Poštnina plačana v gotovini. 72. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1925. Letnik VII. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST ljubljanske in mariborske oblasti. Yaebln&x 231. Predlog zakona o obči carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami. 232. Odločba, s katero se odrejajo, odnosno znižujejo minimalne stopnje carin na predmete iz nekaterih tarifnih številk uvozne tarife. 233. Odločba glede onih predmetov, na katere se ne pobira uvozna carina. Uredile osrednje vlade. 231. Ministrski svet je sprejel v seji z dne 19. junija 1925. na podstavi člena 71. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925. pod C hr. 29.291 nastopno odločbo: O J Uveljavlja se v celoti: 8 Predlog zakona o obči carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami,* ki se glasi: Člen 1. Na ,vse blago, ki se uvaža v carinsko območje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, se plačuje carina po uvozni tarifi tega zakona, kolikor ni v njej izrečno označeno, da je prosto carine, ali kolikor ne bi veljale druge odredbe tega zakona ali trgovinskih pogodb in konvencij. Notranji davki na porabo ali druge davščine, s katerimi je blago obremenjeno, se plačujejo ob uvozu, kakor je to predpisano v dotičnih zakonih. Na blago, ki se izvaža iz carinskega območja kraljevine Srbo,v, Hrvatov in Slovencev, se plačuje carina po izvozni tarifi tega zakona, kolikor je v njej izrečno imenovano. Vse drugo blago je ob izvozu prosto carine. Na prevozno blago se carina ne plačuje. Člen 2. Uvozna tarifa ima dvoje stopnje: minimalne in maksimalne. Minimalne stopnje se uporabljajo na blago iz pogodbenih, maksimalne pa na blago iz nepogodbenih držav. Izvozna tarifa ima samo eno vrsto stopenj. Minimalne stopnje uvozne tarife in stopnje izvozne tarife se smejo s trgovinskimi pogodbami vezati ali zniževati, če naj bi se za to dosegle posebne koristi. Tako znižane stopnje se ne morejo uporabljati na blago iz onih pogodbenih držav, ki ne uporabljajo carin, pogojenih v kakršnikoli obliki z drugimi državami, na blago iz naše kraljevine. Člen 3. Blago, ki v uvozni tarifi ni imenovano in tudi ni obseženo v carinskih postavkah, se ocarinja po oni postavki, po kateri se ocarinja blago, s katerim je po kakovosti in uporabi najbolj sorodno. Odpadki, ki niso v uvozni tarifi izrečno imenovani, kakor tudi pokvarjeni in pokaženi predmeti, ki jih je mogoče uporabljati samo kakor sirovine, iz katerih so, se ocarinjajo kakor sirovine. Če se dado pokvarjeni in pokaženi predmeti uporabiti za kaj drugega, se ocarinjajo tako, kakor se pač uporabljajo, ali pa kakor sirovine, če se narede ob uvoznikovih stroških pod carinskim nadzorstvom nerabne za kaj drugega Če je postalo blago zato, ker je pokvarjeno, popolnoma nerabno, je prosto carine. Člen 4. Vse carine in carinske davščine, označene v tem zakonu in v uvozni in izvozni carinski tarifi, se računijo v zlati valuti. Njih plačevanje je dovoljeno v efektivnem zlatu in ,v drugih plačilnih sredstvih po kurzu, ki ga določa minister za finance po zlati pariteti. Minister za finance odreja, katere inozemske valute in po kakšnem kurzu se sprejemajo za pobiranje carine in carinskih davščin. Člen 5. Ko se izračunavajo carina in carinske davščine, se zneski, manjši od pol pare, ne jemljejo v račun; zneski pol pare ali več pa se jemljejo za cele paie. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca> z dne 20. junija 1925., št. 136. (XXVIII. - 1925.) Minister za finance sme odrediti, da se zaokrožajo ulomki skupnega zneska, manjši od denarnih edinic, ki so v obtoku, na prvo večjo edinico, če se plačujejo davščine v bankovcih. Člen 6. Če je treba blago zaradi ocarinitve tudi strokovno preiskati, opravljajo to strokovno preiskovanje carinsko-kemijski laboratoriji pri carinarnicah in glavni carinsko-kemijski laboratorij pri ministrstvu za finance — generalni direkciji carin; za to pa se pobira taksa, katere višino in uporabo odreja minister za finance. Vzorci se pošiljajo v preiskavo ob deklarantovih stroških. Člen 7. Carina po teži se pobira ali po nečisti ali po čisti teži ali pa po lastni teži blaga. Carina po nečisti teži se pobira na blago, za katero ni določena stopnja carine večja od 10 Din na 100 kilogramov. Carina po lastni teži se pobira na blago, kateremu ni treba bb prevozu nikakršnih zavojev in se zavoji tudi ne uporabljajo za prevoz takega blaga. V vseh drugih primerih se pobira carina po čisti teži blaga. Čista teža se ugotavlja tako, da se odbije odrejena stopnja tare, ali pa tako, da se blago stehta. Stopnje tare, ki jih odreja in izpreminja minister za finance, obsezajo v odstotkih izražene teže zunanjih zavojev. Kdaj naj se ugotovi čista teža tako, da se odbije stopnja tare, in kdaj tako, da se blago stehta, nadalje kateri zunanji zavoji in pri katerem blagu se odbijajo kot tara, odreja minister za finance. Prav tako odreja minister za finance, kako je treba postopati z blagom v zunanjih zavojih, ki se ne odbijajo kot tara, in kako naj se ocarinjajo pri ugotavljanju čiste teže s tehtanjem notranji zavoji, s katerimi vred se blago prodaja, in notranje podloge, na katere je blago namotano ali pritrjeno. Neposrednje posode (sodi, steklenice itd.), v katerih se uvažajo tekočine in gostotekoče blago, se ne smejo odbijati od blaga. Če se uvažajo tekočine in gostotekoče blago v prevoznih sredstvih (cisternah, tankih itd.) kakor tudi če se uvaža blago, ki se ocarinja po nečisti teži, brez zavojev, sme odrediti minister za finance, da se dodaj teži blaga odstotek tare običajnega zunanjega zavoja. Na zunanje zavoje, v katerih je blago^ ki se ne ocarinja po nečisti teži, glede katerih pa je odrejeno, da se pri dotičnem blagu odbijajo kot tara, se carina ne plačuje. Kako naj se ugotavlja vrednost blaga, da se pobere carina po vrednosti (ad valorem), odredi minister za finance sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo. . Člen o« Carina in carinske davščine se ne smejo kreditirati, razen v primerih, navedenih v členih 10. in 11. tega zakona. • * Carine so oproščeni: Člen 9. 1. ) Predmeti, namenjeni za neposrednjo potrebo kraljevo, kraljičino in prestolonaslednikovo. 2. ) Predmeti, namenjeni za neposrednjo potrebo tujih suverenov in po^ glavarjev držav, dokler bivajo začasno v kraljevini, ob pogoju vzajemnega postopanja. 3. ) Odlikovanja, izložbene svetinje in spominski novci, če jih uvažajo ah izvažajo oni, katerim so bili podeljeni. 4. ) Napisi, zastave, amblemi, grbi, pečati, pisarniška oprema in pisarniške tiskovine, ki jih uvažajo diplomatska in konzularna predstavništva i li drugi administrativni uradi tujih držav, ob pogoju vzajemnega postopanja. 5. ) Vojni in vojaško-sanitetni material kakor tudi material za vojaško-tehnične zavode, če jih uvaža država za vojaško opremo, po predhodni odobritvi ministrskega sveta. 6. ) Sanitetni material za postrežbo vojnih ranjencev in bolnikov, ki ga uvažajo ob vojni Društvo Rdečega križa in njemu podobne naprave. 7. ) Blago, za katero znaša carina manj nego 0’10 Din. 8. ) Predmeti sodnega postopanja. 9. ) Uradna korespondenca in predmeti uradne korespondence. 10.) Uporabljano pohištvo, oblačila, perilo in gospodarski inventar tujih državljanov srbsko-hrvatsko-slovenske narodnosti, ki se doseljavajo, če je to njih lastnina, če služi njih lastni uporabi in če se ujema z njih imovinskim stanjem. To velja tudi za naše državljane, ki se vračajo iz inozemstva, če so živeli tam najmanj dve leti. S to ugodnostjo se tudi lahko koristijo tuji državljani drugih naiodnosti, ki se doseljavajo bodisi zato, da bi se bavili s kmetijstvom, obrtom in industrijo, bodisi z drugim produktivnim, kulturnim ali humanitarnim namenom, kda samo ob pogoju vzajemnega postopanja. Omenjeni predmeti so oproščeni carine tudi ob izseljevanju, toda za tuje državljane samo ob pogoju vzajemnega postopanja. 11. ) Uporabljano pohištvo, oblačila, perilo in predmeti domačega gospodarstva naših državnih uslužbencev, če odhajajo na službo izvun carinskega območja kraljevine ali če se vračajo vanje. S to ugodnostjo se tudi lahko koristijo tuji državni uslužbenci, ki prihajajo na službo v carinsko cbmočje | kraljevine ali se vračajo iz njega, ob pogoju vzajemnega postopanja. 12. ) Predmeti za opravljanje železniške, brodarske in zrakoplovne službe tujih prometnih uprav v kraljevini, na podstavi specialnih sporazumov. 13. ) Uporabljane stvari potnikov, katere nosijo kot prtljago za svojo osebno potrebo, kakor tudi ostali porabili predmeti, potrebni na potovanju. 14. ) Uporabljana učila in knjige, nevezane ali vezane, tudi nove, naših dijakov, ki se uče v inozemstvu. 15. ) Predmeti umetnosti, znanosti in veščine in starinski predmeti, ki se uvažajo za javne zbirke in naprave, kakor tudi originalna dela naših kiparjev in slikarjev, ki žive v inozemstvu. 16. ) Uporabljane dedinske reči, če jih uvažajo najbližji sorodniki, ki jim pripadajo po dedinski pravici. 17. ) Uporabljano odelo in perilo, ki se pošilja iz inozemstva kot darilo siromašnim osebam. 18. ) Hrana, odelo, perilo, poljedelske priprave in poljedelsko orodje, nadalje drugi predmeti, ki se uvažajo iz inozemstva kot darilo osebam, oškodovanim po vojni, poplavi, potresu ali drugih elementarnih nezgodah, ali v drug dobrodelen namen. 19. ) Ladje, zrakoplovi, železniške lokomotive s tenderji, železniški vozovi, vlačilnice in inventar vseh naštetih prevoznih sredstev, če prihajajo čez mejo zaradi prevoza potnikov in blaga, kakor tudi predmeti za prehrano njih osebja in potnikov. 20. ) Živinska krma, ki je potrebna za prehrano živine na poti. 21. ) Predmeti za potrebe službe božje, ki se pošiljajo iz inozemstva kot darilo cerkvam vseh priznanih ver. 22. ) Proizvodi ribarstva, ki jih uvažajo naši ribiči. 23. ) Proizvodi kmetijstva in živinoreje, pridelani na lastnih posestvih naših državljanov, če leže ta posestva onkraj meje v pasu 15 kilometrov, kakor tudi priredek in ostali proizvodi, pridobljeni od živine, ki jo gonijo naši državljani na poljska dela, na pašo ali na prezimovanje. Navedeni predmeti, pridobljeni na lastnih posestvih tujih državljanov, če leže ta posestva na našem ozemlju v pasu 15 kilometrov od meje, kakor tudi živalski priredek, ki ga gonijo tuji državljani na poljska dela, na pašo ali na prezimovanje, so oproščeni izvozne tarife, toda samo ob pogoju vzajemnega postopanja. Na predlog ministra za finance sme uporabljati ministrski svet te odredbe tudi na proizvode, pridobljene na posestvih, ki so vzeta v zakup; sme jih docela ali deloma ustaviti ali pa omejiti na izvestne krajine; nadalje sme zmanjšati pas 15 kilometrov. 24. ) Vse blago domačega izvora, ki se izvaža, a se neprodano vrača, če je mogoče nedvomno dokazati njega domači izvor. 25. ) Uporabljane posode in zavoji, ki se uvažajo iz inozemstva, če je mogoče nedvomno dokazati, da so služili za izvoz domačega blaga. 26. ) Vzorci, ki se ne morejo uporabljati za kaj drugega. 27. ) Sohe in poprsja, če se uvažajo za javne spomenike. 28. ) Krste z mrliči, žare s pepelom sežganih trupel skupno z venci, ki so pridejani krstam in žaram. 