^ St. 200 (15.928) leto UM. /f JH PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. - nieaov predhodnik PARTIZANSKI •jBT W^m #| MnO rT/ UllUl d in p ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA ZAD 3201 ffik OPČINE - Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA _ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVN | 500 LIR Spedizione in abbonamento poslale 45% SOBOTA, 23. AVGUSTA 1997 _______ITALIJA / ŽIVAHNE POLITIČNE POLEMIKE_ Veltroni Polu: »Ogradite se od secesionizma« Odgovori Berlusconijeve stranke in Severne Lige RIM - Polemike v zvezi z volitvami za »neodvisno Padanijo«, ki jih napoveduje Umberto Bossi, so še vedno v ospredju pozornosti. Za podpredsednika vlade Veltronija ni mogoče, da bi v Italiji obstajala dva parlamenta, secesionizem pa bi pahnil državo v dramatično stanje, kot je bilo v Bosni. Veltroni je tudi pozval Pol svoboščin, naj se jasno ogradi od Severne Lige. V Berlusconijevi stranki so mnenja glede tega vprašanja deljena tudi med uglednejšimi voditelji. Li-gaš Pagliarini si želi represije skorajšnjih volitev, ker bi to povečalo simpatijo volilcev, za nekdanjega predsednika ustavnega sodišča Caianiella pa ni treba skrbeti zaradi napovedanih »volitev«. Na 2. strani GORICA - NOVA GORICA Temelji za teritorialni pakt Na neformalnem srečanju predstavnikov obeh NOVA GORICA -Novogoriški župan Črtomir Špacapan je gostil na večerji go-riškega župana Gae-tana Valentija, predsednika Pokrajine Giorgia Brandolina, predsednika Trgovinske zbornice Enza Bevilacquo in novogoriške Gospodarske zbornice Rina Velikonjo. Neformalno srečanje je bilo plodno, saj so na njem postavili temelje za oblikovanje skupnega obmejnega “teritorialnega pakta” po vzoru organa, ki na italijanski strani že usklajuje delovanje krajevnih uprav ter družebnih in gospodarskih sil. Namen je, da bi poslej bolje usklajevali in usmerjali obmejno sodelovanje, ki poteka na realitiiji dveh občin oziroma na loCenih tirnicah z drugimi inštitucijami. Načrtov je veliko, ker pa se je sodelo- vanje doslej razvijalo na različnih ravneh, je bilo snovanje nepovezano in premalo učinkovito. V skupnem organizmu naj bi poslej preverjali in celovito obravnavali vse številne pobude skupnega interesa, ki jih snujejo v go-riškem obmejnem prostoru. S tem pristopom naj bi se tudi povečale možnosti pridobitve financiranj Evropske unije. Na 8. strani SARAJEVO / VOJSKA GROZI PLAV51ČEVI Raste napetost v Republiki srbski Poziv mednarodnih predstavnikov za mirno reševanje sporov - Poseg SPOR * * * ilk- Svoboda obveščanja Polemika o filmu »Porzus«, ki ga je italijanski režiser Renzo Martinelli posnel o dogodkih v Porcinju, je presegla meje zgodovinsko-politične debate. Po mnenju nekaterih bi morala prerasti v mednarodni incident in pristojne oblasti Republike Slovenije bi morale nastopiti v zaščito nacionalnih interesov. To je teza, ki jo je v včerajšnjem Delu razvila Mojca Drčar Murko, ki je v prvem delu povzela oceno Paola Parovela, da sodi Martinellijev Blm v širši okvir italijanske ofenzive proti Sloveniji. Komentatorka Italiji sicer ne zameri napadalnosti, njena kritika leti predvsem na domače politike in na nekatera sredstva množičnega obveščanja, ki v ocenjevanju dogajanja niso zavzela podobnega stališča, kot ga sama zagovarja v Delu. Glavni tarči sta Primorski dnevnik, kateremu očita »mojstrsko sprenevedavi članek« o filmu, in Televizija Koper, na kateri »nastopajo najbolj napadalni predstavniki italijanskega neoiredentizma«. Pri tem Mojca Drčar Murko opozarja, da je Primorski dnevnik dobil »precejšnja sredstva nas, slovenskih davkoplačevalcev«, istih, ki »vzdržujemo tudi Televizijo Koper«. Čeprav tega avtorica ni zapisala, je pa mogoče med vrsticami razbrati, da sta oba medija izdajalca. V polemičnem zanosu je Mojca Drčar Murko očitno prezrla, da je Primorski dnevnik poleg članka, ki jo je tako zbodel, objavil o Ulmu »Porzus« tudi drugačne ocene, tudi take, ki se ne razlikujejo veliko od mnenj komentatorke ljubljanskega Dela. In tem mnenjem dodal poročila o dogajanju in o debati, ki ga je Mm vzbudil. Informacija ni bila enostranska, predvsem pa ni bilo nobene cenzure nad nobenim stališčem, ki ga je dobilo uredništvo. Seveda bi se lahko vprašali, kdo resnično brani slovenske nacionalne interese in kako, vendar bi nas tako razmišljanje privedlo predaleč. Ne moremo pa mimo poziva k cenzuriranju in k finančnemu pritisku na Primorski dnevnik, ker naj ne bi pisal v skladu s tem, kar Mojca Drčar Murko pojmuje za slovenski nacionalni interes. Ni kaj reči, gre za svojevrstno tolmačenje načela o svobodi obveščanja in komentiranja, ki bi moralo biti eden od nosilnih stebrov vsake demokratične družbe. Nihče ne oporeka Mojci Drčar Murko pravice do polemiziranja - tudi zelo ostrega - s komerkoli, tudi s Primorskim dnevnikom. Pozivanje k obračunavanju s tistimi, ki ne deljijo njenih mnenj, pa je nekaj povsem drugačnega, predvsem globoko nedemokratičnega. Vojmir Tavčar Spet pokol v Alžiriji: skrajneži poklali 64 ljudi ALZIR - Islamski skrajneži so dobesedno iztrebili naselje južno od Alži-ra: pobili so 64 ljudi, nekaj desetin oseb pogrešajo, 17 deklet pa so ugrabili. Večini žrtev, med katerimi so bili številni otroci in tudi noseCe ženske, so prerezali grlo ali jim odsekali glavo. V zadnjih mesecih so fundamentalisti poklali najmanj 1.500 civilistov, od začetka državljanske vojne leta 1992 pa je bilo vsaj stotisoC žrtev. Na 7. strani V Bruslju dva svetovna rekorda BRUSELJ - Na atletskem mitingu v Bruslju za veliko nagrado je enega izmed vrhuncev gotovo pripravil Kenijec Daniel Komen, ki je s Časom 12:39, 75 popravil devet dni star svetovni rekord Etij opica Haileja Gebre-selassia. Etiopijec tokrat ni tekel na 5000 metrov, ampak je opravil s konkurenco v teku na 3000 metrov in postavil letošnji najboljši rezultat (7:26, 02). Gebreselassie pa je le dobre pol ure kasneje ostal še brez svetovnega rekorda na 10 kilometrov. Naskok je napovedoval Šalah His-sou, toda na koncu je za novo rekordno znamko poskrbel še en Kenijec, in sicer Paul Tergat, ki je razdaljo pretekel v Času 26:27, 85. Ob tem je bilo doseženih še nekaj izvrstnih rezultatov, med katerimi izstopa najboljši letošnji rezultat v teku na 100 m za Zenske 10,76 , ki ga je dosegla Marion Jones. V teku na 100 metrov potrjuje dobro formo Namibijec frankie Frede-ricks, svetovni prvak American Maurice Greene pa je zopet moral priznati poraz. Sicer pa so med svetovnimi prvaki iz Aten bili poraženi še Ato Boldon, Allen Johnson, Nezha Biduane in Ana Fidelia Qui-rot. Slovenska skakalka v višino Britta BilaC je s 190 cm osvojila osmo mesto, Gregor Cankar pa je presekocil 787 centimetrov in osvojil šesto mesto. SARAJEVO, BEOGRAD - Poveljstvo vojske bosanskih Srbov je včeraj zagrozilo predsednici Biljani Plavšič, da bo poseglo, Ce bo vztrajala pri rušenju države. Grozeče sporočilo vojaškega poveljstva je izzvalo takojšnjo reakcijo predstavnikov mednarodnih organizacij, ki se zavzemajo za pomiritev Bosne. V pismu predsednici Plavši-Cevi in KaradžiCevim pristašem so pozvab obe sprti strani, naj spor rešujeta mirno in po demokratični poti. Enote SFOR pa so morale poseči, da bi preprečili spopad med policisti, ki so ostali zvesti predsednici PlavšiCevi, in tistimi, ki se ogrevajo za KaradžiCa. Na fotografiji orožje, ki šo ga vojaki SFOR zaplenili Karadčiževim somišljenikom. KOTALKANJE / EVROPSKO KADETSKO PRVENSTVO Še ena zlata za Tanjo Romano Evropski naslov v kombinaciji - Srebrna kolajna za prosti program BORDEAUK - Boletova kotalkarica Tanja Romano je po naslovu v obveznih likih postala tudi evropska prvakinja v kombinaciji. Včeraj je namreč v prostem programu osvojila srebrno kolajno, toda s prvim mestom v obveznih likih in v kratkem programu si je nabrala dovolj veliko prednost, tako da ji zlata kolajna v kombinaciji ni mogla uiti. Njen obračun na evropskem kadetskem prvenstvu v Bordeamcu je izreden: dve zlati in ena srebrna kolajna. Ce za primerjavo povemo, da je lani osvojila dve bronasti in eno srebrno kolajno, potem je povsem jasno, kako velik skok naprej je napravila v enem letu. Na 9. strani Danes v Primorskem dnevniku Dolar strmoglavil na 1.770 lir Vrnitev »superdolarm« je trajala en sam dan; včeraj je zeleni bankovec/štrmo padel in potegnil za seboj ne samo ameriško, ampak tudi vse evropske borze. Stran 2 Obletnica Bellomijeve smrti Tržaška Cerkev se bo danes s slovesno mašo pri Sv. Justu spomnila prve obletnice smrti škofa Lovrenca Bellomija. Stran 3 Center proti onesnaževanju V Trstu so vCeraj sklenili konvencijo za ustanovitev Pokrajinskega operativnega centra za monitoražo zračnega in akustičnega onesnaženja. Stran 4 Večer ciganske glasbe V okviru Poletnih večerov v zgoniški občini je v Re-pniCu nastopil in oCaral številno občinstvo trio Si-monetto - Daris - Abbondanza. Strane Prijava zaradi odpadkov Občina Sovodnje bo prijavila podjetje, ki je skladiščilo odpadke na MalnišCu in ni spoštovalo županovih odlokov za takojšnji odvoz. Stran 8 ITALIJA / VVALTER VELTRONI ODLOČNO PROTI BOSSIJU FJK / ZAKON BASSANINI Se v ospredju polemike o secesiji Severne Italije V Berlusconijevi stranki deljena mnenja o zavezništvu s Severno Ligo Sindikati čakajo na razjasnitveni sestanek na Deželi Sklican je za 28. avgust in če ne bo rezultata, bo 24 ur stavke RIM - Podpredsednik ministrskega sveta VValter Veltroni je včeraj posegel v polemike o Padaniji z dvema intervjujema, v katerih je nedvoumno izrazil vladno gledanje na najnovejša stališča tajnika Severne Lige Bossija. Veltroni je predvsem naglasil nesprejemljivost »pa-danskega parlamenta« in napovedanih »padanskih Volitev«: vprašanji sta lahko samo stvar notranje politične debate v Ligi, ne smeta pa prerasti v prave institucionalne oblike. Podpredsednik je obsodil pojav secesionizma: »Secesija pomeni Sarajevo, kri in koncentracijska taborišča, ali pa 30 tisoč Baskov, ki vzklika umoru.« »Treba se je boriti proti Ligi brez taktiziranja, oportunizma in političnih računov,« meni Veltroni. Možni dogovor Severne lige s Kartelom svoboščin je za podpredsednika samo izraz politične nemoči desnice, primernejše bi bilo, ko bi se Kartel sporazumel z zavezništvom Oljke, tudi brez formalnih dogovorov, proti nevarnosti, ki jo predstavlja Bossijev poskus secesije. Z nasprotne strani je Veltroniju takoj odgovoril predsednik senatorjev Forza Italia Enrico La Loggia: »Oljka naj pokaže svojo doslednost in naj takoj izstopi iz krajevnih uprav, ki jih vodi skupaj z Ligo,« je dejal, in poudaril, da FI ne meri k zavezništvu z Bossijevo stranko, pač pa samo z voblci Severne lige, ki so večinoma katoliško in zmerno usmerjeni. Drugačnega mnenja pa je eden izmed ideologov Berlusconijeve stranke Gianni Baget Bozzo, ki se zavzema za strateško zavezništvo po vsej Severni Italiji z Bossijevo stranko, ker bi to zagotovilo Kartelu možnost, da spet prevzame oblast v Italiji. Ligaš Giancarlo Pagliarini je provokativno pozval vlado, naj s silami javnega reda prepreči skorajšnje »padanske volitve«, ker bo tako naraslo število voblcev, ki se bodo opredelili za samostojnost Severa. Nekdanji predsednik ustavnega sodišča Vincenzo Caianello pa je o vsej zadevi kar pomirljiv: v napovedanih volitvah ni nič bolj zaskrbljujočega od lanskega Bossijevega pohoda ob reki Pad, ki je dokaj klavrno propadel in ni imel nobenih pravih posledic na italijansko politično in socialno življenje. Ukrajinski ladji ostaneta v Trstu TRST - Tržaško sodišče je zavrnilo zahtevo po zaplembi, ki jo je švicarska družba Planmari-ne vložila proti ukrajinski družbi Blasco, lastnici dveh ladij (Smimov in Jermoškin), ki sta zasidrani v tržaškem pristanišču, in drugih 15 ladij, ustavljenih drugje po Evropi. Ladji sicer ne bosta odpluli, ker ju bremenijo drugi ukrepi o zaplembi. Medtem na »Smirnovu« 9 članov posadke že deveti dan nadaljuje z gladovno stavko, a danes zjutraj zapade ultimat, ki ga je Blasco naslovila pomorski agenciji »Ugo Trumpy« iz Genove: Blasco jo obtožuje, da neupravičeno zadržuje denar, ki ga je namenila za plače posadke Smir-nova. Morda pa bo prav iz Genove, oz. z genovskega sodišča, prišla dokončna beseda o zaplenjenih ladjah. Pri Blascu trdijo, da se pogodbe nanašajo na bivšo Sovjetsko zvezo, zaplembe naj bi bile torej protizakonite, ker dražba sedaj pripada novi državi, Ukrajini. TRST - Nasprotujoče si interpretacije določil zakona Bassanini o spremembah v službenem položaju zaposlenih v krajevnih upravah, so v Furlaniji - Julijski krajini privedle do spora med sindikati in nekaterimi upravami, med katerimi je tudi Občina Trst, obdolžena uvedbe pretirano omejevalnih kriterijev. Deželna tajništva CGIL, CISL in UIL so zato oklicala stanje sindikalne pripravljenosti in 24 ur stavke, ki jo bodo izvedb v primera negativnega izida pogajanj. Ta so se medtem ponekod že začela, drugod pa čakajo na srečanje, ki bo 28. avgusta na Deželi, glede na to, da ima le-ta pristojnost usmerjanja na področju upravljanja osebja krajevnih uprav. Kot smo sicer že poroča- li, so v ospredju sindikalnega spora nekatera službena napredovanja v zadnjih 15 letih, ki jih je ustavno sodišče ocenilo kot nezakonita in jih je kot taka recepiral tudi zakon ministra za javno upravo Bassaninija. Furlanija - Julijska krajina je bila med prvimi deželami, ki so se lotile izvajanja novih norm: občini Gorica in Tržič sta že izdelati poimenski seznam prizadetih uslužbencev, tržaška je preverila nezakonite položaje, medtem ko v Vidmu in Pordenonu niso sprejeli nobenih ukrepov. V prvih treh občinah naj bi bila tretjina vseh uslužbencev takih, ki bodo morati opraviti nov notranji natečaj za svojo službeno kvalifikacijo, medtem ko pri plačah ne bodo utrpeti škode. TRST / TAJNIK CGIL VESNAVER h »Problemi Primorskega dnevnika niso še rešeni« TRST - Pokrajinski tajnik CGIL Giorgio Ve-snaver v daljšem tiskovnem sporočilu opozarja na vprašanja Primorskega dnevnika, saj njegovi problemi niso rešeni. V zadnjih mesecih, pravi Vesnaver, je bilo sicer precej narejeno: ustanovljena je bila zadruga, ki danes šteje 2.300 elanov, zagotovljena so bila jamstva za kritje prejšnjega dolga, postavljene so bile osnove za mirnejšo bodočnost, vendar pod pogojem, »da ljubljanska vlada zagotovi že zdavnaj obljubljena finančna sredstva in da se italijanska vlada odloči in izplača zakonsko predvidene prispevke za založništvo, ki pa od vedno prihajajo s sistematično zamudo.