječa standarda PCI in AGP, ki povezujeta obstoječe grafične kartice z ostalimi komponentami. Od minulega poletja so na trgu sistemi temelječi na naboru Intelovih čipov 915 in 925. Ti na osnovni plošči vsebuje tudi PCI Express. Poleg Intela nov standard podpira že skoraj vsak proizvajalec osnovnih plošč. Včasih zasledimo PCI Express tudi pod imeni PCIe ali PCIx. Ne pa tudi PCI-X, ki je že druga tehnologija. Nova razširitvena mesta omogočajo priklop in odklop naprav med delovanjem računalnika (»hot swappable«). To do sedaj ni bilo mogoče Imajo tudi zunanje konektorje in omogočajo do trikrat večjo moč naprav. Za energijsko potratne grafične kartice je to zelo koristno. Največja pridobitev je večja pasovna širina, ki pomeni hitrejši prenos podatkov. Originalni standard PCI je nastal pred več kot 10 leti. S časom se je nadgrajeval, vendar je vseeno postal prepočasen. Nadomestil ga je standard AGP. Današnji hitri diski, gigabitna omrežja in ostale naprave z visoko hitrostjo podatkov potrebujejo nov in še hitrejši standard. PCI Express je podatkovna avtocesta. Pri standardu PCI so si vse naprave delile skupno pot prenosa podatkov (maksimalno 133 Mb/s). Pri PCI Express ima vsaka naprava vsaj eno lastno hitro podatkovno pot, ki omogoča hitrost 250 Mb/s. Razširitvena mesta PCI Express se označujejo po številu omenjenih podatkovnih poti. Oznaka xl pomeni eno podatkovno pot, x2 dvojno in tako naprej do najhitrejše xl6. Ta omogoča izjemnih 4 Gb/s prenosa podatkov. To je 2x večja hitrost kot najhitrejši AGP 8x. Stare kartice pa Še ni potrebno vreči vstran. Novi računalniki bodo še nekaj časa vsebovali oba standarda. Za grafično nezahtevne aplikacije je starejši standard še čisto zadovoljiv. Standard AGP je v zatonu. Nekateri večji proizvajalci računalnikov so že predvideli konec njegove proizvodnje. Nikakor pa ne bo izginil čez noč. Preden bo postopoma izginil, bo na voljo skupaj s PCI Express. Direktna primerjava AGP in PCI Express je težka. Oba sistema se precej razlikujeta. Drugačne so že same grafične kartice, kakor tudi osnovne plošče. Če nimate omejenega proračuna ali novejše kartice AGP, bo odločitev za PCI Express pametna. Drugače se splača malo počakati, da se ponudba poveča, dobro stestira in se tako zagotovi doseganje obljubljenih hitrosti. mag. Matej Gombošl, univ. dipl. Inž. rač. in inf. Vpliv pozitivne spodbude na storilnost Čustva, kot so navdušenje, gorečnost in zaupanje, delujejo pozitivno na storilnost. Obstajajo pa tudi takšna, katerih vpliv je negativen. Raziskave, v katerih so znanstveniki proučevali olimpijske zmagovalce, svetovno znane glasbenike in šahovske mojstre, so dale rezultate v naslednjem dejstvu: vsi imajo sposobnost spodbujanja sebe, da neizprosno vztrajajo v vsakdanji vadbi. Za enakomerno napredovanje po lestvici do odličnosti, ki je predpogoj za svetovni sloves, morajo najrazličnejše vaje izvajati že od otroških let. To pa zato, ker zgodnji začetek zagotavlja več možnosti za izpolnitev skrajnih življenjskih možnosti. Daniel Goleman, avtor uspešnice Čustvena inteligenca, pravi, da kar v tekmovalnih prizadevanjih ločuje najuspešnejše od drugih z bolj ali manj enakimi sposobnostmi, je njihova pripravljenost, ki jih mora spremljati že od zgodnjega otroštva, da bodo leta in leta vztrajali in vneto vadili vsak dan Za takšno gorečnost so potrebne čustvene lastnosti, kot so zanos in vztrajnost. Tako nas ne sme čuditi, da so na olimpijskih igrah leta 1992 člani kitajskega moštva v skokih v vodo, stari dvanajst let, premagali dvajsetletne člane ameriškega moštva, in to kljub temu, da so oboji treningu posvetili približno enako časa. Razlog za uspeh je bil v tem, da so kitajski tekmovalci začeli s treningi pri štirih letih. Zanimivo je tudi, da azijski študentje na ameriških Šolah in v poklicih s svojo izjemno uspešnostjo potrjujejo, da je poleg vseh prirojenih sposobnosti za uspeh pomembna tudi osebna motivacija. Analiza je pokazala, da imajo azijski otroci, ki www.pomurske-lekarne.si N/1 U R S Dismenoreja Menstruacija je mesečna krvavitev', s katero živijo ženske skozi rodno obdobje življenja, od prve menstruacije (menarhe) pa vse do menopavze. Da bi se za oplojeno jajčece ustvarilo primerno okolje za rast in razvoj, ženski spolni hormon estrogen povzroči, da se sluznica maternice (endometrij) vsak mesec zadebeli. Če ne pride do oploditve, se odebeljena sluznica odlušči in začne se menstrualna krvavitev. Dismenoreja je bolečina v spodnjem delu trebuha, njen vzrok so krči maternice v Času menstruacije. Pri primarni dismenoreji se bolečina pojavi tik pred menstruacijo in traja običajno prva dva dni menstruacije. Nekatere ženske jo doživljajo le kot rahlo neugodje, za druge pa je to zelo huda bolečina, ki kar nekaj dni v mesecu moti pri vsakdanjih dejavnostih Dismenoreja je lahko primarna ali sekundarna Stanje imenujemo primarna dismenoreja, če ni mogoče najti vzroka zanjo, in sekundarna dismenoreja, če je njen vzrok kakšna od ginekoloških bolezni. Primarno dismenorejo doživlja 50-90 odstotkov menstruirajočih žensk predvsem v pozni adolescenci in v začetku 20-ih let. Običajno se začne dve do tri leta po prvi menstruaciji. Resna oblika prizadene 5-15 odstotkov žensk. Primarna dismenoreja se pojavlja le v menstruacijskih ciklusih, v katerih se sprosti jajčece. Pri sekundarni dismenoreji je treba pozdraviti osnovni vzrok, ki jo povzroča. Vzroki zanjo so lahko različni: endometrioza, vnetje organov v mali medenici, maternični polipi, uporaba materničnih vložkov, zapora ali zožitev v materničnem vratu, ciste na jajčnikih ali tumorji. Znaki primarne dismenoreje so: - topa in stalna ali utripajoča bolečina v obliki krčev v spodnjem delu trebuha, - bolečina izžareva v spodnji del hrbta ali v noge. Manj pogosti splošni znaki so lahko še: slabost, bruhanje, driska, potenje, glavobol, bolečine v križu, pogosto siljenje na vodo, omotica, nervoza in celo kolaps. Simptomi predmenstrualnega sindroma, kot so razdražljivost, živčnost, depresija in napihnjenost trebuha lahko trajajo tudi celotno obdobje menstruacije. odraščajo v ameriškem okolju, le za dve ali tri točke višji povprečni IQ kot belci. Potem ko se zaposlijo (najpogosteje v medicini in pravu), pa dajejo rezultate, ki jih lahko pripišemo Ijudenrz bistveno višjim IQ-jem. V ozadju takšnih rezultatov je azijska kultura in delovna etika, ki se uresničujeta v višji motivaciji, vnemi in vztrajnosti. »Prav toliko kot čustva sodelujejo pri podži-ganju naših sposobnosti mišljenja in načrtovanja vztrajne vadbe za osvajanje dolgoročnih ciljev ali za reševanje problemov in podobno, določajo tudi zgornje meje naših sposobnosti za izkoriščanje prirojene miselne zmogljivosti, in tako odločajo, kako uspešni bomo v življenju,« pravi Daniel Goleman. Ne smemo pa pozabiti, da prav toliko kot nas osebno navdušenje in zadovoljstvo z delom spodbujata, nas tudi silita, da delo opravimo. Podobne učinke ima tudi optimalna zaskrbljenost. Zaradi vsega tega lahko čustveno inteligenco označimo kot mojstrsko spretnost ali kot sposobnost, ki vpliva na vse naše zmogljivosti; lahko jih spodbuja, lahko spodkopava. »Življenje ni lahko za nikogar. A kaj potem? Ohraniti moramo vztrajnost in še zlasti zaupanje vase. Verjeti moramo, da smo za nekaj nadarjeni, in to uresničiti za vsako ceno.« (Marie Curie) Mag. Simona Šarotar Žižek NI Shranjevanje in priprava gob razkrivajo zdravilne skrivnosti Vzroki Gobe lahko zamrzuje1110’ ‘ serviramo v kisu ali datacija tudi sušimo. Ker se iahwP" kvarijo, jih je treba čim ped pr pravici oziroma konzerrif® m tem je dobro upoštevati neki) nasvetov. Gobe vedno peremo «1°10 pod tekočo vodo. Gobje jedi po strežemo takoj in ilh x varno Zamrznjenih gob uporabo ne tajamo, amp* rabimo kar zamrznjene. > ir!r sveže gobe kuhamo, pt^iv^ pečemo le 5 dol 0 minut, da ■ ■ izgubijo arome Gobjim jedem ne dodajamo močnih začimb, saj imaiožt^ me po sebi močan okus Lasje pripovedujejo po svoje tf. Prostaglandin F2 alfa (PGF2 alfa) je srednik vnetja in strokovnjaki predvidevajo, da le-ta povzroči primarno dismenorejo oziroma menstrualne krče. Koncentracija PGF2 alfa se pred menstruacijo poveča za tri krat, do nadaljnjega povečanja koncentracije pa pride še med samo menstruacijo. S tem se poveča mišična napetost maternice, ki se kaže v močnih krčih. Pri primarni dis-menoreji so velike koncentracije PGF2 alfa določili tudi v menstrualni tekočini in v krvnem obtoku. Poleg PGF2 alfa naj bi bili pri nastanku bolečine vpleteni tudi levkotrieni, vazopresin in anaerobni presnovki slabo prekrvljenega endometrija. Drugi dejavniki, ki poslabšajo bolečino so še: nazaj obrnjena maternica, pomanjkanje telesne dejavnosti, pa tudi vedenjski in psihološki faktorji. Faktorji tveganja za hudo obliko dismenoreje so zgodnja raenarha (pri 11-ih letih ali prej), družinska zgodovina bolečih menstruacij, dolgotrajne in močne krvavitve, kajenje, debelost in uživanje alkohola. Kdaj k zdravniku? - Če vas krči onemogočajo več dni v mesecu, - če ste jih dobili v starejših letih in ste že rodili, - če se pojavi nenormalni vaginalni izcedek, - nenormalna krvavitev, - močna bolečina ali krvavitev med dvema menstruacijama, - bolečina proti koncu menstruacije, - vročina, - če se po dveh ciklusih, kljub zdravljenju z zdravili stanje ne izboljša. Mateja Velnar, mag. farm. Lasje povedo marsikaj opo mezniku Razkrivajo etničnih vor, okolje, v katerem čin prehranjevanja tnurl”u življenja, pravijo Čeprav so sami lasje nohti mrtvi, pa vsvoji lotiti 1 kemični strukturi nosi)” ne podatke o tem, kaj ste ■ ■ ■ ali nanesli nanje. Lasje razkrivajo, kajjf^' živimo, naš način ilsiien'1’ naše navade. Skratka, in'5 odvisni od tega, kar p1^11 Povedo, ali kadite, pijeta te mamila. Venem