29. ) Zdravila za nalezljive bolezni, če se ne izdelujejo v državi, ako jih uvažajo sanitetna oblastva ali pa z njih odobritvijo občine, srezi in okrožja. 30. ) Plačilna sredstva (tečajni denar) in bankovci, izpolnjene menice in izpolnjeni čeki, nadalje vrednostni papirji. 31. ) Predmeti, ki jih uvažajo kot vojno odškodnino neposredno državni uradi, državne naprave in državni zavodi kakor tudi samoupravna telesa, cerkve in šole. Člen 10. Carine so oproščeni nastopni predmeti, če se uvažajo ali izvažajo začasno ob pogoju, da se vrnejo v odrejenem roku: 1. ) Domače blago, ki se pošilja iz enega kraja v carinskem območju v drug kraj carinskega območja, a se mora voziti čez tuje ozemlje. 2. ) Instrumenti, priprave in orodje obrtnikov, zdravnikov, znanstvenikov in drugih oseb, ki jih uporabljajo pri svojem poslu. 3. ) Živina in orodje, ki služi za obdelovanje lastnih posestev naših državljanov, če leže ta posestva onkraj meje v pasu 15 kilometrov, kakor tudi živina, ki jo gonijo naši državljani na poljska dela, na pašo, na prezimovanje, zaradi parjdnja ali zdravljenja. Isto velja za živino in orodje tujih državljanov, če služi za obdelovanje lastnih posestev na našem ozemlju v pasu 15 kilometrov od meje, ali če jo gonijo na poljska dela, na pašo ali na prezimovanje, zaradi parjšnja ali zdravljenja, toda ob pogoju vzajemnega postopanja. Ministrski svet sme uporabljati na predlog ministra za finance te odredbe tudi na živino in orodje, ki služi za obdelovanje posestev, vzetih v zakup. 4. ) Blago, ki se nosi ali vozi, in živina, ki se goni na sejme in trge. 5. ) Predmeti in živali, namenjeni za dirke in tekme, kakor tudi predmeti, namenjeni za preiskavo. 6. ) Vozovi in živina, tudi avtomobili, vse to tudi s pripremo, če prihajajo čez mejo zaradi prenosa in prevoza potnikov in blaga. 7. ) Uporabljane posode in zavoji, če se uvažajo zaradi izvoza domačih proizvodov. 8. ) Orodje, priprave, živali in ostale potrebščine za predstave artistov ali podjetij, ki jim je namen razlaga, pouk, zabava itd. 9. ) Predmeti, ki naj se razstavijo na javni razstavi. 10.) Vzorci blaga, ki se dado uporabljati, razen predmetov hrane (jedi in pijač), in blaga, ki se hitro kvari. Minister za finance predpiše, kakšne garancije za carino se morajo Začasno so oproščeni uvozne in izvozne carine: predmeti, ki se uvažajo v predelavo, popravo, obdelavo ali dodelavo, kakor tudi predmeti, ki se v državi ne morejo popraviti, obdelati ali dodelati ter se zaradi tega izvažajo, v obeh primerih ob pogoju, da se vrnejo v odrejenem roku. Ob povratku predmetov iz inozemstva se pobira carina po uvozni tarifi na vse, kar se jim je dodalo v inozemstvu; če je to nemogoče ugotoviti, se pobira kot uvozna carina 15 % vrednosti, pridobljene s popravo, obdelavo ali dodelavo. Izvoz siro.vin in polizdelkov zaradi predelave ni dovoljen. Pogoje in odredbe glede postopanja in glede roka, v katerem se morajo vrniti uvoženi ali izvoženi predmeti, in garancije, ki se morajo polagati, predpiše minister za finance po predhodnem mnenju ministra za trgovino in industrijo. Člen 12. Če je v državi slaba letina in če se pojavi živalska kuga, sme ministrski svet na predlog ministra za finance znižati uvozne carine na človeško in živalsko hrano in na živali za prirejo ali pa take predmete docela oprostiti carine; prav tako sme ministrski svet, če je treba, na predlog ministra za finance dovoliti carine profet uvoz hrane, potrebne za prehrano poedinih krajin. Člen 13. Če zahtevajo državni interesi, sme ministrski svet na predlog ministra za finance popolnoma ali samo za poedine oblasti prepovedati uvoz, izvoz ali prevoz izvestnega blaga; toda tako odločbo mora takoj predložiti v naknadno odobritev narodni skupščini, če je zbrana, če pa ni, v 15 dneh, ko se sestane na redno zasedanje. Člen 14. Ministrski svet se pooblašča, da sme takoj popolnoma ali deloma uveljaviti predlog zakona o obči carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami, čim se tak predlog predloži narodni skupščini. Če bi narodna skupščina predlog zakona o obči carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami odklonila, izpremenila ali če bi odobrila nižje carine j ali druge davščine, nego se predlagajo, ali če bi jih ministrski svet umaknil, se uvoznikom ali izvoznikom docela vrnejo ali pa se jim vrne razlika med pobranimi in odobrenimi carinami ali drugimi davščinami. Če bi narodna skupščina odobrila višje carine ali druge, nego so predlagane, se razlika ne bo zahtevala. Člen 15. Ministrski svet se pooblašča, da sme, če zahtevajo državni interesi, na predlog ministra za finance znižati ali ukiniti uvozne ali izvozne carine za poedine predmete; toda täko odločbo mora takoj predložiti v naknadno odobritev narodni skupščini, če je zbrana, če pa ni, v 15 dneh, ko se sestane na redno zasedanje. Člen 16. Če bi postopala kakšna država z našim blagom ali z našimi ladjami nepovoljno ali manj povoljno nego z blagom in z ladjami države, ki uživa največje ugodnosti, sme odločiti ministrski svet na predlog ministra za finance, da se pobiraj na blago, izvirajoče iz take države, poleg maksimalne carine, ki je določena s tem zakonom, še dodatek, katerega višino odredi sam. Ta dodatek se odreja v odstotkih maksimalne carine; za blago, ki ni obremenjeno s carino, pa se odreja v odstotkih njegove vrednosti. Svojo odločbo predloži ministrski svet v naknadno odobritev narodni skupščini takoj, če je zbrana, če pa ni, v 15 dneh, ko se sestane na redno zasedanje. Člen 17. Ministrski svet se pooblašča, da zviša na inozemsko blago, ki uživa v kakršnikoli obliki ob izvozu premijo ali kakršnekoli druge ugodnosti, carinsko stopnjo najmanj za toliko, kolikor znaša ta premija ali druga ugodnost. Člen 18. Na blago, ki leži v carinskih skladiščih ali na carinskih razkladališčih, se plačuje ležnina po treh dneh prostega ležanja za vsakih 100 kg nečiste teže in za vsak dan ležanja, in sicer: 1. Na uvozno blago: a) če je raztovorjeno na carinskem razkladališču, 0 05 Din; b) če je raztovorjeno v carinskih skladiščih: a) lahko zapalno in raznesilno 0 20 Din, ß) ostalo 010 Din. 2. Na izvozno blago: a) če je raztovorjeno na carinskem razkladališču, 001 Din; b) če je raztovorjeno v carinskih skladiščih, 0 02 Din. Teža nad 50 kg se računi za 100 kg. Na težo1 50 kg ali manj se plačuje polovična ležnina. Za dan ležanja se smatra vsak začeti koledarski dan. Ležnino sme minister za finance zvišati ali znižati; prav tako sme skrajšati rok prostega ležanja. Ležnina se ne pobira: A. Na blago, ki je v carinskem sporu, za čas od začetim do konca spora, če se reši spor celotno v deklarantovo korist. Toda v teh primerih se sme vzeti blago iz carinskega skladišča ali z razkladališča, če ni podložno konfiskaciji, ko so se zanje zavarovale v gotovini vse davščine, s katerimi je obremenjeno po izidu uradnega pregleda. B. Na blago, Id se pošilja v uradno preiskavo ali glede katerega se zahtevajo uradna obvestila zaradi ocarinitve, in sicer od dne, ko se uradoma vzamejo vzorci ali se zahteva obvestilo, do dne, ko se prejme izid preiskave ali obvestilo. C. Na blago, ki se je zaseglo pri tihotapstvu. Č. Na blago, ki je na prodaj zaradi tega, ker je rok ležanja potekel, od dne, ko je razglašeno za prodajo, do vštetega dne, ko je postala prodaja izvršna. Minister za finance je pooblaščen, da sme privatnim osebam ali podjetjem, če odstopijo svoja skladišča in svoje prostore za potrebo carinarnic, priznati s pogodbo namesto najemnine del dohodkov od ležnine, pobrane po odredbah tega člena. Člen 19. Za posle pri carinskih ekspedicijah se pobira: 1. žigovina: po 0'25 Din za vsako carinsko zalivko; po 0'10 Din za vsak carinski žig ali pečat; 2. poslovnina: a) na uvozno blago: a) na katero se po tarifi ne plačuje carina ali ki je po členih 10. in 11. tega zakona začasno oproščeno carine, 0'05 Din od 100 kg nečiste teže ali od kosa, najmanj pa 0'20 Din od vsake pošiljke; ß) na katero se plačuje po tarifi carina ali ki se ocarinja po nečisti teži, 0'20 Din od 100 kg; y) na vse ostalo blago O'SO Din od 100 kg; b) na izvozno blago 0‘02 Din od 100 kg nečiste teže ali od kosa, najmanj pa 0 05 Din od vsake pošiljke. Če ima toivorek več vrst blaga, na katere se ob uvozu ne plačuje carina po isti postavki, se zviša poslovnina za vsako vrsto za 10 %. Teža pod 100 kg se računi za 100 kg. Poslovnina se ne plačuje za prevozno blago in ne na predmete, imenovane v členu 9. tega zakona. Minister za finance sme poslovnino in odrejeni odstotek zvišati ali znižati ter odrediti za izvestne predmete posebno poslovnino. 25 % pobrane poslovnine se razdeli koncem vsakega meseca med carinske uradnike L, II. in III. kategorije. zakona in tarif ugodnejše, če se blago ocarini in vzame iz skladišča v petnajstih dneh od dne, ko se razglasi ta zakon. Drugače pa .veljajo za to blago predpisi tega zakona in tarif. Za vse ostalo blago se morajo uporabljati odredbe iz tega zakona in tarif. Tarif. šte- vilka A. Uvozna tarifa. Imenovanje I. del. Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg Proizvodi zemljedelstva, živinoreje in gozdarstva; ostali živalski in rastlinski proizvodi in predmeti za hrano in pijačo. 1. Zemljedelski proizvodi, a) Žito in riž. 1 Vsake vrste pšenica, rž in pira.............. 2 Ječmen in oves............................... 3 Koruza ... -................................. 4 Vse druge, neimenovane vrste žita............ Opazka. Žita v snopju iz tar. št. 1., 2. in 4. plačujejo polovico carine, ki jo plačujejo žita v zrnju. Koruza v storžu plačuje 4/o carine, ki jo plačuje koruza v zrnju. 