« Venaver pri tem načenja problem tiskarskega osebja. Kaže, da so plače zagotovljene do oktobra, in če se dotlej ne bo nič premaknilo, ne bo več likvidnosti za mesečne prejemke, vendar se tvega tudi na- daljnje krčenje časopisa. Tiskarsko osebje pa se ubada še z dragimi problemi, ki jih pokrajinski tajnik podrobno navaja, tako da bi se izognili vsiljenemu vzporejanju z drugimi krajevnimi primeri: tiskarsko osebje je v zadnjih šestih letib utrpelo veliko gospodarsko škodo, saj je bilo stalno po en teden in zatem po dva tedna mesečno v dopolnilni blagajni, kar pomeni, da je izgubilo poprečno po 500 tisoč lir mesečno, če ne upoštevamo, kako se to negativno odraža na 13. plači in na socialnih prispevkih. V zadnjih dveh letih so delavci zamrznili 14. plačo, a zaradi večmesečnega zamujanja pri izplačilu prejemkov so morali najemati posojila, za katere še sedaj plačujejo obresti. Da bi zagotoviti izhajanje ča-. sopisa, opozarja še Ve-.snaver, so sprejeli številne nove zadolžitve, notranjo mobilnost, prekvalifikacije, da ne govorimo o drastičnem krčenju organika. EKONOMIJA IN TRGI / ZASUK Dolar strmoglavil za 30 lir Preplah na bornih trgih MILAN, NEW YORK -Pet dni velikih nihanj na Wall Streetu, zadnja dva dni z Dow Jonesom strmo navzdol, pa je popustil tudi zeleni bankovec in v razmerju do tire strmoglavil za več kot 30 lir. Včeraj je veljal 1.770 lir, od 6. avgusta, torej v zadnjih dveh tednih pa je izgubil kar 4 odstotke nabrane vrednosti. Vrnitev »su-perdolarja« na trge je trajala en sam dan, za bolj zanesljiv trend ameriške valute pa bo treba počakati na začetek prihodnjega tedna. Stramoglavlje-nje dolarja in nov »črni petek« na Wall Streetu sta včeraj vsekakor vplivala na negativne rezultate vseh evropskih borz, vključno z milansko, kjer je Mibtel nazadoval za 1, 17 odstotka. Podatki iz zadnjih treh od 11 vzorčnih mest so včeraj zaokrožili predvidevanje, po katerem se inflacijska v avgustu giblje med 1, 5 in 1, 6 odstotka in ostaja na izredno nizki ravni. Po oceni zakladnega ministra Ci-ampija stopnja rasti življenjskih stroškov letos v povprečju ne bo presegla dva odstotka, medtem ko naj bi z enako stopnjo rasel prihodnje leto tudi realni dohodek, kajti leto 1998 bo prineslo Italiji znatno gospodarsko rast, in to ne samo po zaslugi ugodnega gibanja izvoza, ampak tudi zaradi oživljanja notranjega povpraševanja. Ciampi je včeraj posegel tudi v polemiko o vračanju izrednega davka za Evropo in potrdil, da povračila ni mogoče pričakovati pred letom 1999, medtem ko sindikati še naprej napadajo vlado, češ da mora vrniti ves »izposojeni« denar, ker je to najmanj, kar lahko stori v priznanje državljanom, ki so ji pomagali priti do evra. Tudi na področju cen naftnih derivatov se vode po predšmarenskem premoru še niso umirile. Družba Q8 je včeraj napovedala podražitev litra bencina za 10 lir in si nakopala kritiko podtajnika v ministrstvu za industrijo Carpija, ki sodi, da trenutno ni nobenega razloga za podražitev goriva. OPČINE / V OKVIRU FESTIVALA UNIJA IN NOVEGA DELA Pobuda za pomoč Mostarju Akcija za nakup sodobne kirurške opreme za bolnišnico OPČINE - Praznik tiska Unita in Novega Dela, ki ga letno prireja te-riorialna enota Demokratične stranke levice z Opčin in od Banov, se že tradicionalno odlikuje kot priložnost za družabnost, škrati pa tudi kot priložnost za javno soočanje o aktualnih družbenih vprašanjih. Tako je bilo včeraj na sporedu odprtje praznika z okroglo mizo o kra-škem parku. Danes pa je na vrsti druga zanimiva pobuda, na kateri bo govora o solidarnostni akciji, katere pobudnik je inštitut za anestezijo in rianimacijo tržaške univerze. Pobuda se je izoblikovala v tržaških zdravniških krogih, potem ko je skupina mostarskih zdravnikov zaprosila za pomoč tržaške kolege. Prošjno je javnosti posredoval med drugimi tudi sam mostarski škof msgr. Perič. Ekipa zdravnikov, ki je po lastni izbiri ostala v Mostarju se je pred meseci zaskrbljeno obrnila do tržaških kolegov, ker so se pogoji v katerih delujejo v zadnjih časih, zelo poslabšali. Paradoksalno so se prav po podpisu mirovnih dogovorov v Daytonu mednarodne pomoči bistveno skrčile. Mostarski zdravniki so zaprosili tržaške kolege za nakup sodobne kirurške opreme. Prošnja je navidezno preprosta. Zdravnik Gianfanco Sa-gratti, ki je duša nabiralne akcije v našem mestu, pa je trdno prepričan, da je prošnja mostarskih zdravnikov vredna posluha in vse podpore, saj izpričuje plemenito željo po kakovostnem, profesionalnem delu. »V prošnji za pomoč lahko razberemo globoko dostojanstvo, ponos in profesionalno etiko zdravnikov, ki si upravičeno želijo le opraviti svoje delo na visoki profesionalni ravni«, je izjavil zdravnik Sagratti. Ne gre torej za nabiralno akcijo brez cilja: tržaški zdravniki so se odločili za nakup nove in tehnološko čim bolj sodobne opreme prav zato, ker želijo ustrezno zadovoljiti potrebi po resnem, profesionalnem udejstvovanju. Omenjeno opremo za nevrokirurgijo izdeluje nemško podjetje, ki je za to priložnost pripravljeno prodati aparaturo po proizvodni ceni: to je približno 25 milijonov lir. Vsota ni majhna, zato je potrebna široka solidarnostna akcija. Nocoj bosta o namenih in o poteku pobude spregovorila zdravnika Zdenko Flori-dan in Gianfranco Sagratti. Srečanje bo ob 18-uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Organizatorji praznika tiska vabijo občinstvo, da se udeleži nocojšnjega srečanja množično, kajti take pobude lahko družijo ljudi, ne glede na različno jezikovno, politično ali versko pripadnost. Kdor želi stvarno podpreti akcijo, pa lahko nakaže denarni prispevek na tekoči račun pri Banca Nazionale del La-voro - Trst - Club APICE pro Mostar Hospital številka: 7172 CAB 02202-0 ABI1005-8. 1 22. AVGUST 1997 IN IDEKS MIB-30: -1,27 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 14.422 -1,92 Mediolanum 21.2345 -2,26 Bca Comit 4.360 -2,89 Montedison 1.094 -0,99 Bca di Roma 1.556 -3,11 Parmalat 2.616 -0,87 Bca Fideuram 5.879 -0,79 Pirelli Spa 4.679 -3,30 Benetton 25.954 -2,21 Ras 14.625 -2,04 Credit 3.588 -1,42 Rolo 22.216 -0,78 Edison 8.019 -2,36 Saipem 8.676 -1,69 Eni 10.027 -3,03 San Paolo To 12.528 -2,23 Fiat 5.544 -2,95 Sirti 9.331 -1,63 Generali 36.413 -1,58 TIM 5.763 -2,86 Imi 15.937 -1,14 Telecom Ita 10.879 +0,66 Ina 2.579 -1,48 Italgas 5.286 -2,38 La Fondiaria 8.877 -2,84 Mediaset 7.565 -2,12 Mediobanca 11.228 -1,61 22 AVGUST 1997 v Lil ŽAH valuta nakupni prodajni F s N 1«« s*- E” CC -sr B iSm ic ^ < ameriški dolar nemška marka funt šterling švicarski frank belgijski frank francoski frank danska krona norveška krona švedska krona kanadski dolar portugalski eskudo nizozemski gulden avstrjski šiling španska pezeta grška drahma irski šterling japonski jen avstralski dolar madžarski florint hn/aška kuna slovenski tolar 1768.00 964.00 2.813.00 1166.00 46,16 284.00 250.00 228.00 218,00 1263.00 9,10 850.00 135,980 11,02 5,89 2558.00 14.75 1.288.00 8.75 230.00 10,20 1827.00 983.00 2.903.00 1198.00 48,09 293.00 260.00 238,00 238.00 1303.00 10,00 875.00 140,48 12,12 6,69 2638.00 15,65 1.358.00 11,50 280.00 10,70 22. AVGUST 1997 | v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1770,00 1800,00 nemška marka 966,00 984,00 francoski frank 285,00 295,00 nizozemski gulden 851,00 876,00 belgijski frank 46,44 48,24 funt šterling 2.829,00 2.909,00 irski šterling 2.542,00 2637,00 danska krona 252,00 262,00 grška drahma 6,02 6,62 kanadski dolar 1261,00 1296,00 švicarski frank 1168,00 1193,00 avstrijski šiling 136,24 140,74 slovenski tolar 10,30 10,60 22. AVGUST 1997 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1769,950 EKU 1917,740 nemška marka 975,560 francoski frank 289,620 funt šterling 2830,500 nizozemski gulden 866,430 belgijski frank 47,246 španska pezeta 11,540 danska krona 2565,050 irski šterling 2607,140 grška drahma 6,210 portugalski eskudo 9,614 kanadski dolar 1268,330 japonski jen 15,186 švicarski frank 1180,200 avstrijski šiling 138,650 norveška krona 234,000 švedska krona 223,390 finska marka 326,260 rV LANIŠČU V HRVAŠKI ISTRI n Hrvaška Cerkev se spominja krvave birme Pred 50 leti so ubili duhovnika in pretepli Jakoba Ukmarja Na jutrišnji dan pred 50 leti je nahujskana množica v kraju LanišCe v Istri napadla in umorila mladega duhovnika, podravnatelja pazinskega semenišča Mira Bulešiča in do nezavesti pretepla msgr. Jakoba Umarja, ki je pri birmovanju nadomeščal škofa Antonia Santina. Lanišče in drugi kraji, kjer je bilo birmovanje, so spadali pod tržaško škofijo, vendar Santin ni smel v Istro, na njegov predlog je Sv. sedež imenoval in pooblastil Ukmarja. Težko ranjenega Ukmarja so odpeljali v reško bolnišnico, kjer je šele naslednje jutro prišel k azvesti. Ko si je nekoliko opomogel, so ga zaprli v ječo, v kateri je ostal 24 dni, do procesa, na katerem je bil md drugim obsojen protidržavnega delovanja. Hrvaška Cerkev se te dni spominja teh dogodkov s številnimi slovesnostmi, na katerih bo tržaško škofijo zastopal Dušan Jakomin iz Skednja, ker je škof Evgen Ravignani zaposlen ob spominskih svečanostih ob 1. obletnici smrti škofa Lovrenca Bellomija. Že včeraj so v Sv. Vičenatu odprli razstavo, danes ob 10. uri bo v Lanišču srečanje ministrantov, ob 16. simpozij, ob 18. slovesna maša, ob 19. odkritje spominske plošče na župnišču. Jutri, 24. t.m., bo ob 11. uri v Lanišču slovesna maša z birmo, ki jo bo vodil poreški škof Antun Bogetič, v Sv. Vinčenatu pa bo ob 17. mi slovesno evharistično slavje, ki ga bo vodil kardinal Franjo Kuharič. Obletnica smrti Lovrenca Bellomija Danes je prva obletnica smrti škofa Lovrenca Bellomija, ki se ga bo tržaška Cerkev spomnila s slovesno mašo na grobu v stolnici Sv. Justa. Mašo, ki bo ob 18.30, bo vodil škof. Evgen Ravignani, z njo pa bodo počastili spomin na človeka, ki se je trudil, da bi gradil mostrove tam, kjer so meje ločevale. NA POBUDO TRŽAŠKE POKRAJINE Ustanovljen Center za monitoražo stopnje onesnaženja Ob prisotnosti pokrajinskega predsednika Renza Codarina, županov okoliških občin Ric-carada Illyja, Roberta Di Piazze, Borisa Pangerca, Tamare Blažina, Giorgia Depangherja, repenta-borskega požupana Karla Grgiča in ravnatelja tržaške zdravstvene ustanove Riccarda Rinaldija je bila včeraj zjutraj sklenjena konvencija za ustanovitev Pokrajinskega operativnega centra za monitoražo zračnega in akustičnega onesnaženja. Operativni center bodo sestavljali izvedenci Ustanove za javno higieno in ekologijo, občinskih Operativnih enot za ambientalno kemijo, tržaške Pokrajine, Deželne direkcije za okolje, ter Deželne direkcije za zdravstvo. Ekipo izvedencev bo imenoval predsednik Pokrajine v sozvočju z ostalimi javnimi ustanovami ter Tržaško univerzo. Pokrajinski operativni center, ki bo imenovan za dobo petih let (z možnostjo ponovne potrditve), bo torej nadzoroval zračno in akustično onesnaženje na pokrajinski ravni. Skrbel bo za tehnično - operativno nadzorovanje nad pravilnim delovanjem merilnih naprav ter sestavljal pro- grame za hitre posege v primeru prekoračenja sprejemljivih meja onesnaženja. Center se bo lahko posluževal tudi zunanjih sodelavcev, med njegovi pristojnosti pa bo tudi sestavaljanje specifičnih študij in statističnih raziskav. Zadnji filmski večer v Sesljanskem zalivu Z nocojšnjim predvajanjem risanega filma »Space Jam« se v Sesljanskem zalivu zaključi niz filmov na odprtem, ki so se začeli na pobudo devinsko - na-brežinske občinske uprave, zaradi izjemnega uspeha pa jih je lastništvo zaliva podaljšalo za cel mesec. Film, ki ga bodo predvajali na območju bivše Karavele, se bo začel ob 21.15. »Concert Band« v sredo na trgu Unita V sklopu kulturnih pobud tržaškega občinskega od-bomištva za kulturo bo na sporedu v sredo, 27. avgusta s pričetkom ob 19. mi, na trgu Unita koncert slavne »Concert Band«, ki deluje pod okriljem letalske baze ZDA v Nemčiji. Orkester, ki šteje 35 članov in ga vodi major Dennis M. Layendecker, je že uspešno nastopal v preko 20 državah v Evropi, Srednjem Vzhodu, Severni Afriki. Bogat repertoar vključuje, poleg seveda klasične glasbe, tudi jazz, operno glasbo, overture, koračnice in odlomke naj znamenitejših broadwayskih izvedb. Koncert je brezplačen. Darila za Kraško ohcet Kot za vse ocheti doslej, tako so tudi za letošnjo Kraško ohcet nekatere ustanove, organizacije in posamezniki namenili organizatorjem in novoporočencema darila, predvsem kot priznanje za trud in čustveno privrženost starim kraškim izročilom. Objavljamo prvi seznam daril, če pa bi kdo želel še kaj darovati, naj to sporoči uredništvu našega dnevnika na tel. številko 7796600, darilo pa izroči v turistični agenciji Aurora v Ul. Milano 20. Zlata poročna prstana - darilo zlatarne in urame Malalan z Opčin. Obutev za nevesto in ženina - darilo trgovine čevljev Malalan z Opčin. Poročni šopek in 200 nageljnov - darilo cvetličarne Svagelj z Opčin. Poročni kolač - darilo pekarne Cok z Opčin. Poročno potovanje na Palmo di Majorca - darilo turistične agencije Aurora/Atlas. Grafika Lojzeta Spacala - darilo Slovenske kul-tumo-gospodarske zveze. Monografiji L. Spacala in B. Groma - darila Tržaške knjigarne. Umetniška keramična vaza Gabrijele Ozbič - darilo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. 100 litrov vina - darilo Kmečke zveze Stenski keramični krožnik - darilo delavnice umetne obrti ARS Cretaria. Enoletna naročnina na Primorski dnevnik - darilo PRAE. Razstava župnijskih knjig Včeraj so v dvorani Zadružne kraške banke odprli razstavo restavriranih knjig župnijskega arhiva starih svetih podob in svetih znamenj. Navzoče je najprej nagovoril župljan dr. Drago Stoka, pobudo pa sta podrobneje predstavila župnik in gospa Berta Vremec. Večer je obogatila pesem tria Ver letum in cerkvenega mešanega pevskega zbora Sveti Jernej ter glasbo dua Skrlavaj-Stoka. Odprtja se je udeležilo veliko število ljudi, med temi tudi Zorko Pelikan, konzul republike Slovenije in škofov vikar Franc Vončina. Razstava bo odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, razen ob sobotah in nedeljah, ko je umik odprtja samo od 10. do 12. ure. nuova banca di credtio di trieste nova tržaška kreditna banka Grupa BANCA 11ANTONIANA POPOLARE VENETA 1 Priložnost, da vam bomo še bliže in vam nudili vedno boljše storitve. 4 Sobota, 23. avgusta 1997 TRST Kmalu odprtje openske filiale Nove TKB Slovesnost bo 7. septembra V ponedeljek, 1. septembra bodo na Opčinah odprli filialo Nove tržaške kreditne banke. Gre za pomemben dosežek zavoda, ki je nastal februarja letos na ruševinah nekdanje Tržaške kreditne banke, in ki se je že uveljavil med tradicionalno publiko. Ravno zaradi tega se je vodstvo odločilo za odprtje prvega novega okenca prav na Opčinah, kjer so uredili nove prostore v nekdanji trgovini jestvin Škabar v Narodni ulici 42 v bližini križišča s Proseško ulico. V novih prostorih so v teku še zadnje priprave, osebje ureja povezave z osrednjim sedežem, tako da bo nova poslovalnica popolnoma operativna že na dan odprtja, ko bo zasedal upravni svet NTKB, ki se ga bodo udeležih tudi elani, ki zastopajo lastništvo banke - padovanski zavod Banca Antoniana Popola-re Veneta. Krajša slovesnost bo ob 12. uri, ko bodo prerezali trak, nagovora pa bosta imela predsednik NTKB Antonio Ceola in generalni direktor Enzo Ortolan. Zatem bo družabnost v bližnjem openskem Prosvetnem domu. Na odprtje openske filiale in na družabnost so vabljene stranke banke, pa tudi vsa slovenska javnost. PRED FINALOM ZA MISS ITALIJE V Sesljanu so v četrtek izbirali najlepše iz dežele ______KANALSKA DOLINA / U_ Mladi raziskovalci odhajajo na tabor Njihovo delo bo potekalo po skupinah Ob prisotnosti navdušene, predvsem moške publike se je v Četrtek zvečer v music-baru Can-tera caffe v Sesljnskem zalivu zaključila deželna raven selekcij za državno lepotno tekmovanje »Miss Italia 97«. V prejšnjih tednih je bilo izbranih prvih pet lepotic, vsaka od katerih nosi svojstven naslov: Miss Italia (Marta Cappellotto, 17 let, iz Pramaggioreja), Miss Cinema (Manuela Mandler, 22 let, iz Trsta), Miss Eleganza (Elisa Ri-cato, 18 let, iz Trsta), Miss Deborah (Heidi Etel, 20 let, iz Sesljana), Miss Wella (Cindy Poz-zar, 17 let, iz Cervinja-na), Ragazza Sasch Top model domani (Sara Ca-pellari, 18 let, iz Trsta). Prvim petim sta se tako v četrtek pridružili še zadnji dve, in sicer Miss Azira Ragazza in gambis-sime ter Miss Amarea Moda mare. Žirija je imela neprijet- no vlogo, da je med enajstimi, večinoma krasnimi dekleti usodno izbrala dve najlepši. Naslov deželne Miss Amarea je bil tako podeljen 19. letni tržaški študentki Jessici Murgolo, medtem ko nosi deželni naslov Miss Amarea 22-letna študentka iz Martignacca Michaela Martinis. Tre-tjeuvrCena Elisa Michelut iz San Vita al Torre (19 let) pa je bila določena za eventuelno rezervo. Ker je bil to zaključni veCer deželnih selekcij, je bilo prisotnih vseh sedem najlepših v deželi, katerim so se ob priliki pridružile še Miss Italija v svetu - Slovenija Mateja TomasinCiC in Miss Italija v svetu - Madžarska Chiara Dobrinja. Nadebudna dekleta se bodo v teh dneh pomerile še v prefinalu, ki se bo odvijal v Riolo Terme, nakar lahko že sanjajo državni naslov letošnje italijanske naj-lepotice. Mladi udeleženci letošnjega Mladinskega raziskovalnega tabora, ki ga prirejajo Odsek za zgodovino pri NSK, Društvo mladih raziskovalcev iz Trsta in Gorice in Društvo slovenskih naravovarstvenikov in tehnikov Tone Penko, se odpravljajo v ponedeljek zjutraj na pot v Kanalsko dolino, kjer bo tokrat potekal že drugi razsikoval-ni tabor. Letos se ga udeležuje 22 mladih, ki so se pripravili za delo po skupinah. Etnološko bo vodil Robert Dapit in bo obravnavala odnos vas -planina, zgodovinsko bo vodla mentorica Mojca Ravnik in bo preučevala zgodovino družin, tretjo z naslovom Ljudska arhitektura bo vodila Irena Nartnik, jezikoslovna skupina, katere mentorica bo Daniela Zuljan, pa bo raziskovala bogastvo jezika pri izrazih za kmetijstvo, planine, razno orodje, pa tudi za vasi. Odhod skupine bo v zgodnjih jutranjih urah, saj morajo biti