208. številka
Ljubljana, v sredo 12. septembra
XVI. leto, 1883
-.---,•
Iihaja vsak dan »v«-«*, er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstr ij sko-ogerske dežele r.a vse Joto 1<J gld., oa pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za je Jen mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto U gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jelen rae^ec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se p«
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. — Za trije dežele toliko več, kolikor poštnina enaaa. 1 Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. "'
Dopisi aaj se izvol6 frank i rat i. — Hokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmaca hiSi ,Gledališka stolba". U pravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. v.-:o administrativne stvari.
Nj. c. in kr. apostolsko Veličanstvo
je blagovolilo Nj. ekscelenci gospodu ministerskemu predsedniku premilostivo poslati naslednje Najviše ročno pismo:
„Ljubi grof Taaffe!
Kakor vsi Moje hiše tikajoči se veseli dogodki, napolnil je tudi cesarjeviču nasledniku, Mojemu ljubljenemu sinu, od nebes podeljen dar hčere srca Mojih zvestih narodov z veseljem in živim sočutjem.
Mnogoštevilne patrijotične in lojalne izjave deželnih zastopništev, občin, drugih korporacij, posebno pa tudi obilne ustanove in drugi dobrodelni Čini, katerim povod je bil uavedeni dogodek, pričuli so Mi v Moje največje zadostilo, da se ljubezen in zvesta ■ udanost, katero Jaz in cesarica vsak čas nahaiava v taki srce povzdigujoči meri, skazuje tudi Mojima otrokoma, cesarjeviču in cesarjevičini. Z ginenim srcem izrekam za to Svojo, cesaričino, cesarjevičevo in cesarjevičino srčno zahvalo ter Vam naročam, da to takoj vsestransko razglasite.
Na Dunaji, v 9. dan septembra 1883.
Fran Josip s. r."
Po visokem naročilu gospoda ministrskega predsednika radostno razglašam to Najvišje ročno pismo.
V Ljubljani, v 11. dan septembra 1883.
C. kr. deželni predsednik: Andrej baron \Vinkler s. r.
% LJubljani 12. septembra. Dve sto let zatonilo je v tiru svetovne zgodovine, odkar je poljski kralj Jan Sobieski s svojimi hrabrimi četami  in nemškimi  sobojevniki oprostil Dunajsko  mesto obleganja silnega   Kare Mustafe.
Danes pred dve sto leti bil se je odločilni boj pred ozidjem naše prvostolnice in slovanska hrabrost, slovanska kri stila je Otomanov kruto silo, osvobodila že omagujoči Dunaj ter za vselej odvrnila vsemu zapadu pretečo opasnost turškega jarma. Vse drugo lice zadobila bi bila Evropa in ž njo naša državu, da je 12. dan septembra 1688. inače končal, da bi se bila zmaga nagnila na stran Turkov. Izredno visoki pomen te zmage za vso Evropo prošinjal je takrat vsa srca, vsi so se radovali sijajne zmage in nikomur ni palo na um, kratiti zasluge katerega koli vojskovodje inoplemenemu vrstniku na korist. Kakor je bila zmaga splošna, tako tudi radost.
Drugače pa je danes. Res, da se svečano obhaja dvestoletnica tega zgodovinsko velevažnega dejanja, da se pOVSOdi poudarja zgodovinski pomen rešilnega čina, a tako složne navdušenosti, tuko jednotne radosti, kakeršna je danes pred dve sto leti navdajala vsa srca, bi zaman iskali. Da se kaj tacega ne zgodi, skrbeli so pravočasno nemško-židov-ski krogi, ki so že skozi fiSkoliko mesecev skušali dokazovati, da so zasluge Sobieskega le podredjene vrednosti, da je grof Kaplif sicer storil svojo dolžnost, da pa nema za obrambo Dunajskega mesta tolike važnosti, kolikor mu je pripisujejo Čehi in nekateri nemški objektivni zgodovinopisci. S tacimi razpravami dokazali so uomško-židovski krogi, da besede „h v a Iežnns tu ni v njihovem slovarji, s tacimi napadi dosegli so pa tudi svoj namen: žaliti narodni ponos slovanskih plemen, v prvej vrsti Čehov in Poljakov, kateri so deloma vsled tega od slavno-sti dvestoletnice demonstrativno izostali.
In ker severni Slovani neso prisotni včerajšnjim in današnjim slaviiostim, ker so temveč v starodavnem kraljevem Krakovem priredili lastno slavnost Sobieskega, katera se vrši v najširših dimenzijah in
katere se udeležujejo Poljaki in Ilusini, Čehi in Slovaki, celo Poljaki s Poznaiiskega, jadikujejo nemško židovski listi, na čelu jim nN. Fr. Presse", da je bolestno primerjati, kako drugod v Parizu, Londonu, Iilmu in Berolinu obhajajo take slavnosti, kako je vse deležno veselja glavnega mesta. ,.Kako ponosna radost za tako( slavno prvostolnico, vzprije-mati klanjajoče se deputacije krono vin in njenih glavnih mest, obdanej biti s splošno simpatijo in hvaležnostjo, v tak dan videti, čutiti, kako vsi prebivalci države slavo glavnega mesta poveličujejo kakor svojo lastno in jim ta dan služi v to, da kažejo, kako hvaležno čutijo, kar blagostnega odseva iz glavnega mesta, kakor iz 8rca v žile.*4
..A taka osoda ni Dunaju dana!" toži omenjeni list in v tem soglasimo tudi mi, s pristav-kom, da Dunaj doslej take osode tudi zaslužil ni. Dunaj se je dosledno pri vsakej priliki v protislovje stavil 'zahtevani raznih dežela in narodov, oviral, smešil in zaničeval je vsa naša prizadevanja, kjer koli mu je bilo možno, poudarjal vedno in pri vsakej priliki svoj izključno nemški značaj, z nekako smešno trdovratnostjo obnašal se v zadevi češke šole na Dunaji, decentralizacije železnic in v mnogih drugih slučajih, Uporabiti je hotel celo 200letnico kot demonstracijo proti TaalVejevej vladi, ter z vsem svojim dejanjem in nehanjem dokazoval vedno le to, da se nikakor ne more primerjati s Parizom, ki je res glava in srce države, temveč, da je in za /.daj še vedno ostane le želodec Avstrije.
Ni dovolj, da se županom in podžupanoma obešajo dragocene zlate verižice okoli vrata, temveč treba, da mesto sedanje strasti, oholosti in šovinizma zavzamo prave meščanske čednosti, zlata spravljivost in pravicoljubnost, — ni dovolj, da se proslavlja zmaga nad Otomani, temveč treba izgnati tudi no-
LISTEK.