dnevu stojo za 0,3 do 0,5 mlW1^’ tako da hranijo podatke ° # nekaj mesecev, če ne 1 let. Zato si nekateri uživajo nelegalne suh-' jejo svoje glave. Kci J lične rase različno suuktutn^ lahko z analizo las ugot' ‘ ' \ tudi etnični izvor, ne mort1*1 pa ugotoviti spola. Zanimiv je podatek, p1'" tem ima po vpre«.' u- osebt glavi do 150.0001a’ rastejo počasneje in »o 1,11 , ki kot evropski, azij-k 1 ■ rastejo najhitreje, si > ’ N žni. Prav tako so Azije’ nd nagnjeni k pl* Savosti' , r rjavi z Evropejci m AintJlh mi h ii h Rt fr (E) tih hi tit Ekomurje Čiščenje odpadnih voda Marsikje, tudi v Pomurju, odpadne vode še vedno tečejo neprečiščene v potoke, reke in jezera ter jih onesnažujejo. Dokler je bilo teh odplak malo in so bile v glavnem naravnega izvora, so jih lahko vodni organizmi porabili kot hranilo. Voda se je po določenem času sama od sebe očistila. Če je teh odplak več, kot je samoČistilna sposobnost, je rezultat umazan, smrdeč in mrtev odvodnik (potok, reka ali jezero). Zato moramo odpadne vode očistiti v čistilnih napravah, preden bi se onesnažene vode ponovno vključile v svoje naravno kroženje. S tem preprečimo pogine rib in drugih živih bitij v površinskih vodah in morju ter ohranimo vodne vire uporabne za druga živa bitja in seveda tudi za Človeka. Čiščenje komunalnih odpadnih voda ne predstavlja posebnih težav, več je le-teh pri industrijskih odpadnih vodah. Te so posledica različnih proizvodnih postopkov, prav tako pa se vsebnosti onesnaženja v industrijskih odpadnih vodah tudi hitro spreminjajo. Čistilna naprava mora biti sposobna sprejeti tudi večje količine odpadnih voda, stopnje čiščenja pa se morajo prilagajati na velikost in kvaliteto odvodnika. Čiščenje odpadnih voda delimo na več stopenj, ki se lahko med seboj prepletajo 1. S postopki prve stopnje se odstranijo predvsem trdne nečistoče odpadnih voda. Vsebuje posebne kanale, kjer se hitrost vode upočasni. S pomočjo grabelj in sit odstranimo srednje veliki delci iz površine ali notranjega toka, manjše delce pa izločimo s sedimentacijo, dotacijo in filtracijo. 2. V biološkem delu potekajo : uiilt'b'0 uitid'V v naravi, le da se ti procesi s po"' '' posegov v čistilni napravi treje. Ta stopnja obsega bioio ■ ■ $pol raztopljenih in koloidnih biomaso (vodo obogatimo z m*’0 (i| ,- r:' , ki se lahko potem odstrani#10 * p tem je pomembno, da dovede#1' HČine raztopljenega kisika, k* F ^poj"'^ mikrobiološko presnovo orga#' j* ’ 3- Tretja stopnja je namenjena za k 'p nejših disperznih delcev in n J močjo fine filtracije, dudk'’11 spojine pa je moc izločiti le' ’" mijskih in bioloških procesov . jnu Pri odpadni vodi, ki je šla ,..■■■ čiščenja, dobimo kot rezultat očiščeno vodo, ki jo spuščamo v1 L n10 ki se nabere na dnu usedalnika,"" 1 ..i,, gr lišče, kjer ga bakterije, ki živij0 Uid sika, nadalje predelajo. Usedlo '"..pa'' . vrača v biološki bazen, odvečno 1 ■ > ntku za stabilizacijo blata. odstrani iz čistilne naprave id‘ p ' " p, ' B. Žajdela, ek0*11' 11 M. I \ h I 1. WlIK-21. oktober 2004 DOBRO JE VEDETI 25 Besede Mode ■' te ne more motiti, ra-, ro dQVOnšn (David takrat, ko je Alexander ‘^ttn Bel] vdelal prvi uporab-, je minilo dobrih 128 LjktJ m; relativen pojem. , ' dolga doba, pa vendarle ^fenomenalen napredek v .""''■.jiah komuniciranja. telefoni nam dajejo ki nas vodi v hitrejši ■ ।n ni* Koliko izgubije- ’"'in čakanja na napačnem ?fu 'm.। pridobili z enim sa-: »Kje si«? Večina se je mobilnih telefonov branila. Gre za podoben fenomen kot pri sprejemanju modnih oblačil. Prvi so modni navdušenci, potem posnemovalci in nazadnje so tisti, ki se jih moda prime, ko je že mimo. Taka Gaussova krivulja je značilna na mnogih področjih. Pove nam tudi, v kakšnem obdobju je čakati sprejemanje novosti. Brez nadaljnjega lahko opazimo, da je reakcijski čas v oblikah komuniciranja vse krajši. Mobilni telefoni niso le rezultat inženiringa, ampak sodelovanja s strokovnjaki na različnih področjih, med drugim vse več tudi z oblikovalci. Oči so senzor, ki so najprej zavedene z barvo in obliko, Šele nato začne um raziskovati funkcijo. Veliko mobilnih telefonov ima videz novodobne igračke. Ti novi modni dodatki so za- želeni pri različnih generacijah različno. Obstajajo razredi, na osnovi katerih si nevede ustvarjamo status, kot ga kaže nakit pri ženskah in ura pri moških. Novi so tudi načini nošenja mobilnih telefonov, saj so nekateri veliki le kot unikatni obesek. Vrvica, na katerem nosimo mobilni telefon, je tako različnih dolžin. Lahko si jo zvežemo okrog vratu ali zapestja in še kam. Glede na videz mobilnega telefona so ponujene tudi vrvice iz različnih živahnih barv in materialov. Na vrvicah so pogosto tudi umetni kamenčki, nanizani v obliki pisane verižice, Višji cenovni razred mobilnih telefonov zahteva poleg umirjenega spektra barv tudi ekvivalentne in bolj harmonične kombinacije s trdnejšimi oblikami vezav ver ižic Izbirajmo preudarno in ne dajmo se motiti. Vzemimo si čas. Tatjana Kalamar Morales, univ. dipl. Inž. obl. 4 a juha z belim sirom S 1 8 margarine, 40 g moke, 11 k’’ l Ž|-8« s^ra’ 1 dl kisle sme-sekljanega peteršilja, 1 žlica V ".i ^stov zelene, sol, poper. ‘: । ®l). operemo, narežemo na kolobar-, nKrat operemo in odcedimo. Marga-6 'ln nj se8re,i margarini popražimo j^itv, da malo zmehča, dodamo moko 'b,_r ' Porumeni in zalijemo z vodo. V^hi'l leniPeratiiri kuhamo približno 15 t/hhin 'H f 1,1 kuhanja dodamo zdrobljeni V*0111 ^1° smetano. Juho od- l' 1 sta’nim mešanjem vlivamo meša-1. ' vi-; in smetane. Na koncu prime-1,1:1 peteršilj sesekljano zeleno in po in popopramo. svinjski medaljon Stanki tC ‘ k [j!, nemastnega mletega mesa, ali žemlje, 1 jajce, 60 g ša-^dke smetane, sol, poper, muškat- Jesen poletne ljubezni Poletje je čas za ljubezen in romanco. Kaj se bo jeseni zgodilo z novo zvezo, ki ste jo stkali na toplem pesku ob šumenju morja, naj bo odvisno samo od vas in vašega partnerja. Ker si vsak želi, da bi bila nova zveza boljša, perspektivnejša in uspešnejša od dosedanjih Ne bo odveč, Če preberete, kaj svetujejo psihologi in zakonski svetovalci! - Najprej premislite, ali si sploh želite živeti v klasični zakonski zvezi ali pa si želite svobodnejše partnerstvo z izbrano osebo nasprotnega spola. - Nova zveza je vedno povezana z velikimi pričakovanji, a nikar je ne pogojujte s prevelikimi zahtevami glede novega partnerja. - Drugo partnerstvo je lahko uspešno šefe potem, ko prebolite travmo propadle zveze. Za to pa je potreben čas. - Novega partnerja jemljite čim bolj realno, opazujte ga pri drobnih vsakdanjih opravilih, tako v nepomembnih koc v Slabo vidite? Popijte nekaj! V prvih jesenskih dneh se velikokrat pojavijo težave z očmi. Občutek, da slabše vidite, je morda resničen. Vzrok je v premajhnih količinah popite tekočine Poletni meseci, ko smo pili več, so mimo. Premalo vode v telesu pomeni primanjkljaj za oči, saj vidni živec in koža, ki prekrivata očesno zrklo, nista zadovoljivo oskrbljena s hranilnimi snovmi in kisikom. Kri je gostejša. Po tankih, nežnih kapilarah se premika počasneje. Zato popijte vsak dan vsaj dva litra tekočine. Najbolje mineralne vode ali nesladkanega čaja. ni orešček, majaron, česen, peteršilj, moka za oblikovanje, maščoba za pečenje. 150 g svežih jurčkov, 1 dl juhe ali mesene osnove. Drobno sesekljano šalotko prepražimo zlato rumeno, dodamo sesekljan česen, kateremu smo primešali namočeni in pretlačeni kruh, jajce, sol, poper, muškat in majaron. Sestavine dobro premešamo, oblikujemo medaljone (3 na osebo) jih pomokamo in počasi pečemo na maščobi. Pečene medaljone porazdelimo po kozici, zalijemo z mesno osnovo ali juho, sladko smetano in jih še nekoliko dušimo. Očiščene in narezane jurčke spečemo na olju in^ih solimo in popramo. Medaljone porazdelimo po krožnikih, prelijemo z omako ter jih potresemo z popečenimi jurčki. Gratinirane gnjatne krpice 400 g testenin (krpice), 300 g kuhane gnjati, 1 čebula, 5 žlic surovega masla, 3 jajca, 2 dl kisle smetane, sol, noževa konica naribanega muškatnega oreščka, mleti poper. Osoljeno vodo zavremo in krpice stresemo v vrelo vodo ter jih kuhamo približno 8 minut. Nato jih odlijemo, oplaknemo z mrzlo vodo in odcedimo. Pečico razgrejemo na 180 $C. Pekač namažemo s surovim maslom. Gnjat narežemo na kocke, čebulo olupimo in jo sesekljamo. V ponvi razpustimo 2 žlici surovega masla na katerem zarumenimo sesekljano čebulo. Čebulo in narezano gnjat zmešamo s krpicami. Jajca razžvrkljamo s kislo smetano, soljo, naribanim muškatnim oreščkom in poprom. Mešanico krpic in gnjati stresemo v pekač in prelijemo z jajci in smetano ter pečemo v pečici približno 30 minut. Proti koncu preostanek surovega masla razmestimo po narastku, pokrijemo z alufolijo in jed pečemo še približno 5 minut. ključnih trenutkih. Spodbujajte ga k iskrenosti, obenem pa skušajte tudi sami izraziti svoj pravi jaz. Pretvarjanje se kaj rado maščuje Navsezadnje ne nameravate živeti z marioneto ali z lastno senco, marveč z ljubečim partnerjem in prijateljem - Za otroke skrbite in jih imejte radi, vendar ne dovolite, da bi oni oblikovali vaše življenje in vplivali na vašo prihodnost. Vaša ljubezen do novega partnerja naj jih v ničemer ne ogroža, a takoj jim je treba jasno pokazati, da imate pravico do življenja po lastni izbiri in presoji. - S partnerjem skušajte vzpostaviti pristen prijateljski odnos, a kakšno skrivnost vendarle ohranite le zase. Navsezadnje imata vsak svojo preteklost, vajina pa je predvsem sedanjost, na kateri naj rase skupna prihodnost. Uživajte, dokler ljubezen traja, ne obremenjujte se s prihodnostjo, ta bo prišla sama. Odvisnost od kave Če morate takoj zjutraj spiti skodelico kave in Če si dneva brez nje niti ne predstavljate, ste zasvojeni. Odvisnost od kofeina