6-50 5 4 3 3 250 2 1-50 Člen 20. Tlakarina kot občinska taksa se pobira po zakonu o tlakarini z dne 31. decembra 1911. v zlatu tako, kakor je predpisano v členu 4. tega zakona. Člen 21. Ta zakon mora služiti za osnovo ob sklepanju novih trgovinskih pogodb. Ko stopi ta zakon v veljavo, prestanejo! veljati: 1. ) zakon o splošni carinski tarifi z dne 31. marca 1904. z izpremembami in dopolnitvami z dne 9. marca 1909., z dne 24. aprila 1910., z dne 4. junija 1921., z dne 23. septembra 1921., z dne 30. marca 1922. in z dne 31. julija 1922.; 2. ) zakon o izvozu in izvoznih carinah z dne 23. septembra 1921. z vsemi poznejšimi izpremembami in dopolnitvami; 3. ) zakon o oprostitvi od plačila monopolne takse na uvoz petroleja za ribjo lov in od carin na ribarsko orodje z dne 20. februarja 1922.; 4. ) ,vse odredbe o pobiranju 10 % od vrednosti uvoženega luksusnega blaga iz člena 127. e) začasnega finančnega zakona za leto 1920./1921. z listo luksusnih predmetov, razglašeno v «Službenih Novinah» št. 7 z dne 11. januarja 1921.;* 5. ) vsi ostali zakoni, sklenjeni po členu 130. ustave, kakor tudi vse uredbe, vsi odloki, vse odločbe in vsi razpisi, kolikor so dobili po členu 130. ustave moč zakona, s katerimi se je ižpremenil ali dopolnil dosedanji zakon o splošni carinski tarifi; 6. ) odredba člena 69. rudarskega zakona z dne 15. aprila 1866. z izpremembami in dopolnitvami z dne 21. julija 1877., z dne 6. februarja 1896. in z dne 27. januarja 1900.; člen 15. zakona o ustanavljanju novih državnih monopolov z izpremembami in dopolnitvami z dne 23. junija 1898., z dne 1. maja 1902. in z dne 23. marca 1904., nadalje vse odredbe drugih zakonov, kolikor se nanašajo na uporabljanje zakona o splošni carinski tarifi in na carinske tarife; in 7. ) vse odločbe ministrskega sveta in gospodarsko-finančnega komiteta ministrov, ki se nanašajo na uporabljanje dosedanjega zakona o splošni carinski tarifi in na carinske tarife. Člen 22. Ugodnosti, dane po zakonu z dne 22. januarja 1922., s katerim se držaivni uradi opraščajo uvozne carine («Službene Novine> z dne 6. aprila 1922., št. 77**), veljajo do vštetega dne 31. marca 1926.; vendar pa se smejo uporabljati samo na blago, ki se ne izdeluje, v naši državi ,v zadostni količini. Člen 23. Pravila in navodila za izvrševanje tega zakona z uvoznimi in izvoznimi carinami kakor tudi komentar in abecedni imenik blaga predpisuje, kolikor ni odrejeno v zakonu ali tarifah drugače, minister za finance, ki jih sme s svojimi odločbami izpreminjati in dopolnjevati. Odločbe ministra za finance o kakovosti blaga in uporabljanju tarif kakor tudi o izidu strokovne preiskave so izvršne. Člen 24. Ta zakon stopi ,v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah». Za uvozno blago, ki je bilo do dne, ko stopi v veljavo ta zakon, prijavljeno carinarnici z občo prijavo, veljajo odredbe dosedanjega zakona o splošni carinski tarifi in dosedanje uvozne tarife, kolikor ne bi bile odredbe tega zakona in uvozne tarife ugodnejše. Za izvozno blago, ki je že ocai-injeno>, veljajo odredbe te tariie, kolikor bi bile ugodnejše, če ni blago prestopilo meje do dne, ko se razglasi ta zakon. Carinske ugodnosti, ki so bile dane do dne, ko stopi v veljavo ta zakon, na podstavi zakonov, uredb, odlokov, odločb in razpisov, omenjenih v točkah 2. ), 3.), 4.), 5.), 6.) in 7.) člena 21. tega zakona, se uporabljajo samo na ono blago, ki je bilo do dne, ko stopi v veljavo ta zakon, carinarnici prijavljeno z občo prijavo. Za blago, ki leži onega dne, ko stopi v veljavo ta zakon, v privatnih carinskih skladiščih, veljajo dosedanji predpisi, kolikor ne bi bile odredbe tega * Uradni list z dne 31. januarja 1921., št. 32/11. ** Uradni list z dne 21. aprila 1922., št. 107/39. 5 Riž: 1. Oluščen..................................... 2. Neoluščen................................... Pripomba 1. Lomljeni riž za izdelovanje škroba se ocarinja po točki 2. ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. Pripomba 2. Na riž, uvožen pri naših pomorskih pristaniščih, se plačuje 10 % manjša carina. 6 Slad vseh vrst žita, razen žganega in zmletega . b) Sočivje in povrtnina. 7 Sočivje in povrtnina, zelena ali sveža: 1. Karfijole, beluši (špargeljni), vodene melone (lubenice), sladkorne melone (dinje) in artičoke..................................... 2. Zelje, ohrovt, koleraba, zeleni fižol (v stroč- ju), zeleni grah in bob, kumare, glavnata in druga salata, buče, redkvice, špinača, paradižniki, paprika, zelena in drugo . . . 3. Čebula, česen in ostali luki ...... 4. Krompir..................................... 8 Sočivje, zrelo, v zrnju, tudi v stročju: 1. Fižol....................................... 2. Grah, leča in drugo......................... Pripomba. Če se uvaža sočivje kot semenje v zavojih za nadrobno prodajo, se ocarinja po tar. št. 33. in pripombi k tej številki. 9 Sočivje in povrtnina, posušena ali na drugačen način preprosto pripravljena; tudi zdrobljena, toda nezmleta; v razsolu, slani vodi ali kisu, če je v sodih ali podobnih posodah v skupni teži najmanj 5 kg: 1. Fižol, grah, leča in bob.................... 2. Zelje, kumare, paradižniki, paprika, razen stolčene in zmlete, in vsa ostala neimenovana povrtnina...............................-. . 3. Krompir .................................... 10 Paprika, stolčena ali zmleta: 1. V zavojih do vštetih 5 kg skupne teže . . . 2. Drugače zavita.............................. 11 Gobe, sveže ali suhe: 1. Gomoljike................................... 2. Ostale ..................................... 12 Grozdje: c) Sadje. 1. Sveže: a) v zavojih do vštetih 5 kg skupne teže . . b) drugače zavito ali nezavito.............. 2. Suho: a) ,v grozdu ali v zavojih do vštetih 5 kg skupne teže .............................. b) ostalo .................................. 13 Orehi, jabolka, hruške, kutine, marelice, višnje, češnje, breskve, slive in nešplje: 1. Sveži: a) v zavojih.......................*.-••• b) brez zavoja............................... 2. Posušeni, tudi zmečkani in zdrobljeni, toda brez sladkorja; v razsolu, slani vodi ali kisu, če so v sodih ali podobnih posodah: a) orehi, posušeni, neoliiščeni............. b) orehi, posušeni, oluščeni................ c) ostali.................................... 20 5 14 20 14 14 8 20 25 70 70 25 120 100 200 70 55 40 260 150 55 25 80 120 80 16 4 10 15 10 10 6 15 20 50 50 20 100 80 150 50 40 30 200 120 40 20 60 90 60 Tarif. šte- Imenovanje vilka 14 Ostalo neimenovano sadje, sveže, posušeno, tudi zmečkano in zdrobljeno, toda brez sladkorja; v razsolu ali kisu, če je v sodih ali podobnih posodah....................................... Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg 80 60 č) Južno sadje. 15 Ananas in pistacije, sveže ali suhe.............. 130 100 16 Dateljni, sveži ali suhi: 1. Z vejicami ali v zavojih do vštetih 2 kg skupne teže............................................ 130 100 2. Ostali ................................................ 90 70 17 Zemeljski orehi (kikeriki) in lešniki: 1. Neoluščeni............................................. 90 70 2. Oluščeni.............................................. 130 100 18 Limone, pomaranče, citronah, nezrele pomaranče (zelene ali rumene), z lupino ali brez nje, lupine limon in pomaranč: 1. Sveže: a) limone.............................................. 25 20 b) citronati, pomaranče, nezrele pomaranče 25 20 2. Lupine limon in pomaranč, sveže, suhe, tudi zmečkane................................................ 25 20 3. V razsolu, v slani vodi, kisu ali drugače samo preprosto nasoljene, če so v sodih ali podobnih posodah............................................. 25 20 19 Granatna jabolka in banane........................ 55 40 20 Mandeljni in koščice marelic, breskev in sliv: 1. Zeleni mandeljni....................................... 40 30 2. Mandeljni, zreli, in koščice marelic, breskev in sliv: a) v lupinah........................................... 80 60 b) brez lupin......................................... 130 90 21 Smokve: 1. Sveže.................................................. 25 20 2. Suhe: a) v zavojih do vštetih 10 kg skupne teže . . 90 70 b) drugače zavite...................................... 55 40 22 Oljike (olive), sveže ali suhe, tudi v razsolu, če so v sodih ali podobnih posodah............................ 40 30 23 Pinjole, kokosovi in dnigi eksotični orehi za jed; rožiči, navadni kostanj in maroni, vse to tudi oluščeno................................................ 55 40 24 Vse neimenovano južno sadje in lupine neimenovanega južnega sadja, sveže, posušeno, tudi zmečkano ali zdrobljeno, toda brez sladkorja; v razsolu, slani vodi ali kisu, če je v sodih in podobnih posodah....................... 40 30 Opazka. Plodi, ki bi se rabili za izdelovanje olja, so prosti carine ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. Tarif. šte- Imenovanje vitka 31 Oljnato semenje: 1. Solnčnično............................... 2. Sezamovo, makovo in bučje................ 3. Bombaževo, laneno, konopljeno in ricinovo . 4. Ostalo................................... 32 Janež, kumin, koriander in ostalo semenje za jed in začimbo, sveže ali suho................ 33 Vse ostalo semenje: 1. Deteljno seme vseh vrst . ............. 2. Tobačno ................................. 3. Semena sladkorne pese in krmske repe . . 4. Semena rdeče pese in drugih neimenovanih rep; zelenjave, korenja, kopra in ostale povrtnine .................................. 5. Cvetična semena.......................... 6. Nikjer imenovano......................... Opazka. Semena brez razlike v zavojih do vštetih 200 g skupne teže plačujejo še 50 Din od 100 kg. Če bi bila carina na zavoj večja od seštetka carine za seme in dodatka iz te opazke, se plačuje carina po zavoju. Carina Maksim Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg prosto prosto prosto prosto prosto prosto prosto prosto 40 30 14 10 prosto prosto prosto prosto 20 15 70 50 20 15 f) Cvetice in rastline za okras in saditev. 34 Cvetice za okras ali nakit, natrgane, razcvele ali v popju; listje in vejice s cveticami in plodi: 1. Sveže....................................• 500 400 2. Kakorkoli posušene, tudi barvane .... 700 600 Pripomba. Venci in drugi izdelki iz spredaj naštetih predmetov plačujejo dodatek k carini 50 %. 35 Palmove vejice in palmovo listje, prirezano ali neprirezano; morski mah; trave in veje — vse to za okras, za vence in nakite, sveže ali kakorkoli posušeno, tudi barvano .... 260 200 Pripomba. Venci in drugi izdelki iz spredaj naštetih predmetov plačujejo k carini dodatek 50 %. 36 Rastline za presajanje in gojenje s korenino in prstjo ali brez njiju, tudi v posebnih loncih ali kakorkoli drugače zavite: 1. Cvetice 2. Stebla, drevesca, šibje, grmičevje, sadike in 80 60 ostale sveže rastline za presajanje .... 14 10 3. Cvetične gomoljice in čebule 40 30 4. Vinska trta 14 10 5. Cepiči 1. . . . Pripomba. Če se uvažajo cvetice, stebla itd. v prosto prosto posodah in loncih, ki plačujejo višjo carino nego blago, ki je v njih, se ocarinjajo po postavkah za posode. g) Rastline za živalsko krmo. d) Kolonialno blago in njegovi na- 25 Kava: dom es tki (surogati). 1. Sirova................................... 2. Pražena, tudi zmleta..................... Pripomba. Za kavo se smatra tudi kava, oproščena kofeina. Sirova kava v lupinah in kavne lupine plačujejo kot carino 50 Din za 100 kg. Sirova kava, uvožena pri naših pomorskih pristaniščih, plačuje za 10 % manjšo carino. 26 Kavni nadomestki, praženi, tudi zmleti .... 27 Kakao v zrnju ali v lupinah; kakaove lupine: 1. Sirov.................................... 2. Pražen................................... 28 Čaj ........................................... 29 Začimbe (dišave) v zrnju, v lupinah, oluščene, zdrobljene ali zmlete: 1. Vanilija, žafran in divji žafran (saflor) . . 2. Cimet, muškatov cvet, muškatoiv oreh in kardamom.................................. 3. Poper, ingver, zvezdasti janež (badijan), kapera, majaron, galgant, žbice, lovorovo zrnje in listje, tudi z vejico, potem ostale nikjer imenovane začimbe......................... Pripomba. Zmlete ali zdrobljene začimbe plačujejo dodatek k carini 20 %, Pripomba. Čaj in začimbe, uvožene pri naših pomorskih pristaniščih, plačujejo za 10 %; manjšo carino. e) Oljnati plodi, oljnato in razno drugo semenje. 30 Oljnati plodi: repica, kitajska oljnata redkev, bukov žir in drugi oljnati, drugje neimenovani plodi................................ 