v Trbižu že okrog 11. ure. Tu bodo določili kraj prenočevanja in potek delovanja posameznih skupin. Srečali smo nekatere mlade udeležence letošnjega raziskovalnega tabora, ko so se vCeraj v dopoldanskih urah zbrali na sedežu Odseka za zgodovino v Ul. Potro-nio, kjer je vodja tabora Milan Pahor dal še razna navodila, sami pa so se tudi dokončno odločili, v kateri skupini želijo sodelovati. Kar precej jih je prišlo: med temi Maša Stranj, Goran Cuk, Jadranka Križman, Franc Fabec, Katja Pasarit, David Vesnaver, Katja Le-giša, Ivana TerCon in Valentina Smotlak. Vsi so v glavnem dijaki Znanstvenega liceja in srednje šole za geometre, Katja, ki ji pripada tudi prvo mesto po številu udeležb na prejšnjih raziskovalnih taborih, pa študira na tržaški univerzi kemijo. Kaj so nam, Cisto na kratko povedali? Nekateri so se že odločili, v kateri skupini bodo delali, drugi so še nekoliko premišljevali. Čeprav prihajajo iz raznih krajev naše pokrajine (letos ji je z Goriškega bolj malo), in sicer iz Mavhinj, Cerovelj, Ric-manj, Gropade itd; se v glavnem med seboj že poznajo, saj obiskujejo v veliki večini isto šolo, ostali pa so iz druge šole. Edino Franc Fabec iz Mavhinj, je bil tudi mentor, letos pa bo sodeloval v jezikovni skupini; drugi so se odločili za skupino o ljudski arhitekturi, ali pa za etnološko skupino. Vsi so zadovoljni, da so se odločili za sodelovanje na letošnjem raziskovalnem taboru in si želijo, da bi svoje delo Cimbolje opravili. V petek, 5. septembra bodo na zaključni prireditvi v Naborjetu predstavili rezultate svojega dela, ki ga bodo potem objavili v posebni brošuri. Vse dobro želimo mladim raziskovalcem. N.L. VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 23. avgusta 1997 ROŽA Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 19.56 - Dolžina dneva 13.36 - Luna vzide ob 23.21 in zatone ob 12.32 Jutri, NEDELJA, 24. avgusta 1997 JERNEJ VREME VCERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 26,8 stopinje, zračni tlak 1023 mb ustaljen, veter 24,5 km na uro severovzhodnik, vlaga 52-od-stbtna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILA SE JE: Carlotta Sponza. UMRLI STA: 85-letna Jole Ancona in 83-letna Anna Valenta. OKLICI: trgovec Clau-dio Terracino in uradnica Rosa Vinci, uradnik Mas-simo Asquini in uradnica Ivana Vidusso, delavec Ljubislav Kostič in poklicna bolničarka Olga Ivanovič, finančni stražnik Marco Calandra in uradnica Gabriella Mirolo, klepar Bruno Maier in delavka Vera Dkovic, uradnik Stefano Cossetto in uradnica Germana Viaro, podčastnik italijanske vojske Domenica delli Muti in Solnica Alessan-dra Miniussi, elektro-mehanik Giacomo Trevi-san in gospodinja Maria Faggiano, uradnik Luca Russo in v pričakovanju zaposlitve Irene Colavito, gradbeni delavec Mauri-zio Alessio in zdravstvena delavka Sara Mauri, trgovec Luciano Di Censo in uradnica Paola Mosco-ni, uradnik Dino Spadaro in uradnica Elena Pampa-nin, podjetnik Gianluca Chini in poklicna bolničarka Erika Succi, uradnik Fabio Borelli in tajnica Federica Raccolin, podjetnik Silvano Bosco-lo in trgovski agent Ros-sella Zordan, uradnik Antonio lagulli in uradnica Giorgia Baldi, šolnik Mauro Turch in delavka Patrizia Doz, študent Mi-chele Salvatore Valerio Bava in dekoraterka Cin-zia Platania, elektrikar Andrea Luigi Sandri in uradnica Laura Sossi. j ; LEKARNE Od PONEDELJKA, 18. do SOBOTE, 23. avgusta 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (tel. 572015), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). Prosek (tel. 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev 1. Prosek (tel. 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (tel. 630213). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELE VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO GRAD SV. JUSTA -Nedelja, 24. t.m, ob 21.15 »Potere assoluto« i. Clint Eastvvood, Gene Hack-man. Ponedeljek, 25. t.m., ob 21.15 »Relic - L’evolu-zione del terrore«. ARISTON - 21.15 (na prostem) »Jerry Maguire«, r. Cameron Crowe, i. Tom Cruise, Guba Gooting. EXCELSIOR AZZUR-RA - »Mosche da bar«. EXCELSIOR - »Kis-sed«. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05 in 22.15, 24.15 »One Air« i. N. Cage, J. Malkovich. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »LTsola perduta«, i. Mar-lon Brando, Val Kilmer. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »Lfincantesimo del lago 2«, risanka. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »Silent trigger«, i. D. Lundgren. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »Habitat«, i. K. VVelsh MIGNON - 16.00, 22.00 »Coppia privata cerca partner bisex«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.10 »Potere assoluto« i. Clint Eastvvood, Gene Hackman. ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta. a PRIREDITVE ŽUPNIJA SV. JERNEJA na Opčinah vabi na PRAZNOVANJE ZAVETNIKA SV. JERNEJA ob 375-letnici župnije. Koledar prireditev: danes, 23. avgusta 1997, ob 19. uri večerna predpraznična maša v spomin na župnika in dekana Andreja Zinka in škofa Lovrenca Bellomija ob 1. obletnici smrti. Jutri, 24. avgusta 1997, - JERNEJEVA NEDELJA - ob 9. uri SLOVESNA PETA SVETA MASA v Čast sv. Jerneju, ki jo bo vodil tržaški škof mgrs. Evgen Ravignani ob somaševanju škofovega delagata mgrs. in kanonika Franca Vončine. Po maši bo BLAGOSLOV NOVEGA ŽUPNIJSKEGA DOMA »Andrej Zink« in odprtje razstave izdelkov domačih openskih likovnikov. Razstava bo odprta do 14. septembra. Ob 17. uri OSREDNJA PRIREDITEV ob 375-letnici župnije, recital na odprtem, pred Župnijskim domom Andreja Zinka »375 let pod openskim zvonom« (prof. LuCka Peterlin). Sodelovali bodo mladi pevci in recitatorji, Trobilni kvintet godbenega društva Prosek, pritrkovalci, CPZ sv. Jernej, CPZ sv. Florijan od Banov in MPZ Višava iz Ferlugov. Slavnostni govornik bo dr. Drago Stoka. Prireditev bomo sklenili z družabnostjo na prostem. KD KRAŠKI DOM vabi na predstavitev knjige izpod peresa Marte Košuta »TRŽAŠKA NOSA IN NJENA VEZENINA«. Knjigo, ki je izdala založba Devin bo predstavila Živa Gruden. Sodeloval bo Logaški vokalni kvartet. Prireditev bo v sredo, 27. t. m., ob 20.30 v pokrajinskem muzeju v Re-pnu. KD RDEČA ZVEZDA pod pokroviteljstvom OBČINE ZGONIK - Poletni večeri v zgoniški občini. V sredo, 27. avgusta 1997, ob 20.30 na sedežu KD RdeCa zvezda, Salež 66: Sledovi na poti k srečanju - razstava srednje šole Muzio de Tommasini iz OpCin v sklopu projekta Socrates. Sodeluje Trio Venturini, Denis Novato - frajtonar-ca, Renzo Pockar - bas orglice in Jordan Kral spremljavne orgljice. Razstava bo odprta do nedelje, 31. 8. od 18.30 do 20.30. 7. DRAGA MLADIH z naslovom »Naslednja postaja: Evropa!« se bo odvijala v parku Finžgarje-vega doma na Opčinah (Narodna ul. 89). Program: četrtek, Četrtek 4. 9. ob 16. uri predavanje mag. Vinka Ošlaka: Kulturni in duhovni temelji Evrope; ob 20.30 dramska igra »Male dame« v izvedbi Slovenskega odra (režija Lučka Susic). Petek, 5.9., ob 10. uri okrogla miza na temo Evropa danes - sodelujejo diplomatski predstavniki iz Italije, Velike Britanije, Avstrije in Nemčije; ob 14.30 kratek vodeni izlet v Devin (Rilkejeva pot); ob 17.30 vključitev v program SD Draga; ob 21. uri ples ob zvokih skupine Kraški ovčarji. Sobota, 6.9., ob 10. uri okrogla miza z naslovom: Prihodnost Slovenije in njenih manjšin v okviru EU - sodelujejo Andrej Aplenc (podpredsednik gibanja 23. december), Franc Križanič (ekonomist), Borut Pahor (predsednik ZLSD), dr. Franc Zagožen (predsednik glavnega odbora SLS) in Ivana Suhadolc (vodja tiskovnega središča Urada za manj razširjene jezike pri EU). Za morebitne informacije: tel. št. 370846 (urad Slovenske prosvete). __________NASILNEŽ PRI SV. IVANU_ Spravil se je nad policaja Ko je pri Rotondi pri Sv. Ivanu opazil nasilneža, ki se je agresivno in vulgarno obnašal do nekaterih oseb, je policijski inšpektor nemudoma posegel, vendar njegov poseg ni kaj prida zalegel, še sam jo je skupil: neznanec ga je napadel in udaril, v bolnišnici so ugotovili, da se bo moral zdraviti dvajset dni, seveda, Ce ne bo zapletov. Agent, ki je bil v civilu (službuje v bližnji policijski šoli), pa se le ni dal kar tako: napadalcu je zaCel slediti, vendar je moral naposled odnehati, ko mu je ubežnik začel groziti še z velikim kamnom. Nasilnež pa daleč ni prišel. Policija je ugotovila, da gre za 34-let-nega Massima Tuccinija iz kraja Colloferro. Bil je nastanjen v nekem penzionu v mestu. Gre za starega znanca varnostnih sil, svojCas je bil pod posebnim nad- zorom. Sedaj si je nakopal novih obtožb, nasilja, upiranja in povzročitve telesnih poškodb javnemu funkcionarju, poleg tega ga dolžijo, da ni hotel posredovati osebnih podatkov. Te dni je bilo precej zaposleno tudi osebje s komisariata pri Sv. Soboti, ki je med drugim aretiralo 34-letnega Fulvia Raimonda: za njim je sodišče izdalo zaporni nalog, Čaka ga mesec dni zapora, kateremu se je očitno skušal izogniti. Agenti so posegli tudi v Stari istrski ulici, kjer je v nekem praznem stanovanju zavoda za ljudske hiše IACP izbruhnil požar. S plameni so gasilci kmalu opravili, preiskava pa se nadaljuje, saj dogodek sodi v okvir sporov med nekim moškim in žensko, ki sta svojCas živela skupaj, a sta se zatem pustila in je verjetno med njima ostalo kaj... nedorečenega. V isti akciji so agenti našli ukradeno motorno kolo »piaggio SL«, ki ga bodo vrnili lastniku. Do komisariata pri Sv. Soboti se je obrnil tudi lastnik stanovanja, iz katerega je sodni uslužbenec izgnal 46-letnega Maria Deliseja. Čeprav je lastnik zamenjal ključavnico na vhodnih vratih, je bil Delise že Cez nekaj ur spet v stanovanju: priskrbel si je lestev, jo naslonil na zid in splezal skozi okno. Pomagali posadki v težavah Agenti finančne straže iz Gra-deža so s svojim patruljnim Čolnom priskočili na pomoC tričlanski posadki jadrnice, na kateri je prišlo do okvare. Jadrnico, ki je bila približno eno miljo pred svetilnikom, so povlekli do pristana, do katerega bi sama na noben način ne prišla. Procesija v Barkovljah Jutri bo v Barkovljah tradicionalni praznik sv. Jerneja. Potem ko so ga pretekla leta slavili s sprevodom, mašo in drugimi prireditvami v jutranjih urah, bo tokrat vse potekalo popoldne, oziroma že proti veCeru. To pa zato, je povedala domačinka Članica domačega društva Vera Poljšak, ker je v jutranjih urah v tem poletnem Času zelo gost avtomobilski promet skozi Barkovlje; razen tega so še nekateri verniki na dopustu, pa bodo že lahko v nedeljo na tej pomembni domači slovesnosti. V nedeljo ob 19. uri bo tako v domači cerkvi maša, ki jo bo tokrat daroval tržaški škof msg. Ravignani, in sicer z govorom za slovenske in italijanske vernike. Pri maši bosta sodelovala slovenski in italijanski pevski zbor. Slovenskega bo vodil Ladi Vodopivec, Barkovljan, ki pa živi in dela v Milanu, a je moCno navezan na svoj rojstni kraj ter se rad udeležuje vseh domačih praznikov in prireditev. Sam poje v zboru tenor, tokrat pa bo domači zbor vodil. Po maši bo sledila procesija, ki se bo odvijala po ulicah okrog šole do Uršulink, kjer se bo tudi zaključila in kjer bo sledila družabnost, na kateri bo igrala godba od Korošcev (Sv. Barbare). Pri Uršulinkah bo torej družabnost, s katero bodo Barkovljani, ki bodo v procesiji nosili sveCe, dostojno počastili svoj praznik.Pridne Barkovljanke so tudi tokrat na delu ter bodo udeležencem nudile razne dobrote, predvsem slaščice. KD VESNA iz Križa priredi 23., 24. in 25. avgusta na vrtu Ljudskega doma v Križu VAŠKI PRAZNIK Vsak dan od 17. ure dalje bodo delovali dobro založeni kioski z mesom na žaru, ribami in domačim vinom. Jutri, ob 18. uri bo za zabavo poskrbel {/Ut} Vsak večer od 20. ure dalje ples z ansambloma Status symbol (v soboto in ponedeljek) in Free W 3 y (v nedeljo). Vljudno vabljeni! OBVESTILA OB PRVI OBLETNICI smrti škofa BELLOMIJA se ga bomo spomnili pri masi in se mu poklonili na grobu v stolnici sv. Justa. Skupna sv. masa za vse vernike tržaške Škofije, ki jo bo vodil škof msgr. Ravignani, bo danes, 23. avgusta ob 18.30. BARKOVLJANSKA SKUPNOST vabi na praznovanje Sv. Jerneja apostola jutri, 24. t. m. Ob 19. uri bo gospod Škof msgr. Ravignani daroval sv. maSo za slovenske in italijanske vernike. Pela bosta slovenski in italijanski zbor. Sledila bo procesija po barkovljanskih ulicah do uršulink. Igrala bo godba Sv. Barbare iz Milj. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST prireja v šolskem letu 1997/98 dva tečaja s poklicno kvalifikacijo: - dvoletni tečaj za OPERATERJE NA RAČUNALNIKU V URADU (1.100 ur letno). - dvoletni tečaj za kuharje (1.200 ur letno). □ tečaja sta namenjena mladim do 25. leta starosti z opravljeno nižjo srednjo šolo, □ obiskovanje in didaktični material sta brezplačna, □ program vsebuje veliko praktičnih vaj in delovno prakso. Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360 vsak dan razen sobote od 9. do 13. ure. V Prosvetnem domu no Opčinah bo od danes do nedelje Praznik Unita in Novega Dela Danes, ob 16. uri odprtje kioskov ob 18. uri predstavitev solidarnostne akcije v korist mostarske bolnišnice ob 19. uri ples z ansamblom Adria Kvintet Jutri, ob 16. uri odprtje kioskov ob 18. uri zborovanje z govoroma Miloša Budina in Uroša Korena ob 19. uri ples z ansamblom Adria Kvintet UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča udeležencem letovanja v Viserbi (Rimini), da bo avtobus odpotoval v ponedeljek, 25. t. m., ob 7. uri izpred županstva v Dolini. Avtobus se bo še ustavil ob 7.05 v Boljuncu, ob 7.15 v Borštu in ob 7.20 v Burku nad Ricmanji. PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi v svoje vrste nove pevce in pevke, ki bodo začeli novo pevsko leto s teden dni trajajočimi Studijskimi dnevi v ponedeljek, 25. avgusta v Finžgarje-vem domu na Opčinah. Vabljeni novi pevci in pevke pa tudi tisti, ki so že peli v zborih. Vse zaželjene informacije dobite na tel. številkah 215367 (Danev) in .213348 (Sossi) v večernih urah. ZADRUGA BAN in SKD GRAD vabita na tradicionalno SAGRO POD KOSTANJI ki bo v dneh 23. in 24. avgusta pri Ranih Danes, 23. avgusta ob 17. uri odprtje kioskov ob 20. uri ples z ansamblom KVINTET Ml. Jutri, 24. avgusta ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18. uri nastop Denisa Novata s prijatelji, ob 20. uri ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET in Braco Koren. —.......Delovali bodo dobro založeni kioski LETOŠNJI 17. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR se bo odvijal v Kanalski dolini, od 25. 8. do 6. 9. 1997. Prijavnice lahko dobite na odseku za zgodovino v ul. Petronio 4, v Narodni in študijski knjižnici v ul. sv. Frančiška 20, in v Knjižnici Damira Feigla v Gorici. ZBOR JACOBUS GALLUS obvešča svoje pevce, da bo prva pevska vaja nove sezone 1997/98 v torek, 2. septembra, ob 20. uri na sedežu Glasbene matice v ul. Ruggero Manna 29 v Trstu. Se posebej dobrodošli novi pevci in pevke! SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v JUTRANJE VARSTVO tudi prvi teden septembra (od 1. 9. do 5. 9.). Vpis možen do 28. 8. KD LONJER-KATINA-RA gosti v petek, 29. avgusta ob 20.30 Malo Tržaško Kabaretno Bando (Sara Balde, Fabbrizio Polojaz, Aljoša Saksida in Paolo Tanze) z uspešno predstavo »Tierra dentierra y libertad«. Smeh je zagotovljen! SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen sobote (tel. 212289). KRUT sporoča, da bo pisarna do konca meseca odprta samo v jutranjih urah, od 9. do 12. ure. ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA obveščajo, da OBČINA DOLINA OBVESTILO O DRAŽBI Občina Dolina razpisuje javno dražbo, ki bo 20. 9. 1997 za dodelitev službe oskrbe na domu za vsoto na osnovi dražbe v višini 100.000.000 lir, brez davčnih dodatkov. Ponudbe bodo morale dospeti najkasneje do dne 12. 9. 1997 ob 13.00 ali biti predložene dne 20. 9. 1997 od 12.00 do 13.00. Vse nadaljne informacije lahko zainteresirani dobijo v občinskem uradu za zakupe in pogodbe (tel. 8329240). Dolina, 19. 8. 1997 ZUPAN (Boris Pangerc) OBČINA REPENTABOR (Trst) OBVESTILO O JAVNEM NATEČAJU Obvešča se, da je razpisan javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za kritje enega mesta upravnega uradnika - VI k.s. v ekonomsko-finančnem področju. Predpisani pogoji: diploma višje srednje šole poznenja slovenskega jezika Rok za predstavitev prošenj zapade ob 13.00 uri dne 7. septembra 1997. Zadevne informacije in besedilo razpisa nudi občinsko tajništvo (tel. 040/327122). Repentabor, 19. 