Dolenjska pisma.
i.
Landfabrabprotzspritze!! Kaj pa to? rekli bo-dete gospod urednik. Beseda sama je že tako okorna, kaj more še le biti v istini! Po slovensko rekli so temu vragu: razdvojna brizgalnica in sedaj si morete vsaj misliti, da je to neka brizgalnica, katero rabi požarna straža ali požarna bramba; če pa ho čete, tudi gasilci, kateri gasijo ogenj, pa tudi žejo, če je treba — drugo še rajši nego prvo.
Bilo je šestnajsto nedeljo po Binkošti 1. 1883 po Kr. r. Tam sredi trga, kjer stoji starodavna mestna hiša, iz katere je že marsikateri odšel, katerega več ne bode nazaj, napravili so altar ter razpostavili razno gasiluo orodje. Iti tudi mene je gnalo tja, da vidim, kaj se bo vršilo, stoprav ko sem bral na veličin dvojezičnih plakatih, da bodo ob polu devetih pripeljali novo brizgaluico, katera se bode potem blagoslovila. In bilo je res tako! Pripeljali so to brizgalnico svečano, godba je svirala in gasilci so jo spremljevalk Ko pa tam od daleč gledam ta prizor, zadoni na moja tanka ušesa nemška komando. Kaj
vraga! Ali so res še vedno Abdentje? Kdaj, kdaj so že v Rudolfovem štrli nemčurskej kači glavo, le še rep jej je ostal, le zadnji konec repa! In ta še hoče rogoviliti! Na nemško komando pa so slovenski gasilci stopili v dve vrsti, visokočastiti go-Bpod prost lTrn je brizgalnico blagoslovil ter nagovoril nemške komande navajene gasilce v lepej slovenščini in, kakor smo slišali iz zanesljivih ust, so gasilci ta govor bolje razumeli, kakor bi nemškega. Mi pa rečemo po pravici, da nam je bil ta lepi govor č. g. prosta jako po godu. Oerkvenej slovesnosti sledila je vaja gasilcev. Iti tu smo se prepričali, kak dober sad rodi nemška komanda; kajti pri vaji poškodovali so samo jedno žensko. Ifvala Bogu, da le jedno!
Pa tudi še nekaj druzega smo tedaj opazili. Gasilci na vrhu strehe iu pri brizgalnicah razgovar j ali so se slovenski mej seboj, da so tako pri vaji potrebno ukrenili; včasih pa je tudi kateremu izmej višjih poglavarjev ušla kaka slovenska beseda, za kar mu je gotovo še dandanes žal. Pobarali me bo-dete gospod urednik klo so ti višji poglavarji? Jeden teh višjih bil je nekdaj slovenski gostilničar; pred leti zahajali so v njegovo gostilno le narodnjaki; potem pa — šviga švaga čez dva praga — preselil se je v kazino  in  sedaj je ta debelotrebušni
mož sani bolj nemški, kakor sta bila svoje dni Hermanu iu Tusneldu. Drugi je bil svoje dni „kleider-inženir", to se pravi, da je skrbel za to, da svet ni hodil raztrgan okolu, potem pa je pustil šivanko in GVirn, postal čez noč mašinist in, če mu Bog še nekaj let da živeti, slišali bomo na jedenkrat, da je postal velika zverina. - - Tretji cimentira stare bokale in maselce, morebiti tudi brizgalnico; strastno sovraži vse, kar je slovenskega, in kadar je treba, tudi «asi po avojej moči. — Četrti je gostilničar, tudi na lov pohaja; kadar je treba iu če kdo zabavlja čez Slovence, mu rad pritrkuje po svojej moči; kadar pa glavnega poglavarja doma ni, zastopa ga on; to pa rečemo, da se uniforma kaj dobro oklepa njegovega rejenega života. — Peti, in ta je prav za prav najvišji vseh višjih — po imenu Dolfe, — nadzoroval je svoje dni zidanj*4 „Narodnega doma" in kakor poredni ljudje govor«'«, tudi pridno prodajal železo, potrebno pri >.Narodnem domu''. Ko pa pri „Narodnemu domu" neso več potrebovali njegovega železa, mislil si je, da tudi njega ne potrebujejo. In potresel si je glavo s pepelom in delal je pokoro za to. Potem pa je bil slovesno vzprejet mej nemčursko gardo. Kadar bodo pa pri „Narodnem domu" zopet potrebovali železa, morebiti se bode zopet tudi on spreobrnil. Vidite, gospod urednik, to
tranjega Turka, tisti „furoru, ki se tako često pojavlja pri mestnih očetih Dunajskega mesta. Le tedaj, ko bode odpravljen ta notranji „DUppel", vrnilo se bode blagoglasje v sedanjo disharmonijo, in Dunaj postal bi v istini prvostolnica vseh avstrijskih dežela. To bil bi vrhovni kamen za novo prekrasno mestno hišo, to bil bi „Le co ur ro neme ut de V aedi ti ce!J
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 12. septembra.
V jedni prvih sej državnega zbora namerava, kakor poroča „N. W. Tgbl.," jeden najuglednejših članov zjediniene levice povzeti predlog grofa C lam Martinica, stavljen v češkem deželnem zboru, ki meri na upeljavo druzega deželnega jezika kot oblig a ten predmet po vseh srednjih šolah, in sicer tako, da se naj ta temeljni nazor razširi čez mejo Ćeske po vsej cishtavnkej državi. Temu poročilu dostavlja „Tagbl.u upanje, da se vlada temu predlogu ne bo>ie tako močno upirala, kakor predlogu grofa "VVurmbranda glede nemškega državnega jezika.
Dežel ni«** %b«»rom G al ic i j e, G o re n j e Avstrije, Moravske in Trsta se je čas sestanka že določil; zdaj pa zborujejo goriški, koroški in preuariski. Ko Bti konča doba deželnih zborov, se bode takoj pričelo zasedanje uelegaej in na to pa državnega zbora. Skupne mimstersko konference v določbo predlog za delegacije pričele se bodo v 22. dan t. in.; vkupni finančni minister pl. Kallav vrne se jeden dan prej iz Bosne. Oger-ski državni zbor pa se mora še pred delegacijami sniti, da izvede volitve poverjenikov v delegacijari; on se sestane v 27. dan t. m. Hrvatski sabor pa, kateri bi se bil imel sniti v 23. dan julija in je i bil potem odgodjen na začetek septembra, ta pride! vsled nastopivadi burnih čaaov kar iz računa
V HMMiJ t?1 il r&n v -
„Moniteur de Kome" priobčuje papeževo pismo z dne HO. avgusta do nadškofa Dunajskega povodom svetkovane rešitve Turkov. Papež hvali avstrijsko duhovenstvo zaradi udeležitve pri teh slavnostih ter poudarja, da se je otetba Duntja pred vsem zahvaliti delovanju papežtva in spora-zuudjeiiju vseh krščanskih vladarjev ž njim. Papež blagoslavlja cesuja, presvetlo Njega rodbino iu vso državo.