37 Zelena ali suha živalska krma, kakor: seno, slama, pleve, krmska pesa, krmski bob, grahor, 80 80 grašica in ostala krma, drugje neimenovana prosto prosto 180 180 h) Rastline za industrijo in zdra- vilstvo. 38 Rastlinska vlakna za prejo, sirova, godena ali trljena: 1. bombaževa prosto prosto 80 60 2. Lanena in konopljena prosto prosto 3. Jutna prosto prosto 14 10 4. Ostala prosto prosto 70 50 39 Tobak v listih in tobačni odpadki prosto prosto 150 120 40 Hmelj in hmeljeva moka (lupulin) 90 70 41 Rastline in rastlinski deli za izdelovanje barv in 650 500 za barvanje: 1. Sveži prosto prosto 2. Posušeni, tudi zdrobljeni na kose .... prosto prosto 400 300 42 Sladkorna pesa in cikorija, tudi zdrobljena in prešana: 1. Sveža 2-50 2 2. Suha 20 15 140 100 43 Lufa, morska haljuga (morsko zelje) in druge alge; ličje, rafija, trska, palmovi listi, suhi (razen onih za okras in vence); piasava, rogoz (ločje), slama in vse druge rastlinske snovi za pletenje in za izdelovanje ščetk, v vsaki obliki, tudi barvane ali beljene .... prosto prosto 44 Esparto (alfa), španska trska in ostala fina trska: 1. Sirova ali suha, v celem ali samo razrezana prosto prosto 2. Precepljena, godena prosto prosto 45 Rastline, rastlinski plodi, cvetovi, brstiči, listje, korenike, semenje in ostali rastlinski deli za prosto prosto industrijo in obrt, drugje neimenovani . . prosto prosto Tarif. šte- Imenovanje vilka 46 Rastline, rastlinski plodi, cvetovi, brstiči, listje, korenike, semenje in ostali rastlinski deli za zdravilstvo in za izdelovanje praškov za mrčes drugje neimenovani: 1. NezcLrobljeni, nestolčeni, nezmleti: a) eksotični .............................. b) ostali.................................. 2. Zdrobljeni, stolčeni, zmleti: a) eksotični ...................... . . . . b) ostali.................................. Pripomba. Rastline in rastlinski deli iz točke 2. v zavojih za nadrobno prodajo plačujejo dodatek k carini 100 %. i) Soki rastlinskih plodov in rastlin. 47 Soki sadnih ali rastlinskih plodov za jed (razen mošta), neprevreti, brez etra, alkohola in sladkorja, vkuhani ali nevkuhani; sadni pekmezi (mezge) brez sladkorja, tudi v hermetično zaprtih posodah: 1. Iz jagod' ali malin........................ 2. Iz limon, pomaranč in ostalega južnega sadja....................................... B. Iz ostalih plodov........................... 48 Soki sadnih ali rastlinskih plodov in rastlin, ki se uporabljajo v industriji ali za zdravila, in vsi drugi, ki niso imenovani drugje, brez sladkorja, etra in alkohola, sterilizirani, vkuhani in precejeni (nevkuhani), tudi v hermetično zaprtih posodah............................. 49 Rastlinski vosek vsake vrste (karnavbski, japan- ski, cerezin itd.), tudi ulit, toda nepredelan 2. Proizvodi živinoreje. a) Žive živali. 50 Konji in kobile: 1. Cez 2 leti stari........................... 2. Stari 2 leti ali manj...................... Pripomba. Žrebeta, ki še sesajo, a niso stara nad 6 mesecev, so prosta carine, če se uvažajo s kobilami vred. 51 Mezgi (mule), osli in njih žrebeta............... Pripomba. Osliči, ki še sesajo, a niso stari nad 6 mesecev, so prosti carine, če se uvažajo z oslicami vred. 52 Goveda: 1. Voli, biki in krave........................ 2. Teleta do vštetega 1 leta................' . 3. Jalovina do vštetih 2 let Pripomba. Teleta, ki še sesajo, a še niso stara nad 6 mesecev, so prosta carine, če se uvažajo s 'kravami-materami vred. 53 Koze, kozli, ovce, ovni.......................... 54 Janjci in kozliči................................ 55 Svinje: 1. Težke 100 kg ali več....................... 2. Težke nad 10 do 100 kg . . ................ 3. Težke 10 kg ali manj....................... 56 Perutnina........................................ 57 Čebele v panjih, tudi z medom in satjem .... Opazka. Živali, ki jih uvažajo za rejo državni, občinski, sreski ali okrožni živinorejski zavodi ali zasebniki s potrdilom ministrstva za poljedelstvo in vode, toda ob nadzorstvu državnega ali občinskega oblastva, so proste carine. b) Živalski proizvodi. Sveže in pripravljeno meso. 58 Meso domačih živali, tudi s slanino ali brez nje: 1. Meso, razen mesa perutnine: a) sveže, nasoljeno ali v razsolu.......... b) posušeno ali prekajeno.................. 2. Meso perutnine............................. 59 Divjačina, mrtva, razkosana, iztrebljena, dejana iz kože ali nedejana, užitna, tudi meso divjačine 60 Slanina in salo: 1. Sveži, nesoljeni ali v razsolu............. 2. Suhi ali prekajeni......................... 61 Meso in slanina, pripravljena: 1. Gnjati (šunke)............................. 2. Klobase, salame in drugo................... Opazka. Vsi užitni sveži živalski deli se ocari- njajo kakor sveže meso. Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg prosto prosto 70 50 25 20 90 70 140 100 140 100 140 100 25 20 prosto prosto za glavo 130 100 70 50 14 10 100 80 14 10 25 20 80 60 200 150 130 100 130 100 80 60 140 100 200 150 200 150 Tarif. šte- Imenovanje vilka 62 Mleko: Mleko in jajca. 1. ‘ Sveže ali kislo.......................... 2. Smetana....................■............... Pripomba. Sesedeno sladko mleko se ocarinja kakor sir po tar. št. 136., točki 3. pod b). 63 Jajca domače ali divje perutnine.................. 64 Med: Med in vosek. 1. V satju.................................... 2. Raztopljen in precejen: a) naravni................................. b) umetni ................................. 65 Čebehii vosek, čist ali pomešan z drugimi žival- skimi snovmi, nepredelan, tudi ulit .... Živalske tolšče. 66 Gosja in svinjska mast, raztopljena ali prešana Pripomba 1. Tukaj se ocarinjajo tudi umetne tolšče, ki imitirajo svinjsko in gosjo mast. Pripomba 2. Pokvarjena jedilna mast je prosta carine, če naj se uporabi za industrijsko predelavo, ko se denaturira. 67 Loj, sirov, raztopljen in prešan.................. Pripomba. Jedilni loj, sirov, raztopljen ali prešan, se ocarinja po tar. št. 137. 68 Mast in olja iz kosti, kostnega mozga in ostale umetne tolšče za mazanje kož: 1. V zavojih do vštetih 10 kg skupne teže . . . 2. V drugih zavojih: a) mast in olja iz kosli in kostnega mozga . b) mast iz volne, degras in ostale umetne tolšče za mazanje usnja.................. 69 Ribja mast (kitova, morskega psa, delfinova i. dr.); neprečiščeno in prečiščeno ribje olje; neprečiščen spermacet in spermacetno olje . . . Pripomba 1. Neprečiščeno in prečiščeno ribje olje v posodah do vštetega 1 kg skupne teže, tudi z dodatki za zdravljenje, se ocarinja po tar. št. 234., točki 1. Pripomba 2. Ribje olje in ribja mast za industrijsko predelavo sta prosti carine ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. 70 Vse ostale živalske tolšče, neprečiščene ali pre- čiščene, kolikor niso imenovane posebe . . Volna, dlaka, perje, kokoni, biseri, korale in kože. 71 Ovčja volnas tudi strojarska, sirova ali prana . . 72 Dlaka domače in angorske koze in dlaka velblodja, zajčja, jelenja, jazbečja, pasja, potem vseh ostalih živali brez razlike, sirova ali prana, dlaka iz konjske grive in konjskega repa (žima) . 73 Živalsko perje: 1. Za posteljo, očiščeno...................... 2. Ostalo, tudi ptičje perje, glave in peruti, cele ptice, vse to nepredelano ali pripremljeno, kolikor treba, da se očuva moljev ali gnilobe 74 Kokoni sviloprejk in odpadki nepredene svile . 75 Biseri in korale, sirovi.......................... 76 Kože: 1. Domačih živali z dlako ali brez dlake: a) sirove, mokro nasoljene ali vložene v apno b) suhe.................................... 2. Divjačinske, sirove ali posušene, z dlako ali brez dlake: a) navadne ................................ b) fine....................................' 3. Ribje kože in kože dvoživk, sirove ali posušene ........................................ Pripomba k tar. št. 76., točki 2. Za navadno divjačinsko kožo se smatra koža zajčja, rjave lisice, volčjai, medvedja, jazbečja, srnja, pasja, košutja, jelenja, divje koze in merjasečja. Kože ostalih živali se smatrajo za fine. Drugje neimenovane živalske sirovine in odpadki. 77 Rogovi, parklji, kopita, ptičji kljuni, zobje, lupine školjk in polžev, želvovina................. 78 Ščetine (živalske bodice)......................... 79 Sirova slonova in ribja kost in ostale neimenovane živalske snovi za rezljanje................. 80 Ceva ali želodec, posušen in nasoljen, toda ne za jed; živalski mehurji, sveži in suhi, tudi ribji mehurji, razen vizjega kleja................ 81 Gobe: 1. sirove..................................... 2. očiščene: a) za kopel in umivanje.................... b) ostale ................................. Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg 10 8 20 15 25 20 45 35 70 50 250 200 prosto prosto 150 120 prosto prosto 70 50 14 10 25 20 14 10 prosto prosto prosto prosto prosto prosto 320 250 140 100 prosto prosto prosto prosto prosto prosto prosto prosto 45 35 100 80 70 50 prosto prosto prosto prosto prosto prosto prosto prosto prosto prosto 500 400 200 150 Tarif. Šte- vilka Imenovanje Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg Tarif. . številka Imenovanje 82 Bobrovina, ambra, bizam (pižem), cibet, španska muha (kantaride) in podobno prosto prosto 83 Kri zaklanih živali, sveža ali posušena; živalski (hlevski) gnoj; odpadki rib, živalski ostanki pri fabriciranju, ki se rabijo za gnoj; mrtve živali, bohi slanine in ostali živalski odpadki, ki se ne morejo rabiti za jed prosto prosto 84 Ikra in mrest, jajca svUoprejke, goveji žolč, živalske žile in drugje neimenovane živalske snovi prosto prosto 85 c) Ribe in ribji proizvodi. Ribe, sveže . . 1 20 15 86 Ribe, posušene, prekajene, nasoljene ali drugače preprosto pripravljene: 1. Brez olja, začimb in kisa 70 50 2. Z oljem, kisom, začimbami in povrtnino izgotovljene in preprosto pripravljene, v sodih ali podobnih posodah 140 100 87 Pripomba. V letih, ko je ribja lov slaba, sme dovoliti minister za finance na predlog ministra za trgovino in industrijo in ministra za poljedelstvo in vode, da se uvažajo carine prosto nasoljene sardele, potrebne domačim industrijskim podjetjem za konserviranje rib. Kaviar in njegovi nadomestki, sveži ali nasoljeni: 1. Črni in avgutar, tudi v hermetično zaprtih posodah 500 400 2. Rumeni 150 120 88 č) Ostale živali. Morske in vse druge školjke; morski raki in morske želve kakor tudi vse druge želve: 1. Sveže 70 50 2. Skuhane ali. nasoljene, z lupino 140 100 89 Raki iz sladkih voda in polži: 70 50 2. Skuhani 140 100 90 Vse ostale žive živali ali živalski proizvodi, ki niso drugje imenovani: 1. Žive živali prosto kos prosto 2. Živalski proizvodi 100 kg 6 5 91 prva. 3. Proizvodi gozdarstva. za 1 m8 0-60 0-50 j za 100 kg 012 o-io J 92 Lesno oglje v kosih in prahu; briketi iz lesnega oglja, za 100 kg 1-30 1 93 Stavbni les: 1. Navaden, trd ali mehak: a) neobdelan, samo razrezan ali prežagan: za kubični meter 6-50 5 za 100 kg 1-30 1 b) samo obtesan, v vseh dimenzijah: za kubični meter 13 10 za 100 kg 2-60 2 c) razžagan, v vseh dimenzijah: a) grede, železniški pragi, tinji (planke): za kubični meter 20 15 1 za 100 kg 4 3 ß) deske, plohi, letve in skobe (late): za kubični meter 22 17 i za 100 kg 4-40 3-40 2. Plemenit (dragocen) les: a) neobdelan, samo razrezan ali prežagan: «) za kubični meter prosto prosto j ß) za 100 kg prosto prosto b) samo obtesan, v vseh dimenzijah: za kubični meter 4 3 za 100 kg 0-80 0-50 c) razžagan, v vseh dimenzijah: za kubični meter 4 3 za 100 kg . . 