8. 1997 ZUPAN (Križman Alessio) sta urada v Ul. Crispi 3 zaprta do 31. avgusta zaradi letnega dopusta. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane in kmetovalce, da bodo njene podružnice v Nabrežini in na Opčinah v mesecu avgustu zaprte. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu je avgusta zaprta. KNJIŽNICA FINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI je v avgustu zaprta. SKGZ obvešča, da bo pisarna do konca meseca odprta samo v jutranjih urah. MePZ F. VENTURINI sporoča vsem pevcem, da bo prva vaja 3. 9. ’97, ob 20.30 v domu A. Uk-mar-Miro. Vabljeni novi pevci in pevke! PATRONAT INAC (Ul. Cicerone 8/b Trst) obvešča, da bo urad do 31.8. odprt od 8. do 15. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obveSCa, da bo do 31. 8. pisarna odprta samo v jutranjih urah z urnikom od 9. do 12. ure. ROKOMETAŠICE KRASA sporočajo, da bo prvo srečanje y torek, 2. septembra, ob 19.30 v zgoniski telovadnici. V svoje vrste vabijo seveda tudi nove navdušene igralke, ki bi se želele ukvarjati z rokometom. Podrobnejše informacije dobite na tel. st. 411567 (Irina) ter 327165 (Alenka). VSE LETOŠNJE PETDESETLETNIKE, ki so obiskovali osnovno Solo na Opčinah, vabim na sestanek, 5. 9. 1997, ob 20.30, v prostore Sole F. Bevk - OpCine, drugo nadstropje (Nanoški trg 2 - Piazzale Monte Re 2). V slučaju, da se sestanka ne morete udeležiti, telefonirajte ob večernih urah na tel. St. 211691. FOTOKROŽEK TRST 80 vabi elane, da se udeležijo razstave v sklopu vsedržavne zveze društev FIAF. Za deželo F-JK si je prevzelo organizacijo društvo »Lo Scam-bio« iz Krmina. Letošnja tema je »Zob Časa« (I se-gni del tempo). Vsak Član lahko predstavi največ 4 slike na običajni podlagi. Slike so lahko barvne ali Crnobele. Rok za predstavitev slik zapade 5. septembra. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 5. septembra odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. FOTO TRST 80 sporoča, da Circolo fotogra-fico isontino razpisuje 25. Trikotni fotografski natečaj na prosto temo. Rok dostave je 13. september. Ce želiš pravilnik, klici na tel. št. 827256 (Trst). Udeležba je brezplačna. KRUT sporoča, da vpisuje za zdravljenje na Ischii od 11. 10. do 25. 10. 1997. Obenem sporoča, da je na razpolago Se ena dvoposteljna soba za Chianciano Terme od 21. 9. do 30. 9. 1997. Vpisovanja in iformacije na sedežu krožka, tel. 360072 v uradnih urah. S_____________IZLETI KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu in KMEČKA ZVEZA obveščata, da je na razpolago Se nekaj mest za že tradicionalni tridnevni izlet ob priliki Radgonskega sejma in z obiskom sosednjih krajev Avstrije in Madžarske. Izlet bo potekal v dveh izmenah z enakim programom, in sicer prva od 25. 8. do 27. 8. in druga od 28. 8. do 30. 8. 1997. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na urade Kmetijske zadruge, tel. 8990111, oz. Kmečke zveze tel. 362941. SLOMŠKOV DOM BAZOVICA organizira romarski izlet na Sv. Višarje v petek, 5. septembra. Odhod avtobusa ob 7. uri zjutraj izpred cerkve. Romarska sv. maša ob 11. uri, kosilo ob 12.30. Vpisnina 50.000 lir. Kličite telefonsko Številko: 226180 ali 226117 (tudi tajnicaj. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOLJENCEV Trst prireja v četrtek, 11. septembra, izlet v Oglej in Gonars, kjer se bomo poklonili žrtvam taborišča ob spomeniku na pokopališču skupaj s pobratenim Društvom upokojencev Ilirska Bistrica. Vpisovanje 2. septembra, ob 9. uri, na sedežu društva v ul. Cicerone 8 - tel. 360324. SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi izlet na Koroško dne 14. septembra. Ogledali si bomo grad Plandskron, nastop izvežbanih orlov in sejem ob priliki vinskega praznika. Za informacije lahko kličete vsak večer od 20. do 21. ure na tel. St. 291078. H SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE obvešča, da so bile na šolskem skrbništvu dne 12. avgusta objavljene premestitve za uCno osebje višjih srednjih sol. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, ul. Carducci 8, je do konca meseca odprt Se v sredo, 27. avgusta, od 10, do 12. ure. DTTZG »Žige Zoisa« obveSCa, da bo do 30. 8. 1997 tajništvo odprto z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure; ponedeljek in Četrtek od 15. do 16. ure; sobota zaprto. 1., 2. in 3. SEPTEMBRA bo od 10. do 12. ure v veži na sedežu DTTZG »Žige Zoisa« knjižni sejem. Na njem bodo dijaki lahko prodali oz. kupili rabljene učbenike po ugodnih cenah. K sodelovanju vabimo vse dijake. DIDAKTIČNO RAV-NATRELJSTVO na Opčinah obveSCa, da bo prva seja učiteljskega in vzgojiteljskega zbora dne 1. septembra 1997, ob 10. uri, v prostorih osnovne Sole F. Bevk. TRŽAŠKA KNJIGARNA obveSCa starše in dijake, da že sprejema naročila vseh učbenikov za šolsko leto 1997/98. Danes praznuje rojstni dan Zorko Petaros Se mnogo zdravih let ter obilo Športnih uspehov mu želi SD Zarja H ČESTITKE V Nabrežini praznuje danes svoj 4. rojstni dan naš navihani TADJAN ŠKERL. Vse najboljše mu želijo mama, očka, sestrica Janika, nonoti Bruna, Irena, Gigi in Stefan ter Erika in Bogdan. Bratrancu pošiljajo velik kup poljubčkov Tajda, Aljaž in Nastja. Draga BARBARA, 24. avgusta praznuješ 17. rojstni dan tvojega življenja. Da bi bila srečna, zdrava in Se naprej tako vesela ti želijo mama, tata in vsi, ki te imajo radi. MALI OGLASI tel. 040-7796333 ŠPORTNA TRGOVINA iz Goriške iSCe izkušeno osebo (z znanjem slovenščine) za delo v skladišču in prodaji, seznanjeno s tehničnimi novostmi športne opreme. Pismene ponudbe poslati na: postni predal št. 20 - 34170 Gorica. ZAINTERESIRANE obveščamo, da odpiramo luksuzni dom za ostarele v Portorožu. Informacije na tel. 00386-66/35080. PRODAJAM KNJIGE za IV. razred DTTZ Žiga Zois. Tel. 330798 (Elena). V REPNU pri Kraški hiši smo izgubili crno-belega mucka-skopljen-ca. Mucek šepa na zadnjo nogo, ima ovratnik in se odzve na ime Socks. Zelo vam bomo hvaležni ce boste ob večernih urah klicali na St. 567876. IŠČEMO GOSPO za varstvo starejše osebe. Tel. ob uri kosila ali v večernih urah na St. 226480. TRGOVINA JESTVIN iSCe delavca/delavko, po možnosti s prakso. Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Jestvine«. ODLIČEN KROMPIR prodajamo v Sovodnjah po 600 lir kg. Tel. (0481) 882413. V NOČI MED 16. in 17. avgustom sem izgubil v Bazovici pred cerkvijo že odrabljen kartonast fotoaparat. Najditelja prosim, naj poklice na St. 574954 ali na 281066. PODJETJE ZAPOSLI delovno silo, ponudbe poslati na Fax 040/227043. MEHANIČNA DELAVNICA iSCe rezkarja (fresa-tore) z večletno izkušnjo. Klicati na 03387794592 od 9. do 13. ure. PRODAM CLIO 1400 šport, letnik ’91, v odličnem stanju po ugodni ceni. Tel. 040/228610 ob uri obedov. ISCEM KNJIGE z III. razred pedagoškega liceja A. M. Slomšek ter prodam knjige za II. razred. Tel 2916062 v večernih urah. BAR BORIS SPORTS CLUB - Športni center BriSCiki obveSCa, da bo danes, 23. t. m., ob 16. uri spet odprt. KUPIM rabljeni knjigi »I promessi sposi« in »Matematika 2 - vektorji in elementarne funkcije«. Tel. 040/572612 ob urah obedov. DAJEMO v najem dvosobno stanovanje na zahodnem Krasu. Tel. v večernih urah na St. 225320. VAJENCA, max. 18 let, z dohro voljo do dela iSCemo. Tel. 220718 po 20. uri. 2 JBL, M SERIES, sub wooferja primerna za glasbene ansamble, prodam po ugodni ceni. Tel. 417937, v večernih urah. V VZGOJNO ZAPOSLITVENEM CENTRU NA COLU je oprema dotrajala. Zmanjkuje stolov/stolic. Kdor nam lahko pomaga, naj poklice na sedež SKLADA MITJA ČUK, Opčine, Narodna ul. 126, tel. 212289, med 8. in 15. uro. DEBORAH v Nabrežini ima ugodne popuste na ženskih, moških in otroških kopalkah, na spodnjem perilu in otroških oblačilih. Obiščite nas, boste zadovoljni! OSMICO ima odprto TrerCon Ivan v Mavhinjah, št. 42. OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju. OSMICO v BriSCikih je odprla družina Suc. Toči belo in črno vino ter nudi domaCe svinjske dobrote. Vabljeni! OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. SREČKO ŠTOLFA, Sa-lež 46, toCi belo in Črno vino. OSMICO ima v Zgoniku St. 36 Miro Žigon. OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak, Samatorca 49. OSMICO je v Lonjerju odprl Zvonko Lorenzi. Toči belo in cmo vino. PRISPEVKI Ob 1. obletnici smrti dragega moža in oCeta Sreckota Žerjala darujejo žena Marija in hčeri 25.000 lir za KD F. Venturini in 25.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI od Domja. Namesto cvetja na grob drage Franke KrišCak por. Furlan daruje Marija Puntar 20.000 lir za TPK Sirena (Barkovlje). V spomin na Pavlovo in Petrovo mamo Franko Furlan darujeta Samo in Maruška 50.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob gospe Stefanje Ravbar vd. Fabjan vd. Živec darujejo soigralci sina Justa Balinarske sekcije Primorje 100.000 lir za balinarje SK Kras. Namesto cvetja na grob Stefanje Ravbar vd. Fabjan vd. Živec daruje Grozdana Ravbar z družino 50.000 lir za SK Kras in 50.000 lir za Primorski dnevnik. V spomin na Franko Furlan darujeta Alma in Stojan Pertot 50.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Franko Furlan darujeta Sandra in Robi 50.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Franko Furlan darujejo Magda, Daša in Domen 50.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Radovana Doljaka darujeta Anica in Dora Knez 150.000 lir za vaško skupnost - Praprot. Namesto cvetja na grob Slavka Simčiča in Danice Cok vd. Križmančic daruje družina GombaC-Ku-ret 30.000 lir za Skupnost družina OpCine. Ob 50. obletnici smrti oCeta Ivana daruje Vida Ražem z družino 50.000 lir za SD Zarja. V spomin na Štefanijo Ravbar vd. Fabjan vd. Živec daruje Marta Guštin 30.000 lir za Skupnost družina OpCine. Namesto cvetja na grob drage Franke Furlan darujeta Neva in Aldo Stefančič 50.000 lir za cerkveni pevski zbor iz Barko-velj. Namesto cvetja na grob Franke Furlan daruje Gina Kemperle 20.000 lir za SKD Barkovlje. V OKVIRU POLETNIH VEČEROV V ZGONIŠKI OBČINI Čudovit glasbeni večer, ki seže človeku do srca Virtuozen nastop tria Simonetto - Daris - Abbondanza Sugestivna lepota glasbe vzhodnoevropskih narodov je v sredo zvečer zaživela v prijetnem večernem vetriču in toplo kmečkem okolju dvorišča Stubljeve domačije v Repniču in navdušila ter dobesedno očarala številne poslušalce. V okviru Poletnih večerov, ki jih tudi letos na občinskem ozemlju prireja kulturno društvo Rdeča zvezda iz Saleža pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, se je domači in mestni publiki ponovno predstavil trio Simonetto - Daris -Abbondanza z izborom iz bogate zakladnice ljudskih in klasičnih skladb, ki spadajo v očarljiv repertoar ciganskih glasbenikov. Na skoraj poldrugo uro trajajočem koncertu so si skoraj brez pre-stanka - razen kratke predstavitve na začetku vsake skladbe - sledili romunski, madžarski in ruski plesi in napevi, ljudske melodije in dela slavnih avtorjev (Brahmsov Madžarski ples St 5 in Montijeva Garda), priljubljeni Katjuša in Kalinka ter neobičajna, delno jazz verzija skladbe Oči čjornje; prijeten občutek presenečenja, pa tudi zabave sta prinesli zaključni skladbi, že omenjena Montijeva Garda in Dinicujev Škrjanec, ko so se izvajalci razigrali v ponazarjanju nežega ptičjega petja; poleg tega je trio iz posebne ljubezni do avtorjev zaigral tudi Piaz-zollov Libertango ter Reinhardtov! Minor Svving in Nuages, katerih modernost prijetno izstopa sredi ostalih del. Občinstvo je celotnemu sporedu sledilo z naraščajočim navdušenjem in na koncu nagradilo odlične izvajalce z burnim aplavzom. Prehajanje od otožnih, počasnih not k postopoma živahnejšim in ognjevitejšim ritmom in obratno, raznolikost in zahtevna kompleksnost melodij samih so glavne značilnosti tovrstne glasbe in so v celoti prišle do izraza na sredinem koncertu. Kar pa je v še največji meri pripomoglo, da je glasba segla poslušalcem do dna srca, je bila izvedba: čeprav brez kakršnekoli notne podlage je bila tehnično malodane brezhibna, na meji -občasno pa tudi čez njo -virtuoznosti; predvsem pa izredno doživeta in občutena. Vse to pa je pripomoglo, da jo je pu-bika tako toplo sprejela. Simonetto, odličen violinist in zanimiva osebnost, je v kratkem intervjuju po zaključku koncerta povedal, da zlasti tovrstne glasbe dejansko ni mogoče izvajati drugače: zahteva namreč celotnega človeka in posebno obču- tljivost, saj izraža duševnost človeka - avtorja oziroma naroda, kateremu pripada. Tehnika sama, še tako popolna, pri njej pomaga le delno. V teh časih, ko dušo večkrat potisnemo nekam v zakotje, ker se raje predajamo objemu vsakovrstnih plitkosti, mu je vedno v veselje skoraj nepričakovani odziv publike, kar v bistvu pomeni, da v ljudeh še vedno obstaja neka globina, neko zanimanje za izvirnost tudi pri glasbi. Za vse, ki ljubijo tovrstne melodije, pa s svojima tovarišema pripravlja CD ploščo, ki bo predvidoma naprodaj jeseni. (mia) STATISTIČNI PODATKI ZA LANSKO SEZONO Lani več odrskih predstav V lanski gledališki sezoni, t.j. 1995/1996 se je v primerjavi s prejšnjo sezono gledališka dejavnost povečala: vsa gledališča, skupine in producenti so pripravili in izvedli skupno 225 del, kar je 15 del več, in odigrali 3484 predstav, kar pomeni za 5, 4 odstotka več; vse odigrane predstave je obiskalo 771.000 ljudi (odraslih in odraščajočih), kar pomeni 2,8 odstotno povečanje v primerjavi s sezono 1994/95, je ugotovil Statistični urad Republike Slovenije. Od omenjenih 225 izvedenih del v lanski gledališki sezoni jih je bilo 99 slovenskih, kar je 12 več kot sezono pred tem. Slovenska gledališča so na gostovanjih odigrala 1182 predstav, kar pomeni 18, 7 odstotka več, ogledalo pa si jih je 292.000 obiskovalcev, kar je 17, 3 odstotka več kot prejšnjo sezono. Najbolj obiskana predstava gledališke sezone 1995/1996 je bila Grimmova in Polakova Sneguljčica v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor, ki jo je videlo 25.000 malčkov in odraslih, druga najprivlačnejša za občinstvo pa je bila komedija Stajere v Ljubljani Toneta Partljiča v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega s 23.000 obiskovalci. Poklicni orkestri, filharmonija in zbor so imeli v omenjeni sezoni skupno 273 koncertov, za 27, 6 odstotka več kot v prejšnji sezoni, poslušalo pa jih je 357.000 obiskovalcev, kar je kar za 83, 9 odstotka več kot eno sezono prej. Statistični urad je pri teh izsledkih upošteval podatke devetih poklicnih gledališč (v spremljani sezoni 1995/96 je delovalo eno poklicno gledališče več - Gledališče Ptuj), dveh poklicnih lutkovnih gledališč, petih neodvisnih gledaliških skupin, dveh producentov gledališke dejavnosti, treh amaterskih gledališč ter petih poklicnih orkestrov, filharmonije in zbora. Poklicna gledališča so prvič uprizorila (premiere) 64 del ah dobro polovico (53, 3 odstotka) vseh. Večina izvedenih del so bila sicer tuja dela (86 ali 71, 7 odstotka vseh), 34 del oz. 28, 3 odstotka je bilo slovenskih. Med skupno 26 opernimi in baletnimi deli, izvedenimi v sezoni 1995/96 so glasbena gledališča postavila štiri slovenske opere, po dve v SNG Ljubljana (Krpanova kobila Janija Goloba, Cortesova vrnitev Pavla Sivica) in SNG Maribor (Krog s kredo Slavka Osterca, Faust TV Marka Vezoviška). Med baletnimi deli v tej sezoni ni bilo slovenskih. Ostala slovenska dela so bila dramska. V poklicnih gledališčih je bilo na eni predstavi povprečno 266 obiskovalcev. Dve poklicni lutkovni gledališči sta v lanski gledališki sezoni izvedli 37 del oz. pet del več, predstav je bilo za slab odstotek (0, 7) več, obiskovalcev pa za 2, 9 odstotka več kot v prejšnji gledališki sezoni. Tri amaterska gledališča v Sloveniji - Amatersko gledališče Tone Čufar, Šentjakobsko gledališče Ljubljana in Lutkovno gledališče Jože Pengov - so izvedla 25 del oz. dve deli manj kot v prejšnji gledališki sezoni, povečalo pa se je število predstav (za 22, 6 odstotka) in število obiskovalcev (za 32, 2 odstotka) v primerjavi s sezono 1994/95, je ugotovil Statistični urad Republike Slovenije. Omenjena gledališča so imela na sporedu osem