k najoddaljenejših krajev širne zemlje rušite prihajajo v nje osrčje poro ila o glob o kej žalosti v si o d smrti T u rg e nj e v 1 j e v e. Povsodi se pripravljajo na to, da dostojno raste spornia najpri-Ijubljenejšega slovstvemka. V Peterburskih naobra-žeuih krogih se govori le o tem, kako bi sa veli-častneje priredil Turgenjevlj v pogreb iu že naprej se more trditi, da bodo dogodek, kojega se bode udeležilo vse, kar je oimkni'ga sveta ruskega. Za spomet.ik umršemii se je že jelo nabirati. Časonisi cele države pojavili so v složnem smislu svojo žalust na tej i/.gubi; mnogo redakcij je sklenilo ob pogrebu posiati deputacije v Peterburg, Pokojnikovoj naredbi, da naj B9 položi kr.tj lielinskega v hladno zemljo, ustavljajo se težkoče, ker ondu ni prostora;
vsled tega se bode moralo s pogrebom nekoliko počakati, da se ta neprilika odstrani. — Glede Bolgarske opominjajo vsi merodajnejši ruski listi k zmernosti, razvijajoč misel, da naj Rusija neha preveč utesnovati samostalnost bolgarske kneževine, da naj se varujejo čez mero hoteti uplivati na njo, da konečno ne bi izgubila  vseli simpatij  v tej deželi.
Novoj e Vrernia" svari pred ono samolastjo iu predrznostjo, s katero so nekdaj ruski diplomatični agenti sami spodkopavali vRumunskej in Srbiji ruski upliv, zahtevajoč preveč, ko so hoteli v rečenih deželah ustanoviti nekako samovlado. Priucipi-jalno je ta list zoper vsako umesavanje Rusije v notranje zadeve bolgarske; v očigled vsemu slo vanstvu pretečim nevarnostim naj se ohranijo obstoječe vezi bratstva mej Rusi ID Bolgari. V jednakem smislu govore tudi „Novosti"*; najbolj energično pa ?e potezajo za samostalnost Bolgarov „Peterb. VčJom".
O predhodne) zgodovini sklicanega velikega so branja bolfrarnkefra poizvedajo se iz Sredca naslednje podrobnosti. Knez Aleksander, hoteč ustaviti samolast generala Soholeva, je izdal ukaz, vsled katerega se za naprej premeSrenja v uradniStvu ne bi smela goditi s prostimi ministerskimi naredbami. General Sobolev pa ni mtral za ta ukaz, na kar je knez Grekovu izročil skrb, da sestavi novo mini-sterstvo ter je Sobolevu zaukazal zapustiti deželo; general Kaulbars pa naj bi bil še ostal na čelu vojnega ministerstva. Na to pa sta pokazala ruska generala povelje, da nemuta zapustiti B >lgarske, čeprav bi sam knez to želel, ter sta z diplomatičnim agentom ruskim J on inom vred knezu Aleksandru predložila sledeči ultimatum: Neomejeno vladarsko oblast imi takoj iz rok diati, veliko sobranje najdalje v šestih mesecih sklicati, kjer se naj revidira ustava, ter deželno upravo popolnem prepustiti ruskima generaloma. S početka j« knez to ponudbo odločno odbil; konečno pa je le v 4. dan t. m. podpisal ukaz za sklicanje sobranja. — Trdi se, da je bi za eventuvalni slučaj knezove hranitve za bolgarski prestol odbran prine. W a 1 d e m a r , najmlajši sin danskega kralju.
.liigrlcMlii premier Gladstone se bode podal koncem oktobra za več dni j v Pariz. ..Me morial Diplomatiqueu, ki objavlja to vest. pravi, da bode njega bivanje v Parizu močno pospešilo dognati vse diference, ki obstoje mej Anglijo in Francijo.
O epidemiji v Kfgiptu pravijo najzadnja poročila iz Aleksaodrije z 9. dne t. m.: Izza 5. ostaja število na koleri bolnih v mestu jednako, mej 9 in 11; zadnje 24 ure pa se je znižalo na 7. Prtfako-vfcti je, da se kolera kmalu ud uši. Deželni zdravstveni zbor v Kajiri je vsled naredbe podkraljeve sestavil natančno oficijelno listo umrlih izza početka kolere, t. j. od 24. junija t. 1. Vkupuo število vseh mrtvih znaša 22.73b\ Na razna znamenitejsa mesta se razdeli to števi'o tako-le: V Knjiri jih je umrlo 6798, v Aleksandri]! 287, v Damiette 2416, v Man purah 19(52. Tantah 809, Rosette 811, Suecu 64, Port-Said 48 Damanhur 219. Angleška posadna vojska je izgubila 5 častnikov in 158 mož, egiptska vojska pa nad trikrat toliko.
Dopisi.
so ostanki tiste neničurske svojati, ki je toliko časa ponosno nosiia glavo in vihala uos. To so ostanki, žalostni ostanki onemogle uničene stranke. Prva huda burja bode popihala pa tudi te la ruztresli se bodo na vse strani.