0-80 0-50 94 Les za tlakovanje, za platišča, za glavine, za prečke, za ojesa, za opornice, za jadrenike, za vesla, za doge, za dna, za obroče, za kole, za pu-škovna kopita in podobno; protje za pletenje, dna iz protja, les za palice, čibuke in ustnike 7 5 95 Opazka k tar. št. 93. in 94. Impregniran in sploh kemijski prepariran les plačuje dodatek k carini 30%. Barvilni les v kosih, kladah in iverih .... prosto prosto 96 Pluta, sirova, neobdelana prosto prosto 97 Les, lubad, plodi, seme, rastline in rastlinski deli za strojenje kož, razen izrečno imenovanih snovi: 98 99 100 101 102 103 104 105 106 107 108 Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg 1. Kvebraho, ostali les in lubad: a) v kosih....................................prosto prosto b) zdrobljen............................... 120 1 2. Valonea, jezice, mirobolaui, šiške, dividivi, katešu, kino, rujevina (summach), algarobila, bablah in vse ostale nikjer imenovane snovi za strojenje kož...............................prosto prosto Žir, svež in posušen ali oluščen; divji kostanj in ostali gozdni plodi in semena, drugje neimenovana ...........................................prosto prosto Ličje, trska, listje, šotna vlakna, igličevje, mahovine in podobne snovi................................prosto prosto Naravne gume in smole, trde in mehke; naravni balzami: 1. Kavčuk, gutaperča in bala ta; oljnati kavčuk in drugi nadomestki kavčuka, nepredelani prosto prosto 2. Terpentin in druge mehke in trde smole, ka- mor spada tudi storaks (tekoč in trd); gumijev lak v zrnju in paličicah; šelak; kopal, mastiks, damar, zmajeva kri in druge nikjer imenovane smole; tragant, guma basora, češnjeva guma..................................prosto prosto 3. Arabska guma: a) v zrnju...................................... 25 '20 b) raztopljena................................. 130 100 4. Kolofoni j: a) sirov, dalje neobdelan, v kosih ali raztopljen .......................................... 8 6 b) obdelan: a) za gosli.................................. 55 40 ß) ostali .................................... 20 15 5. Naravni balzami, sirovi ali prečiščeni: a) kadilo in mira.......................... 80 60 b) kafra in ostali............'............ 140 100 Pripomba. Kafra, ki se uporablja za izdelovanje celuloida, je prosta carine ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. — Dozirana kafra se oca-rinja po tar. št. 234., točki 1. Katran iz lesa brez razlike.......................prosto prosto Nikjer imenovani gozdni proizvodi.................prosto prosto 4. Proizvodi kmetijskih gran industrije. a) Mlevski in drugi proizvodi. Moka: 1. Iz vseh vrst žita, razen moke iz riža, sočivja in krompirja..................................... 14 10 2. Moka iz riža in sočivja ....................... 25 20 3. Moka iz krompirja in oslajenega žita; ostali mlevski proizvodi: zdrob, kaša ali pšeno, oluščeno žito in sočivje....................... 40 30 Mastna olja: 1. Repno olje...................................... 70 50 2. Olje iz bukovega žira, zemeljskega oreha, maka, solnčnice, sezamovega semena, koruze in ostala mastna olja za jed............... 70 50 3. Oljikovo olje............................. 70 50 4. Olje iz bombaževega semena................ 70 50 5. Laneno, konopljeno, ricinovo in ostala mastna olja, ki služijo za industrijsko potrebo . . 40 30 Pripomba. Olja v steklenicah, konvah in drugih posodah do vštetih 25 kg skupne teže plačujejo še dodatek 30 Din za 100 kg. Rastlinske tolšče: 1. Kakaovo maslo............................. 80 60 1. Muškatovo maslo in lovorikovo olje (maslo) 80 60 Ostala rastlinska masla, ki se ne morejo rabiti za ]'ed.................................... 20 15 Pripomba. Rastlinsko užitno maslo se ocarinja po tar. št. 137. Oljeva kislina (olein) in ostale tolščne kisline in njim podobne snovi pod 40° C tališča ... 25 20 Pripomba. Za tolščne kisline se smatrajo vsa oljnata telesa, ki imajo 50 % in več proste tolščne kisline. Oljnata telesa pod 50% proste tolščne kisline se ocarinjajo po tar. št. 104. do 106. Škrob, guma iz škroba (dekstrin, leiogomi in go-melin), lepivo, tkalski lep in druge apreturne mase: 1. V zavojih do vštetega 1 kg skupne teže ... 70 50 2. Drugače zavite.................................. 40 30 Pripomba. Škrob iz krompirja in dekstrin iz krompirjevega škroba iz točke 2. za uporabo v tekstilni industriji plačujeta 3/b carine, dokler se ne začneta izdelovati ,v državi, ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. Arrow-root, sago, sagova moka, tapioka, mandioka, salepova moka, sagovi nadomestki, krompirjev sago............................................... 50 40 Tarif. šte- vilka 110 111 112 118 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 Imenovanje Sladkor: 1. Iz sladkornega trstja, sladkorne pese in v obče kemijske sestave kakor sladkor iz trstja (sa-haroza): a) sirovi, sok in sirup iz pese, iz trstja in sladkornega javora .............................. b) rafiniran, melis, lump in kandis: a) v glavah............................... /J) v koščkih (kockah)..................... c) zdrobljen................................ . 2. Ostali: dekstroza ali prava glikoza (grozdni in skrobov sladkor), maltoza (sladov sladkor), levuloza (sadni sladkor), laktoza (mlečni sladkor) in ostale vrste sladkorja, ki morejo provreti, v kristalih ali v obliki sirupa; dekstri-nov sirup, pražen sladkor vseh vrst za barvanje pijač................................... Melasa............................................. Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg 25 20 40 30 55 40 40 30 35 25 10 8 b) Pijače. Močne alkoholne (opojne) pijače: 1. Arak, rum in podobno: a) v sodih 450 350 b) v drugih posodah 650 500 2. Konjak: a) v sodih 450 350 b) v drugih posodah 650 500 3. Likerji, prav tako poslajene in začinjene pijače: a) v sodih 450 350 b) v drugih posodah 650 500 Ostale neimenovane alkoholne pijače: 1. V sodih 350 250 2. V drugih posodah 500 350 Pripomba. Ostale neimenovane alkoholne pijače, ki imajo nad 20 do vštetih 40!% alkohola, plačujejo za ,vsak odstotek alkohola še po 4 Din; z več nego 40 % alkohola se ocarinjajo po najvišji postavki tar. št. 112. Alkohol..................................... 1000 800 Vino: 1. Prevrelo, ki ima v sebi do 12% alkohola: a) v sodih................f.................. 170 b) v steklenicah in drugih posodah .... 350 2. Mošt in brozga (Žonta)........................ 170 Pripomba 1. Če ima vino nad 12 % alkohola v sebi, plačuje še po 10 Din za vsak odstotek alkohola do vštetih 22'50 %; če pa ga ima nad 22’50 %, se ocarinja po najvišji postavki tar. št. 112. Pripomba 2. Vinska useda (motno vino) se ocarinja kakor vino. Šampanjec in druga vina, ki se penijo in kipe . . 800 Mošt, vkuhan s sladkorjem ali brez njega ali sploh zgoščen (sirup), brez alkohola, tudi v herme- tično zaprtih posodah......................... 260 Vino z dodatki za zdravljenje (medicinsko) in ostale pijače, narejene iz vina, tudi v hermetično zaprtih posodah.............................. 250 Pripomba. Umetno napravljene alkoholne pijače iz esenc, izvlečkov (ekstraktov) ali tinktur se ne smejo uvažati. 130 250 130 600 200 200 Vino in mošt iz ostalega sadja in jagod; druge zavrete pijače iz rastlinskih sokov in plodov, tudi v hermetično zaprtih posodah .... 200 150 Ostale umetno napravljene pijače, toda brez dodatka vinskega ali žganega alkohola; medica in vino malton, kumys in kefir, tudi v hermetično zaprtih posodah............................ 200 150 Pivo vseh vrst: 1. V sodih........................................ 80 2. V steklenicah................................. 100 Sladov izvleček (ekstrakt), redek ali tekoč ... 55 60 80 40 Kig. c) Kis in kvas (droži). 1. V sodih.................................. 2. V drugih posodah......................... • Pripomba. Če ima kis v sebi več nego 80 g kisove kisline na liter, se ocarinja kakor kisova kislina. Kvas (droži): 1. Vinski in pivski, čist................... 2. Pekovski in ostali.................. • • • 55 130 14 130 40 100 10 100 č) Voda in led. Rudninske vode, naravne in umetne: 1. Neoslajene................... 2. Oslajene..................... Tarif. šte- vilka 126 127 128 129 130 131 132 133 134 135 136 137 138 139 140 141 Carina Maksim. Minim. Imenovanje postavka dinarjev dinarjev 100 kg Ostale naravne vode, tudi destilirane; naravni in umetni led: 1. Neoslajene prosto prosto 2. Oslajene 40 30 Pripomba. Rudninske in ostale vode v posodah, ki plačujejo višjo carino nego voda sama, se ocarinjajo po kakovosti teh posod. d) Ostanki pri predelovanju kmetijskih proizvodov. 1 Otrobi in vsi drugi odpadki od predelovanja žita in riža 2 1-50 Ostanki pri predelovanju ostalih kmetijskih proizvodov: 1. Mandeljnov! otrobi brez vonja 20 15 2. Ostanki pri izdelovanju škroba in alkohola 12 10 3. Ostanki pri precejanju sadja in plodov za jed 70 50 4. Sladove klice, pivove droži in drugje neime-novani ostanki • • prosto prosto 5. Druge jestvine in predmeti za hrano. Pecivo iz moke brez sladkorja, medu, jajc, masti in začimb: 1. Navadni kruli 35 25 2. Prepečenec in ostalo pecivo 80 60 Pecivo iz moke s pridatkom sladkorja, medu, jajc, masti in začimb; oblate za jed in ostale . . 200 150 Pripomba. Peciva, oblita s čokolado, se ocarinjajo po tar. št. 134., točki 3. Rezanci, makaroni in močnato pšeno (tarana); ostali podobni nepečeni proizvodi iz moke ali zdroba 100 80 Navadni bonboni, cukrčki, ratluk (rahatlocum), alva (luilva); sadje, razen južnega, povrtnina, semenje — posladkorjeni (kandirani) . 200 150 Fini bonboni (tako zvani svileni), napolnjeni z marmelado, čokolado in drugim; fondanti brez čokolade, marcipan, gelees, pralines; južno sadje, seme za začimbe, lupine južnega sadja, posladkorjeni (kandirani) 250 200 Kakao in čokolada: 1. Kakao v prahu 200 150 2. Čokolada in njeni nadomestki v tablah ali kosih; kakaova masa 250 200 3. Blago, popolnoma ali deloma iz kakaove mase, čokolade ali njenih nadomestkov, koli-kor ni imenovano drugje 250 Konservirano mleko v tablah, prahu ali zgoščeno, s sladkorjem ali brez njega, tudi v hermetično zaprtih posodah 40 30 Mlečni proizvodi: 1. Skorup (smetana v obliki masla), svež in nasoljen 80 60 2. Sirovo maslo, sveže, nasoljeno in raztopljeno 200 150 3. Sir: a) fini 200 150 b) navadni in kaškavalj 80 60 c) sirotka prosto prosto Umetno maslo (margarin) in preparati, katerih tolščoba ni izključno iz mleka 200 150 Gorčica: 1. Zmleta 40 30 2. Pripravljena z moštom in drugimi dodatki . 70 50 Pripomba. Gorčica v zavojih do vštetih 2 kg skupne teže plačuje dodatek k carini 100 %. Esence in izvlečki (ekstrakti) brez etra in alkohola: 1. Za pripravljanje kave, limonade in temu podobnih pijač 250 200 2. Za pripravljanje in začinjanje jedi .... 