je resna, svarijo strokovnjaki z baltimorske univerze. V svetovnem merilu je kofein najpogosteje uporabljani stimulans, saj je razmeroma poceni in lahko dostopen. Ljudje, ki ne zaužijejo dnevne doze, imajo simptome odvisnosti, kot so glavobol, slabost, utrujenost in težave s koncentracijo. Bolje je, da kave ne pijete redno, svetujejo znanstveniki, kajti mehanizmi, ki se razvijejo v možganih, so enaki tistim, ki se razvijejo pri odvisnosti od trdih drog. Solata endivije s sadjem 1 glava endivije, 1 zelena, 1 rdeča paprika, 2 kisli jabolki, 2 pomaranči, 1 grenivka, 2 paradižnika. Marinada: 2 žlici lahke majoneze, 3 žlice jogurta, sol, beli poper, 2 žlici limoninega soka, 'Endivijo očistimo, temeljito operemo in jo narežemo. Papriko očistimo, operemo in narežemo na tanke rezance. Jabolka dobro operemo in jih narežemo z lupino vred na rezance. Pomaranče, grenivko olupimo, da krhlji ostanejo brez koze. Paradižnik operemo, mu odstranimo semena in ga na majhne kocke narežemo. Vse sestavine narahlo pomešamo v skledi. Iz majoneze, jogurta, limoninega soka, popra, soli naredimo marinado. Solato razdelimo v solatne skodelice ali krožnike ter jo prelijemo z marinado. Mangova krema 3 zreli mangi, 2 žlici stisnjenega limoninega soka, 4 žlice sladkorja, 2 beljaka, 1/81 sladke smetane, 2 žlici čokolade v palčkah ali mrvic. Mango olupimo in meso okrog obrežemo od koščice. Polovico mesa narežemo na majhne kockice, drugo polovico pa z limoninim sokom in sladkorjem zdrobimo v mešalcu. Beljaka stepemo v sneg, vmešamo še sladkor in stepamo naprej dokler sneg ni trdi. Stepemo tudi smetano m med njo rahlo primešamo sneg beljakov. Tudi mangov pire zamešamo med smetano in na koncu dodamo še na kockice narezani mango. Kremo napolnimo v kozarce in za 30 minut postavimo v hladilnik. Preden jo ponudimo jo okrasimo s Čokoladnimi palčkami ali mrvicami. Otroci In televizija Otroci vse preveč časa preždijo pred televizijskimi sprejemniki, starši pa jim pogosto pustijo, da gledajo tudi vsebine, ki za njihovo starost niso primerne. Da lahko filmi in risanke, v katerih je veliko nasilja, spodbujajo agresivnost pri otrocih, že vemo. Strokovnjaki pa opozarjajo, da to ni največja težava. Bolj bi nas morali skrbeti neaktivnost in socialna izoliranost teh otrok. Ure, ki jih otrok preživi pred televizorjem, namreč negativno vplivajo na sposobnost navezovanja stikov z drugimi ljudmi, pa tudi na učni uspeh. Jabolko, banana In pomaranča na dan Rizične skupine ljudi, na primer nosečnice, otroci in ostareli, naj bi z uživanjem vitaminskih pripravkov veliko pridobili. Tako zatrjujejo nekateri zdravniki. Slaba prehrana mladostnikov pa zastavlja vprašanje, ali so tudi mladi med 10. in 16. letom rizična skupina zaradi velikih potreb po vitaminih. Raziskava, ki so pred kratkim opravili na neki univerzi v Švici, je pokazala, da mladi uživajo premalo živil, bogatih z vitamini, namesto tega pa jedo preveč hitre prehrane in sladkarij. 18 odstotkov deklet in 24 odstotkov fantov, ki jih je zajela raziskava, je jedlo sadje ali zelenjavo v povprečju vsake štiri dni. To pa je po mnenju zdravnikov veliko premalo. Mlad človek za normalen razvoj potrebuje vitamine prav vsak dan, še zlasti, če je izpostavljen različnim naporom, ki jih zahtevajo šola in Športne aktivnosti. Raziskava je tudi pokazala, da so mladi odpornejši, če pojedo zadovoljive količine sadja - to je eno jabolko, banano in pomarančo na dan. Sadje je mogoče nadomestiti tudi s sokovi, ki vsebujejo veliko vitaminov, in z drugimi zdravju primernimi napitki, ki jih je mogoče kupiti v vsaki trgovini. Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Televizija, prenapetost in strela Da včasih serviserji navedejo tudi neupravičene oz. neresnične vzroke za okvaro na aparatu, nam kaže naslednji primer. Potrošniku se je pokvaril TV-sprejemnik, ki ima še veljavno garancijo. Odpeljal ga je v trgovino, le-ta pa ga je poslala servisu v popravilo. Bil je zelo presenečen, ko je dobil odgovor, da bo moral sam kriti stroške popravila, saj je serviser trdil, da naj bi prišlo do prenapetosti ali udara strele Ker ni vedel, kako naj serviserju dokaže, da njegove trditve ne držijo, nas je prosil za nasvet. Svetovali smo mu, da si pridobi mnenje oz. preveri pri dobavitelju električne energije, ali so tisti dan opravljali kakšne posege v sistem in s tem izklopili tudi elektriko; prav tako pa naj vpraša na vremensko postajo, kakšno vreme je bilo in s tem možnost udara strele. Oba odgovora sta bila negativna in s tem je bila izključena možnost okvare na podlagi tega, kar je trdil serviser. Potrošnik je ponovno zahteval popravilo, in to na stroške proizvajalca. Njegovi zahtevi so ugodili, prav tako pa so mu podaljšali tudi garancijo za toliko časa, kolikor aparata ni mogel uporabljati. Včasih se splača biti vztrajen pri iskanju potrebnih dokazov, saj si s tem lahko prihranimo kar nekaj denarja. Obratovalni čas, pisarna M. Sobota: telefonsko svetovanje v ponedeljek, torek, sredo in četrtek od 9. do 14. ure, osebno svetovanje v ponedeljek in sredo od 9- do 14. ure. Tel.: (02) 534 93 90, Trg zmage 4, p.p. 207, 9101 M. Sobota. Pisarna Ljutomer: telefonsko in osebno svetovanje v četrtek od 10. do 13. ure, Vrazova 1 (občina III. nadst.) Ljutomer, tel. (02) 584 90 44 - int. 75. Andrej Čimer, vodja pisarne 26 OGLASI 21. oktober 2004 — CESTNIK POR^AVA ste bili POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE MURSKA SOBOTA. Staneh Rozmana 16 t/lStevlkjJ 080 13 14 KOGA BI NAJRAJE POHODILI Celje Medlog IB (03) 545 15 15 Rače Miktovško cesta 55 (02) 618 13 3) M. Soboto Markišovsko 4 (02) 534 90 11 Ribnico Obrtno cona Ogor 40 (01)836 96 20 Viintorje Plemljeva 86 (01) 512 52 32 Črnuče Brnčičeva 45 (01) 561 35 66 Kranj Mirka Vodnovo 9 (04) 201 92 50j Mca d.o.o. Novo Mesto Podbevškovo 32 (07) 338 06 10 na internetu: www.vestnik.si _______Podjetje za |nformhanjnt d. d., Hi. a. NovaM 13, Murska Sobota Občina Lendava, Trg Ljudske pravice 5, Lendava, objavlja na podlagi Programa spodbujanja kmetijstva In razvoja podeželja v občini Lendava v letu 2004, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Lendava na 8. seji, dne 08.03.2004, in na 13. seji, dne 14.10.2004, terna podlagi Odloka o proračunu Občine Lendava za leto 2004 (Ur. list RS, št. 8/04) JAVNI POZIV za sofinanciranje stroškov pri prodaji grozdja 1. Predmet javnega poziva Predmet javnega poziva je sofinanciranje stroškov pri prodaji grozdja, 2. Merila in pogoji za prijavo: Na poziv se lahko prijavijo fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Lendava. Prijava mora vsebovati: - splošne podatke (ime in priimek, naslov, številko transakcijskega računa, davčno številko), - dokazilo o izvajanju dejavnosti, opisane v programu, za Izvedbo katere pričakuje sofinanciranje (MID številka), - dokazilo (potrdilo) o količini oddanega grozdja, ki jo izda registrirani odkupovalec grozdja. 3. Višina sredstev: Višina sredstev, namenjenih za sofinanciranje stroškov pri prodaji grozdja, znaša 5.000.000,00 SIT. Predvideno kritje stroškov bo odvisno od količine, ki se prijavi za sofinanciranje kritja stroškov prodaje grozdja. 4. Rok za predložitev prijav: Prijave na javni poziv morajo biti oddane oziroma poslane na naslov: OBČINA LENDAVA, Trg Ljudske pravice 5,9220 Lendava, v zaprti ovojnici z oznako »Prodaja grozdja«, najkasneje do vključno 10, novembra 2004. Prispele prijave bo strokovna komisija obravnavala po 10. novembru 2004. Odobrena sredstva bodo prosilcem nakazana na podlagi sklepa strokovne komisije na njihov transakcijski (ali osebni) račun. 5. Vse dodatne informacije in obrazec za prijavo so na razpolago v pisarni Oddelka za varstvo okolja in inšpekcijo ali na tel.št.5788-616od 15.10. 2004 dalje ob uradnih dnevih (ponedeljek, sreda in petek). Mag. Anton BALAŽEK, ŽUPAN/POLG ARM ESTER POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 creator Dobra ideja! V akciji od14.10. - 04.11.2004 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanj Slovenije Za delo v izvedenskih organih Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije objavlja razpis za izvedence - izvedenke medicinske in nemedicinske stroke pri invalidski komisiji I. stopnje pri območni enoti Murska Sobota • zdravnika specialista medicine dela, prometa in športa • zdravnika specialista interne medicine • zdravnika specialista otorinolaringologije • zdravnika fizikalne medicine in rehabilitacije • zdravnika specialista nevropsihiatrije • diplomiranega varnostnega inženirja ali diplomiranega socialnega delavca ali univerzitetnega diplomiranega psiholog11 Za izvedenca je lahko imenovan zdravnik spec13**^. veljavno licenco Zdravniške zbornice Slovenije z n’l^,, 4-letnimi delovnimi izkušnjami v svoji specialisticfl' vnosti in strokovnjak nemedicinske stroke z v*Yn brazbo in ustreznimi 4-letnimi delovnimi in stroko'' izkušnjami, ki omogočajo ocenjevanje invalidnosti gih dejstev za pridobitev pravic po Zakonu o P^'0^ s skem in invalidskem zavarovanju in drugih področja socialne varnosti in zlasti invalidskega vaP Izbrani izvedenci, ki bodo imenovani za šltn le' kot člani senata ali predsedniki senata invalidske k ■ ® ali kot zdravniki posamezniki izdelovali izve*1 mnenja po Zakonu o pokojninskem in invalidske« ■ ■ rovanju. Delo se na podlagi določil Pravilnika o o: ' ciji in načinu delovanja invalidskih komisij to izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in '»V'' zavarovanje Slovenije opravlja po pogodbi in pra' popoldanskem času. brazb1 Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o in delovnih izkušnjah v 8 dneh na naslov: ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZA’” VANJE SLOVENIJE, Območna enota Murska Sobo^ cljeva 12 d, 9000 Murska Sobota. O imenovanju oziroma neimenovanju bodo kah' obveščeni v 8 dneh po sklepu pristojn” ’" /'roanJ Brez dvoma najboljša cena do-50%! Kozarci za sok Disco 33 c! zalkg Grenivke Jaffa cena za kg Upravičeni I do prihranka! Vsem upravičenim odjemalcem, ki bodo z nami sklenili pog0^.