Kot vestni poročevalec naj se omenim, da so imeli tisti dan popoludne gasilci svoj izlet, na katerem so se tudi izžrebale srečke loterije za požarno brambo. Mej dobitki brali .smo tudi „Eo4 kura" . Kaj ne, da je to prav na mestu pri takej iote-rijiV lu pa se to : je bil jedini dobitek, ki je bil slovenski zapisan na poli dobitkov — zakaj, si lahlto sumi mislite! — Slavnostni dan sklenil se je pa tudi slo-
rJi Dunaja 11. sept. |l/v. do p |   Dunaj je nekaj   d ni j   sem   v  slavnostnem  tednu, praznujoč dvestoletnico srečne zmage nad Turki 12. septembra 1. 1GS3.   V cerkvi sv. Štefana bil je 7., 8. in 9. triduum, pridige pred in po polu dne, kjer so Dunaja najboljši pridigarji vernim opisovali znamenitost sijajne zmage nad ueverniki.   V  škotskej cerkvi, kjer polivata grof Sta rh emberg in Liebe nberg, bila je pred včeraj slovesnost za junake, ki so pred dve sto leti  borili  se za  Dunaj  in celo omikano Evropo.   Udeležil se je je mestni  župan U hI ter položil  v  imenu DunajČanov  venec  na spomenik Starhembergov.   Jutri v sredo bode v cerkvi sv. Štefana velika cerkvena slovesnost, katero bode služil kardinal in nadškof Dunajski.  Udeležili se je bodo cesar, nadvojvode, dvorni in državni dostojan
vesuo — namreč z gašenjem.    Pritrdili nit bodete
g. urednik, da je bilo to po polnem umestno.  Člo • I stveniki in nemara vsi avstrijski škofje, vek si mora biti koosekventeu; če dau začne z ga- Koliko priprav učinil je mestni zbor Dunajski
šenjem, ga mora končati tudi z gašenjem.   Gasilci za ta znameniti jubilej, bode čitalcem „SIov. Naroda" so dobro gasili pozno v  noč,  kar so  dobro čutili i še v dobrem spominu.   Na Kableubergu bode uzi nekateri prebivalci mesta; drugi dan pa je nekatere | dana skromna ploščica,  zvečer sfrčalo   bode nekaj nadlegoval čemerni maček.   In Vi gospod ureduik!; raketov v zrak in—zgodovinska slavnost je pri kraji Ali ne zavidate mene, ki .sem tol ko preživel v jed- j Kajti da bode bas ta dan mestni palači uzidan po nem samem  dnevu,   namreč  šestnajsto nedeljo po slednji kamen, da bode pri tem slavnostnem otvo
Biukoštib — ko sem slišal v slovenskem mestu nemške besede in to tam, kjer nikakor neso bile umestne?
(Ji vi s.
renji navzoč cesar, mnogo dostojanstvenikov in t.uil Kupani glavnih mest avstrijskih dežela, da se bode otvorila historična razstava v mestnej palači, to je
za večino DunajČanov sekundarne važnosti, ker se te slovesnosti itak ne more udeležiti iu ker je to slavlje pri otvorenji javne zgradbe kot je mestna palača itak samo ob Bebi razumljivo in običajno.
Židovski listi jezili so se nad tem, da župan Pražki ne pride k slavnostim na Dunaj. De jim nekako težko tako preziranje. Uzroki, pravijo, so politični. Hudo jim je tudi, da bode v Krakovu tolika slavnost rešitve Dunaja od Turkov in da tja pride od vseh stranij udeležencev, da se je udeleže češke, slovaške, hrvaške narodnosti članovi, to jih grize in peče. Dunaj bode na ta način oteranen. Kdo pa je temu kriv nego naši židovsko-liberalni mestni očetje, ki so vse storili, da se zgodovinska slavnost pra-zuuje le mej štirimi stenami in ki so obiskovalcem Dunaja namignili, da je bolje, če gredo kam drugam slavit rešitev Dunaja; — in res gredo sedaj — v Krakovo.
Tu ni dneva, da bi ne Čuli o kacem požaru v mestu ali okolici. Dokazano je tudi, da se podžiga nalašč. Hvalisajo se sicer radi, da Dunaj nema „moba", kakor druga mesta; no, dokazano je, da ga ima.
Pred nekoliko dnevi bil je zopet delavski izgred. Policija in vojaštvo bila sta na nogah, predno je izgred pričel. Vsled tega se seveda ni pripetilo hujega, nego da so nekaj bolj reniteutnih zaprli, mej temi tudi tajnika češkega delavskega društva „Slovan". X.
Iz LJubljane 11. sept.  [Izv. dop.| „No, vender jedenkrat smo rešeni te more,-1 rekel mi je nek deželni  uradnik, poštena narodna duša jeklenega značaja,  ko je nemčurski deželni odbor zapustil deželni dvorec ter nastopil novoizvoljeni deželni odbor svoje poslovanje. Da, celih šest let ovirala je ta  nadležna   mora  ne   le  vsak naroden napredek, tlačila je osobito narodne deželue uradnike, ter jih  zatirala, kjer in  kakor je le bilo mogoče. Kakor v državnih, tako se nahajajo tudi v deželnih uradih ljudje  brez  študij,  brez vednosti, nesposobni;  taki uradniki, svesti si svojega duševnega siromaštva iu dobro vedoč, da jih značajnost in spretnost ne bo spravila  na  površje,  vržejo se ovaduštvu v naročje in to ne brez uspeha. Ob času volitev postavijo se na uasprotno stran ter glasujejo zoper narodne kandidate,  v uradu pa delajo zoper svoje kolege, značajne narodne uraduike, in se poslužujejo pri tem  poslu najostudnejšega sredstva, to je denunejacije.   Kdor pozna uradno življenje, temu bo tudi znano, koliko klešč in kleščic imajo šefi v rokah, s katerimi naravnost ali pa tako od strani ščipljejo neljube jim uradnike.   Koliko zatiran;:!, sitnostij, poniževanja imeli so prestati narodni deželni  uradniki  v  preteklih  letih in to večiooma vsled   ostudnega   ovaduštva,   se   je   lahko vsakdo prepričal,  ki  se je le nekoliko pobrinil za čudne, prav neznosne razmere pri deželnih uradih.  Da, to je bilo pravo obsedno stanje, bite so se jako hude bitke, o katerih bi se prav mnogo lahko govorilo in pisalo. Kako so ti gospodje šefi rinili svoje ljudi naprej, brez ozira na to, da li je dotični tudi sposoben, pokazalo se je osobito pri nekem uradniku, katerega so  brž ko ne za njegove „izvrstne zasluge"  postavili  na prav dobro mesto.   A to duševno bore, kateremu  niti tega ni bilo mogoče v g!avo ubiti, kar se pri  računovodstvu zadnjemu slugi v glavo utepe, je svojega visokega pokrovitelja, ki se je o njem javno tako ponosno izrazil: „das ist mein gevvUhrsmann", grozovito blamiral ter moral sramotno prosjačiti za sprejem pri bivšem predstojniku, o katerem se je pri nekej priliki ne baš laskavo izrazil, kar je ljudem take duševne zmožnosti se ve da že prirojeno.
Novi deželni odbor ima jako težavno a tudi hvaležno nalogo, da vso svojo pozornost obrne na deželno uradništvo ter popravlja, kjer in kakor je le mogoče ter celi rane, katere so se sekale v teku šestih let. Osobito zdaj se mu nudi lepa prilika, da se energično poprime tega sitnega posla ter se odra na značajne, narodne, spretne uradnike, da se ne bo obistinilo, kar se je že večkrat grajalo, namreč, da so narodnjaki tukrat, ko so nemškutarji na krmilu, eo ipso v Btran potisneni, ko  pa narodna stranka
pride na površje, se za svoje, dasi tudi veščo in sposobne ljudi, uiti ne briga. Bodimo odločni, brezobzirni, pustimo tisto pogubonosno polovičarstvo in držimo se načela: vsem narodnim grešnikom se bo od' pustilo, le izdajalcu nikdar ne! Le tako pridemo naprej.