250 200 3. Ostali, drugje neimenovani 250 200 Kapice iz želatine s sladkorjem in brez njega; kostanjeva moka in moka ostalega sadja, tudi s sladkorjem, moka za otroke, istotako tudi s sladkorjem; krepilna moka, moka s sladkorjem, prašek za vzhajanje testa, prašek za limonado ali za podobne poživilne pijače, tudi v hermetično zaprtih posodah 100 80 Sadni ali rastlinski šoki, jedilni plodi in jedilne rastline brez alkohola in etra, s sladkorjem ali sirupom ali vkuhani z dodatkom sladkorja in sirupa, slatka, kompoti, sadne mezge z dodatkom sladkorja, tudi v hermetično zaprtih posodah: 1. Iz jagod in malin 250 200 2. Iz limon, pomaranč in ostalega sadja . . . 250 200 Carina Tarif. Maksim. Minim. Ste- Imenovanje postavka vilka dinarjev dinarjev 142 Plodi, pripravljeni z alkoholom ali z alkoholom pomešani; šoki iz plodov in sadja z alkoholom in etrom, tudi v hermetično zaprtih posodah 100 kg 500 400 143 Jedilne konserve, drugje neimenovane, tudi v hermetično zaprtih posodah: 1. Rastlinske in sadne 140 100 2. Konserve iz rib, mesa in rakov 250 200 144 Kemijski pripravljena živila, kakor somatoza, pepsin, tropon, plasmon 250 200 145 Predmeti za hrano in. jestvine, posebe neimenovani, tudi v hermetično zaprtih posodah . . 250 200 146 6. Tobačni izdelki. Tobačni izdelki: 1. Rezani tobak in tobak za žvečenje .... 400 300 2. Smotke 600 500 3. Cigarete 700 600 4. Nosljanec 250 200 5. Tobačni izvlečki (ekstrakti) 250 200 147 II. del. Rudnine vobče, rudninska olja in njih proizvodi. 1. Prsti in kameni. 1. Glina in ilovica vseh vrst, tudi pomešana s kaolinom (porcelanska prst); kaolin, lapor, šamot in dinasna malta prosto prosto 2. Barvilne prsti: a) veronska in kölnska, sirove prosto prosto b) ostale neimenovane, sirove prosto prosto 148 Pripomba. Industrijski odpadki, ki se uporabljajo za izdelovanje barv, se ocarinjajo po točki 2. pod b). Debel in droben pesek (gramoz in pesek): 1. Naraven, tudi plavljen, v razsutem stanju . 015 0T0 2. Barvan, zmlet ali v zavojih 14 10 149 Kameni vsake vrste, razen izrečno imenovanih, lomljeni, neobdelani (neobtesani) .... 0-40 0-30 150 Infuzorska prst (kremenka) prosto prosto 151 Plovec, smirek, dunajsko apno, tripel, karborund in tem podobne snovi za čiščenje in poliranje: 1. Sirove prosto prosto 2. Zdrobljene, zmlete, tudi plavljene: a) pripravljene za nadrobno prodajo . . . 55 40 b) ostale 5 4 152 Kreda in lojevec v naravni barvi: 1. Sirova 1-50 1 2. Zmleta in plavljena kakor tudi izprana in žgana: a) kreda 2-50 2 b) lojevec 2-50 2 153 Malec (sadra, gips): 1. Sirov 0-70 0-50 2. Žgan 2-50 2 3. Zmlet, tudi barvan 4 3 154 Magnezit in dolomit: 1. V kosih prosto prosto 2. Zmleta ali žgana 5 4 155 Barit (težec) in viterit: 1. V kosih prosto prosto 2. Zmleta 3 2 156 Stroncianit in celestin, fluorit in bavksit, v kosih ali v prahu prosto prosto 157 Navadno apno; malta iz apna, pucolan, tras, santo-rinska prst 1-50 1 .158 Cementi: 1. Romanski cement, hidravlično apno .... 2-50 2 2. Portlandski cement 5 4 3. Cement iz žlindre; puoolanski in magnezijev cement, pomešani cementi 5 4 159 Azbest-amiant in krizolit, sirov, tudi zmlet; vlakna iz azbesta, tudi očiščena prosto prosto 160 Skrilavec v kosih 0-70 0'50 161 Morska pena (stiva), naravna ali umetna, nepredelana prosto prosto 162 Lava, porozna (propustna) ali zgoščena, v naravnem stanju, neobdelana prosto prosto 163 Dragi in poldragi kameni, v naravnem stanju, neobdelani prosto prosto 164 Prsti in ostale rudninske* snovi, ki niso izrečno imenovane drugje, sirove, žgane, zmlete ali plavljene prosto prosto šte- vilka 169 170 171 172 173 174 175 176 178 179 180 Imenovanje 2. Rude, žlindre in pepeli. Kovinske rude vseh vrst.......................... Žlindre in vobče ,vse silikatne mase............. Vlakna in volna iz žlindre....................... Pepeli brez razlike, razen pepela iz kosti in kovinskih oksidov, zvanih pepeli . . . . . . . Premog' Izkopki (fosili) za gorivo. 1. Antracit................................... 2. Kameni premog.............................. 3. Rjavi premog in lignit..................... 4. Koks...................................... 5. Briketi iz premoga vsake vrste, razen iz lesnega oglja.................................... Trdni ostanki pri destilaciji nafte in rudninskega olja v obliki koksa kakor tudi briketi iz takih ostankov......................................... 4. Rudninska olja in ostali izkopki; katran, olja in smole kamenega premoga in drugih rudninskih snovi. Nafta sirova, črna in neprečiščena, ostanki nafte pri pridobivanju bencina ali petroleja: 1. V cisternah ali tankih..................... 2. V drugih posodah........................... Pripomba. Sirova črna in neprečiščena nafta in ostanki nafte pri pridobivanju bencina ali petroleja so prosti carine, če jih uvažajo rafinerije za predelovanje, ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance, dokler se ne začne pridobivati nafta v zadostni količini ,v državi. Asfalt (asfaltov kamen) zmlet in nezmlet; katra-nove smole, smole iz kamenega in rjavega premoga in lesa kakor tudi smole iz nafte; asfaltov mastiks in vse ostale prstene smole, trde, v prahu ali tekoče; asfaltov klej . . . Ozokerit (zemeljski vosek), sirov in raztopljen; rudniški (montanski) vosek, izvlečen (ekstra- hiran) iz rjavega premoga.................. Rumeni in črni jantar (gagat), v neobdelanih kosih, v masi ali prahu............................. Katran iz kamenega premoga in drugih rudninskih snovi...................................... Olja od katrana iz kamenega premoga: - 1. lahka, kakor: bencol, toluol, ksilol .... 2. težka, kakor: antracenovo, karbolovo, kreo- zotovo..................................... Proizvodi pri destilaciji nafte, katrana iz rjavega premoga ali parafinovega skrilavca, kakor: bdncin, petrolej (kerozin), mazalna olja, tako zvano parafinovo olje, solarno olje in ostala, razen izrečno imenovanih; katran iz nafte: 1. Bencin: a) v cisternah ali tankih................. b) v drugih posodah....................... 2. Petrolej (kerozin): a) v cisternah ali tankih................. b) v drugih posodah....................... 3. Plinovo olje, nečisto solarno olje, modro in zeleno olje in podobna olja, ki ne služijo za razsvetljavo, mazanje in raztapljanje; katran iz nafte: a) v cisternah ali tankih................. b) v drugih posodah....................... 4. Tako zvano parafinovo olje, čisto solarno olje, olje za mazanje in ostala olja, razen izrečno imenovanih: a) v cisternah ali tankih ................ b) v drugih posodah....................... Naftalin, antracen, fenol (karbolova kislina), ani- linovo olje, nitrobencol, piridinove baze in druge snovi od katrana iz kamenega premoga, drugje neimenovane......................... Lizol, kreolin in podobni preparati.............. Pripomba. Rudninska olja in ostali predmeti iz te skupine v posodah do vštetega 1 kg skupne teže plačujejo dodatek k carini 100 %. TIL del. Predelani živalski, rastlinski in rudninski • vosek in blago, narejeno z uporabljanjem tolšč, olja in voska. Vosek: ^086^- 1. Čebelni, tudi pomešan z drugimi snovmi, predelan (beljen ali barvan)............... 2. Rastlinski, vsake vrste (karnaubski, japanski itd.), predelan (beljen ali barvan) . . . . Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev tOO kg prosto prosto prosto prosto prosto prosto prosto prosto prosto prosto 0-40 0-30 0-40 0-30 prosto prosto 0'80 0-60 1-50 1 5 4 6 5 0'70 0'50 2-50 2 prosto prosto prosto prosto prosto prosto prosto prosto 16 13 40 30 7 5 9 7 10 8 13 10 16 13 40 30 6 5 55 40 100 80 100 80 Tarif. ite- Imenovanje vilka 181 Ostanki in odpadki pri izdelovanju čebelnega voska (voščevina)................................. 182 Cerezin, tudi pomešan s parafinom................. 183 Trda tolščobna telesa: 1. Prečiščeni parafin......................... 2. Stearinova in palmitinova kislina in tema podobne snovi s tališčem preko 40° C . . . 3. Prečiščeni spermacet....................... 184 Sveče in svečice: 2‘ Sveee’ 1. Lojene..................................... 2. Iz voska, cerezina......................... 3. Iz parafina, stearina, spermaceta in podobnih snovi....................................... 3. Voščeno blago. 185 Voščeno blago in blago iz cerezina (razen sveč, svečic in voščenih vžigalic): 1. Poedini deli za cvetice: a) prašniki in pestiči, tudi s pecljem . . . b) cvetni listi, listje, vejice, brstiči, plodi in podobno ................................. 2. Cvetice, tudi povezane v šopke; venci . . . 3. Ostalo..................................... Pripomba. Deli za cvetice, cvetice in venci v zvezi s tekstilno snovjo se ocarinjajo po tar. št. 366. , 4. Milo, maziva, snovi za plastične izdelke in iz- delki iz mila, stearina, parafina in podobnih snovi. 186 Navadno milo, trdo ali mehko, v testu (pasti) ali prahu ...................................... Pripomba. Navadno milo v obliki toaletnega mila ali v kosih, ki so razdeljeni s prešanjem v take oblike, ali vobče v zavojih za nadrobno prodajo, plačuje dodatek k carini 100 187 Ostalo milo vsake vrste in oblike, tudi z dodatkom kosmetičnih ali medicinskih sredstev, tako zvano medicinsko milo....................... Pripomba. Zmes kosmetičnih sredstev z milom v obliki testa (paste), ki služi predvsem kosme-tiki, se ocarinja po št. 261. Prav tako se ocarinjajo kreme iz mila. Opazka. Nadomestki mila se ocarinjajo kakor milo. 188 Tekočine, prirejene za pranje ali apretiranje, po- mešane z alkalijami, milom in vodo; preparati iz ricinovega olja za barvanje in apretiranje in razni lugi............................... 189 Glicerin: 1. Sirov...................................... 2. Prečiščen.................................. 190 Parafinovo mastilo, vazelina in vazelinovo mastilo (brez vonja in brez okusa); lanolin in razne lanolinove zmesi, prav tako brez vonja: 1. V sodih....................v............... 2. V ostalih posodah.......................... 191 Kolomazi in ostala mazalna sredstva, pripravljena iz tolšč in olj, tekočih in trdih, tudi s primesjo drugih snovi: 1. Kolomazi .................................. 2. Ostalo..................................... 192 Navadno črnilo (voščilo) za obutev; masti (tolšče), kreme in podobni preparati, izdelani z voskom, tolščo ali oljem, za čiščenje, poliranje ali vzdrževanje kovin, pohištva, parketov, marmorja, peči, ščedilnikov, usnja, obutve, linoleja in podobnega: 1. Navadno črno voščilo za obutev: a) v zavojih za nadrobno prodajo .... b) v drugih zavojih........................ 2. Ostalo: a) v zavojih za nadrobno prodajo .... b) v drugih zavojih........................ Pripomba. Po točki 2. se ocarinjajo tudi oni preparati za usnjeno obutev, ki niso pripravljeni z uporabo olja, tolšče ali voska, če se to vidi po zavoju, etiketah, priporočilih itd. 193 Tekočine za čiščenje, poliranje ali vzdrževanje kovinskih in drugih predmetov, pripravljene iz raznih snovi z dodatkom mila: 1. V zavojih za nadrobno prodajo.............. 2. V drugih zavojih........................... 194 Snovi za plastične izdelke, pridobljene iz rud- ninskih snovi s primesjo stearina, palmitina, parafina, voska in smole.................... 