slovenskih del, kar je približno tretjina (32 odstotkov) od vseh; 14 del ali 56 odstotkov od vseh je bilo v tej sezoni uprizorjenih prvič (premiere). Neodvisne gledališke skupine so izvedle 30 del oz. dve deli več kot prejšnjo gledališko sezono; predstav je bilo 9, 7 odstotka več, obiskovalcev pa 8, 2 odstotka več kot v sezoni 1994/95, je ugotovil Statistični urad Republike Slovenije, Omenjene skupine so v pretežni meri izvedle slovenska dela, skupno 29 (96, 7 odstotka vseh), ter eno tuje, prvih uprizoritev (premier) so imele devet (30 odstotkov); na eni predstavi je bilo povprečno 144 obiskovalcev. NAŠI MLADI GLASBENIKI PO SVETU Vasja Legiša in njegova pot v čarobni svet violončela V Švici se preizkuša tudi v dirigiranju Vasja Legiša je doma iz Vižovelj. Star je 25 let, z glasbo pa se ukvarja že od ranega otroštva, saj je pri šele šestih letih prvič igral na klavir, pri desetih pa se je trdno oprijel violončela, ki ga od takrat ni več opustil. Po opravljenem višjesrednješol-skem študiju na učiteljišču je dve leti sledil predavanjem na Pedagoški fakulteti, drugače pa se je vseskozi posvečal študiju in izpopolnjevanju v violončelu. Deset let je obiskoval Glasbeno matico, nakar je diplomiral na državnem konservatoriju v Rovi-gu. Takoj zatem se je odpravil na šestmesečni izpopolnjevalni tečaj, ki ga je v Benetkah vodil priznani profesor Franco Rossi. Sledila so še razna izpopolnjevanja (sam Legiša rad poudarja, da se izpopolnjevanja ne zaključijo nikdar), med katerimi gre posebej omeniti tečaja v Frankfurtu in v Sieni pod vodstvom ruskih mojstrov Borisa Pergamenščikova in Mi-sche Maiskyja, ki že dolgo let živita v zapadni Evropi. Junija letos je Legiša z odliko dosegel koncertno diplomo na visoki šoli v VVinterthurju (Švica), kjer je študiral pod vodstvom Susan-ne Basler - Novšak. Deležen je bil več priznanj na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Legiša se danes v bistvu profesionalno ukvarja z violončelom in velik del svojega časa trenutno preživlja v Švici, vendar si je v teh avgustovskih dneh tudi on privoščil nekaj zasluženega oddiha v domačih Vižovljah. Študij glasbe je izredno naporen kot tudi verjetno ni lahko, ko te življenjska pot vodi v tujino. V tem je lahko zato Vasja marsikateremu mlademu za zgled. Izkoristili smo tako priložnost, da smo mu postavili nekaj vprašanj. Najprej seveda vprašanje, kako si se sploh odločil za tako neobičajen inštrument, kot je violončelo? To je bila čisto samosvoja in, lahko bi rekel, skoraj slučajna izbira - starši pa so mojo izbiro podprli. Tako sem začel svoje prve korake v svetu tega čudovitega glasbila z danes že pokojnim profesorjem Nereom Gasperi-nijem. Po diplomi v Rovigu si se odpravil v tujino. Ali Trst in Italija res ne nudita nobenih možnosti? Na žalost je kvalitetna raven glasbene kulture tako v Trstu kot na splošno tudi v Italiji veliko nižja kot v, denimo, nemško govorečih državah, ki veljajo za velike centre klasične glasbe. In ti si se tako odpravil v Švico... Izbira Švice pa je na pol slučajna, saj sem ob neki priložnost spoznal prof. Susanne Basler - Novšak, ki me je povabila na konservatorij v Win-terthur ter mi obenem priskrbela prebivališče. To je bila velika priložnost, sedaj pa nameravam naprej po svoji poti. Verjetno se bom kmalu odpravil v Nemčijo, dokončna izbira pa ni Se gotova. Kaj pa domači, manjšinjski am-bient? Priznati moram, da mi domače okolje ni še nudilo velikih možnosti. Sicer sem večkrat že snemal za radijske postaje v Trstu in Kopru, medtem ko bom v priredbi Glasbene matice prvič nastopal šele letos, na otvoritvenem koncertu naslednje glasbene sezone s Haydnovim koncertom v C-duru. V Švici sem kot solist nekajkrat igral s priznanimi orkestri, med katerimi naj omenim simfonični orkester mesta VVinterthur. V zadnjih mesecih je bilo zelo plodno sodelovanje z litvansko pianistko Kondrotaite, s katero sva imela kar nekaj nastopov v Švici in Sloveniji, snemala sva tudi za tržaški sedež RAL Katere avtorje oz. skladbe igraš najraje? Vsak glasbenik se navadno opredeli za določeno časovno glasbeno obdobje. Osebno sem se odločil za kla- sični repertoar, čeprav sem prepričan, da je izredno zanimivo odkrivati predvsem nova in manj znana dela. Zanimivo je tako za glasbenika kot tudi za publiko. Kar se tiče avtorjev, nimam posebnih preferenc. Vsakega avtorja skušam razumeti, čeprav priznam, da ni vedno enostavno; vsaka skladba lahko postane umetnina. Prava glasbena pot je vsekakor tista, ki glasbeniku nudi najboljšo možnost izražanja s pomočjo svojega glasbila. Po diplomi v Rovigu je postal violončelo tvoja profesionalna izbira. Koliko ur dnevno vadiš? Najmanj štiri do pet ur dnevno. K temu gre seveda dodati nastope, vaje v komorni glasbi in včasih orkestrih. Medtem ko je npr. klavir izredno razširjeno glasbilo, ostaja violončelo še vedno dokaj neobičajen... Priznati moram, da se violončelo počasi a pogumno uveljavlja, poleg tega pa so se izrazne možnosti tega glasbila predvsem v tem stoletju zelo razvile. Violončelo proizvaja zvok, za katerega menijo, da je najbolj podoben človeškemu glasu: od nizkih tonov lahko preidemo na zelo visoke, ki spominjajo na violino. Koliko pa lahko stane povprečno dober violončelo? Predvsem za solistično nastopanje je potreben dober inštrument, na katerega se glasbenik tudi naveže. Srednja cena takega inštrumenta ni nikoli nižja od tridesetih milijonov lir. Pred meseci sem igral na inštrument italijanskega mojstra Pressende iz leta 1831, ki je vreden več sto milijonov. Ne gre prezreti podatka, da se na dražbah prodajajo glasbila starih italijanskih mojtrov Montagnane in Stradivarija tudi po par milijard lir. Včasih je lahko naložba v inštrument prava investicija. Kaj svetuješ maldemu, ki bi se rad profesionalno lotil glasbe? Tega poklica se morajo lotiti le tisti, ki nosijo v sebi veselje do glasbe, saj te veliko navdušenje žene, da svoje možnosti izkoristiš najbolje. Možnosti zaposlitve so v pedagoškem delu (poučevanju) in koncertiranju. Osebno imam raje poučevanje, ker s tem posredujem svoje znanje in izkušnje drugim navdušencem. Ker je konkurenca danes zelo huda, mora biti glasbenik pripravljen prestati marsikateri težki trenutek. Po svojih izkušnjah lahko trdim, da je kvaliteta le poplačana. In seveda mlademu svetujem veliko zaupanja vase in zvrhano mero ponižnosti ter avtokritičnosti. Kaj pa domači talenti? Mislim, da je več glasbenih talenti-rancev tudi pri nas, le da talent sam po sebi ni dovolj. Potreben je predvsem primeren pedagoški pristop, pa tudi glasbeno okolje pomeni veliko. Kaj pa tvoj zadnji izziv? Zadnji izziv? Seveda, v zadnjih časih se posvečam študiju dirigiranja in moram priznati, da me tudi to veseli. Igor Gabrovec AltlPMA / A/1 MPTV/IM Poklali večino prebivalcev, ostale ugrabili V Alžiriji že vsaj stotisoč žrtev islamskega terorizma AL2IR - Grozote, ki jih počenjajo alžirski islamski skrajneži, ne poznajo meja: v naselju Souhan južno od Alžira so pobili 64 ljudi, nekaj desetin oseb pogrešajo, 17 deklet pa so ugrabili, tako da je vas popolnoma zapuščena. Skrajneži so obkolili vas v noCi od srede na Četrtek in vdrli v posamezne hiše, kjer so obračunali s stanovalci. Večini žrtev, med katerimi so bili številni otroci in tudi noseCe ženske, so fundamentalisti prerezali grlo ali jim celo odsekali glavo. Grozodejstvo je bilo zagrešeno, ravno ko je osrednji alžirski sindikat Ugta pozval prebivalstvo, javno manifestira proti nasilju islamskih organizacij. Pred kratkim se je predsednik alžirske republike Liami-ne Zeroual med govorom ob dnevu borbe za neodvisnost od Francije obvezal, da bodo uniCih vse oborožene skupine islamskih skrajnežev. Pokol v Souhanu je očitno prvi krvav odgovor teroristov sindikatu in predsedniku republike. Od zadnjih volitev pred poltretjim mesecem so pobili najmanj 1.500 civilistov, od začetka državljanske vojne leta 1992 pa je bilo vsaj stotisoč žrtev, in to predvsem v krajih, ki so svojCas podpirali islamske organizacije in jih teroristi danes imajo za izdajalce. PARIZ / PO SREČANJU Z MLADIMI Janez Pavel II. je očaral Francoze Tudi včeraj je pozval mlade k domiselnemu in pogumnemu boju za bolj humano družbo PARIZ - Mladi naj pokažejo več poguma in domiselnosti v boju za bolj humano družbo, v kateri naj imajo vsi možnost dostojnega življenja. To je bil poziv, ki ga je papež Janez Pavel H. (na telefoto Ap) naslovil mladim med včerajšnjo homibjo v pariški katedrali Notre Dame. Izhodišče papeževega razmišljanja je bil lik Frederica Ozanama, ki so ga včeraj proglasili za svetnika s slovesno mašo v pariški katedrali. Karol Woytila je bil videti utrujen in počasen v gibanju, vendar odločen, da nadaljuje s svojo pastoralno misijo. Kljub fizičnim težavam pa je Janez Pavel H. osvojil Francijo. Vsi časopisi so mu posvetih velike naslove na prvih straneh in poudarili, da je njegov obisk zelo uspešen. Njegovo sporočilo je po poročanju tamkajšnjega tiska seglo do srca mladih. »Brljivka, ki je do pred nedavnim komaj svetila v temi je z njegovim obiskom krepko zaplapolala,« je zapisal Figaro. Včeraj pa je s poklonom na grobu Jero-mea Lejeunea, ki je vodil boj proti splavu v Franciji, papež razočaral zlasti laike. Priznanje ZN Uradu za manj razširjene jezike BRUSELJ - Uradu za manj razširjene jezike v Bruslju so dodelili status posvetovalnega organa gospodarskega in socialnega sveta Združenih narodov. Glavni tajnik organizacije Donald 0’Ria-gain je izrazil veliko zadovoljstvo ob pomembnem priznanju poslanstva, ki ga je Urad opravil v 15 letih svojega delovanja. Novi status Urada za manj razširjene jezike bo omogočil še učinkovitejši boj, da bi dosegli sprejemljiva zakonska priznanja in družbeno-gospodarsko enakopravnost skupnosti, ki se poslužujejo manj razširjenih jezikov, saj jeziki evropskih manjšin niso še povsem priznani in zaščiteni. REPUBLIKA SBRSKA / VSE OSTREJŠI SPOPAD NA VRHU Vojska grozi predsednici Biljani Plavšič Predstavnika mednarodne skupnosti opozorita sprte strani, naj nasprotja rešujejo demokratično BEOGRAD - Poveljstvo vojske bosanskih Srbov je v včerajšnjem sporočilu za javnost, ki ga je objavila tiskovna agencija Sma, zapisalo, da bo »z vsemi razpoložljivimi sredstvi« branilo Republiko srbsko, Ce bo predsednica Biljana Plavšid še naprej s podporo mednarodne skupnosti »destabilizirala« državo. »Ce bodo nekateri akterji te krize še naprej destabiliznali in spodkopavmi državo, vojska tega ne bo veC dopuščala, pa tudi ne opozarjala, ampak bo ukrepala v skladu z ustavo in moralnimi obveznostmi za zaščito celovitosti in suverenosti,« piše v sporočilu generalštaba vojske Republike srbske. Mednarodno skupnost pa je generalštab obtožil, da skuša s podporo Plavšičevi razdreti Republiko srbsko. Naraščanje napetosti sta skušala omihti predstavnika mednarodne skupnosti v BiH, ki sta v pismu vodilnim predstavnikom bosanskih Srbov izrazila »nezadovoljstvo« in zahtevala, naj notranji spor rešijo »s političnimi in demokratičnimi sredstvi«. K temu sta pozvala tako predsednico Republike srbske Biljano PlavšiC, ki uživa podporo mednarodne javnosti, kot Momcila Kra-jišnika in premiera RS Gojka Kli-ckoviča, so sporočili iz urada visokega civilnega predstavnika za BiH. V pismih, ki sta jih podpisala pomočnik visokega civilnega predstavnika Gerd Wagner in poveljnik Sforja, general Erič Shin-seki piše, da mednarodna skupnost »niti eni niti drugi strani pri reševanju spora ne bo dovoli- la uporabe sile in da v RS ne bo trpela nasilja«. Pismo je najbrž tudi posledica dejstva, da so morali pripadniki mednarodnih mirovnih sil v Bosni in Hercegovini (SFOR) v noči na četrtek v Laktaših, 15 kilometrov severno od Banja Luke, poseči, da bi preprečiti spopad dveh skupin srbskih policistov. O dogodku je včeraj iz Banja Luke poročal beograjski radio B 92 in navedel, da je kakih 30. oboroženih policistov po naročilu srbskega vodstva s Pal skušalo zasesti lokalno policijsko postajo, katere pripadniki so zvesti predsednici Republike srbske Biljani PlavšiC. SFOR pa je na prizorišče poslal helikopter in do zob oboroženo patruljo, tako da se je dogodek končal brez prelivanja krvi. (-STA/AFP/dpa) NOVICE Tokrat propadel poskus ugrabitve Italijanov v Jemenu SANA - V nemirnem Jemenu so italijanski turisti še vedno na muhi ugrabiteljev: podvig je včeraj sicer spodletel, saj oborožencem ni uspelo ugrabiti skupine 18 turistov. Turisti so se peljati s tremi terenskimi vozili, ko se : njimi strelj: in na srečo zadeti enega i ~ Cigar rano v ramo. Srečanje držav članic za vstop v NATO KRAKOV - Poljska, Češka in Madžarska, ki naj bi leta 1999 postale polnopravne Članice Severnoatlantske vojaške zveze, želijo preprečiti ponovno delitev Srednje in Vzhodne Evrope, je na včerajšnjem sestanku s Češkim in madžarskim kolegom Vaclavom Klausom in Gvulo Homom v Krakovu izjavil poljski premier VVlodzimierz Cimosevricz. Odkar so te tri države na julijskem vrhu v Madridu v zvezo NATO, je bilo to prvo i premierov. V Krakovu so se politiki zavzeti tudi za Cimprejšen vstop drugih držav, predvsem Slovaške, Romunije in Slovenije, v to vojaško zvezo. Premieri so se dogovoriti, da se v začetku prihodnjega leta sestanejo v madžarski prestolnici. (STA/dpa) visnosti PRIŠTINA - Vodja kosovskih Albancev Ibrahim Rugova je na današnji novinarski konferenci v Prištini izjavil, da kosovski Albanci ne odstopajo od zahtev po neodvisnosti Kosova. Opozorila mednarodne skupnosti, ki je izrazila, da ne podpira neodvisnosti in spreminjanja sedanjih meja, temveč široko avtonomijo Kosova, je Rugova označil le za dobronamerne sugestije. Poudaril je, da Kosovo lahko živi kot neodvisna država, ki je odprta in povezana z Zahodom, saj ima za to dovolj potrebnih potencialov. (STA/Hina) PARIZ - Skoraj vse evropske države so poleti žrtve onesnaženosti zaradi ozona, s Francijo in Nemčijo na Čelu. Samo Atene letos ne podirajo veC rekordov, so izsledki raziskav evropskih uradov francoske tiskovne agencije AFP. Najhuje je onesnaženih šest držav, ki so na tej lestvici precej blizu skupaj: Nemčiji in Franciji tesno sledijo Belgija, Nizozemska, Italija in Velika Britanija, prav daleC pa ni niti Švica. Pirenejskemu polotoku je bilo doslej prizaneseno. Madrid peklenskega avgusta opusti, Lizbona in Porto pa sta na večnem prepihu morskih vetrov. Cist zrak dihajo tudi na Švedskem, kjer je malo avtomobilov. Tudi prestolnice držav na vzhodu Evrope so na neslavni lestvi bolj pri dnu, ker so bolj onesnažene pozimi kot poleti. Avstrija letošnje poletje preživlja na prvem pragu tristopenjskega preplaha, kot ga določa evropski predpis: 130,180 in 360 mikrogramov ozona na kubični meter. NajveCjo spremembo pa so to poletje zadihati v Atenah, kjer so o onesnaženju ozračja govoriti enkrat samkrat, ko so junija zabeležiti malo preveč dušikovega dioksida. Ostalo pa so odpihniti vetrovi. (STA/AFP) Hkoposka / siovfnska man.išinaI- Akcija za celodnevni slovenski radijski spored CELOVEC - Pičla ura radijskega sporeda dnevno in polurna slovenska televizijska oddaja v slovenščini na javni Avstrijski radiotelviziji (-O RF) sta vse, kar ima slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem na področju elektronskih medijev. Poleg tega sta ogroženi tudi glasili obeh osrednjih političnih organizaciji, Našega tednika in Slovenskega vestnika. Zaradi taksnega stanja sta se Slovenska prosvetna zveza (SPZ) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) kot osrednji kulturni organizaciji koroških Slovencev zdaj odločili za skupno akcijo: v naslednjih tednih bosta obe organizaciji po vsem dvojezičnem ozemlju in tudi med nemško govorečim, manjšini naklonjenim prebivalstvom zbirali podpise za uvedbo celodnevnega slovenskega radijskega sporeda in za širitev slovenskih televizijskih oddaj na ORF. Podpise bosta SPZ in KKZ posredovali avstrijski državi oz. vladi in od nje zahtevati, da konCno uresniči svoje obveznosti v zvezi s slovenskimi mediji na Koroškem. Napovedano podpi-sno akcijo obeh osrednjih manjšinskih kulturnih organizacij podpira tudi Delovna skupnost »Koroška«, nadstrankarsko in nadkon-fesionalno združenje $ organizacij, ki se sku- j paj trudijo za mimo sožitje obeh narodov na J Koroškem. V izjavi za tisk združenje poudarja, da