Iz Škofje JLoke 9. septembra. [Izv. dop.] Dne 2. septembra je bila veselica v našej Čitalnici, katera se je v vsakem obziru jako povoljno obnesla. Zbralo se je nepričakovano veliko občinstva, mej temi tudi precej tujih gostov. Zakaj da se pa fiiančni uspeh ni strinjal z obilno udeležbo, vedel nam bo povedati gotovo g. društveni blagajnik, ki je, namesto da bi bil spolnjeval svojo dolžnost, raje z gospicami se zabavni in diletantom napotje delal.
Naša Čitalnica žalibog navadno spi spanje pravičnega; prebudi se le, kadar se je usmilijo neudje, osobito dijaci. Sicer vsega spoštovanja vredni odborniki, izvzeti moramo jako zaslužna, jedino delavna gospoda A. in B., mislijo, da že spolu i jo dolžnost, če počaste veselico s svojo navzočnostjo ter skrbe za potreben »petrolej" ; ali pa po kegljiščih jadikujejo v slabem čitalničnem stanji in delovanji, kadar jim gre britka za prvi „bestu. Da naša Čitalnica v istini ne spolnu je svoje naloge, navesti hočemo samo faktum, da je imela pred šestimi leti pod najneugodnejšimi političnimi razmerami skoraj še jedenkrat toliko udov kot sedaj. Na delo tedaj gospodje odborniki, „uostra culpa, nostra maxima culpa 1* Dijaške počitnice tudi ne trajajo večno.
Izpregovoriti smo hoteli tudi nekoliko več besed o zadnjej veselici, a prehitel nas je Slovencev gosp. dopisnik extra statum ali „Zavohljanski samostar". Mož kritikoval je na dolgo in Široko s svojega vzvi šenega stališča kakor kak Jupiter Tonans, ali cela njegova lili pika prepričala nas je le, da ima ta gorenjski Mknslick na razpolaganje izvrsten francosk besednjak. V petji in svetej Taliji mu pa ne moremo nikakor prisojati toliko sposobnosti, da bi za-mogel „hofmajstrovati" Loško občinstvo. Svetovali bi tudi g. dopisniku, da bi v drugo vzel na potovanje mesto mikroskopu „rešpetiua, potem bi gotovo videl, da se igra „Ženski jok" vrši v predsobi ali na mostovži hotela; na takih krajih pa menda tudi tako francosko odgojeni gospodje, kakor je gospod samotar, ne občujejo tudi z damami ne razoglavi. Nad plesom se je samotar tudi poskušal »podtikati ali spomnil se je, da ravno njemu ne pristoja govoriti o tako posvetnih stvareh; izustil je samo mogočno besedo „No —I", misleč: sapieuti sat. No, tudi mi imamo na to le kratek odgovor; „Le črevlje sodi naj kopitar!" Toliko pro domo.
Vsekako pa upamo, da se gg. sodelovalci, osobito nežnega spola, ne bodo ozirali na tendencijozno kritiko, da bodo marveč tudi za naprej pripomogli po svojih močeh v prid iu povzdigo naše žalibog tako zanemarjene Čitalnice. Obilna pohvala mnogo brojno zbranega občinstva jih je gotovo prepričala, da so »polnili častno svojo nalogo. Živeli pevci, živeli diletantje! Le tako naprej!
Iz Ribniškega okraja, 11. septembra. [Izv. dop.] K dopisu od 10. t. m. — govorečemu o vršivši se veselici „Bralnega društva" Sodražkega 9. t. m., je omeniti še par bolj važuih točk, da postu ne poročilo o veseličinem izvršetku popolno.
7. in 9. točka, t. j. ,Loterija" in „Ples s prosto zabavo", obnesli ste se vrlo dobro. Posebno pri loteriji potrudil se je odbor „Bralnega društva1* ustreči po vsej mogočnosti imenu te točke, kajti dobitki, zlasti glavni, so se dobiteljem kaj prilegli in s po polnim zadovoljstvom vzprejeti bili, do-čim i o tistih „malih" nemamo uzroka reči žal besede. Srečke so — kakor smo opaziti imeli priliko — dokaj gladko romanje imele; — nu, pa kdo li bi jih ne vzel in kupil od tistih blago larnih nežnih, ročic -- ki so jih tako neutrujeno priporočale, da so „srečne"; za „srečo" pa se vsak človek rad požene, če tudi je potem osoda druge misli. — — Kaj to de, upati smemo vender le — da nas vrli odbor Sodražkega »Bralnega društva" vsaj kolikor moč kmalu zopet — z novo „ loterijo" razveseli; naj že stoji ta točka potem na 7. ali 9. programovej številki, — srečke kupovali bodemo vender le mi, ki že komaj čakamo nanje.
Tako, sedaj pridem do plesa (v resnici sem se ga prav za prav le ogibal — kar pa naj se mi ne šteje v zlo, kot „čudnej" prikazni!). Sukalo se je sicer v dokaj številnih parih, — ipak bi se bilo morda še gosteje, da bi bil pripuščal plesni prostor, — pri vsem tem se vender ni nihče pritožiti mogel, da ni primerne „vrtavke" užil; — brez dvojbe, — vsaj jednake pritožbe ni bilo čuti! In to je prav in hvalevredno!
Reči se mora sploh, da ta veselica ni imela le izvrstnega pričetka, temveč tudi jednako izvrsten sklep, to se pravi za dan 9. septembra; in da je sklep bil dosta primeren, naj svet izve, da smo tebi-meni nič zadnjo zapeli in zasukali se že o ranej jutra -njej uri; bila je nekako polu petih, če se sploh morem natanko spominati.
In tako naj zadoni Vam, vrli gospodje sodelavci, sotrudniki; Vara vrle in častite sodelavke, — in tebi krepki pevski zbor Sodražkega trga, Vam vsem še jeden pot: Slava! Živeli ! — Vam vsa Čast in hvala!
Da se kmalu zopet vidimo v izgledno narodnem Sodražkem trgu ! X.
Iz seje mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 11. septembra.
Navzočnih je 21 mestnih odbornikov pod predsedstvom g. župana Grassellija. Poverjenikom* de-našnjega zapisnika odredi g. župan gg. mestna odbornika Tomeka in Murnika.
Gospod župan naznani, da se je generalni pobočnik F. Z M. Mondel v imenu Nj. Veličaustva presvetlega cesarja zahvalil za čestitke o priliki poroda nadvojvodinje Elizabete, izjavljeue po mestnej deputaciji g. deželuemu predsedniku baronu Win-klerju, isto tako obersthofmeister grof Bombelles v imenu Nj. Visokosti prestolonaslednika nadvojvode R u do lf a.