^ dobavi električne energije, zagotavljamo s 1.1.2005 ugodnejšo • - Izvod pogodbe poiščite v poštnem nabiralniku svojega podjetja. Vsi, ■ boste podpisan izvod pogodbe poslali do 31.10.2004, sodelujete v nag žrebanju, kjer bomo podelili 200 nagrad*. /T1- Informacije: /' (02) 220 01 15 Mercator prijetno s korietnim Ne spreglejte ugodne ponudbe ostalih izdelkov! * W i Kali CMMudbMffinrtft nay»drv» spletni strani AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK KOPIJA, REPRODUKCIJA VLADO NOVAK PRVI OTROK LJUDSTVO V BURMI TEKMOVANJA KAPITALA O/V4./.IC J NAJVIŠJI RANG ANTIČNA LJUBLJANA LUKA V IZRAELU SLOVENSKI KNJIŽEVNIK (CVETKO) PETRI VERBOTEN NAŠ NEKDANJI NOGOMETAŠ (DANILO) S**« dohodek OD VENO PILON POMURSKI PESNIK (JOŽE) GLAVNO MESTO ITALIJE FOSIL AMERIŠKA PEVKA EVGEN CAR DIRKAČ LAUDA IZMETAČ NABOJEV GLAVNO MESTO JORDANIJE PeŠNlCA MUSER STAR IZRAZ ZA ZDRAVNIKA PRIPADNICA OBROV STARI SLOVANI BERAČICA a PREŽIHOVE JAMNICE KRATKO ŽENSKO OGRINJALO DIAPOZITIV VIDNI POMOL V MOŽGANIH U(jBE2EN DR. ŽIVAGA DRŽAVA V JUŽNI AMERIKI MHEMAT& GRAF VRETENO NAVIHAN OTROK JUŽNOAMERIŠKA ŽELVA VER. OBDOBJE IZOTOPSKI INDIKATOR ODPRTA POŠKODBA TKIVA VESLAŠKA TEKMA POSEBEN POLOŽAJ PRI ŠAHU MESTO V ITALIJI SEVERNO OD NEAPLJA ALENKA PINTERIČ sečnini SORODNA SPOJINA MOČNO POŽELENJE. SLA »D DOBRA LIKOVNA SMER IM.ZVEŽtjA DRŽAVA JURSKI ŽUPAN KAMNINA IZ SKUPINE ZEOtrrov * PESNICA MAURER OBILEN TREBUH RIŽEVO ŽGANJE ELDA VILER OSEBA IZ BIBLUE ČARODEJ AMERIŠKI KOMIK (WOODY) JZ^RO HA BRSKEM •soizesov BRAT ERBU AVSTRALSKI MEDVEDEK VREČAR SLOVENSKI POLITIK (JOŽE) ZDRAVILNA TEHNIKA EGIPTOVSKI PISATELJ IZ 11 STOLETJA JUDOVSKI KRAM VRTILNA KOLJČNA DELCtV IVOVE ŠIBE ALI LES J*°n za brezplačno čestitko v Vestniku — ONA: Še vedno se ne boste uspeli otresti sumničenja svojega partnerja, vendar pa se bo kaj kmalu Izkazalo, da so biie vaše vse m odveč. Poskrbite za pomlritveno veče-M obema. ON; Z vsakim dnem je manj pn|. °sti zs konkreten uspeh v poslovnem življenju. . b ’b'1- 1" tm precej potruditi, da boste izpeljali za-zat° mkar ne odlašajte. Časje denar, majhen kupček! J V ONA: Naredili boste potezo, ob kateri bodo t. X- °stallvašisodelavcipovsembrezkomen-tf,V1 taija. To vam lahko zagotovi karprecejšnjo dj^ 'pred va$° konkurenco, ko jo boste na konta^,. bobra Izkoristili. ON; Všeč ste nekomu, ki je nsi(0|^'‘lln 1,1 zrela da im lahke osreči. Pokažite % 2. ° zanimanja in lahko bo še prav zanimivo. sebe kot tudi osebo, ki vam bo v ša marsikaj pomenila. * J ONArResje da je vaš trenuten položaj še I । kar ugoden, vendar vam prav ničesar ne za-g0107-1!3 stabilno prihodnost. Potrebno se lat) 1$ J11131 o potruditi ter se odreči stvarem, kar vam * zelo zagreni vaše življenje. ON: Pomislite tudi hitro * saJ boste v nasprotnem primeru kaj tern sami. Prijetna stran uspeha je predvsem v r’in,L deliti In tako osrečiti tudi ostale. Pre-ukrepajte, če ne bo prepozno! ONA: Sprejeli boste pomembno odločitev nl poslovnem področju, ki vam bo sčasoma ^aj. odPrla prenekatera vrata, ki so vam bila do VztraJajte na tej poti in videli boste, da se ’’Lear vrstili. ON: Ne sekirajte se prevečza ho$t(> , težav in problemov. V bližnji prihodnosti hl^ nekaj, kar bo odtehtaio vse dosedanje ^r^ 'jki 1° že dalj časa opazujete, se bo tbcela zavedati vaše prisotnosti. GOMOUNICA ENAK) ČRKI NJIVSKI PLEVEL kraj v HRVAŠKEM ZAGORJU NASA TRAČ REVIJA PROSILEC ELEKTRIČNA MORSKA RIBA >>_ 365 DNI OTOK PRI ZADRU ŠAHOVSKA KOLUBARE V SRBIJI VRHUNSKI ŠPORTNIK BREZVLADJE TELEVIZIJEC AUER NAJVIŠJI VZOR NAKLEP ODRASLA OSEBA MOŠKEGA SPOLA NEVADI, ZDA ALKALUSKA KOVINA (*•) JAPONSKA NABIRAL KA BISEROV PREPIR IVO BAN MASA ZA POVEČANJE PRSI TONE GOGALA SRCE SODNI PROCES (ZASTAR.) IŽNELJSKJ TEČAJ POGAN NATAŠA DOLENC ZENSKI PRINCIP KITAJSKE HLOZORJE Izžrebanci nagradne križanke Med reševalce bomo razdelili CM Rešitve VESTNIKOVE KRIŽANKE z dne 7. oktobra 2004 -EDVARD KOCBEK, SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI 1. nagrada v vrednosti 10.000 SIT Ivan Kos, Gederovci 20,9251 Tišina, dš. 85787035 2. nagrada kuharska knjiga Bougžegnjaj: ŠTEFAN HODNIK, Prvomajski trh 8,2319 Poljčane 3. - 7. nagrada - Vestnikova majica: Jelka Glažar, Štefana Kuzmiča 7,9000 M. Sobota Martina Lenarčič, Finžgajeva 3 a, 9231 Beltinci Uroš Nemec, Kuzma 47,9263 Kuzma Karin Videnja, Dolič 106,9263 Kuzma Vera Herceg, Ko ratanska 9,9252 Radenci ONA: Bolj se boste morali potruditi, če želite, da vas^bodo drugi upoštevali. Preveč ste pohlevni, zato so sodelavci prepričani, da lahko počno z vami kar hočejo Nikar ne dovolite, da vam drugi upravljajo življenje! ON; Pomagali boste prijatelju v stiski, Iz katere ne bo videl izhoda, za vas pa bo to le manjši napor, saj boste imeli vse potrebne informacije. To vam ne bo pozabil in lahko se zanesete na njegovo pomoč, fb jo boste potrebovali. ONA: Presenečenje, ki vam ga pripravljajo 1 vaši prijatelji, bo v celoti doseglo svoj na* 41 men, tako da se boste od srca nasmejali. Spoznali boste, da so pravi prijatelji tisto, kar v življenju resnično šteje. ON: Prispelo bo prav zanimivo pismo, ki vam bo odkrilo marsikaj takega, kar bo presneto uporabno. Proti koncu tedna se boste sicer odlično zabavali, vendar pa ima vse vaše meje. Pazite, da ne boste na koncu prevarani prav vi sami. ONA: Nekdo bi se vam rad približal, pa nima dovolj poguma. Pomagajte mu In prav hitro boste spoznali, da je nadvse prijetna oseba in skupaj bosta preživela veliko čudovitih trenutkov. Toda potrebno bo storiti prvi korak. ON: Še vedno vam iz spomina ne bo šla oseba, ki ste jo nedavno tega grobo zavrnili. Pokličite jo in izgladite storjeno napako. Kdo ve, mogoče pa Iz tega nekoč še nekaj bo ... ONA: Po nekom ste nehali hrepeneti in ste celo užaljeni, ker ste prepričani, da se vse premalo zmeni za vas. Veliko bolje bi bilo, če bi premislili o vzroku njegovega početja, saj boste le tako spoznali, da je del krivice tudi v vas samih. ON: Poprimitezadelo.saj bo kmalu končano, nakar si boste lahko privoščili dolgotrajen počitek, ki ga resnično potrebujete. S prijateljico se boste domenili za prijeten konec tedna, ki vam bo še doigo ostal v spominu. >v> s? ” s 8 = m e L 1. nagrada v vrednosti 10.000 sit, 2. nagrada knjiga Boug žegnjaj in 3.-7. nagrada je praktična. Pravilne rešitve osenčenih polj napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka, 29, oktobra 2004. Rešitev: Ime hi priimek: Naslov: _ Davčne številka: ONA: Sprejeli boste pomembno odločitev glede vašega partnerja in si tako ponovno pridobili njegovo naklonjenost. Teden se bo zaključil ob prijetni romantični večerji, ki bo le še za- pečatila začetek novega obdobja med vama. ON: Poslovni izziv bo sicer velik, vendar pa so veliko tudi vaši trenutni apetiti. Konec koncev ste trenutno v položaju, ko si lahko privoščite tudi kakšno tvegano potezo, saj so vaše poslovne sposobnosti na vrhuncu. V ONA: Ravnali boste predvsem po svojem ** ’ preudarku, vendar pa bi ne bilo slabo, če m* bi včasi h posl uša I i tu d I ka kšen do ber n a ■ svet. Sedaj vam gre sicer čisto v redu, toda kako dolgo bo še tako. Najboljši odgovor veste prav vi sami. ON: Prizadevanja na ljubezenskem področju se vam bodo dokončno obrestovala, tako da boste srečni kot že doigo ne. Prepustite se občutku in videli boste, da se bo vse razvilo natanko po vaših željah. ONA: Vaši izgovori bodo precej prozorni, saj jim ne bodo nasedli niti tisti, ki bi jim sicer prav radi verjeli. Raie poskusite vse skupaj na malo drugačen način, še najbolje pa bo, če se zadevi odpoveste. ON: Od laskavega priznanja boste Imeli veliko več, kot pa si morda mislite vi sami. In nikar ne bodite tako sramežljivi... Prijateljica vam bo pomagala v zapleteni poslovni situaciji, ki pa bo zanjo le majhna šala. ONA: Največja napaka bi bila, če bi začeli zanemarjati svoje delo, saj vam vaš trenuten finančni položaj tega pač ne dopušča. Ponudila se vam bo priložnost, da izboljšajte gmotni položaj, torej ne omahujte! ON: Končno se vam bo uspelo sporazumeti glede nekoga posla. ki vam že dalj časa ne da spati. Še vedno pa bo pred vami precej dela, ki pa ga boste s prijateljevo pomočjo igraje opravili. Brat Džouži Pred volitvami so vse stranke obečavale enako: »Ka de nan boukše kak do zdaj, ka do odpravile vse napake, pa ka do delale za dobro Slovenije pa Slovenskoga naroda.« Slovenski narod Je pa sestavleni iz sami delavni lidij, se pravi ka do delale v dobrobit delavnoga Človeka. Glij tak, kak Je delala negda svejta Partija, je pravo moj pajdaš Bela. Či so pa nakazale pa obetale vse stranke enaki cilj, te pa rejsan nedežntetno sestaviti vladno koalicijo, je dale brodo. Po takšen bi cilou bilou normalno pa logično, ka bi vse stranke bile v koaliciji. No, tak glij nede, sije muvo, zavolo takzvane nestrpnosti. MogouČe cilou verske. Liki nouva vlada de zavladala, pa de se držala toga, kaje obetala, je komentejro Belekofsousid, zatou, ka ta nova de poštena, pa de rejč držala Pa sije moj pajdaš Bela na vse fkiip tak zapopejvo: Prijat’H obrodile volitve letošnje so to, da so zdrobile sile zbistrile so nam spet oko, zdaj so vse sile te v oblast nam novo usmerjene. Žive naj vsi profili, ki stranke naše tvorijo, in združijo po sili si novo koalicijo, da oblast in z njo Čast, kot prej spet ljudska bosta last. 28 21. oktober 2004 — vestmk I motorna vozila AUDI 80, za rezervne dele, traktor Stayer 540, dvobrazdni plug In drva za kurjavo prodam. Tel: 031 781835. m2C282 LADO NIVO, 4 x 4, 1700, letnik 1995, prevoženih 52.000 km, ohranjeno, ugodno prodam.Tel.: 051 271304, m20287 živali MLADIČE ŠKOTSKE OVČARJE - Lessi, stare 9 fed. prodam. Tropovci, Kolesarska 83, tel.: 54613 28, 070 333 615. m2O267 NESNICE, ijave, stare 15 tednov, prodam za 600 SIT. Dostava na dom. Marčič, Sta-rošinci 39, tel.: 792 35 71. rr>20277 posesti POSLOVNO-STANOVANJSKO HIŠO v centru M. Sobote prodamo ali damo v najem. Možno posamezno, lokal 40 m2, stanovanje 70 m2, apartma 30 m2. Tei.: 041 643 170. m20230 M»li oglasi potlej tudi na . Ugodne cene oglasov na rumeni strani spletnem portal j Izberi^! . .. „ - 20 % popusta za naročnrke Vestnika OPREMLJENO ENOSOBNO STANOVANJE na Lendavski ulici, od 1. novembra naprej, dajo v najem. Tel:. 