so še posebej slovenski sporedi ORF nepogrešljiv del koroške identitete in dajejo pomembne impulze za konstruktivno sožitje v deželi. (I.L.) _____________RIM / HITRA, A ZELO MILA PRETORJEVA RAZSODBA_________ Tri mesece pogojne kazni, ker je poškodoval vodnjak Poravnati pa bo moral škodo - Ostala dva »kopalca« v Berninijevem vodnjaku so popolnoma oprostili Pretor je zaslišal tudi mladega irskega turista, ki je potegnil iz vode odlomljeni rep (AP) RIM - Obsoditi so ga po hitrem postopku, a na zelo nizko kazen in še to pogojno: 43-letnemu Sebastianu tiitiliju, ki je v torek poškodoval znani Beminijev vodnjak na Trgu Navona, je rimski pretor prisodil 3 mesece pogojnega zapora in plačilo 2 milijonov tir odškodnine rimski občini, poravnati pa bo moral stroške za popravilo spomenika. Kot je znano, se je Intiti med kopanjem, ki je sicer prepovedano, v prelepem vodnjaku obesil za rep marmornate morske pošasti, in ga odkrušil. Prepovedane kopeli sta se udeležila tudi Inititijeva prijatelja Giovanni Pisano in Mario Giorgini, ki pa ju je pretor oprostil, ker nista povzročila nobene škode na Berninijevem vodnjaku. Rimska občinska uprava se je prijavila kot prizadeta stranka: zagovorniki obtožencev so sicer nasprotovali, Ceš da vodnjak ni občinska last, pac pa obča zgodovinska dedišči- na. Zastopnik občine pa je pokazal sodniku listine s papeževo bulo in odlokom ministrstva za okolje, ki dajejo vodnjak v skrbstvo rimski občini. Odv. Sabato je na tej podlagi tudi terjal obsodbo treh obtožencev, ker so prizadeti škodo občini, ki ni samo gmotnega značaja, pač pa predvsem moralnega, saj so oškodovali vse mesto in njegov imidž. Tudi javna tožilka, Maria Biče Marborini je zahtevala od-stro obosdbo: 12 mesecev za Intilija, 9 mesecev za Pisanoja in 6 mesecev za Giorginija. Povsem nasprotnega mnenja šo biti seveda zagovorniki, ki so predlagali popolno oprostitev. Se najbolj zanimiv je bil poseg odv. Alda Ceccarellija, ki se je v tipičnem slogu italijanskih sodnih dvoran celo zjokal... Vsekakor je bila teza obrambe zelo preprosta: šlo je tri uboge fante, ki so se hoteti ohladiti, pa tudi pokazati turistom, kako so gibčni in mišičasti: le ponesrečilo se jim je, ko se je eden obregnil ob rep morske pošasti. Po razsodbi pa je odv. Ceccarelti napovedal ne samo priziv proti sicer mili razsodbi, pac pa tožbo proti rimski občini in zahteval 300 milijonov lir odškodnine za Intilija, ki so ga »moralno prizadeti«... Za umetnostnega kritika Federica Zevija je razsodba nesprejemljiva: »To pa ni nobena pravica,« je komentiral. NOVA GORICA / OBMEJNA DIPLOMACIJA PRI OBLOŽENI MIZI Skupen teritorialni pakt za obmejno sodelovanje Dogovor na večerji na povabilo župana Špacapana SOVODNJE / MALNISCE Občina vložila prijavo sodstvu glede odpadkov Podjetje ni poskrbelo za odvoz Obmejno sodelovanje se krepi tudi na poletnih večerjah. V prejšnjih dneh je novogoriški župan Črtomir Špacapan gostil na večerji goriškega župana Gaetana Valen-tija, predsednika Pokrajine Giorgia Brandolina, predsednika Trgovinske zbornice Enza Bevilacquo in predsednika novogoriške Gospodarske zbornice Rina Velikonjo. Neformalno srečanje naj bi v namenih ostalo tajno, vest pa je kljub vsemu pronicnila na dan. Skupna veja pomembna predvsem zato, ker nakazuje kakovostni skok v sodelovanju, ki je doslej potekalo na realiciji dveh občin oziroma na ločenih tirnicah z drugimi inštitucijami. Menda je tokrat prvič, da so se v taki zasedbi zbrali predstavniki vseh najpomembnejših obmejnih krajevnih uprav in gospodarskih zbornic. Med nameni razgovora je bilo prav iskanje pri- mernih instrumentov za usklajevanje sodelovanja in načrtov, ki ju obe obmejni stvarnosti pripravljajo poslužujoč se tudi finančnih možnosti, ki jih nudi Evropska unija. Nova Gorica ima na primer načrte za zaščito pred poplavami, ki poleg zadrževalnika Pikolut predvidevajo realizacijo novih čistilnih naprav in odvodnega kanala za Koren. Potem so tu načrti, ki jih skupaj snujeta obe občini za preustroj obmejnega gospodarstva ob odpravi carinskih pregrad, ko bo Slovenija vstopila v EU. O drugih načrtih, ki zanimajo širše področje, se je Nova Gorica doslej pogovarjala s Pokrajino: tu so ovrednotenje vinogradništva in turističnih poti v Brdih, načrt za poenotenje avtobusnega prometa, zamisel o skupni turistični ponudbi vezani na bojišča prve svetovne vojne vzdolž vsega Posočja in načrti na po- NOVICE Valenti srečal osebje občine Goriški župan je včeraj na skupščini osebja dejal, da je uprava v izvajanju Bassaninijevega zakona ravnala v skladu s predpisi in v interesu 83 uslužbencev, ki pa so kritizirali upravo zaradi pretogega izvajanja zakona. Kraji v Gradežu in Tržiču Četverica Južnoameričanov je v urami Corbatto v Gradežu zmotila prodajalko in ji izmaknila ure v vrednosti 4 milijonov lir. V Tržiču pa je neznanec iz brivskega salona Santa Pedinija odnesel 500 tisoč lir. Izgnali enajst Romunov Policija je na Moščenicah ustavila audi SW z 11 Romuni. Sest je odraslih, pet otrok do 12. leta. Vsi so bili brez dokumentov, zato so odredih izgon. dročju arhitekture in urbanistike, ki naj bi jih prav v kratkem, septembra, nadalje razvili na velikem mednarodnem posvetu. Vse te zamisli so se doslej razvijale na vzporednih in med seboj nepovezanih tirnicah, odslej pa naj ne bi bilo več tako. Na italijanski strani obstaja ti. Teritorialni pakt, ki povezuje krajevne uprave in družbene sile. Podoben usklajevalni organ so ustanovili tudi čez mejo, kjer ga vodi Lucijan Vuga oz. Bogomir Kovač na državni ravni. Na srečanju so se dogovorili, da bodo oblikovali skupni čezmejni teritorialni pakt, kjer naj bi poslej usklajevali in razvijali vse nove oblike sodelovanja. Da nameravajo resno, priča namen, da bi že prihodnji teden pripravili osnutek tega skupnega organa, ki naj bi nato čim-prej začel delovati. Se posebno sta zado- voljna s potekom razgovorov Špacapan in Bran-dolin, ki smo ju včeraj vprašali za obračun srečanja. Brandolin hoče vrniti Pokrajini vodilno vlogo v usklajevanju obmejnega načrtovanja, obenem pa želi dati temu sodelovanju večji zagon, ki mu je manjkal tudi zaradi političnih zadržkov sil, ki upravljajo goriško občino. Novogoriški župan prav tako pozitivno ocenjuje usklajevanje in perspektive za sodelovanje. Na srečanju je omenil tudi problematiko manjšine in potrebo po preseganju stališč, ki jih izražajo nekatere politične sile na oblasti na goriški občini. Različni pogledi na ta vprašanja ne smejo in doslej niso ovirali reševanja konkretnih zadev v skupnem interesu, pravi. V širšem okviru obmejnega teritorialnega pakta bodo možnosti negativnega pogojevanja goriške desnice še manjše. KRONIKA / DELO ZA GASILCE Požari na gmajni Ogenj pri Krminu, Ločniku in Sovodnjah Gasilci so včeraj imel vroč dan. Poleg običajnih posegov za odstranjevanje osjih gnezd (včeraj so jih opravili skoraj 30) so bili popoldne zasedeni z gašenjem kar treh požarov na gmajni. Najprej je gorelo vzdolž železnice med Krminom in Koprivnim. Med suhim rastlinjem se je ogenj naglo razširil. Gasilci so ga pogasili v dobrih dveh urah dela. Ob 15.30 so jih poklicali na območje Lečnika, kjer je gorelo na gmajni ob medobčinski cesti, ki od loč-niškega pokopališča gre proti Villanovi pri Fari. Ogenj je v zajel tudi leseno barako na neki parceli, iz katere so gasilci v zadnjem tenutku rešili preplašenega konja. Tretji požar je včeraj zajel gmajno med avtocestnim odsekom Gorica-Vileš in železnico pri Sovodnjah. Tudi v tem primeru se je ogenj naglo razširil in povzročil gasilcem nemalo dela. Zaradi pomanjkanja izdatnejših padavin v zadnjih dneh je nevarnost požarov velika. Neposredni vzroki za ogenj vzdolž železnice bi utegnile biti iskre, ki jih sproža kolesje, ni pa mogoče izključiti niti človeške malomarnosti z odvrženimi cigaretnimi ogorki in podobnim. Sovodenjska občina ne bo več čakala, potem ko je v ponedeljek že tretjič zaman zapadel rok za odvoz odpadnega materiala, ki ga je podjetje Ecological Service iz Roviga mimo ali vsaj ob samosvojem tolmačenju predpisov nagrmadilo v hab bivše papirnice na MalnišCu in tudi vse naokrog nje. Zupan Igor Petejan nam je že v prejšnjih dneh napovedal, da ne namerava več podaljševati roka za odvoz, predsinoči pa je občinski odbor posredoval vso dokumentacijo odvetniku za prijavo zadeve državnemu pravdništvu. O tem koraku so obvestili tudi predstavnike podjetja, obenem pa so jih sklicali prihodnji petek v So-vodnje, zato da odprejo vhod v nalo na Malnišču in omogočijo pradstav-nikom Občine, Pokrajine in Zdravstvene ustanove pregled notranjosti in preverjanje stanja glede varnosti. Zupan je že junija ukazal odstranitev odpadkov. Prvotni rok je dodeljeval 15 dni časa za odvoz, spričo objektivnih težav pa je naknadno ta rok še dvakrat podaljšal. Občina je torej pokazala vse možno razumevanje in pripravljenost na dogovarjanje s podjetjem, ki pa ni izkazalo enake vestnosti glede odvoza. Te dni je župan Petejan prejel poročilo ekološkega sektorja Zdravstvene ustanove o stanju na Malnišču. Zdravstveni tehniki niso mogli preveriti, ali je bil res ves material odstranjen iz hale, kjer ni nikogar in jim je zato bil onemogočen vstop. Vsekakor pa so potrdili, da skladiščenje ne ustreza varnostnim pogojem, četudi je podjetje material na dvorišču spravilo v velike vreče. Se vedno ni ustreznih protipožarnih naprav, kupi papirja in plastike za halo pa so izpostavljeni nevarnosti, da jih Vipava odplavi v primeru izjemne poplave, kakršne sicer v zadnjih desetletjih ne pomnijo, a je ni mogoče povsem izključiti. Kaj torej sedaj? Poseg sodstva bo, če bodo ugotovili prekrške, imel seveda posledice za podjetje, kar pa še ne pomeni, da bodo odpadki odstranjeni. Prej je verjetno nasprotno. Prav zaradi tega je občinska uprava skušala doslej iskati sporazumno rešitev s predstavniki podjetja, tako da bi čimprej dosegli konkreten rezultat odvoza odpadkov. Tako pa bo sedaj morala Občina v dogovoru s pokrajinsko upravo, ki je pristojna za problematiko skladiščenja odpadkov, preveriti kako odstraniti material, saj nobena od obeh uprav ne razpolaga s finančno postavko v ta namen. Te dni se je ponovno oglasil tudi ravnatelj podjetja Ecological Service Rubiero, ki vztraja pri svojem stališču, češ da so na Malnišče pripeljali le material za predelovanje, ki ne sodi v kategorijo odpadkov in torej ni podvržen predpisom in omejitvam za posebne sorte odpadkov. Napovedal je protipriziv na sodne organe, s katerim namerava zaščititi svoje interese. So-vodenjski občini pa naj bi v kratkem dostavil tudi načrte za ureditev varnostnih naprav v hali nekdanje papirnice ob Vipavi, kjer nameravajo kljub vsemu začeti s predelovalno dejavnostjo. Zadeva je torej v marsičem še sporna, nekaj pa je gotovo: če je treba varnostnim predpisom še zadostiti, potem je bilo kopičenje materiala v prejšnjih mesecih gotovo v nasprotju s predpisi. ________________KINO GORICA VITTORIA 1 18.00-20.10-22.20»Con air«. I. Ni-cholas Gage in John Malko-vich. VITTORIA 3 18.00-20.00-22.00 »Go now«. R. M. VVinterbottom. Dobitnik nagrade S. Amidei 1997 za najboljši scenarij. CORSO 18.00-20.00-22.00 »H ciclone«. L. Pierac-cioni. JU OBVESTILA MOŠKI PEVSKI ZBOR JEZERO obvešča, da bo v torek, 26. avgusta, ob 20. uri skupna pevska vaja v Braniku. SKLAD MITJA CUK v sodelovanju s KULTURNIM DRUŠTVOM SOVODNJE vpisuje otroke v Poletno središče v Sovodnjah, ki bo delovalo od 25. avgusta do 5. septembra od 8. do 13. ure. Informacije lahko bobite po telefonu: 0481/530063 (Ne-vija) ah 040/212289. POLETNO SREDISCE za otroke iz Laškega v organizaciji SKRD Jadro bo delovalo od 1. do 13. septembra v Romjanu. Učenci osnovne in dijaki nižje srednje šole se lahko prijavijo pri odbornikih društva ali pri učiteljici Sonji Božič, tel. 412084. s____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da bo avtobus za piknik v Lisonu pri Portogmam jutri odpeljal ob 8. uri iz Sovodenj (pri cerkvi) s postankom v Standrežu. E3 ČESTITKE MARTI in BORUTU, ki sta se vzela pred 25. leti, čestitamo prijatelji iz Doberdoba. Popoldne vama bomo nazdravljali. V Doberdobu HELENA LJUB CEV A danes svoj 75. rojstni dan slavi. Se na mnoga zdrava leta ji voščijo Manderci in Prvačevci vsi. O ČRPALKE Danes in jutri so na Goriškem dežurne bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia MONTESHELL -Trg Municipio AGIP - Ul. Lungo Isonzo IP - Ul. Di Manzano ESSO - Ul. Trieste GRADIŠČE ESSO-Trg Unita TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis MONTESHELL -Drevored S. Marco IP - Ul. IV. novembra KRMEN AGIP-Drev. V.Giulia POLJAN- SREDEPOLJE IP - Ul. m Armata 58 :; lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MORANDENI, Ul. Crispi 23, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALI,A SALUTE, Ul. Co-sulich 117, tel. 711315. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH M. ROJEC, Ul. I. Maja 32, tel. 882578. POGREgi Danes: 10.00, Francesca Meacco na glavnem pokopališču. UMETNOSTNO KOTALKANJE / EVROPSKO KADETSKO PRVENSTVO V BORDEAUXU NOVICE Tanja Romano evropska prvakinja v kombinaciji Za Poletovo kotalkarico včeraj še srebro v prostem programu BORDEAUX - Boletova kotalkarica Tanja Romano je po naslovu v obveznih likih postala tudi evropska prvakinja med kadetinjami v kombinaciji. Včeraj je namreč v prostem programu osvojila srebrno kolajno, toda s prvim mestom v obveznih likih in v kratkem programu si je nabrala dovolj veliko prednost, tako da ji zlata kolajna v kombinaciji ni mogla uiti. Njen obračun na evropskem kadetskem prvenstvu v Bor-deauxu je izreden: dve zlati in ena srebrna kolajna. Ce za primerjavo povemo, da je lani osvojila dve bronasti in eno srebrno kolajno, potem je povsem jasno, kako velik skok naprej je napravila v enem letu. Se nekoliko zadihana po končanem nastopu nam je Tanja v telefonskem pogovoru povedala, da je s svojim nastopom zelo zadovoljna. »Toda to velja samo za obvezne like in kratki program,« je takoj dodala in obžalovala, da je v prostem programu, ki je sicer njena najmočnejša plat, napravila napako pri dvojnem axlu in padla, s tem pa je bilo sanj o treh zlatih kolajnah konec. Njena glavna tekmica Claudia Prosperi - kdo drug pa - je svoj program izpeljala bolj rutinirano, Čeprav tudi ne brezhibno, vendar dovolj dobro za zlato kolajno. Pozna se tudi, da je njena sestava lažja, zato je tudi možnosti za večje napake manj. »No, bilo bi neskromno, Ce bi rekla, da po vsem skupaj nisem zadovoljna. Letos je moja bera kolajn veliko bogatejša kot lani: dve zlati in ena sre-bran kolajna predstavljajo obračun, s katerim moram biti zadovoljna, Čeprav...