Mestni zbor vzprejme živahnim živioklici ta j naznanila.
j Gospod župan nadalje naznani, da mu je došlo j pismo prevzvišenega gospoda feldmaršallajtnanta g. Evgena viteza Mttlleria, glavnega poveljnika 28. divizije v Ljubljani, v katerem se zahvaljuje županu, mestnemu odboru in vsemu prebivalstvu Ljubljanskega mesta, da se je o priliki združenja tolike množice vojaštva v Ljubljani skrbelo za tako točno in ugodno ukvartiranje vojakov.
To naznanilo vzprejme mestni zbor živahnimi dobroklici.
Gospod župan Grasselli uadaljevaje i/javi, da se je le izredni pripravljenosti in ljubeznivosti gospoda glavnega poveljnika F. M. L. Eu^ena viteza Miillerja zahvaliti, da je bilo mogoče od strani mesta iu prebivalstva ustrezati terjatvam zaradi mnogo-brojnega ukvatiranja vojakov. Prevzvišeni gospod F. M L. Eugeu vitez Mulle«* sodeloval ]e povsod najprijetneje, kjer je bilo treba pripomoči Ljubljanskemu prebivalstvu, da se je napravilo c. kr. vojakom stanje v Ljubljani kolikor mogoče ugodno in v to BVrho dovolil je, di so se postavili šatori, iu da se je hišnim posestnikom posodila za neznatno plačilo posteljna oprava za vojake. Gosp. lupan Grasselli iareka v imenu mestnega zastopa Ljubljanskega in vsega prebivalstva prevzvišeuemu gospodu F. M. L. Evgenu vitezu Miillerju n\jprisrčnejšo zahvalo, čemur mestni zbor živahnim občnim odobravanjem jednoglasno pritrdi.
Gosp. župan naznani nadalje, da so doposlala mesta: Praga s predmestji, Gradec iu SHer svoja poročila za 1. 1882.
Gospod župan omeni, da boie treba po javnej seji še tajne, da se reši nekoliko stvarij njemu do-šlih pred kratkim, namreč: prošnja gosp. mestnega lizika gosp. dra. Kovača za predujem, isto tako mestnega stražnika Soberja za predujem in mestnega inženirja gosp. Wagnerja, da se odpusti iz mestne službe, ker je imenovan profesorjem na c. kr. državnej obrtuej šoli v Gradcu.
(Daljo prib.)
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je cerkvenemu in občinskemu predstojništvu v Špitaliču v Tuhinj-skej dolini 20O gld. za napravo zvonov in za popravo farovških gospodarskih poslopij.
— (Slovesno sv. mašo) v hvaležni spomin 2001etnice osvobojenja mesta Dunaja od Turkov služil je danes v stolni crkvi gospod prost Zupan z mnogo asistenco. Navzočni so bili deželni predsednik baron Winkler in mnogo uradnikov deželne vlado, finančnega vodstva, pošte, F. M. L. Eugen vitez Mii'ler in mnogo častnikov, deželni glavar grof Thurn z deželnimi odborniki, predsednik kupčijske zbornice g. Kušar in njega namestnik g. J. N. Horak, mestni svetovalec g. Perona in mestni uradniki, mnogo gg. učiteljev srednjih in mestnih šol in precejšnje število občinstva. Slovesnost končala se je z zahvalno pesuijo.
— (Mestni zbor L j u b 1 j a n s k i) sklenil je v včerajšujej seji vsled poziva deželnega odbora kranjskega, da odstopi od vseh pravic, katere mu pristajajo do poslopja licealnega proti temu, da mu dežela izplača 12.000 gld., to je svoto, ki se sme smatrati le malo odškodnino za pravico, da sme mesto Ljubljansko v licealnem poslopji imeti svojo prvo mestno ljudsko šolo, kot pravno naslednico nekdanje c. kr. normalke. Prof. Šuklje-ju zdela se |e ta vsota previsoka, nasvetoval je za tega delj le G0O0 gold. Proti temu predlogu izjavil se je dr. Za mi k, kazoč na prejšnji sklep mestnega zbora v tej zadevi. Predlog g. Žukljeja ni obveljal, ampak vzprejel se je predlog odsekov. — Pravila mestne hranilnice odobrila so se z malimi spremembami, katere sta nasvetovala mestna odbornika gg. Pakič in Ledenik. Obširneje o tem še poročamo. Odobrena pravila priobčimo v bodočih številkah našega lista.
— (Gospod baron G o de1 - Lannoy), podpredsednik zbornice poslancev, bode se, kakor piše „Sii Ist. Post", za stalno v Mariboru nastanil.
— (Deželna p o s I a n c a Starčevi«'' in dr. Tuš kan) dobila sta zaukaz, ostaviti 11 rvat-ko v šestih urah.
— (B a t a 1 i j o n Ku h novcev), ki je v Podčetrtku, dobil je nalog, spremljat na Hrvatsko nazaj več posestnikov, ki so zaradi nemirov s svojimi rodbinami tja pribežali.
— (Iz Zagreba) se nam piše v 11. dan t. m., da se je prebivalstvo mej Glino iu Putrinjo spuntalo proti posestnikom in da so se vojaki odposlali tja. Včeraj po noči dospeli so trije batalijoui 7. pešpolka (baron Dahlen) iz Celovca v Zagreb. Govori se, da so merodajne osobe dobile dokaze v roke, da imajo zadnji nemiri svoj izvor v Itudiin-pešti, od koder je priha|al denar in agenti.
— (V „Posoruu) z dne 10. t. m. beremo o dveh tičih, ki sta bila zaprta prigodom židovskih izgredov; jeden je činovnik davkarskega urada, Vu-četič, netjak kanonika Vučetiča, Davidov zet in spe; drugi Benjamin Janežlč ii Ljubljane, „čovjek besposlen, koji več od dulje vremena po Zagrebu se skita, neimajuči nikakova posla, tajinstvena eksi-stencija, v Čijoj se prošlosti svašta govori". — I)a nas sta oba izpuščena iz zapora in Jauežič ima v 24 urah iz Zagreba oditi, če ne, bo šel nper šub". V Zigrebu je vse mirno, novinarstvo »uia do.iti slobode, o kakovej oeoauri ni govora.