195 Izdelki iz mila, stearina, parafina in podobnih snovi, tudi v zvezi z. navadno, fino ali najfinejšo tvarino............................. Carina 25 35 20 25 Carina Maksim. Minim. Tarif. Maksim. Minim. postavka šte- Imenovanje postavka dinarjev dinarjev vilka dinarjev dinarjev 100 kg 100 kg prosto 40 prosto 30 IV. del. Kemijski in lekarniški proizvodi; barve in barvarski proizvodi; pokosti (firneži), 40 30 laki, etri; drugje neimenovani alkoholi; 40 30 eterična olja in dišave; umetna gnojila 80 60 in vžigalne in razstrelilne (eksplozivne) snovi. 70 50 1. Kemijski in lekarniški proizvodi. 250 200 a) Neorganske snovi. 120 90 196 Živo srebro, zlitine živega srebra (amalgami) in soli živega srebra: 1. Živo srebro prosto prosto 2. Zlitine živega srebra (amalgami) .... prosto prosto 3. Spojine živega srebra in soli živega srebra . 120 100 500 400 197 Žveplo in kovinski sulfidi: 1. Sirovo, neprečiščeno prosto prosto 2. Prečiščeno in žveplov cvet 4 • 1-50 1000 800 3. Kovinski sulfidi prosto prosto 2000 1500 198 Fosfor, navadni in rdeči 2-50 2 1000 800 199 Antimon: 1. Kovinski 2. Antimonov sreš (bljuvna sol) in njegovi na- 6-50 2 domestki . prosto prosto 200 Borač in borovi preparati: 1. Borač, sirov, neprečiščen (natrijev boracit), 80 50 tinkal in boronatrokalcit, borova kislina, sirova (neprečiščena) prosto prosto 2. Borač, neprečiščen: a) v zavojih do vštetega % kg skupne teže . 70 50 b) ostali 10 7 3. Cista borova kislina 10 7 201 Amoniak in amoniakovi preparati: 150 120 1. Salmiak (amonijev hlorid), amonijev karbo- nat, amonijev plin, komprimiran, tekoči amoniak, amonijev sulfat 12 10 2. Amonijev nitrat 55 40 202 Soli: 1. Kamena in morska (natrijev hlorid): a) kamena 0-70 0-50 (blatni) izvlečki (ekstrakti): 40 30 a) naravne 14 10 b) umetne 30 25 12 10 Pripomba. Soli za tehnično ali industrijsko upo- 50 40 203 rabo so, če se denaturirajo, proste carine. Stassfurtska sol prosto prosto 204 Brom in bromove soli, jod in jodove soli . . . 180 150 205 Kovinski arzen: beli (arzenasta kislina, arzenik 40 30 ali mišnica); žveplov arzenik-operment (ru- 100 80 meni), realgar (rdeči) 15 12 206 Ferociankalij (rumeni), ferociannatrij in ferocian- b) morska.................. 2. Rudninske soli, vrelčne soli 250 in močvirni kalcij, ferociankalij (rdeči) in ferociannatrij; rodankalij, ciankalij in kalijev manganat, kalijev hipermanganat in soli bromove kisline........................................... Pripomba. Soli bromove kisline so proste carine, če jih uvažajo industrije!, dokler se ne začno izdelovati v državi, ob pogojih, ki jih predpiše mir nister za financet 60 45 250 200 130 90 70 700 42 35 200 150 100 70 50 500 207 Galuni: aluminijevi, bromovi, bakrovi in železovi, tudi s kalijem, natrijem in amonijem; aluminijev sulfat, natrijev aluminat in aluminijev hlorid: 1. Kristalizirani, natrijev aluminat................ 12 2. Žgani, tudi zmleti ali v prahu................... 20 Pripomba. Hromovi galuni so prosti carine, če jih uvažajo industrijci, dokler se ne začno izdelovati v državi, ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. 208 Oksidi (vodni in brez vode): barijevi (barijev hidroksid, barijev superoksid), natrijev su-peroksid in vodikov superoksid, stroncijev oksid in aluminijev hidroksid (umetna glina), manganovi oksidi, rumeni in rdeči glaj v kosih in luskinah, tudi zmlet; zmesi za lošč in email, pepel od svinca in kositra .... 6 209 Magnezijev, barijev, kalcijev, bromov, manganov hlorid, magnezijev sulfat (grenka sol) in manganov borat.............................................prosto 210 Magnezijev karbonat, umeten; magnezijev oksid, čist, stroncijev karbonat, stroncijev hlorid, barijev karbonat in sulfat (umetni barit); 10 15 5 prosto Tarif. šle- Imenovanje vilka kalcijev fosfat in sulfat (umetna); barijev in stroncijev nitrat; kalcijev karbonat, zgoščen 211 Solitri: 1. Natrijev nitrat, naraven (čilski soliter) ali umeten, sirov, nekristaliziran in nerafiniran, amonijev nitrat.............................. 2. Natrijev nitrit............................. 3. Kalijev nitrat (kalijev soliter), sirov ali rafiniran, natrijev nitrat, kristaliziran ali rafiniran 212 Natrijeve in kalijeve spojine: 1. Soda (natrijev karbonat): a) sirova, tudi žgana (kalcinirana) . . . . b) kristalizirana........................... 2. Kalijev karbonat (pepelika)................. 3. Natrijev in kalijev bikarbonat.............. 4. Kavstična soda (jedki natron, natrijev hidrat) in kalijev hidrat (jedki kalij).............. 5. Natrijev sulfat (Glauberjeva sol), sirov, kal-ciniran, zmlet ali kristaliziran, natrijev sulfid 6. Natrijev bisulfat, natrijev in kalcijev sulfit, bisulfit in hidrosulfit, natrijev in kalijev silikat (vodotopno, vodeno steklo), kalijev sulfat in bisulfat.................................. 7. Natrijev in kalijev hlorat, natrijev fosfat, natrijev tiosulfat in barijev hlorat . . . . 213 Hlor, stisnjen (komprimiran), in hlorova voda; hlorovo apno, eau de Javelle in eau de Labarraque................................... 214 Kisline, žveplov ogljik in žveplov vodik: 1. Žveplova kislina in njen anhidrid: a) komorna in koncentrirana (angleška) . . b) kadeča se žveplova kislina (nordhäuser-ska) in anhidrid žveplove kisline . . . 2. Žveplov ogljik, vodik in hlor; tetrahlorov ogljik....................................... 3. Dušikova (ločnica) in solna kislina: a) dušikova ................................ b) solna.................................... 4. Ogljikova in žveplenasta kislina, stisnjena (komprimirana) in tekoča, fosforova^ bromova, fluorovodikova in vse druge kisline, tekoče in kristalizirane, ,v kosih in v prahu, ki niso imenovane drugje............................. 215 Galice in železovi in cinkovi hloridi: 1. Železova (zelena) in železov hlorid . . . 2. Bakrova (modri kamen [višnjelec]); cinkov hlorid in cinkov sulfat...................... 216 Zlatove, srebrove in platinove soli: 1. Zlatove soli, kjer se umeva tudi kasijev ali zlati purpur (škrlat); soli platine in plati-novih kovin.................................. 2. Srebrove soli vsake vrste-.................. 217 Soli kisove kisline (acetati); svinčev sladkor in svinčev kis.................................. Pripomba. Po tej tarifni številki se ocarinja svinčev sladkor samo, če se uvaža za fabrikacijo barv in pokostov (firnežev), ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance; sicer se ocarinja po tar. št. 222. 218 Činove soli, kolikor niso izrečno imenovane; bakrov in svinčev nitrat, nikljev sulfat, nikljev oksid in nikljoamonijev sulfat............... 219 Kalcijev karbid, aluminijev karbid in drugi ko- vinski karbidi, kolikor niso imenovani drugje 220 Stisnjeni (komprimirani) ali tekoči plini, drugje neimenovani.................................. 221 Mrežice (nogavice) za razsvetljavo, tudi v zvezi z navadnimi kovinami in njih zlitinami . . . 222 Vse ostale kovine, metaloidi, soli, baze in neorgan- ske spojine, kolikor niso nikjer imenovane . 223 Kisline: b) Organske spojine. 1. Limonova, vinska in mlečna kislina . . . . 2. Kisova kislina: a) sirova (tehnična), kisov prašek (kalcijev acetat)................................... b) prečiščena, ki ima v sebi nad 80 g na 1 liter kisline; kisova esenca........... 3. Oksalova in kalijev oksalat; taninova (čre- slena), galova in pirogalova................. 4. Salicilova kislina.......................... Pripomba k točki 2. b. Kisova kislina in kisova esenca, ki imata v sebi nad 800 g kisline na 1 liter, plačujeta za vsak gram dodatek k carini 0‘25 Din. 224 Sreš (vinski kamen); kalijev citrat in tartarat:^ 1. Neprečiščen ................................ 2. Prečiščen................................... Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg 15 12 12 10 20 15 40 30 5 4 12 10 12 10 12 10 20 15 12 10 12 10 12 10 6 5 7 6 15 12 prosto prosto 20 15 5 4 25 20 6 5 25 12 5000 4000 1250 1000 12 10 prosto prosto 50 40 30 25 kos 0-30 0-20 100 kg 40 30 120 100 6 5 250 200 25 20 70 50 12 10 70 60 Tarif. šte- vilka 225 226 227 228 229 230 231 232 233 234 235 236 237 238 239 240 241 242 243 Imenovanje Beljakovina in lepi (kleji), trdi, tekoči ali v prahu: 1. Želatina in ribji mehur...................... 2. Beljakovina in kazein........................ 3. Lepi (kleji) za mizarje, pleskarje, čevljarje itd. Spodij (koščeno oglje) v kosih in oglje iz krvi . . Masa za tiskarske valjarje, hektografska in podobne mase kakor tudi izdelki iz takih mas . Alkaloidi in alkaloidne soli: 1. Kinin in njegove soli........................ 2. Kofein, nikotin, spartein, morfin, strihnin, kodein itd.................................... Kolodij, tekoči celoidin, kloroform................ Izvlečki (ekstrakti) in snovi za strojenje kož, kolikor niso nikjer imenovani, in umetne snovi za strojenje..................................... Saharin in ostale umetne sladke snovi, tudi v pastilah...................................... Sok iz sladke koreninice: 1. Sirov, tudi vkuhan........................... 2. Prečiščen, tudi pomešan s sladkorjem in medom, janeževim oljem, salmiakom in ostalimi začimbami in zdravili ........ Umetni balzami; izvlečki (ekstrakti), esence, tinkture in vode, brez vonja, za zdravniško in industrijsko porabo, razen izvlečkov in esenc za barvanje in strojenje: 1. Brez etra in alkohola........................ 2. Z etrom ali alkoholom........................ Pripomba. Prepovedan je uvoz esence za na- pravljanje žganja, slivovke, tropinovca in vinskega žganja. Izgotovljena zdravila, dozirani preparati in obliži: 1. Izgotovljena zdravila kakor tudi vsi kemijski in lekarniški dozirani proizvodi.............. 2. Obliži....................................... Organski kemijski proizvodi in preparati, potem lekarniški proizvodi, ki niso imenovani drugje: 1. Ki se rabijo v fotografiji................... 2. Ostali......................................... Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg 50 40 50 40 50 40 12 10 70 50 prosto prosto 600 500 70 50 14 10 12.000 10.000 35 30 120 100 400 300 400 300 500 400 650 500 400 300 140 100 2. Barve, tinte in pisala. Naravne barve: rastlinske, živalske in rudninske: 1. Rastlinske in živalske: a) zdrobljene ali fermentirane v vsaki obliki, kolikor ne spadajo pod druge tarifne številke ...................................... 5 b) košenilja in kermes brez razlike .... prosto c) karmin in drugi košenilni preparati . . 80 2. Rudninske barve v prahu, testu ali kalupih: a) prstene................................. 8 b) železaste, tudi izdelane iz industrijskih odpadkov................................ 14 Pripomba. Rudninske in prstene barve, olepšane z organskimi pigmenti, se ocarinjajo po tar. št. 243. Preparati za barvanje, razen umetnih organskih barv in izrečno imenovanih: 1. Indigo, naraven ali umeten, in indigov karmin 25 2. Barvilni izvlečki (ekstrakti) v trdem ali tekočem stanju j..................................... 6 Umetne organske barve........................... 