« ji žilica le ni dala mira, da ne bi še enkrat obžalovala napake. Toda Tanja je še mlada tekmovalka, s svojim de- | r • lom pa je dokazala, da >r ima velike ambicije. Zato ne more biti dvomov, da ji tudi zadoščenj v bodoče m ne bo manjkalo. Na EP je vCeraj v kratkem programu nastopila kotalkarica Opicine Christiana Merlo, ki tekmuje v kategoriji jeunesse. Po bronu v obveznih likih je bila vCeraj v shortu najboljša, danes pa jo Čaka še nastop v prostem programu. (rg) Dvojna italijanska zmaga na 400 prosto Rekord inske štafete Brembilla in Rosolino osvojila zlato in srebro -1. Bučar in N. Kejžar 4. v B finalu SEVILLA - Na 23. evropskem plavalnem prvenstvu v Španiji je bilo včeraj pet finalnih odločitev. Na 400 metrov Prosto sta se Italijana Brembilla in Rosolino z odličnim fi-nišem odolžila Britancu Pal-nierju za poraz na 200 metrov Prosto. Brembilla je zmagal s Časom 3:45, 96 pred rojakom Voterpolistke Italije evropske prvakinje Vaterpolistke Italije so v finalu evropskega prvenstva premagale Rusijo s 6:5 (4:1, 0:1, 2:3, 0:0) in osvojile evropski naslov. Časom 1:11, 80 Četrto, skupaj 12. mesto. Najhitrejša v drugi osmerici je bila Nemka Silvia Gerasch, ki je Kejžarjevo premagala za slabih šest desetink sekunde. V zadnji včerajšnji plavalni odločitvi je moška štafeta Rusije na 4 x 100 metrov prosto postavila nov evropski rekord. Popov, Jegorov, Predkin in Pišnenko so plavali 3:16, 85, drugouvrščeni Nemci so zaostali za dobre pol minute (3:48,11), tretji Nizozemci pa so plavali 3:50,03. Italija je bila s Časom 3:22,98 šesta. RUVANJE / EVROPSKO PRVENSTVO H FORMULA 1 / PROSTI TRENING PRED VN BELGIJE n Najhitrejša oba benettona Berger pred Alesijem, M. Schumacher peti, Villeneuve 17. SPA FRANCORCHAMPS - Avstrijski dirkač Gerhard Berger (Benetton Renault) je bil najhitrejši na prvem prostem treningu pred nedeljsko dirko formule 1 za veliko nagrado Belgije na dirkališču v Spa Francorchamps. Za skoraj pol sekunde je prehitel Francoza Jeana Ale-sija (Benetton Renault), tretji Cas pa je dosegel Brazilec Rubens Barrichello (Stevvart Ford). Vodilni v skupni razvrstitvi za svetovno prvenstvo Nemec Michael Schumacher (Ferrari) je bil peti, medtem ko je njegov glavni tekmec v boju za naslov Kanadčan Jacques Villeneuve (Williams) šele sedemnajsti Cas. IZIDI: Gerhard Berger (Avt/Benetton-Renault) 2:06, 802 (povprečna hitrost: 197, 826 km/h); Jean Aleši (Fra/Benet-ton-Renault) 2:07, 371; Rubens Barrichello (Bra/Stewart-Ford) 2:08, 238; Da-mon Hill (VB/Arrovvs-Yamaha) 2:08, 372; Michael Schumacher (Nem/Ferrari) 2:09, 272; David Coulthard (VB/McLa-ren-Mercedes) 2:09, 288; Johnny Herbert (VB/Sauber) 2:09, 772; Jarno Trulli (Ita/Prost-Mugen-Honda) 2:09, 772; Pe-dro Paolo Diniz (Bra/Arrows-Yamaha) 2:10,153; Ukyo Katayama (Jap/Minardi-Hart) 2:10, 231; Shinji Nakano (Jap/Pro-st-Mugen-Honda) 2:10, 272; Mika Hakkinen (Fin/McLaren-Mercedes) 2:10, 413; Heinz-Harald Frentzen (NemAVilliams-Renault) 2:10, 914; Ed-die Irvine (Irs/Ferrari) 2:10, 993; Gian-carlo Fisichella (Ita/Jordan-Peugeot) 2:11,093; Gianni MorbideUi (Ita/Sauber) 2:11, 262; Jacques Villeneuve (KanAVil-liams-Renault) 2:11, 706; Tarso Marques (Bra/Minardi-Hart) 2:11, 778; Jan Ma-gnussen (Dan/Stewart-Ford) 2:12, 545; Ralf Schumacher (Nem/Jordan-Peugeot) 2:12, 750; Mika Salo (Fin/Tyrrell-Ford) 2:13, 256; Jos Verstappen (Niz/Tyrrell-Ford) 2:14, 048. Rosolinom (oba sta plavala hitreje od prejšnjega italijanskega rekorda), šele tretji pa je bil Britanec Palmer, ki je za zmagovalcem zaostal za dobre štiri sekunde. Ljubljančan Igor Bučar je v B finalu na 400 metrov prosto v Španiji s časom 3;57, 51 zasedel Četrto, skupno pa 12. mesto. Zmagovalka na 100 metrov delfin je postala s Časom 59,43 Danka Jacob-senova. Druga je bila Slovakinja Moravcova, ki je osvojila že drago medaljo na EP, tretje mesto pa je zasedla Svedinja Sjoebergova. Italijanka Daria Tocchini je bila z novim državnim rekordom hOO.56 peta. Belorus Goukov si je na 200 metrov prsno danes s Časom 2:13, 90 priplaval drugo zlato medaljo. Za pol sekunde je premagal Rusa Komejeva, ki je bil dragi, in tretjuvrscenega Poljaka Ma-leka. Na 100 metrov prsno za ženske je zlata kolajna odšla na Madžarsko, saj je s Časom h08, 08 zmagala njihova plavalka Kovacs, druga je bila Ukrajinka Bondarekova, tretje rnesto pa si je priplavala Belgijka Becue. V dragem včerajšnjem slovenskem B-final-nem nastopu je Nataša Kejžar na 100 metrov prsno zasedla s r NAMIZNI TENIS / SEZONA VSE BLIŽE n Pestre priprave Kraševih ekip doma in na tujem Pri Krasu se nadaljujejo priprave na novo namiznoteniško sezono po predvidenem načrtu. S ponedeljkom so se pričeli treningi v domači telovadnici. Krašovci vadijo dvakrat na dan pod vodstvom domačih trenerjev. Kondicijske priprave so najmlajši opravili skupaj s slovenskimi vrstniki na Mašunu nad Rakekom, (od 27. 7. do 3. 8.). Boljše ekipe in elani mladinskih ekip so od 3. do 10. avgusta trenirali skupaj z domačim društvom iz Rakeka in ekipo Slovaške. Oboji so na pripravah veliko pridobili. V zadnjem tednu avgusta bo Kras gostil najboljše pionirje in pionirke iz Lombardije. Katja in Vanja Milic pa opravljata 10-dnev-ne treninge na Madžarskem v Kecskemetu. Tam sta se udeležili tudi turnirja v Szolnoko-vem in dosegli zelo dobre uvrstitve. V kategoriji mladink je bila Vanja prva, Katja pa druga. Med Članicami pa sta obe dosegli uvr-titev med prvo osmerico. Vanja je za vstop v polfinale tesno izgubila z Veroniko VVhirt, ki jo prištevajo med najboljše igralke na Madžarskem in ji tudi odseipnila set. Za konec tedna pa so si pri namiznoteniškem odseku omislili še izlet oziroma kondicijski trening. Najbolj vztrajni bodo naskakovali nic manj kot najvišjega oCaka Julijskih Alp -Triglav. (J.J.) rNOGOMET / OD 16. DO 26. 9 Že tretji Bregov turnir Naši fantje V spomin na tri umrle igralce V Dolini potekajo pospešene priprave na tretji memorialni nogometni turnir »Naši fantje«, ki je posvečen spominu na prezgodaj umrle Bregove nogometaše Plavi a Diminicha, Paola Monda in Davida Maura. Na prvih dveh turnirjih je slavil Do-mio, ki ima tako možnost, da z morebitno tretjo zmago osvoji prehodni pokal v trajno last. Na turnirju bo nastopilo osem ekip. Breg bo zastopan z dvema, od zamejskih enejasteric bosta nastopila še Primorje in Primorec, iz hrvaške Istre bo ekipa Jurica-nov, sodelovale pa bodo tudi tržaške ekipe Chiarbola, Costa-lunga in Domio. Turnir se bo zaCel 16. 9. s tekmo med Bregom A in Primorcem, nato pa se bodo v naslednjih dneh (17, 18, in 19. septembra) zvrstila srečanja Primorje -Domio, Breg B - Juri-cani in Chiarbola -Costalunga. Zmagovalci se bodo uvrstili v polfinale, ki bo na sporedu 23. in 24. septembra. V prvem se bosta pomerila zmagovalca prve in tretje tekme, v drugem pa zmagovalca druge in Četrte. Sledil bo veliki finale, ki bo na sporedu 26. septembra. Vse tekme bodo na nogometnem igrišču Športnega centra v Dolini ob 20. uri, medtem ko se bo finalna tekma začela ob 19. uri. lil Genertel premagal Gibona GRADEZ - V prvi tekmi turnirja v Gradežu so košarkarji tržaškega Genertela sinoči premagah hrvaškega prvaka Cibono iz Zagreba z 72:61 (34:38). Po slabem prvem delu so Tržačani v nadaljevanju zaigrali zelo dobro in s hitrimi protinapadi odločili srečanje. Najboljši strelci pri Genertelu so bili Guer-ra z 19, Esposito 15 in Thomas s 13 točkami, pri Zagrebčani pa sta bila najboljša American Atkins s 15 in MršiC z 18 točkami. Danes Juventus - Vicenza TURIN - V tekmi za superpokal se bosta danes v Turinu ob 20.45 pomerila državni prvak Juventus in pokalni zmagovalec Vicenza. V obeh taborih napovedujejo odločen boj za zmago. Zdravstveno stanje Ancilotta vse slabše RIM - Zdravstveno stanje 23-letnega košarkarja Davida Ancilotta se je vCeraj še poslabšalo. Se naprej je v globoki komi, dodatni pregled pa je pokazal, da je njegovo stanje slabše kot pred dvema dnevoma. Triestina kupila Cotija TRST - Vodstvo Triestine je včeraj podpisalo dvoletno pogodbo z 28-letnim Gianluco Cotijem, ki je vezni igralec, po potrebi pa napadalec. Lani je najprej igral v Novari v Cl nato pa v Padovi v B hgi. Težka zmaga Ivaniševiča LONG ISLAND - Dragi krog teniškega turnirja na Long Islandu (nagradni sklad 328.000 dolarjev) je največ težav povzročil drugemu nosilcu Hrvatu Goranu Ivaniševiču, ki je šele v podaljšani igri tretjega niza strl odpor kvahfikanta iz Ekvadorja Ni-colasa Lapenttija (5:7, 6:2, 7:6). Mnogo manj dela je imel prvi nosilec domačin Michael Chang, ki si je mesto v Četrtfinalu zagotovil v pičlih 49 minutah. Avstralec Todd VVoodbridge, ki je dragega igralca na svetu presenetil v 1. krogu zadnjega turnirja za grand slam, je lahko le nemo opazoval odlično igro Changa z osnovne Črte. Edino pravo presenečenje je pripravil Nemec Marc Kevin Goellner, ki je s 6:3 in 7:6 premagal zmagovalca odprtega prvenstva Francije Brazilca Gustava Kuertena. Seleševa predala četrtfinale ATLANTA - Polfinalna para teniškega turnirja v Atlanti, na katerem si bodo igralke razdelile 450.000 dolarjev, sta Amanda Coetzer - Lindsay Davenport ter Iva Majoli - Sandrine Testud. Za presenečenje v četrtfinalu je poskrbela JužnoafriCanka Coetzerjeva, ki je z 1:6, 6:3 in 6:1 izločila prvo nosilko Čehinjo Jano Novotno, polfinala pa ne bo videla tudi Američanka Monika Seleš, ki je morala zaradi povišane telesne temperature in vnetja grla predati dvoboj Francozinji Sandrini Testud. Obvestila SK KRAS - namiznoteniški odsek organizira POLETNI NAMIZNOTENIŠKI KAMP za otroke osnovnih in nižjih srednjih Sol v Sportno-kultumem centru v Zgoniku od 1. do 5. septembra, od 9. do 17. ure. vpisovanje in ostale informacije v tajništvu društva, tel. 229477 v sredo, 27. L m., od 16. do 17. ure in v petek, 291. m., ob 10. do 11. ure. SZ DOM vabi igralce letnikov ’81, ’82 in ’83, da se udeležijo prvega treninga v ponedeljek, 25. avgusta, ob 18. uri v Dijaškem domu v ul. Montesanto. V primeru slabega vremena bo trening v Kulturnem domu. SZ DOM organizira kamp minibasketa od ponedeljka, 1. septembra, do petka, 5. septembra. Vsak dan od 15. do 18. ure: igra, video NBA in družabnost na igrišču Dijaškega doma, Svetogorska, 84. Informacije na tel. St. 537525 (Marko). NOGOMETNA KOMISIJA ZSSDI sporoča, da bo odhod združenih ekip začetnikov Brega, najm-lajsih Gaje in narašCajhikov Primorja na skupne priprave v Tolmin v ponedeljek, 25. t.m. ob 8.30 izpred trgovine Papy spori na Proseku, cesta 202. Prosimo točnost. KKBOR obveSCa, da bo skupni sestanek in prvi trening letnikov ’78, ’79 in ’80 v ponedeljek, 25. avgusta, ob 19.30 na stadionu 1. maj. SZ SLOGA in SD BREG sporočata, da so tečajniki nastanjeni v hotelu Peca v Mežici, tel. 00386602-35123 ob uri obredov. SD KONTO VEL - odbojkarska sekcija prireja od 1. do 12. septembra 1997 na igrišču na Kontovelu odbojkarski tabor za dektice letnikov 85 in mlajše. Vadba bo potekala od ponedeljka do petka od 9. do 16.30. Vpisovanje v ponedeljek, 1. septembra, neposredno pred začetkom tabora. SZ GAJA - nogometna sekcija obvešča, da bo zbor igralcev in predstavitev združene ekipe najmlajsih za sezono 1997/98 v ponedeljek, 1. septembra, ob 17.30 na Športnem centra gaje na Padricah. Sledil bo trening. ROKOMETAŠICE KRASA sporočajo, da bo prvo srečanje v torek, 2. septembra, ob 19.30 v zgonišld telovadnici. V svoje vrste vabijo seveda tudi nove navdušene igralke, Id bi se želele ukvarjati z rokometom. Podrobnejše informacije dobite na tel. St. 411567 (Irma) ter 327165 (Alenka). 10 Sobota, 23. avgusta 1997 MNENJA, RUBRIKE PRIREDITVE T EDENS K I GOS PODA RS K I KOMENTAR V novo tisočletje z že operativnim off shore? Tako kaže, da se bomo morali Tržačani zahvaliti Nemcem, Ce bomo v doglednem Času res dobili poslovno-finanCni-zavaroval-niski center off shore, ki nam ga obljubljajo že skoraj 10 let. Kakor je vsem dobro znano, je naše mesto svojCas, januarja 1991, postavilo svoje konkretno kandidaturo zato, da bi postalo sedež posebne finančne ustanove za agilnejši in hkrati sodobnejši razvoj gospodarskega sodelovanja z evropskim zaledjem in to v režimu delne davCne razbremenjeno-sti. Tukajšnji poslovni krogi so predlagali ustanovitev off shora, katerega domet naj bi teritorialno obsegal srednjo, vzhodno in balkansko Evropo ter vse dežele Članice bivše Sovjetske zveze. Pristojna evropska komisija je po dobrih štirih letih proučevanja in odlašanja aprila 1995 vendarle prižgala zeleno luC za njegovo ustanovitev. Predlagani naCrt pa je moCno oklestila in ga zreducirala tako, da je le nekakšna senca tega, kar so si tukajšnji poslovni krogi, z zavarovalnico Assicura-zione Generali na Čelu prvotno obetali. Po privolitvi Evropske unije je vso zadevo vzela ponovno v roke italijanska vlada in to z običajno previdnostjo, preudarnostjo in ... Elio Fornazarič počasnostjo. Pred dnevi, sredi najhujše poletne vročine, ko bi si človek mislil, da se po Rimu kre-tajo le gruCe tujih turistov, pa je iz večnega mesta pronicnila vest, da je državni svet redno na delu in da je konCno tudi sam prižgal zeleno luč za tržaški off shore. In zdaj se je zgodilo nepričakovano: nemški finančni minister VVaigel - ki je že od vsega začetka, in to dolžnostno, dobro vedel, kaj se v Bruslju in v Rimu kuha glede tržaškega centra off shore in ki je bil prav tako dobro vsaj od leta 1995 seznanjen z dejstovm, da gre za naCrt, ki so mu v Belgiji moCno pristrigli peruti - je zagnal vik in krik, češ da bo Trst sedaj postal nekakšen davčni paradiž, ki bo menda kar pokopal nemško ekonomijo. Je že res, da preživlja združena Nemčija danes morda najmanj ugoden gospodarski trenutek vse povojne dobe, in da se skuša paC tudi VVaigel opravičevati z navajanjem dejanskih in namišljenih ekonomskih »napadov« iz tujine, njegova filipika proti tržaškemu centru off shore pa se zdi le za las privlečena ali vsaj odloCno pretirana. Nepričakovano ostra pa je tudi rekacija, ki jo je VVaiglov trik izzval v Trstu in še zlasti v Rimu (pa ne, da je okrog tiste »karalgore« navsezadnje le nekaj resnice?« Dejstvo je, da je tradicionalno spoštovanje do nemške lokomiti-ve, do nemške marke in do vsega, kar je povezano z nemškim gospodarskim prvenstvom v Evropi vzdolž Tibere namah tako rekoC zbledelo. Se več: v vodilnih italijanskih medijih so se ponovno pojavili nekateri izrazi iz stare politične ropotarnice, kot na primer »tevtonska objestnost« in podobno. Državni svet je kot za nalašč takoj potrdil vest, da tržaški center off shore bo in vse kaže, da bo postopek v brk VVaiglu zdaj hitreje kot predvideno prešel tudi vse druge prepisane instance v Rimu (zdanja beseda pripada sicer zopet Bruslju). Tako bomo morali biti Tržačani menda res hvaležni Nemcem, Ce bomo zakoračili v novo tisočletje z že operativnim off shore. (Tržaškim parlamentarcem pa bi ob vsem tem prišepnil, da bi morda kazalo izkoristiti sedanje protitevtonsko vzdušje v Rimu in predlagati evropski komisiji preklic privilegijev, ki jih je Nemčija po vojni - tedaj brez vsakega hrupa - podelila Hamburgu v nelojalni konkurenci z našim pristaniščem). PISMO UREDNIŠTVU Čemu sovražniki za vsako ceno? Na žalost in vse bolj pogosto imam priložnost brati v najbolj kvalificiranem in pomembnem slovenskem dnevniku Delo Članke, ki po mojem skromnem mnenju zagotovo ne prispevajo k ustvarjanju ugodnega ozračja - tako koristnega in pomembnega za vse - med ljudmi, ki živimo na tej mejni zemlji, in med našima dvema državama. Intervjuji in mnenja oseb, tudi takih, s katerimi smo v preteklosti sodelovali, danes ne pomagajo pri tistem pomembnem delu za čim bolj temeljito odpravo vzajemnega nepoznavanja, nezaupanja in tudi strahu, skratka za to, da bi presegli tisto politiko - ki je povzročila toliko škode -ločevanja, neenakega dostojanstva in različnih, pogosto nasprotujočih si spominov. Se morda komu toži po preteklosti? Meni gotovo ne! Morda pa kdo čuti tisto popolnoma nesmiselno potrebo po re-vanši? Vprašujem se, ali drugi vidijo samo »pol prazni kozarec«, ne pa potrebe in koristnosti »pozitivnega razmišljanja« in truda, da bi spobujali sedanjost in prihodnost sodelovanja, integracije in razvoja. Te naše težavne, očarljive in zapletene regije potrebujejo danes - ravno zato, ker so v preteklosti tako težko plačale »iz-me« vseh vrst - tako rav- ROGASKA SLATINA HOTEL SLOVENIJA Vabimo Vas, da svoj oddifi preživite v hotelu Slovenija v zdravilišču Rogaška Slatina. Pripravili smo Vam posebno ugoden program. Program zajema 7 POLNIH PENZIONOV ^ bogatim samopostrežnim zajtrkom, * možnostjo dietne prehrane, * kopanjem v termalno-mineralni vodi (5X), ^ prostim vstopom na vse kulturne prireditve. Cena programa: 385.000 LIT * velja od 24. 8.1997 do 21. 9.1997._ Informacije in rezervacije Hotel Slovenija, Rogaška Slatina, po telefonu št. 00(386) 63 811-5000, fax.: 00(386) 63 811-5732 nanje, ki bo poudarjalo, povzdigovalo globoke skupne vrednote. Zato, da bomo lahko živeli sedanjost, da bomo lahko ohranili zgodovinski spomin in da bomo lahko delali za prihodnost, in to z osvojitvijo in izpolnjevanjem načel, pravic in dolžnosti demokracije, kulture in evropskega državljanstva. Tisti, ki je zgradil svoje življenje in vCasih tudi svoje bogastvo - in dobro vemo, da se je to v dobri meri zgodilo tudi v našem istrskem in tržaškem svetu - na instm-mentaliziranju in dekon-tekstualiziranju (grda, a potrebna beseda) dejstev iz naše tragične in strupene preteklosti, tisti, ki ima po vsem sodec potrebo, vedno in kljub vsemu, da najde in vidi v drugem - zunaj samega sebe in zunaj skupnosti, kateri pripada - tujca, ali še slabše sovražnika, prav gotovo ne pomaga k temu, da bi se napotili v novo in drugačno prihodnost. Potrebno se je torej resno, na pošten in dosleden način lotiti dela za prihodnost in istočasno tudi za sedanjost, tako da bo mogoče odgovoriti na upravičeno potrebo po identiteti in hkrati tudi spodbujati večjo »humanizacijo« neustavljivih procesov integracije. Hvala za objavo in prisrčen pozdrav, Marino Vocci FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA — 1IEST 1 Gledališče Verdi Jesenska simfonična sezona 1997 | Prvi koncert bo v petek, 12. septembra, ob | 20.30 (red A). Nastopil bo pianist Alexander | i.omjuU h. Na programu Brahms in Schubert. Miramarski grad - Luči in zvoki Danes, 23. t.m., ob 21. uri glasbeno-gleda-liska predstava »Večerja z Maksimilijanom«. V ponedeljek, 25. t.m., ob 21.00 in 22.15 »Miramarski cesarski sen« . Triestestate - Grad Sv. Justa Triestate Kino: jutri, 24. t. m., ob 21.30 film »Potere assoluto«. 