— (V Vržeji) pri Ljutomeru bil je, kakor nSii Uteier. Post" poroča, izgred proti zidovom. Kramarju iu gostilničarju Bersohu pobrali so vse, kar je bilo v kuhinji iu v kleti.
i— (Razpisani sta dve s u p 1 e n to v s k i službi) na eiinnaziji v Serajevem — jedna za klasično tilozolijo, druga za zgodovino. — Učni jezik je srusko-hrvatski. Plača 10 0 0 gld. — Po je ino-letnej službi imenujejo BOSUplenti pravimi učitelji s plačo 1500 gld. — Od historika se zahteva, da je zmožen poučevati tudi nemščino v nižjih razredih. Kogar je volja prositi, naj precej posije u niski uli hrvatski pisano prošnjo bosenskej deželne] vladi v Sarajevo.
— (Mesečni živinski in veliki [čeSpljevi] somenj), kista bila zarad praznikov v isti dan, bila sta izredno dobro obiskana. Goveje živine bilo je nad 500 glav in mnogo prometa. Tuji kupci in Ljubljanski mesarji pokupili so jako muogo. Konj je bilo do 300 in tudi živahna kupčija. Češplje, po katerih ima ta somenj ime, se letos neso posebno obnesle. Lepih je bilo Šest za jeden krajcar, le malo jih je bilo na trgu. Druzega jako lepega ovočja, posebno jabolk in brušek, jako veliko in ceno.
— (Iz Boš tanj a) se nam piše v 10. dan t. m.: Preteklo nedeljo predaval je pri nas potovalni učitelj g. E. Kramar o kmetijstvu. Velika množica poslušalcev je z veseljem poslušala dobre in koristne nauke in nastala je splošna želja, da bi nas g. potovalni učitelj še večkrat obiskal in nas poučil še v drugih koristnih strokah.
— (V H očak) pri Mariboru napravi se mala železnična postaja (Ilaltestelle).
— (Riegerjev panoptikum) na cesarja Jožefa trgu imel je doslej navado, da je ves ljubi božji dan gonil nek „leierkasten". To se je še prestalo, dasi je bilo hudo, dan na dan poslušati to godbo. A včeraj dobil je od nekod veliki boben in udriha tako po njem, da kar skozi ušesa l?ti. Ne le za ondu stanujoče občinstvo, tudi za v starej hranilnici nameščene urade, ki imajo večinoma z računi in važnimi duševnimi deli opraviti, je tako ropo-tunje že neznosno in bilo bi želeti, da bi si. magistrat za to skrbel, da bi takega strašanskega ropota.
— (Razpisana   je služba) jednorazrednej   ljudskej   šoli  v Dragi
ne bilo treba poslušati
Plača 450 gld. na leto in stanovanje
učitelja na (v Kočevji). Prošnje do
30. t. m. na okrajni šolski svet v Kočevji.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Šent Jurij na j u ž. žel. 12. septembra. Naš župan, slavnoznani dr. Ipavic, dobi za za sluge zlati križec s krono.
Dunaj 12. septembra. „ VVieiier Zeituug" objavlja vrsto Najvišjih odlikovanj povodom cesarskega potovanja. Mej temi knezoškof Ste-1 pišnik dobil dostojanstvo tajnega svetnika, knezo-ikofa Zwerger in PogaČar veliki kriz Fran Josipovega reda, deželni glavar Kaiserfeld ko-mandeur-križ Leopoldovega reda, deželni glavar Thurn red železne krone druge vrste, župan Kienzl v Gradci in opat cistercijenzev Knodl komturski križ Fran Josipovega reda, deželnega glavarja namestnik Neupaucr imenovan je baronom. Veliko družili odlikovanj zasobnikoni in javnim dostojanstvenikom v Štajerskoj in Kranjskoj, Povodom 2001etnice služil je ob 9. uri dopoludne Dunajski knezo-nadškof v sv. Štefana domu Tedenm v prisotnosti cesarja, nadvojvodov, škofov eislitvanskib, ministrov in mestnega zbora.
Ob 11. uri dopoludne vzprejel je cesar škofe pod vodstvom Gaiiglbauer-a v avdijenci. Vrhovni kamen na mestni hiši se je po cesarji jako svečano uložil. Ob 10. uri začel je nastop društev z zastavami in znamenji in društva veteranov v paradi, ki so se postavila pred glavno fasado mestne hiše. Prostor pred mestno hišo z vojaki in policijo zaprt. Vsi dohodi in Uingstrasse po občinstvu gosto ODStav. ljeni. Arkadne hiše na straneh in nasproti stoječa zgradba dvornega gledališča bogato z zastavami okrašene.
Počenši ob 11. uri privažali so se slavnostni gosti, ki so šli takoj na določene prostore. V slavnostnej dvorani bil krasen prizor. Težke, dragocene preproge pokrivale so tla, visoka okna bila so okrašena s chamois-boj-niini draperijami, dolbline napolnene z eksotičnimi cvetlicami. Cesarska estrada bogato ozalj-šana z zlatim brokatom. Nadvojvode, ki so prej došli, in ministri zbirali so se v ljudskej dvorani, ondu pričakovaje prihod cesarja. Na strani župana in spremljan po španskem kralji ustopil  je  vladar v slavnostno  dvorano mej
burnimi koeh-klici. Godba intonira tesarsko himno.
Takoj za cesarjem bil je cesarje vi č, vsi nadvojvode in ministri. Cesar in cesarjeviČ opoludne pri portalu glavne fasade po predsedstvu mestnega zbora, komisiji za zgradbo mestne hiše, stavbenem nadsvetniku Schmidt-u najudaneje vzprejet in spremljan v slavnostno dvorano, kjer je imel župan nagovor, izrekajoč najglobejšo zahvalo občine za poveličevalno priznanje meščanstva od strani vladarja — iz-razujoč patrijotično mišljenje meščanstva in čustva celokupnosti narodov pod modro in skrbno dinastijo Habsburško-Lorensko. Navdušeno izrazujoč neomajljivo zvestobo do slavne cesarske hiše in vse skupne domovine, prosi cesarja še za nadaljno zaštito in varstvo glavnega in prvostolnega mesta ter konča s „hoch" na cesarja.
Cesar je odgovoril: Ko sem pred desetimi leti položil temeljni kamen tej zgradbi, sem poln zaupanja izrekel nado, da se bode s pomočjo previdnosti zvršilo delo, ki bode glavnemu in prvostolnomu mestu v čast in vsemu prebivalstvu na korist in blagor. Danes je delo končano, krasen spomenik domače ume-teljnosti. Cesar spominja se potem hude stiske Dunaja pred 200 leti in zmage krščanstva, izraža radost o povzdigi mesta, ki poveličuje umeteljnost in znanost.
Potem podpiše cesar ustanovno pismo, za njim cesarjevič Rudolf, nadvojvode, ministri. Mej „hoch-klici" slavnostnih gostov in pred mestno hišo nastavljenih društev podal se je cesar potem k otvorenju zgodovinske razstave, katero je jako natančno
ogledal.