522 12 76 ali 041311 663. m20253 VIKEND hišico, zidano, 18 km iz Murske Sobote, na Goričkem, kupim do 5,000,000 sit. Tel.: 041543 684,m20263 GRADBENO PARCELO v bližini Moravskih Toplic prodajo, tel:. 548 19 52. m20269 3-SOBNO OPREMLJENO STANOVANJE v centru M. Sobote dam v najem. Tel.: 532 13 73. m20295 kmetijska mehanizacija PRIKOLICO, dvoosno, 5-tonsko, žitno sejalnico Vikon za umetno gnojilo, trosilnik hlevskega gnoja, pajka in traktor prodamo. Tel:. 031 606595. m20222 VILICE ZA OKROGLE BALE in podrahljalnik prodajo. Tel:. 041596 234. m20284 TRAKTOR IMT 567 prodam. Tel.: 527 13 88. m20294 PBS. POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d. 2000 MARIBOR. UL. VITA KRAIGHERJA 5 Poštna banka Slovenije, d. d„ prodaja nepremičnine v k.o. Lukavci, vi. št. 387 pare. št. 125/1, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem ter garažami in dvorišče; • part. št. 125/3, ki v naravi predstavlja pašnik. Vse dodatne informacije so vam na voljo na sedežu banke ali na telefonskih številkah 02/22 88 297,01 /474 1222 in 031 397737. Svet Ljudske univerze Murska Sobota, Zavoda za permanentno izobraževanje, Murska Sobota, Slomškova ulica 33, RAZPISUJE v skladu s 16. členom Zakona o izobraževanju odraslih in v skladu s 53. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja delovno mesto DIREKTORJA ZA MANDATNO DOBO 5 LET. Zakonsko predpisani razpisni pogoji: - univerzitetna izobrazba - pedagoško-andragoška izobrazba - strokovni izpit - 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja - najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju izobraževanja odraslih Dodatni pogoji: - znanje tujih jezikov (nemščina in angleščina) - znanja za delo z osebnim računalnikom Začetek dela je 1.02. 2005 Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in referencami na področju izobraževanja odraslih v petnajstih dneh po objavi razpisa na naslov Svet Ljudske univerze Murska Sobota, Slomškova ulica 33, 9000 Murska Sobota, s pripisom ZA RAZPIS - NE ODPIRAJ Kandidati bodo o Izboru obveščeni po predhodnem soglasju ministra. Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek In novo porodnišnico Družina Kociper iz Beltinec namesto cvetja za pok. Marijo Alauf -5.000; Draga in Werner iz Kassla v Nemčiji namesto cvetja za pok. Marijo Alauf iz Beltinec - 5.000; kolektiv Vila Billi Komama namesto cvetja za pok. Marijo Alauf - 10.000; Ante Jerkovič, Metkovič, namesto cvetja za pok. Marijo Alauf - 10.000; Organizacija sindikata Carinski urad Murska Sobota, Nemčavci 1 d, namesto cvetja za pok. mamo sodelavca Slavka Pavlinjeka iz Beltinec - 15,000; Marta in Rudi Kuplen, Šercerjevo naselje, namesto cvetja za pok. mamo Marije Karba iz Šercerjevega naselja - 5.000; Jasna Šebjanič, Log 18, Postojna, namesto cvetja za pok. Gizelo Bavčar - 5.000; Anton Ozvatič, Kocljeva 39, Sveti Jurij ob Ščavnici, prispevek za opremo porodnišnice - 5.000; Marija Recek, Matjaševci 17, namesto cvetja za pok. Marijo Zrim -5.000; družina Lipič iz Murske Sobote, namesto cvetja za pok. Terezijo Zamuda, mamo Viktorije Lipič iz Murske Sobote - 10.000; Kamila in Štefan Kuhar, Puconci, namesto cvetja za pok. Marto Vratarič iz Puco-nec - 10.000; družina Franca Vratariča, Puconci, namesto cvetja za pok. Marto Vratarič - 10.000; Viljem Peilschmidt, Hodoš 49, namesto cvetja za pok. Marto Vratarič - 15.000 sit. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na račun št. O1100-6O30278282. Splošna bolnišnica Murska Sobota izhepisi Male otfeaB sprejemajo od 8. do 14. ur*, v porvadcljak do 1S.3O, zn objkvo v rns»dr|i itnvllkl Oglas* lahko oddate po telefonu: 02 531 19 9B aH po oglMl.v«Btn0c#pdnt.*i aU na spletnem mestu Izfcai4.it. oglasi, oznaitnl * to Ikooo, m«»tu MMW.l2b«rHlr kjer el lahko očedil* -daljil ople ogla&evnnpga predmete ali TRAKTOR ZETOR 72-11, cisterno Creina 27001, prodajo.Tel:. 041 712 101. m20289 kmetijski pridelki BELO MEŠANO VINO iz Lendavskih goric prodam.Tel: 572 12 54,040 759 088. m20265 ZEUE, belo in rdeče, ugodno prodamo. Po žeiji brezplačno naribamo. Martin Duh, Melinci 142, tel.: 54122 03. m20266 JURKO IN KUNTON prodajo. Štefan Perto-ci, Krog, Plečnikova 14, tek: 523 12 21 m20272 razno VINO, laški rizling, prodajo, tel:. 578 81 36. m20249 ZIMSKE GUME, malo rabljene, 195/65/ 15, prodam. Tel.: 051306 135. m20275 ŽAGOVINO kupijo. Tel:. 031 388 515. m20254 7001 ROTOSTISKALNICO VASLIN Ih traktor Steyer 188 prodam.Tel:. 564 85 03. m20291 PAR RODOVNIŠKIH KOBIL, brejih zžrebe-ti, pikastega in lisastega žrebca, starega 2 leti, 2 kubična metra »foslilnov«, 5 cm, smrekove in 2 kubična metra macesnovih desk, 2,5 cm, suhih ter roženice od 4 do 8 m dolžine, prodajo. Kupijo prašiča okrog 250 kg.Tel:, 040 856 385 m3P276 PREKLICUJEM VELJAVNOST INDEKSA 95024654, Izdanega na Fakulteti za strojništvo v Mariboru. Miran Fujs, čer-neiavci, tedavska 2. m20290 »Spomin ■ edini, ki ostane močan nad vsemi, edini cvet, ki ne ovene, edini val, kise ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.« (Jimenez) ZAHVALA V 71. letu se je izteklo življenje naše drage mame, stare mame, tašče, sestre in sorodnice delo ZAPOSLIMO DOSTAVUALCE KRUHA za območje Lendave, Ljutomera in G. Radgone. Prošnje pošljite v 8 dneh na naslov: Gambit, d. o. o., Gregorčičeva 19 b,9231 Beltinci. m20273 DEKLE ZA DELO V STREŽBI (ob torkih, sredah In četrtkih) zaposlijo. Okrepčevalnica DADA Darja Meollc Zver, s.p. Soboška 6, Bakovci, tel.: 543 11 09. m20286 SI-GRAD GRADBENIŠTVO. Enver Cenič, s. p., Razlagova 22, Mariborza nedoločen čas zaposli več zidarjev, tesarjev in pomožnih gradbenih delavcev. Vloge pošljite na naslov podjetja. Za dodatne informacije pokličite 041 939 610.0120293 Svojo življenjsko pot je sklenil naš bivši sodelavec Štefan Horvat iz Andrejec 24 a Dolgoletnega sodelavca bom ohranili v trajnem spominu. Kolektiv Avtobusnega prometa Murska Sobota Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči Tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (Gregorčič) V SPOMIN Boleč je spomin na 23. oktober pred dvema letoma, ko nas je tiho zapustil naš najdražji Martin Berden iz Fi lovec 47 Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo in prižgano svečo spomnite nanj. Njegovi najdražji ZAHVALA V 61. letu nas je zapustil Vsaka pot se nekje konča... Velemir Todorovič iz Murske Sobote Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem, sodelavcem, kolektivu ABC Pomurka, Računalniškemu inženiringu, d o. o., M. Sobota, sosedom in znancem, ki so mi v težkih trenutkih slovesa stali ob strani in pokojnika pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste mi ustno in pisno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in denarne prispevke. Posebej hvala govornici gospe Eriki Herd za besede slovesa, pevski skupini »Prekmurci« za odpete žalostinke in pogrebništvu Komunala. Žalujoča hči Alis Igfcarl.al - VaawlovtoMd portal matih oflin« Oddaj lahko na spl etn oddata »voj mali oglu za **d*m «k»vw«kih pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumena str*nlt tar pustit«, da preeenetljo najno¥«j6l kadroval oglail. ■*■**«)• pa malih oglatih ta nikoli ni Mo tako udobno. SODELUJEJO' DELO CSE Marte Vratarič iz Puconec Z žalostjo in bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste nam izrazili pisno ali ustno sožalje. Hvala tistim, ki ste darovali svoj prispevek zaupmmf porodnišnice v M Soboti ali za druge humanitarne name"' Prisrčna hvala tudi osebju urološkega oddelka v Marico' govorniku g. Štefanu Harkaiju za besede slovesa, kvintetu »Prekmurci« za odpeti žalostlnki, glasbeniku za odigrane Tišino in pogrebništvu BartH- Žalujoči vsi njeni najdražji Oh, kako boli, ko vidiš, kako iz dneva v dan usihajo življenjske moči To veš ti in vemo mi, ki smo bili s tabo tvoje zadnje dni. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast in brat Jožef Bunderla Matjaševci 14 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem «m*li’ll, L ’ sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospre t® na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, svete maše in v dobrodelne namene-Srčna hvala dr. Čurčiču in patronažnima sestrama Darinki in Emici za njuno požrtvovalno pomoč, celotni botrini in vsem sosedom. Hvala g župniku in pevcem. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči; žena Ida, sin Tonček z ženo Jožico, hčerka Anica z družino, vnuki in pravnuki, sestra Terezija Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, c 4*^ r kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz LJ marmorja. Td.:02/542 10 24, faks: 02/542 20 24, GSM. J _ KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec. Ribiška pot la, 9231 Beltinci KOMPLETNE POGREBNE SH’1^ । UREJANJE pokopališč in Brezplačni prevozi opreme na dom. brezpl^ni do 40 km, plačilo na več obrokov brez Vladimir Hozjan s. p. Sulinci Tel.: (02) 55 69 046. GSM: 041 712 53® KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PH1- • ’ ,, NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO ' ■ PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI KOMUNALA Javno podjetje, d. o. o. Kopalce ul. 2r Murska Sobota Tft.: (IRI 53 4 H OSO, FAX: |O2) 52 51 170. OOOOJ^ UREDI® ... ..I c ut I . BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km, PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA D. E. POGREBNI^0 telefon: 02/521 37 00 KOMPtETNE POGREBNE STORITVE: L.,.--UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME »"’L 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA. GSM: 04^ VESTNIK -- vbinik - 21. oktober 2004 29 V SPOMIN 21. oktobra minevata dve leti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Oh kako boli, ko vidiš, kako iz dneva vdan usihajo življenjske moči. To veš ti in vemo mi, ki smo bili s tabo tvoje zadnje dni ZAHVALA Ni te na pragu, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, zato pot nas vodi tja, kjer sveče ti gorijo in rože ti v spomin cvetijo. V SPOMIN 22. oktobra bosta minili dve leti žalosti, ko nas je zapustil Karel Hujs iz Moravskih Toplic Cuber 37 Lepa hvala vsem za vsak cvet in prižgano svečo. Tvoji najdražji Ni te na pragu niti v hiši, nihče tvojega glasu ne sliši, zato pot vodi nas tja, kjer sveče ti gorijo in rože ti v spomin cvetijo. V SPOMIN 19 oktobra mineva leto žalosti in bolečine od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Jožef Bukovec iz Žitkovec Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob nlegovem grobu, položite cvetje in prižgete svečo. Tvoji najdražji ZAHVALA V 85. letu nas je zapustila draga teta in sestra Barbara Pal iz Lipe 153 h i se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom kancem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ^v»la vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali za svete ®aše, cvetje, sveče in dobrodelne namene. Hvala g. kaplanu Damjanu, pevcem, g. Meliti za besede slovesa in pogrebništvu Jurič. Vsem iskrena hvala. Vsi njeni »Jazpa sem kakor zeleneča oljka v hiši Božji; zaupam v Božjo dobroto na vekov veke. «(Ps 52,10) ZAHVALA 4. oktobra je v 86. letu odšel k Bogu po večno plačilo biseromašnik Stefan Žemlič dolgoletni župnik v župnijah Vuhred in Sveti Anton na Pohorju iz Lipovec sJ?^t0Vanega in zelo priljubljenega duhovnika Štefana .Sev iziemno velikem številu poslovili 6. oktobra * n,J'' zadušnico, ki jo je ob somaševanju številnih " daroval pokojnikov sošolec, škof dr. Jožef Smej. Sd se g. škofu in duhovnikom za občuteno opravljen Pejk ,lTJ1n Hčera Marije Pomočnice, vsem pevcem za lepo 6r., '' fnikutn iz župnij Vuhred, Sv. Anton in Beltinci za ^rhik/nOlitev ter govornikom, ki so spregovorili v imenu r ifl ^^i’nov Vuhreda (Gosak Marjani). Sv. Antona ‘■^ii,KanoP“). Lipovec (Tadeji Tratnjek) ter v imenu vdzenica (dekanu Ernestu Berložniku) in beltinske >0^ ŽUpni>c te- župniku Alojzu Benkoviču). Isk> 'J družni Strnšnik, ki je lepo skrbela zanj ob ' zahvala velja vsem, ki ste izrekli besedo sočutja Vladni izgubi, vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, dast za svete maše in ostale dobre namene, 1 ■' tistim, ki za rajnega duhovnika Štefana molite. Žalujoči ožji sorodniki ■Ml V 93. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Gizela Kučan roj. Kardoš ’ iz Nemčavec Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka, osebni zdravnici dr. Maruša - Meolic, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebcem. Vsem še enkrat iskrena hvala’ Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi! ZAHVALA V 78. letu nas je zapustil naš dragi Franc Glavač iz Ravenske ul. 52 v Beltincih Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku in g. Sušcu za pogrebni obred, govorniku Avgustu Farkašu, pevcem ter društvoma »Slavček« in Društvu gojiteljev malih živali. Žalujoči vsi tvoji najdražji ... in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. S. Makarovič V SPOMIN JANEZ - JANKO ZVER 1962-2002 Za vsako dobro misel, za vsak zastal korak, za vsak položen cvet in vsako prižgano lučko - vam srčna hvala! Vsi njegovi Nihče in nič na svetu nam ne more vzeti spominov in iz srca iztrgati osebe, ki smo jo imeli radi. ZAHVALA V 74. letu nas je po kratki in hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Adolf Vlaj iz Šala meneč Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste darovali vence, sveče in dobrodelne namene Posebej hvala njegovemu osebnemu zdravniku dr. Muhru, osebju internega oddelka v Rakičanu. Hvala g. duhovnici kaplan ki, pevcem žalostink, sinovim sodelavcem Kerne Puconci, pogrebništvu Banfi in g. Štefanu Severju za odigrano Tišino. Žalujoči: žena Marija, sin Vlado s Sadro, hčerka Brigita z možem in tašča Irena, vnuki Karmen. Denis, Žeja in pravnuk Tijano Geza Kološa iz Brezovec Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečo. Tvoji najdražji Oh, kako boli, ko vidiš, kako iz dneva vdan usihajo življenjske moči. To veš ti in vemo mi, ki smo bili s tabo vse trpeče dni. ZJMNUUk V 59. letu je mnogo prezgodaj po hudi bolezni zavedno zaprl oči Ludvik Vogrinčič iz Kraše 37 a V žalosti in z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom In znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene Posebna zahvala gospodoma župnikoma, pevcem za odpete Žalostinke ter pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešajo ZAHVALA Življenjsko pot je sklenil Aleksander Rehn - Sanji Iz Murske Sobote Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene. Osebnemu zdravniku in sestri hvala za izkazano pomoč. Posebna hvala vsem zdravnikom in zdravstvenemu osebju kirurškega in internega oddelka Splošne bolnišnice M. Sobota, zahvala gre tudi g. duhovniku Leonu Novaku, podjetju Komunala (Pogrebništvo) ter godbeniku Vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... in čaka, da snidemo se spe t.... ZAHVALA V 80. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta Gizela Hašaj Iz Prosečke vasi 9 nazadnje stanujoča v Domu starejših v Rakičanu Z žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, v dobre namene ali ji namenili samo lepo misel Lepa hvala osebju Doma starejših, ki so zadnja leta skrbeli zanjo Iskrena hvala g. duhovniku Balažiču iz Križevec in pevcem za odpete pesmi. Posebno zahvalo izrekamo družini Sapač - Fujs, ki nam je bila vedno v pomoč in nam v najtežjih trenutkih stala ob strani Vsem še enkrat, iskrena hvala. Žalujoči - sin Franc z ženo Ružo, vnuka Darko in Damir ter drugo sorodstvo 30 OGLASI 21. oktober 2004-VESTNIK I Za odlično Formo VEČ KOT SO IZDELKOV, oprema za fitnes, oblačila in obutev po AKCIJSKIH cenah ter POPUSTI za izbrano lanskoletno zimsko športno opremo. NAJ KAJ CENE 5 Stopa Inlk BSL MINI STEPER ENERGETICS 8.990,00 VSI *mutar*kl iovlj« r lanskoletna zalog« -30% VSE irtiocL vezi, berili, drsalke ter vse imuS, Čevlji In »«l *» smučarski Uk iz lanskoletne zaloge Znižanje velja za iz lanskoletne zaloge prodajaln, Ponudba /e na vo/jo v prodajalnah v Ljubljani, Kranju in Mariboru^ IZPOSOJA - VN TRANSPORTER T4 l 8 SEDEŽEV PRODAJA NOVH IN RABLJENIH VOZIL. PO VAŠIH ŽELJAH. KONKURENČNIH CENAH IN MOŽNOSTJO UGODNEGA FINANCIRANJA. STARO ZA NOVO, STARO ZA STARO, ODKUP VOZIL PRODAJNI SALON: NORŠINSKA ULICA 8 MURSKA SOBOTA, TEL: 02 534 84 96 NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA! BONAFIN, d. a. O. ZASTAVLJALNICA UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA garancije.* osebni dohodek, pokojnina MS, Staneta Rozmana 16, tel.: 02/524 16 30 U, Slovenska 27, tel.: 01/425 20 75 EKOLOŠKO KURILNO OLJE POSREDNIŠTVO KURILKO Tel.: 54 59 280 POREDOŠ, s. p„ Brezovci 9201 Puconci W '..ti 11-762 CENTRALNI SESALNI SISTEMI ČISTILNA TEHNIKA GLOBINSKI SESALNIKI PROFESIONALNO ČIŠČENJE :cmersL 28. G: Radgona PRrarnnvr v rural ni» im« NIZOZEMSKO MASIVNO POHIŠTVO LETENYE SAGVARI DISZKONT Kossuth Lu. 12-14, Bajosi - Zs. u. 42, tel.: 00 36 30/97 97 335 • velika izbira nizozemskega masivnega pohištva na 600 m2 površine • ugodne cene • sedežna garnitura že od pribl. 68.000 sit NIZOZEMSKO MASIVNO POHIŠTVO LETENYE SAGVARI DISZKONT Kossuth Lu. 12-14, Bajesl - Zs. u. 42, tel.: 70 36 30/97 97 335 • jedilna mizd s 6 stoli že od pribl. 58.000 sit • regal za dnevno sobo že od pribl. 78.000 sit ■ pri nakupu nad 150.000 sit dostava do 100 km brezplačna ODPRTO: pon.-sob. 8.00-18.00, nedelja 8.00-14.00 na internetu: www.vestnik.si Ptifljelje za informiranje, ti. d.r Ul. a, Novaka 13- Murika Sobota REL AX’TOW EM JESENSKE MINI POČITNICE NA SLOVENSKI IN HRVAŠKI OBALI CENOVNE BOMBE IN JESENSKA POTOVANJA LAST MINUTE ponudba Obiščite RELAX Turizem, Slovenska 25, M. Sobota, tel: 02 530 37 80 JESEN V PRIJETNIH TERMALNIH BAZENIH TEIME LErWA^ www.terme-lendava.si SAVNE * KOPELI * MASAŽE BETONARNA PETELIN, G. Ridgona 02/564 30 60 GSM 041 346 BSt Puconci 02/545 95 90, GSM 031 394 961 Sveži beton različnih vrst Betonski izdelki; ’ stebri (vinogradni. ograjni), - škarpnih robniki, stopnice, kanalete. mulde, vrtne ograje, masivne ograje, lamelne ograje, ■ vrtne potr, kprita za rože, izdelki po naročilu ... - prevoz m črpanje svežega betona PRIPOROČAMO SE! UGODNI JESENSKI POPUSTI. AKCIJA od 14» do 27. 10. 2004 KURILNO OLJE PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Jakšlč Bojan, s. p.. Gornja Bistrici 51, tel.: 57 88 200 MEDIAFIN KOM, d. o. o., Dunajska 21, Ljubljana UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT do 12 OBROKOV PE LENDAVA: 031 797 715, 031 589 448 VEDEŽEVANJE, 1 Letovanje ?0 42 84 [ilak s. . Nebova 53 186 SIT min Višja obrestna mera za varne naložbe! V Poštni banki Slovenije velja v oktobru, mesecu varčevanja, za enoletne depozite zvišana fiksna obrestna mera 3,5 %. Vezave lahko sklenete na vseh poštah v Sloveniji. Izkoristite ugodno priložnost! Dodatne in formacije1 02 228 8312 02 228 8313 ^Mercator Pl t i s « I. Murska Sobolj PBS. POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d. sobota, 23. oktober ob.10.00 uri Lumpijada -Lumpijeva jesenska pripovedka Otroci, tokrat boste z Lumpijem preživeli urico ob polni košari jesenskih sadežev. Lumpi ima za vas polno košaro zanimivih pripovedk in prigod, zato se mu pridružite tudi vi. Mogoče boste tudi vi našli zgodbico zase... Ko je hudo, me pokliči! Omejena količina vozil pripravljena na takojšnjo dobavo. 