1 V ponedeljek, 25. t. m., ob 21.30 bodo pred-| vajah film »Relic« __________KOROŠKA______________ TINJE Dom prosvete Sodalitas: danes, 23. t. m., o »Body Balance« - Intuitivna kreativna telesna zavest. Referent mag. dr. med. Christian Kobau (trajalo bo do nedelje, 24. t. m.). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII, 1) V torek, 26 t. m., ob 20.30, ob 21.30 in ob 22.30 bo v okviru pobud »Musei di sera« (podaljšan urnik za ogled muzejev) na sporedu koncert sopranistke Enze Pecorari in kitarista Fabia Casciolija Na programu Britten, Absil, Yuquihiro in Beherend. Poletje pri Sv. Ivanu V petek, 29. t. m., ob 21. uri bo v parku bivše umobolnice, v baru »II Pošto delle Fragole«, nastopila skupina »Baldassi, Minca e Parlan-ti Trio«. Na sporedu skladbe, ki gredo od jazza do brazilske avtorske glasbe. Grad Sv. Justa - Triestate Danes, 23. t. m., ob 22. uri disko glasba. V torek, 26. t.m., ob 21.30 koncert skupine »Nick Becattini & the serious fun«. Od 23. ure dalje latinskoameriška glasba - Sabor de la Noche. V četrtek, 28. t. m., ob 21. uri celovečerni koncert pevke Marine Rei.V četrtek, 4. septembra, ob 21. uri koncert blues skupine »James Thompson & Stefano Franco«. V petek, 5. septembra, s pričetkom ob 21. uri bo na sporedu grški večer. Na voljo bodo tipične grške jedi in seveda tudi glasba. SALEŽ Poletni večeri v zgoniški občini Od srede, 27. t. m., do nedelje, 31. t. m., bo na sedežu KD Rdeča zvezda v Saležu na ogled razstava »Sledovi na poti k srečanju«, ki so jo oblikovali dijaki in profesorji Državne srednje šole »M. de Tommasini« z Opčin na projekt Socrates. Na otvoritvi razstave, ki bo v sredo, 27. t.m., ob 20.30, sodeluje Trio Venturini: Denis No vat o - frajtonarca, Renzo Počkar - bas-orglica in Jordan Kralj -spremljavne orglice. Urnik razstave: od 18.30 do 20.30. CENTA (Videnrrt Mednarodni festival folklore Do 26. t. m. se bo v Centi, Vidmu in v Li-gnanu odvijal Mednarodni festival folklo-re:danes, 23. t. m. v Centi, ob 16. uri v Avditoriju osnovne šole O. Marinelli konferenca za temo »Razložiti preteklost: vloga folklornih skupin«, ob 21. uri v parku osnovne šole O. Marinelli otvoritveni večer festivala; jutri, 24. t. m., v Centi, ob 10. uri maša, ob 11.30 sprejem na občini, ob 16. uri koncert godbe na pihala Musikkappelle iz Fridolfinga, ob 17. uri mimohod nastopajočih skupin, ob 21. uri večer prijateljstva, srečanje z nastopajočimi; v ponedeljek, 25. t. m., ob 21. uri bo v Lignanu v Areni Alpe Adria nastop vseh skupin. I ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Plesna šola Krištof v Dvoru: danes, 23. t. m., ob 16. uri O-l fešta. BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: v soboto, 6. septembra, ob 20. uri koncert klasične glasbe. VIDEM Folkest Mednarodni festival etnične glasbe V Vidmu, na Trgu Matteotti, bo danes, 23. t. m., nastopila skupina »FLK«. LIGNANO Arena Alpe Adria V soboto, 6. septembra, se bo s celovečernim koncertom prestavil Andrea Boccelli. VERONA Arena - 75. Festival 1997 Danes, 23. t. m., ob 21. uri Verdijeva opera »Macbeth«. Dirigent John Neschling. Jutri, 24. t.m., ob 21. uri Verdijeva opera »Aida«. Dirigent Nello Santi. V ponedeljek, 25. t.m., ob 21. uri bo na sporedu večer posvečen operni pevki M. Callas. Filharmonični orkester iz Izraela in zbor Arene iz Verone bo pod vodstvom Zubina Mehta izjvajal Verdijevo Mašo za Rekvijem. ___________SLOVENIJA IZOLA Festival Mediteran Danes, 23. t. m., ob 21. bo na Manziolijevem trgu Ribiški praznik. V petek, 29. t.m., se bo ob 21. uri na Velikem trgu predstavila turška skupina »Hoel-derlin Express«, v soboto, 30. avgusta, pa slovenska skupina »Zoran Predin & Sukar«. LJUBLJANA V torek, 9. septembra bo nastopil rock pevec Michael Jackson. Festivalna dvorana V sredo, 17. septembra, ob 20. uri koncert ameriške skupine underground rocka »Dead Moon«. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trZ. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava o zgodovini Dačanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 19. ure. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 8. do 19. ure (grad od 9. do 18. ure). Muzej Revoltella: do 31.8. je ob 90-letnici umetnika Lojzeta Spacala odprta velika razstava. Umik ogleda: ob delavnikih (razen ob torkih) 10-13,15-0.1, ob nedeljah 18-0.1. V ponedeljek, 25. t. m. bo dr. Lorenzo Michel-li vodil obisk Palače Revoltella ter orisal njeno zgodovino. Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII, 1): na ogled je starodavna japonska grafična umetnost. Umik: vsak dan (razen ponedeljka) od 9. do 19. ure, ob torkih in sredah tudi od 20. do 24. ure. Grad sv. Justa: na ogled je razstava starodavne japonske grafične umetnosti. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. je na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«. GORICA Pokrajinski muzej na gradu: Perujski zakladi (odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure). SLOVENIJA PIRAN Galerija Meduza 2: do 26. septembra bodo na ogled dela španske slikarke M. Casado. ŠTANJEL Spacalova galerija: na ogled je razstava »Maks Fabiani - vizije prostora« . NOVA GORICA Grad Dobrovo: na ogled je razstava slikarskih del Jaglenke M. Leban in B.Ščurka. KOROŠKA CELOVEC Novi deželni arliiv (St. Ruprechter Strasse 7). do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«. Deželna galerija (Bufgasse 8): do 14.9. je na ogled razstava »Dve stoletji umetnosti na Koroškem«. ŠENTJANŽ V ROŽU K + K center: do 31.10. bosta na ogled etnološka in zgodovinsko-socialna razstava »Krivi lov v Karavankah« in pa razstava slik in risb Antona Repnika. TINJE Galerija Tinje: na ogled je razstava Elene Bracciolini iz Rima. BOROVLJE Boroveljski grad: do 26.10. je na ogled Deželna razstava '97. • Nekdanja Posojilnica (Postgasse 4): do 26.10 je na ogled razstava »Kultura-Delavstvo-Na rodnost - Borovlje 1848 do danes«. TV SPORED Sobota, 23. avgusta 1997 RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Gustav TV dnevnik ® RAI 1 7.00 7.30 9.30 10.00 10.45 12.25 12.35 13.30 14.00 15.10 16.05 18.00 18.10 18.30 19.50 20.00 20.40 20.50 23.10 23.20 0.20 0.40 2.25 Dokumenti Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajse L’ albero azzurro - Piavo drevo Mednarodni baletni maraton Film: Šansone e il tesoro degli Incas (pust., It. ’64, i. Alan Steel, M. Petri) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem - Bela vrtnica za mrtveca (i, Angela Lansbury) Dnevnik Aktualna oddaja o morju: Linea blu (vodi Puccio Corona) Dokumenti Nanizanka: Pazza fami-glia (i. Enrico Montesa-no, P. Panelli) Dnevnik Nabožna oddaja: Sedmi dan Nan.: Hai paura del buio? -Se bojiš teme? (i. Rachel VVilson), 18.55 Gospa iz VVesta - Hallovveen (i. Jane Sejmom) Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: La zingara (vodi Cloris Brosca) Variete: Igre brez meja (vodi Maria Teresa Ruta) Dnevnik, 23.15 Izžrebanje lota Aktualno: Papeževa molitev z mladimi (iz Pariza) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme j Sobotni klub - Film: Piramide di paura (pust., ZDA ’85, r. B. Levinson, i. N. Rowe, Alan Cox) Film: L’ arciere nero RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 Variete: Videocomic M Nad.: Lasciaii amare Nad.: La traidora M Nan.: Attenti a quei due Dok.: V kraljestvu narave Q Pregled tiska Film: Due bianchi nell’ Africa nera (kom., It. 70) Sj Nan.: VVings M Aktualno: Časa per časa - Nan.: Lassie Dnevnik Nan.: Komisar Kress Perche? - Zakaj? Dnevnik Ci vediamo in TV RAI 3 Film: Vita da cani (dram.. It. ’50, r. Moni-celli-Vanzina, i. A. Fabri-zi, G. Lollobrigida) Šport: Univerziada Film: Lo zar deli’ Alaska (dram., ZDA ’60, i. R. Burton, R. Ryan) Dnevnik Avtomobilizem Fl: VN Belgije Deželne vesti, dnevnik, vreme Nan.: ENG- V živo Šport: Rally Rai, 16.00 Univerziada, 16.10 EP v plavanju Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Art’6 Blob Dok.: V kraljestvu živali Dnevnik in deželne vesti Aktualna odd.: Nezveste Nan.: Erotic Tales Dnevnik in vreme NoCni Šport: Univerziada Fuori orario, vmes film L’ enigma di Kaspar Hauser (dram.) Dnevnik Oddaja o izletih in poto- vanjih Sereno variabile Variete: Ci vediamo in TV Film: Zero in amore (kom., ZDA ’94) Tg2 Dosje Nogomet: Bari-Salernita-na, vmes športna rubrika Sportsera Variete: V pričakovanju od.. Macao Dnevnik TV film: Giustizia per un amico (krim., ZDA ’93, i. M. Gross, M. Kay Plače) Opera: Seviljski brivec (G. Rossini, pojejo Ra-mon Vargas, C. Gasdia, E. Dara Og S Vremenska napoved 3 Dnevnik Aktualno: Giu la masche-ra (vodi Guido Prussia) 3 Nad.: Milagros 1 Dnevnik Nan.: Havvaii non troppo Aktualno: Eurovillage Variete: Perdonami Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Guapparia (dram., It. ’84, i. M. Merola, Ida Di Benedetto) Film: Valifomia (vestem, It. 77, i. Giuliano Gem-ma, Paola Bose) Pregled tiska Nanizanka S CANALE 5 Na prvi strani Nan.: Love Boat, 9.45 Blondinka za očeta, 10.30 Bionska ženska, 11.30 V osmih pod isto streho, 12.00 La tata, 12.30 Nonno Felice (i. Gino Bramieri) Dnevnik TG 5 Nan.: Tutto Bean Film: Marinai in coperta (kom., It. '67, i. Little Tony, Tino Scotti) Nan.: II ritorno di Missio-ne impossibile (i. Peter Graves) Nan.: Robinsonovi Nan.: Časa Vianello Variete: 6 del mestiere (vodita Claudio Lippi in Luana Ravegnini) Dnevnik TG 5 Variete: Paperissima Sprint (vodi Michelle Hunziker) Variete: Sotto a chi tocca (vodita Pippo Franco, Pa-mela Prati) 33 Dnevnik Aktualno: Speciale Lex Nan.: N.V.P.D. (i. Kim Delaney, Dennis Franz, J. Smitts) NoCni dnevnik Nan.: Svvift il giustiziere, 2.00 Dream-On Paperissima sprint Otroški variete, vmes risanke, Ciao ciao mattina, Ancora insieme con... Aktualna odd. o otrocih: Pianeta bambino Film: Boomerang (kom.. It. ’87, i. Bud Spencer) Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti Nan.: Happy Days tM Variete za najmlajše: Ciao ciao Parade, risanke <3 Variete: Mai dire TV Nan.: Hercules Variete za najmlajse: Bim Bum Bam, risanke Variete: L’ incredibile Debby Nan.: Prvi poljubi, 18.00 Helene in njeni prijatelji Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch Glasba: Karaoke Odprti studio Nan.: Detective Mike Land - Mame za rešetkami (i. Fred Dryer, Geof-frey Lewis) Film: Virus della follia (thriller, ZDA ’94, i. Jen-nifer Miller, Billy Drago) Italija 1 šport Nan.: Star Trek, 2.20 Ba-retta tele 4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nad.: Amando Film: Cerco il mio amore Nad.: Joana Športna oddaja Košarka Športna oddaja KOsarka MONTECARLO 19.30, 22.30, 1.15 Dnevnik, 19.50 TMC Šport Nan.: Alien Nation Bi Film: Il vendicatore nero (pust., ZDA ’55) ŠS Nan.: Svvitch Variete: Poletni Zap zap Strogo osebno Variete: Sogni d’ estate Nogomet: Barcelona -Madrid Film: Charlie Chan e 1’ anello cinese (krim.) {r Slovenija 1 $T Slovenija 2 Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Otroški program: Radovedni TaCek: Leča, 8.00 Taborniki in skavti, 8.15 Zgodbe iz školjke Evromuzika '96: Spoti Tedenski izbor: nan. Snežna reka - Saga o Mc-gregorjevih (Avstralija, 21. epizoda) TV igrica: Hugo (pon.) Flm: Drobtinica II. (Danska) Tednik Poročila Razvedrilna oddaja TV Koper: Karaoke Nanizanka: Strela z jasnega (Nemčija, 15. ep.) Videostrani TV Avtomagazin Videostrani Obzornik Poljudnoznanstvena oddaja: Riba, ki je prišla iz globine (Nemčija) Na vrtu Ozare TV igrica: Hugo Včeraj, danes, jutri Risanka TV dnevnik 2, vreme Šport, 19.50 Utrip Koncert Big Banda z Otočca (2. del) Esoterik San M;arino Poročila, vreme, šport Poletna noC. Nadaljevanka: Pacific Drive (Av-stral., 26. del), 23.00 Stranski učinki (Kan., 8.) Film: Sama s tabo (Španija ’95, r. A. Mayo, i. Victoria Abril, Imanol Arias) Videostrani 7.45 8.00 13.20 14.55 15.25 16.10 17.45 19.30 19.45 19.50 20.00 21.45 22.35 23.05 1.05 Teletekst Euronews Tedenski izbor. Film: Vojakova zgodba (Nova Zellandija - Francija '88, r. Larry Parr, i. Gabriel Byrne, Marianne Basler) Poletna noC. Nadaljevanka: Pacific Drive (Avstralija, 25. del) Nanizanka: Stranski učinki Skanada, 7. epizoda) Šport: EP v plavanju (iz Seville) Odprto prvenstvo Amerike v golfu Dnevnik, vreme Šport Včeraj, danes, jutri Film: VVhite Mischief (VB) Dokumentarna serija National Geographic (ZDA, 8. del) V vrtincu Sobotna noC Koper Euronevvs EP v plavanju, 17.45 Euronevvs Porgram v slovenskem jeziku: Prijatelji ostanimo prijatelji Primorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja - verska oddaja Nan.: Marmbc Dokumentarna oddaja TV dnevnik: Vsedanes, vreme Koprska kinoteka. Film: Monsieur Verdoux (ZDA '47, r.-i. Charlie Chaplin, Martha Raye) Košarka: Gibona - Smelt Olimpija Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika "N Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9’.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.23 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 9.45 Obvestila; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalci Čestitajo; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Naš gosti7.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noC, otroci; 20.00 Odrske luči; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Kratka igra. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.00 Gost; 15.30 DIO, šport, vreme, promet; 16.15 Popevki tedna; 17.35 Spot-500; 18.50 črna kronika; 19.30 Šport in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Jambalaya: Countn/, bluegrass, folk, itd. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetnikii; 11.25 Sobotni koncert; 13.05 Zgodnja dela; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.05 Roman: Bili smo Trojanci ; 18.30 V podveCer; 19.30 Opera: Don Pasguale; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.30,8.00,8.30,9.30, 10.30, 13.30,14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila -OKO obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Kviz; 8.50 Kulturni koledar; 9.00 Jingle; 9.10 Cestne razmere; 9.45 Du jes?!; 10.50 Terenska akcija; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Novice iz pomorstva; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 16.05 Svežih 20 modrih: Glasb, lestvica; 18.00 Glasba in informacije; 20.00 Kozmični studio; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabata insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.00 Fish eye; 14.33 Redazione teen; 16.00 Hot hit; 18.15 Iz parlamenta; 18.45 Folk studio; 19.25 Siglasin-gle, 19,30 Dnevnik in šport. Radio Trst A 7.00,13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.30 Kulturni dogodki; 9.00 New Age; 9.30 Izbrani listi; 10.10 Koncert slov. glasbe: J. Golob; 11.30 Odprta knjiga: Tisoč dni, dvesto noči (M. Sosič), nato Zabavna glasba; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato Tropicana; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z naših prireditev: 3. Revija kraških godb; 15.15 Taka banda!; 16.15 Poslušali smo za vas; 16.45 Pousod je lepu, nrlepše je doma (T. Turco); 17.10 Klasični album; 18.00 Roman: Oštrigeca (r. S. Verč, 16. del); 18.15 Živahne melodije; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;10.00 Foyer,i3.00 Lestvica slov. moderne gl ; 15.00 .Glasba po željah;!7.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formate. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišCu v Trste št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO oblačno oblačno rahel zmeren močan rahel zmeren močan nevihte veter 6 MEGLA TOPLA FRONTA 66 666 r . „ SREE SREDIŠČE FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 19.56 Dolžina dneva 13.36. Luna vzide ob 23.21 in zatone ob 12.32. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 23 stopinj. J