Poslano«
Na vogalu Poljanske in Klavniške ceste postavila B6 je lepa kapelica Marije pomagaj. V soboto zjutraj ob 11. uri blagoslovil jo jo župnik fare sv. Nikolaja, gonp. kanonik llrbas, B asistenco «lveh duhovnov tare sv. Petiti ob navzočnosti mnogobrojnosti ljudstva.
Jako lep kip Marije pomagaj i/.delal je domači kipar g. Alojzij GOtBl M rnsnuerno nizko ceno, doČim ju bil drugi kipar zahteval trikrat toliko za jednak kij). Zahvaljujem se torej v svojom in v imenu sosedov g. kiparju za njegov eeno presezajoči umotvor, dalje č. gg. duhovnikom za cerkveni obred in vsemu pri biagoslovljenji prisotnemu občinstvu.
Ilija Predovič,
(690) posestnik na Poljanah.
TD 1^13.3-331^3, "borza dne 12. septembra t. i.
(Izvirno T-olegrwfično poročilo.;
Papirna renta........ 78 gld. 05 kr.
Srebrna renta ....                   .   . 78 ,, 45 h
Zlata renta ........ 99 'n 35 „
5'V,, marčna renta.....                         ... 92 , 95
Akcije narodno banke .       .   .       .   . 888 „ — n
Kreditne akcije......                               .   . 291 »70 K
London   . .....                                    , 120 n — „
Srebro           . ........ — » — »
Napol. .......... 9 „ 50Vt „
C. kr. cekini.       .   .          .   .       .   , 5 „ 68 „
Nemško marko ..... 58 „ 50 „
4°/0 državne srečke iz 1. 1854   250 gld. 120 , 25 „
Državne srečke iz 1. 1864.         100 gld. 167 „ 50 „
4°/0 avstr. zlata ronta. davka prosta. 99 „ 30 „
Ogrska zlata renta «■»/„...... 118 „ 95 n
n        n       i      •• .'„           ... 86 r 75 n
„     papirna renta 57o..... 85 „ 40 fl
5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 104 „ 25 „
Dunava tng. breeke 5(70    .   .   100 gld. 114 „ 25 „
Zemlj. ohč. avstr. i%*/Q zlati zast. listi . 118 „ 30 „
Prior, oblig. Eli/.abetine zapad, železnice 107 „40 „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 104 „ 75 „
Kreditne srečke......100 gld. 168 „ 50 „
Rudolfove srečke ....       10  „ — n — „
Akcije anglo-uvstr. banko .   .   120   „ 107 „ 25 „
Trammway-društ. velj, 170 gld. a. v.    . 230 „ — .
Za svojo trgovino h papirjem potrebujem takoj jednoga pridnega
učenca,
kateri ima zadostno Šolskega znanja ter je zmožen slovenskega in nemškega jezika.
<r>8r,-;j) Iv. Giontini v Ljubljani.
Jaz kupujem raznovrstne
suhe orehove plohe«
potem zdrave orehove herklie (hlode) od 18" naprej, [ avorjeve d» od 15" naprej.
Plačujem jih dobro.   Prodajalci naj se mi naznanijo pod adreso
(iir>—1> Kari Hotbauer,
fournierfabrika v Tržiču na Gorenjskem.
M eteo po 1 og i en o po rofif 1 o.						
Q	Čas opa-r o vanj a	.Stanje barometra v mui.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v 1 nun. j l
11. sept.	7. zjutraj 2.'pop. 0. zvečer	7.'{H-'Hi mm. l'.\l-'AH mm. 788*24 mm.	-f- 6*6*0 -|- 18'6°0 -f lltJ'C	brezv. sl.jvz. si. jvz.	megla jas. jas.	000 mm. dežja.
	Srednja	temperatura -f 12-:{U, za 2-fl			f> pod nonmilotii	
ržtic čeme •» IJuMjasr
dne 12. septembra t. !.
kilogramov kilogram'.
Plenica, hektoliter
Rož, „
Ječmen n
Oves, „
Ajda, „
Proso, „
Koruza, „
Leda „
tirali „ Piiel Krompir,
Maslo, Mast, „ Špeh frišeu „
„ povojen, „ . . Surovo maslo,      .     . .
.h' I ca, jedno......
Mleko," liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
Svinjsko „ „ Košfrunovo „ n Kokoš ........
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „ . ,
Drva     trda, 4 kv. metre .
-   mehka, „ „ *
gld.	kr.
7	90
	20
4	23
2	70
4	71
4	H7
	60
8	50
8	50
10	—
2	90
—	96
—	88 |
—	72
—	78
—	s:,
—	2V.
—	8
—	60
—	64 1
—	56
—	:;•> 'W
_	i>0 1 17
1	96 ]
1	69 1
	50 !
4	, 20
iz dobre hiše vspiejme na lir/oio ln stanovanj«- poštena družina v jako prijaznom in zdravem stanovanji. Dobra vzgoja s(i garantira. — Natančnojo se zve v eitainičuej ta-bakarnici. (595—1)
Dečko,
16 let star, kateri je dve realki in jedno leto trgovinske šole b.delal, slovenskega in nemškega jezika zmožen, se ponuja trgovinskim hišam kot učenec. Ponudbe sprejema A. Al* Jan v CVrkuivi. (587—3)
Deželna
v'
slatina.
Uspešni lok za želodčne bolezni. Naj-prijetnojša hladilna pijača. V znanih originalnih in novih elegantnih Bor-deaux-Hteklenieab po 1 in */a litra. Dobiva se v vseh veAjifa prodajaluicah in restavracijah. Glavna zaloga pri gg. bratih Maver na Dunaji, Josipu Hoffmann-u v Budapešti, Ertl-u & Krepesoh-u v Gradci in pri vodstvu v Slatini. (109—8)
Za mojo
fužino in rudokope
ISCi'lll
(581—2)
pod dobrimi pogoji. Prosilci morajo biti zmožni razen nemškega še jednega slovanskega jezika. Slovenci in Hrvatje imajo prednost. Ponudbe sprejema A. Frchiii v Mariboru.
Maršali
naj line j se dietično Sicilijansko desert- vino.
Za rekonvalescente, po daljših boleznih oslabele osebe, za .otroke ga ni bolj krepilnega uredstva. Kot desert-vino voliti je pred vsemi vini, ki se prodajejo po trgovinah.
V steklenicah po 1 gld. prodaje pravo samo
G. Piccoli,
lekarnar        IjjtjlTdIj ani, na Dunajski cesti. (291—7)
r
Udatelj in odgovorni urednik Maktso Armić.
Lastnina in tisk „Narodne tinkarne".