08ftH13 Nova Opel Astra navdušuje z elegantnim dizajnom, dobro vodljivostjo ter ■ ' ’ za katero je na testu varnosti Euro NCAP dobila vseh 5 možnih zvezdic bogate ponudbe petih bencinskih in štirih dizelskih motorjev se Astra odlik-z izjemno zmogljivostjo in zavidljivo varčnostjo. V akciji Staro za novo boste ob menjavi rabljenega avtomobila za novo Astro prihranili do 200.000 SIT. r1(3vo Na voljo so še paketi dodatne opreme po ugodnih cenah. Akcija Staro za • veija tudi za ostale Oplove modele, s prihrankom do 530.000 SIT.* 'tffl »r Vfom end m mlaj« braiplacHe, o mogoč 6 4* "Količino vozil je omejena. Ponudba ne velja za modda Signum in Speedster. Povprečna porabo goriva: od 5,1 do 6,31/100 km, emisij« COj; od 138 do 151 g/kne USTNIK-21. oktober 2004 NAPOVEDNIK 31 Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz ^•22. oktober - 00.00 SNOP, Murski val, Si* Špindler - 05.00 Vedro v novo jutro! - 07.40 । pismo, Asja Matjaž - 08.15 Vrtnarski 2? - O9.oo Poročila - 09.10 TV As, Relax -"Kultura in šport ob koncu tedna - 10.00 - 10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -j, kmurjenct, kabaret Dušana Radiča, 7*^, Berte in Marka - 12.00 Poročila BBC -.Obvestila - 12.15 Od petka do petka -Ij..1 Propagandna oddaja - 13.00 Poročila -। J uteha ednine - 13.20 Predstavljamo vam, Sil1 ~ P°r°č*la " Obvestila - 'Omskih 60 minut - 15.30 Dogodki in od-j. *1 ■' 15 napoved sporeda - 17. 00 Osrednja * 17.40 Mah oglasi - 17.30 Murski val na-£7 -18.30 Radijski knjižni sejem (Nevenka Mladi val - glasba za mlade, vaša anfa (Maja. Staša in Timotej) - 19 00 J1' ^15 Mladi val - 20.00 Ugasni televi-, [W Peček -24.00 SNOP ^OTa - 23. oktober - 05.00 Dobro jutro-oglasi - 10.00 Poročila - 10.05 Obve-C 0-30 Potepanje - 11.00 Poročila - 11.15 se z nami - 12.00 Poročila BBC - 12.05 'Boud' 50 Nagrada tedenskega sponzorja '"T"' 'i - - 1315 1. oseba ednine - 14.00 toru .' **Obvestila - 14.15 Oddaja tedna: ta), srečanje -tp ^odki in odme-/napoved spo-jOsrednja poE O SO Murski val - 1' 40 Mah P bočila-। /HrpH želje s če'' 1 pozdravi -%,,. 1 ra ’’am. Mi'^'-^asba, vici, Bogdan Lemut - 24.00 SNOP, ^7 °^fober • 05.00 Vedro v nedeljsko 30 Panonski odmevi, oddaja o pora. Sencih (Silva E6ry) - 08.00 Misel in čas, %' ?^kival-94,6Mhzin 105,7 Mhz Žsgj*N*RODNOZABAVNE GLASBE, ZASEGA SRCA klopotec - Špik %f ’ ’ ~ zlata ura - Krjavelj pomlad ku 'n zaupaj - Kvintet Dori ^'ga: Fogum noči - Tulipan ^murske Hi i^a83'0 Band »ljjr, ®Wole - Ans. Špik CA kiHT*** obljube - Jasna 'k. 11 lastavi^ _ - Drago K I Oni - Bojan Kaluderovič W Han'ad°fkaset0* glasbene zaiožbe Man™ Ljubljane prejme Marija GJe-’ družna 15a, 9232 Črenšovcl. v'1 tia '1 'J1* Pošljite do ponedeljka, 25. okto-' 1 i u** Murski val, Ulica arhitekta No- . *rska Sobota, za glasbene lestvice. Delimo vstopnice za kino .ir duhovna misel pomurskih duhovnikov - 08.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna - 09-30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja: Šunko Valpatič, varstvo živali, www.murski-val.coni, gumb Kontakt v živo in 5371710 - 12.30 Poročila - 12.35 Obvestila - 13 00 Minute za kmetovalce (Silva Eory) - 13.30 Čestitke, šport in Na narodni farmi - 15-00 Mura : Maribor, nogomet, prenos -19-00 Poročila - 20.00 Furjanek - 24.00 SNOP PONEDELJEK, 25- oktober - dežurna novinarka Silva Edry ■ 05.00 Vedro*? dobro jutro (Irma Benko in Boštjan Rous), - 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič-09.15 Ponedeljkova tema in internetna anketa - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Vaš sosed, znanstvenik* Nova oddaja Branka Žunca -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Oaj, kak san zlufto- 12.00 Poročila BBC-12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13.00 Poročila -13.15 1.oseba ednine - 14.00 Poročila - 14152a zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila -19.15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Brez okvirjev, Vida Toš - 21.05 nadaljevanje večerne oddaje - 24.00 SNOP TOREK, 26. oktober - 05.00 Vedro v dobro jutro! (Vida in Bojan) - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Terenski raport- 11.00 Poročila - 11.15 -Kratki stik -11.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC-12.05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej čimer - 13.00 Poročila - 13 15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila ■ 14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17. 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila -19.15 Eti ta je muzika -20.00 Jukeboks, domača glasbena scena skozi naočnike Boštjana Rousa - 24.00 SNOP SREDA, 27. oktober - 05.00 Vedro v dobro jutro, Peurača, Radič - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.15 Veterinarski nasvet - 08.45 Džoužijevo pismo - 09.15 izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.15 Putra • 12.30 Intervju - 13.00 Poročila - 13.15 1 oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -19.00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 28. oktober - 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo Branka Šomna -09.15 Kuharski nasvet: Janez Gjergjek -1Q.00 Poročila - 11.00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi -P.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 49.00 Poročila - 19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza , glasbene želje, nagrade... - 24.00 SNOP Ali je pilot v letalu 1 in 2, Umri pokončno 2, Air Force One so nekateri izmed filmov, povezanih z letališčem in ki jih je naštela naša nagrajenka Mateja Podlesek, Gorica 50,9201 Puconci. Čestitamo’ Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Alije bil v zgodovini filma posnet tudi film z naslovom Letališče? Da ali ne? Kupon št. 43 - odgovore pošljite do torka, 26. oktobra, na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po e-pošti: torno.koles@p~inf.si Kulturni koledar Kulturni koledar FILM MURSKASOBOTA V torek, 26. oktobra, ob 18. uri bodo v MIKK-u vrteli filma Kill Bill Vol. 1 in Vol. 2. RAZSTAVE M URŠKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska razstava. Do konca februarja 2005 je na ogled tudi arheološka razstava Neskončen dih. - V prostoru Železotehne (Lendavska 3) je na ogled fotografska razstava na temo Sto let Železotehne - V predprostoru grajske dvorane si lahko ogledate razstavo del avtorja J ožeta Špilaka. - V Galeriji je na ogled Evropski trienale male plastike s tokratno temo Preporod statuete. Do 31. decembra razstavlja trideset umetnikov iz 25 držav. - V izložbenem prostoru podjetja Fering, d. o. o., na Slovenski ulici so prvič na ogled grafična dela Ivana Kolarja. Naslov razstave je Zgodnje romsko prebujanje - V trgovini Mass v BTC-ju je na ogled razstava del Članov Fotokluba Murska Sobota na temo Slovenija v EU. BELTINCI V galeriji Grad je do 25. oktobra na ogled razstava del likovne kolonije Izak Lipovci 2004, ki jo pripravlja Društvo za napredek umetnosti Aquila Lipovci BUDIMPEŠTA Na Veleposlaništvu Republike Slovenije je na ogled razstava Cvetke Hojnik. DOBROVNIK V kulturnem domu so na ogled dela I likovne kolonije Vino-Art. LENDAVA - V sinagogi je v stopniščnem delu na ogled zbirka Zapuščina dr. Aleksandra Schwarza. - V Galeriji - Muzeju je na ogled razstava del društva Szinyei Merse Pat z naslovom Brezmejnost. MORAVSKE TOPLICE V galeriji Ajda v Naravnem parku Terme 3000 do 30. oktobra svoja dela razstavlja Branko Gorjup. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši je na ogled razstava Breaking Tite Visual, ki jo pripravlja deset umetnikov iz Avstrije, Slovenije, Velike Britanije, ZDA. Bolgarije in Francije Ogledate si lahko tudi stalno razstavo Slovenci na avstrijskem Štajerskem - Romi v Sloveniji - nemško govoreči v Sloveniji. GORNJA RADGONA V galeriji kulturnega doma si lahko ogledate likovno razstavo Likovnega društva Gornja Radgona BAD RADKERSBURG/AVSTRySKA RADGONA V termalnem zdravilišču je do 29. oktobra na ogled razstava Zdravilna zelišča ob reki Muri avtorja in zbiratelja Andreja Coklina iz Gornje Radgone. Kino Murska Sobota Četrtek, 21. oktobra: ob 18.00 ameriška komedija Privlačna soseda, ob 20.00 ameriška srhljivka Vas ob gozdu Petek, 22. oktobra: ob 16.J0 ameriška risanka Kravja farma, ob 18.00 Privlačna soseda, ob 20.00 Vas ob gozdu Sobota, 23. oktobra: ob 16.30 Kravja farma, ob 18.00 Vas ob gozdu, ob 20.00 Privlačna soseda Nedelja, 24. oktobra: ob 16.30 Kravja farma, ob 18.00 in 20.00 Vas ob gozdu Sreda, 27. oktobra: ob 18 00 in 20.00 ameriški znanstvenofantastični film Jaz robot Ljutomer Sobota, 23. oktobra: ob 20.00 ameriška komična drama Terminal Nedelja, 24. oktobra: ob 20.00 ameriška komedija Cukrček Gornja Radgona Petek, 22. oktobra: ob 19.00 ameriška komedija Zlobna dekleta, ob 21.00 ameriška komična drama Terminal Nedelja, 24. oktobra: ob 18.00 Zlobna dekleta, ob 20.00 Terminal OTVORITEV LENDAVA V petek, 22. oktobra, ob 17. uri bo v prostorih gradu otvoritev razstave Izbor iz zbirke umetniških tekstilij Galerije iz Somboteia'Szombathelya. Razstavo bo odprla umetnostna zgodovinarka Anna Čebula, pozdravni govor pa bo imel predsednik županijskega sveta iz Somboteia Peter Marko. V kulturnem programu bo nastopil ansambel Vernlszazs. VERŽEJ V petek, 22. oktobra, ob 18 uri bo v prostorih Salezijanskega zavoda otvoritev razstave likovnih del udeležencev medobmočne likovne kolonije Reka povezuje KAPCA V soboto, 23. oktobra, bo otvoritev razstave vezenin - ročnih del. KONCERT ANDREJCI V soboto, 23. oktobra, ob 22. uri bo v diskoteki Night life nastopila Ivana Brkič. PTUJ V petek, 22. oktobra, ob 22. uri bodo v Realu nastopili D’Kwaschen Retashy. DOGODEK MURSKA SOBOTA - V soboto, 23. oktobra, ob 9. uri bo pri gradu in v parku izvedba študijskih krožkov pri Ljudski univerzi Murska Sobota v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem. - V soboto, 23. oktobra, ob 10. uri bo v trgovini Umetnija v Šavel centru delavnica Čirečare za otroke. GEDEROVCI V soboto, 23. oktobra, ob 9. uri se bo pred vaškogasi-Iskim domom začel 2. mednarodni pohod ob meji, ki ga prireja Športno društvo Studenec Cankova. DRAVOGRAD V soboto, 23. oktobra, ob 6. uri bo start izleta v slovensko Istro, ki ga prireja Društvo Prekmurcev na Koroškem. PUCONCI V nedeljo, 24. oktobra, ob 9 uri bo v večnamenski dvorani 6. zlata kijanca. Ob 10. uri bo na parkirišču Dodolijada, ob 14. uri pa bo podelitev Zlate kijance V kulturnem programu bo nastopila folklorna skupina iz Tešanovec. GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA - V petek, 22. oktobra, ob 19 uri bo v grajski dvorani fmpro gledališče, kjer se bosta pomerili ekipi Atomske goske in Zvezdice - V soboto, 23. oktobra, ob 19 uri bo v grajski dvorani premiera gledališke igre Horoskop, kjer igrata Lada Listvanova in Damjan Šebjan. LENDAVA - V petek, 22. oktobra, ob 19. uri bo v gledališki dvorani musical Chicago v izvedbi Novosadskega pozorišta. - V soboto, 23- oktobra, ob 19. uri bo v gledališki dvorani predstava Macskajatek v izvedbi Novosadskega pozorišta. - V nedeljo, 24. oktobra, ob 19. uri bo v gledališki dvorani predstava Via Italia v izvedbi Novosadskega pozorišta. LITERATURA MURSKA SOBOTA - V četrtek, 21. oktobra, ob 19. uri bo v Jakijevi dvorani Zavarovalnice Triglav predavanje Mitološke zgodbe na nebu, ki imajo izvor v zgodbah evropske in svetovne zgodovine. - V petek, 22. oktobra, ob 21. uri bo na železniški postaji del projekta Branje na vlakih, ki ga izvaja Bralni študijski krožek Beremo z Manco Košir pri Ljudski univerzi Murska Sobota. - V soboto, 23. oktobra, ob 10.38 se bo na železniški postaji začel kulturni program ob projektu Branje na vlakih, kjer sodelujejo tudi pevke kvarteta Deteljice s Koga. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA - V četrtek, 21. oktobra, ob. 17. uri bo v Galeriji strokovno vodstvo po razstavi Evropskega trienala male plastike. - V Galeriji do 21. oktobra zbirajo prijave za kiparsko likovno delavnico, ki bo v ponedeljek, 25. oktobra, ob 16. uri. Informacije in prijave na telefonski številki (02) 522 38 34! - V petek, 22. oktobra, ob 18. uri bo v Evangeličanski cerkvi simpozij ob 420. obletnici Dalmatinove biblije. RAKIČAN - V četrtek, 21. oktobra, ob 18. uri bo v modrem salonu Izobraževalnega centra Rakičan predavanje Depresije, bolezen sodobne dobe dr. Jožeta Magdiča. - V petek, 22 oktobra, ob 18. uri bo v modrem salonu Izobraževalnega centra Rakičan potopisno predavanje Kitajska, Sečuan. LENDAVA V sredo, 27. oktobra, bo v gledališki in koncertni dvorani konferenca Srednjeevropska pobuda. UH 32 ZADNJA STRAN 21. oktober 2004 VESTNIK VESTNIKOV KOLEDAR 21. oktober, četrtek, URŠKA 22. oktober, petek, VELDELIN 23. oktober, sobota, SAVERIN 24. oktober, nedelja, RAFAEL 25. oktober, ponedeljek, DARIJA 26. oktober, torek, LUCIJAN 27. oktober, sreda, SABINA Horvatovi iz Podgradja 21. oktobra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 27 minut, zašlo pa ob 18. uri in 5 minut. Dan bo tako dolg le dobrih 10 urin poi. Na isti dan ob 0.00 bo na nebu nastopil prvi krajec. Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 20. oktobra 2004 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 239,1120 239,8315 240,5510 Hrvaška HRK 191 1 31,8901 31,9861 32,0821 Madž. HUF 348 1 0,9702 0,9731 0,9760 Švica CHF 756 1 155,3483 155,8157 156,2831 V. Brit. GBP 826 1 344,3929 345,4292 346,4655 ZDA USD 840 1 191,1673 191,7425 192,3177 WN3K-VICI Sreča Janez in Jože se srečata na onem svetu. »Kaj se ti je zgodilo, da si umrl?« vpraša Janez. »Meni? Umrl sem zaradi podhladitve, in to sredi poletja.« Janez mu pove, da je umrl zaradi sreče. Jožetu se to zdi čudno, zato mu Janez razloži: »Najprej sem bil zelo nesrečen. Ljudje so namreč začeli govoriti, da me žena vara. Potem sem naredil načrt. Rekel sem ji, da grem na potovanje in da me en mesec ne bo nazaj. Namenoma sem prišel domov Še istega večera. In kaj sem ugotovil? Nič. Žena me ni varala. Tako sem bil vesel, da sem zavriskal od sreče in umrl.« Jože: »No ja, če bi bil takrat malo bolj premišljen, bi bila lahko še oba med živimi.« »Kako to misliš?« »Lepo. Če bi zadevo malce preveril in odprl zamrzovalnik.« Spoštovani bratci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali. pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovl vici«, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. Prometna nesreča s smrtnim izidom seje pripetila v nedeljo ob 22.30 v Kuzmi. 22-letni Jože Kerec od Grada, kije vozil neregistriran avto, je v levem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal v potok, potem ko je pripeljal iz Doliča. Pri tem ga je avto pokopal pod seboj, prav tako tudi njegovega sopotnika, Slednjemu se je uspelo rešiti, bil je le laže ranjen, voznik pa je zaradi hudih poškodb umrl. A. B., foto J. Z. Sklenjena pogodba za novo hišo Konec lanskega leta smo v Vestniku predstavili žalostno usodo Dragice Horvat iz Pod-gradja pri Ljutomeru, ki je po moževi smrti ostala sama s sedmimi otroki. A v nesreči ni ostala sama, saj se je našlo veliko ljudi, ki so ji pomagali na različne načine. V začetku decembra je bil imenovan koordinacijski odbor ključ«, vrednost vseh del brez opreme je 17 milijonov tolarjev. Rok izvedbe četrte faze do pokritja hiše je 30 november, do 30. junija naslednje leto pa želijo vseliti potrebno opremo. Do zdaj za pomoč ni bilo porabljenih še nobenih finančnih sredstev, ki so bila zbrana na računu. Vse, kar se je doslej postorilo in uredilo pri Horvato- Za vse, ki bi želeli z denarni mi sredstvi pomagati družini v stiski, je s strani Občine Ljutomer pri NLB, d. d., enota Ljutomer, odprt transakcijski račun: 02343-0254116762 s pripisom humanitarna pomoč za družino Horvat. NI PO vampih, jr metu mladeg'ju petek panajebilomm Še slavje P°te" ..^.iz^’ straža regional'’ * poslanca naL bi na skro^ Barbiki v Ljubija Zmeraj, ko obiščemo Dragico in njene otroke, so le-ti srečni in veseli, ker so jim dobri ljudje pomagali. Tokrat smo jo doma ujeli z Urošem, ostali so bili v šoli, za pomoč, ki ga vodi Boris Lebar Ta je takoj s pomočjo podjetja II Ambienti iz M. Sobote in njihovih partnerjev obstoječo hišo obnovil do take mere, da so lahko normalno preživeli zimo Nato so stekli vsi potrebni postopki za izdelavo dokumentacije za gradnjo nove hiše; največ težav pa je bilo z ureditvijo lastništva zemljišča, na katerem bo stala novogradnja V tem Času se je večkrat sestal koordinacijski odbor, ki je 11. septembra letos podpisal pogodbo z Obrtno zbornico Ljutomer, ki bo Horvatovim zgradila nov dom. Pogodba je podpisana »na vih, je šlo iz sredstev v obliki materiala različnih darovalcev, obrtnikov, podjetnikov in prostovoljnega dela posameznikov. Na računu je trenutno zbranega dovolj denarja za dokončanje četrte faze, odbor za pomoč pa bo v decembru predstavil, kako so bili porabljeni prispevki, ki so bili zbrani. V pomoč se je vključil tudi ljutomerski center za socialno delo. Tako njihova predstavnica trikrat tedensko Horvatovim nudi pomoč na domu, dvakrat tedensko pa je za otroke namenjena učna pomoč. A. B., foto N. J. iznepi.si Vwehwenud ports* dfUtw Ena spletna ki 7 časopisov koncev Slovenljel Obtičite wwwJztMHl.il, oddajte svoj meh ogla*, oglejte tn popoJrmjia oglas*, spreta*!* h po turner^ stmnčti *n naj ve« n0vdu64o kadrovski oglasi Brakiml« po matih ofllnaih i* nikoli ni bilo tako udobno. S ceste v opaž Včeraj ob eni uri zjutraj se je peljal triindvajsetletni voznik avta po regionalni cesti skozi Domajševce. Ker je vozil prehitro, je izgubil oblast nad avtom in zapeljal s ceste Po nekaj metrih vožnje po makadamu je trčil v kovinski gradbeni opaž. Gasilci so voznika rešili iz avta, zaradi hudih poškodb, ki jih je dobil pri trčenju, pa so ga odpeljali v bolnišnico. A. B. DELO he® VESTNIK primoral® ^rai^' novice TEDNIK NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): ime in priimek: kraj: ulica: številka: Vestnik vam poklanja darilo! poštna številka: davčna številka: pošta: datum: Naročnino želim plačevati (obkroži); a) po položnici - letno bj po položnici ■ polletno Pozornost novemu naročniku, ki se na Časopis naroča PRVIČ: majica vesmik ks c) po položnici - trimesečno VESTNIK vsem naročnikom, ki praznujejo rojstni dan med 15. oktobrom in 15. januarjem, padarja knjigo Victorie Holt ali Vestnikov dežnik. Po darilo pridite v naročniško službo, Ul. arh. Novaka 13, M. Sobota. ***** ea- Gorički daje storil " bi namesto dentanafunk.^^^, letošnjega ab .ga -' dvlka Novaka, s® sljivega Posla nca' ***** celaUred«« valcemblow* itrea ti da ne 0'5 j5tema °C plačevali svojeg vanja. Ustavno 5 pozabavalo tod padel rererutr_- |tra^ poi^Dia tujemu kreu ***** ^ ne na sosednji Štajerskem. U' ♦** ' .1^’’ prvi ukrep K' pocenih* ip Beograd-ToP, ,r vitega Pomurju m »3 nja na vojvodi **** -f=^ . ki °pem'ors na graški noo ? slovensko him jrentoJ "^Sfauekt”^ direktorja a" «ir V Dobrovnikur bne enef^'J ^eifib^uitU' tudi ne drugo P to^^' rizmom.Su':- |Ovii no v izgradnjo P necone.™^ obratovati m |jc lučk. Kako se o novale-pa5®^ *** ...z ustanu^ ranke-^ t - im .SP1” । nnbenafilP^^ r kot politik n3 sesedam