25 Pripomba. Sestavine od katrana iz kamenega premoga in njih derivati so prosti carine, če se uvažajo za izdelovanje barv, ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. Cinkovo belilo (cinkov oksid); ultramarin, cinkolit, litopon, siva cinkova barva...................... 40 Svinčevo belilo, rdečilo in rumenilo; cinober; bakrove in bakroarzenikove barve; pariško in berlinsko modrilo; brončene barve: 1. Svinčevo belilo, rdečilo in rumenilo ... 55 2. Brončene barve.................................. 80 3. Ostale......................................... 55 Kromove, antimonove in kobaltove barve ... 70 Čad (sajina), trtno oglje: 1. Naravni, ,v prahu............................... 20 2. Olepšani z ultramarinem ali z anilinovimi in drugimi kemijskimi barvami do vštetih 2 % 25 Pigmentne in lakove barve, kolikor niso imenovane drugje, kakor tudi zmesi spojin pigmentov z neorganskimi bazami in solmi (pigmentni laki in ostalo)....................... g0 Opazka 1. Barve z oljem, glicerinom, oljnatim pokostom (fimežem), lepom, rudninskim oljem in drugimi sredstvi plačujejo 120 Din za 100 kg. Opazka 2. Barve z alkoholovim, acetonovim ali lakovim pokostom (firnežem) plačujejo 150 Din za 100 kg. 4 prosto 60 6 10 20 5 20 30 40 60 40 50 15 20 Tarif. šte- vilka 244 245 246 247 248 249 250 251 252 253 254 255 256 Carina Maksim. Minim. Tarif. Maksim. Minim. Imenovanje postavka šte- Imenovanje postavka dinarjev dinarjev vilka dinarjev dinarjev 100 kg 100 kg Opazka 3. Barve v zavojih do vštetega 1 kg 257 Umetne dišeče snovi 250 200 skupne teže plačujejo še 20 Din za 100 kg. 258 Dišeče tolšče in dišeča rudninska olja 800 600 Tinta, napojeni trakovi za pisalne stroje in za 259 Parfumerije z etrom ali alkoholom: podobne stroje; barva za štampilije: 250 200 1. Esence, izvlečki (ekstrakti), tinkture in dišeče 1. Tinta v prahu vode 1400 1000 2. Tekoča tinta: 2. Dišeči kis 800 600 a) navadna za pisanje....................... 80 b) hektografska, litografska in podobna . . 250 3. Napojeni trakovi za pisalne stroje in podobne stroje............................................ 700 4. Barva za štampilije............................. 250 Pripomba. Tekoča tinta in barva za štampilije v posodah do vštetega 1 kg skupne teže plačujeta dodatek k carini 100 %. Grafit: 1. Sirov, plavljen, žgan ali v prahu............prosto 2. Pripravljen za nadrobno prodajo................. 14 Lojevec (kreda za krojače), razrezan ali pripravljen za risanje......................................... 14 Kreda in pisala; oglje za risanje in tekoči ali trdi tuši: 1. Kreda, tudi s papirjem omotana: a) bela za pisanje............................... 20 b) v barvi, za pisanje........................... 40 c) za mazanje biljardnih palic................. 100 2. Pisala, neomotana ali omotana s papirjem: a) iz skrilavca.................................. 20 b) druga......................................... 55 3. Pisala, vdelana v navaden, neoglajen in bel les, brez zveze: a) črna.......................................... 80 b) v barvi ali tintna.......................... 100 4. Pisala v ostalem lesu, trstju ali papirnati masi, tudi z glavico iz navadne kovine ali kosti, celuloida in podobnih snovi: a) črna......................................... 150 b) v barvi, ali tintna.......................... 200 5. Tuši in oglje za risanje.................... 200 Pripomba. Tekoči tuši ,v posodah do vštetih 250 g skupne teže plačujejo dodatek k carini 100 %. 3. Pokosti (firneži), laki, lepiva in kleji. Oljnati pokosti (firneži), tudi pomešani s sredstvu za hitro sušenje (sikativi); zgoščeno laneno olje 80 Alkoholov! pokosti [firneži] (raztopine raznih smol v alkoholu).............................. 120 Lakovi pokosti (firneži) — smole, raztopljene ,v terpentinovem olju, rudninskem ali smolnem olju, pokostu (firnežu), acetonu, alkalijah in drugih raztopilnih sredstvih; asfaltov lak, raztopine asfalta ali asfaltu podobnih mas v rudninskem ali terpentinovem olju, prav tako raztopine katrana iz kamenega premoga, v lahkih ogljikovodikih: bencinu, ligroinu, foto-genu; raztopine barv in voska; japanski lak, capon, sikalivi, brunolin....................... 180 Pečatni vosek in odtiski v njem: 1. Navadni rdeči in črni............................. 80 2. OstaU............................................ 130 Pripomba. Parfumiran vosek plačuje dodatek k carini 100 %. Oljnati lepi, smolni, kavčukovi in gutaperčni lepi, lep iz kleja in ostali lepi, kolikor niso imenovani drugje: 1. Oljnati in smolni................................. 40 2. Ostali........................................... 80 1000 4. Drugje neimenovani etri in alkoholi; eterična olja, parfumerijski in kosmetični predmeti. Etri vseh vrst, prosti in sestavljeni........... Konjakovo olje (enanteter)......................12.000 Patoka (fuzelna olja), metilov alkohol (lesni cvet, metanol), aceton; formaldehid (metilov alde-hid), trd in tekoč............................... 70 Pripomba. Patoka, ki ima v sebi nad 8 % alkohola, se ocarinja kakor alkohol. Eterična olja: 1. Iz lesnega katrana (brino,vega katrana itd.), iz kavčuka, olje iz jelenjega roga, terpentinovo olje, smolim olja in kafrno olje (tekoča kafra) 30 2. Olje iz brina in iglastega drevja, sivke, lovora, rožmarina.................................. 3. Jazminovo, bergamotno olje, olje iz grenkih mandeljnov, rožno olje, olje iz šmarnic, .vijolic, pomarančnega cvetja in temu podobno . . . Pripomba. Eterična olja v posodah do vštetega 1 kg skupne teže plačujejo dodatek k carini 100 %. 120 250 60 200 500 200 prosto 10 15 30 80 15 40 60 80 120 150 150 60 100 60 100 30 60 800 9000 50 100 200 Carina 260 Dišeče vode brez etra in alkohola: 1. Naravne, pridobljene pri destilaciji eteričnega olja: a) v posodah nad 1 kg skupne teže .... 70 50 b) v posodah do vštetega 1 kg skupne teže . 90 70 2. Umetne: a) v posodah nad 1 kg skupne teže .... 800 600 b) v posodah do vštetega 1 kg skupne teže 1400 1000 261 Puder, rdeča in bela lepotila (rumenila in belila), dišeča; barvila za lase in ostale drugje neimenovane parfumerije in kosmetična sredstva: 1. Antiseptične vode za usta, praški, milo in pasta za zobe................................ 500 400 2. Puder, pomade, rumenila in belila; barvila za lase in ostalo........................... 1400 1000 Pripomba. Puder, rdeča in bela lepotila, četudi ne diše, se ocarinjajo po tar. št. 261., če se vidi po zavojih, etiketah, priporočilih itd., da so kosmetična sredstva. 5. Umetna gnojila. 262 Umetno gnojilo iz mesa, krvi itd., ptičji, netopirji in ribji guano; naravni fosfati, tudi zmleti . . prosto proste 263 Stolčene in zmlete kosti (kostna moka) in moka iz fosforitov, superfosfati, Thomasova žlindra ali moka, vse to tudi pomešano z ostalimi snovmi.......................... .... 250 2 6. Smodnik, razstrelila (eksplozivne snovi), zažigal-nice (lunte) in ostalo zapalno blago. Smodnik: 1. Malodimni................................ 240 180 2. Crni..................................... 100 80 Dinamit...................................... 130 100 Ostale raznesilne in strelilne snovi, kakor: pokalni bombaž, pokalno živo srebro, pikrinova kislina in njene soli; kalijev hlorat, amonijev nitrat, pripravljeni kot razstrelila .... 150 120 Predmeti za umetni ogenj vseh vrst; rakete, žabice, strelni klobučki in strelne kapice za otroške pištole, tudi napolnjene s pokalnim živim srebrom............................. 250 200 Naboji (patrone) in kapice za strelno orožje: 1. Vojaški ostri: a) napolnjeni.............................. 250 200 b) prazni s strelno kapico ali brez nje . . 200 150 2. Ostali: a) napolnjeni.............................. 250 200 b) prazni s strelno kapico ali brez nje . . . 200 150 3. Strelne kapice brez razlike, napolnjene ali prazne ......................................... 200 150 269 Vžigalice: 1. Iz lesa in papirja......................... 80 60 2. Iz stearina, voska in podobnih snovi . . . 150 120 270 Plamenice (bakle) in podobni predmeti za raz- svetljavo: 1. Voščene plamenice......................... 250 200 2. Smoluice in pokatranjene plamenice ... 70 50 3. Plamenice iz antimona, magnezije in cinka, tudi ostale................................ 130 100 271 Ostala sredstva za vžiganje in gorenje, kolikor niso imenovana drugje, kakor: žvag (kresilna goba), zažigalnice ali lunte, strelne kapice in vžigalniki za tehnične potrebe, žveplene vrvice, vžigala za viseče svetiljke itd. . . . 130 100 V. del. Rastlinske in živalske predilne snovi in izdelki iz njih. 272 Bombaž, obdelan: ^wm^a*' 1. Beljen, gradašan (grebenan), česan .... 10 8 2. Barvan, zmlet.............................. 10 8 3. Odpadki.................................... 10 8 4. Bombaž za čiščenje strojev................. 10 8 Pripomba. Bombaževi odpadki brez razlike za industrijsko predelavo šo prosti carine ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. 264 265 266 267 268 Carina Tarif. Ste- Imenovanje vilka 273 Bombaževa vata: 1. Gradašana (kardirana) ali prevlečena z le- pivom, potem trakoyi iz vate, tudi z lepivom prevlečeni................................ . 2. Hidroskopska in antisepska vata .... Pripomba. Antiseptična in higroskopska vata v zavojih do vštetih 2 kg skupne teže plačujeta dodatek k carini 50 %. 274 Bombaževa preja, enonitna (enovita): 1. Št. 12 in manj, po angleški numeraciji: a) sirova ................................ b) beljena................................ c) barvana in tiskana..................... 2. Nad št. 12. do št. 29: a) sirova................................. b) beljena................................ c) barvana in tiskana..................... 3. Nad št. 29 do št. 50: a) sirova................................. b) beljena................................ c) barvana in tiskana..................... 4. Nad št 50: a) sirova................................. b) beljena................................ c) barvana in tiskana..................... 275 Bombaževa preja, dvonitna ali večnitna (dvojnata ali na več stremenov): 1. Št. 12 in manj, po angleški numeraciji: a) sirova................................. b) beljena................................ c) barvana in tiskana..................... 2. Nad št. 12 do št. 29: a) sirova................................. b) beljena . . . !........................ c) barvana in tiskana............... 3. Nad št. 29 do št. 50: a) sirova................................. b) beljena................................ c) barvana in tiskana..................... 4. Nad št. 50: a) sirova................................. b) beljena................................ c) barvana in tiskana..................... Opazka k tar. št. 274. in 275. Preja nad št. 60 je prosta carine, če jo uvažajo industrijci za tkalnice, dokler se ne začne izdelovati v državi, ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. 276 Bombaževa preja za nadrobno prodajo (sukanec za šivanje, pletenje, vezenje), tudi trdno vpre-dena (hardwater, nmlldouble) na lesenih vretencih, papirju, v klobčičih, predencih itd., enonitna in večnitna: 1. Sirova.................................... 2. Beljena................................... 3. Barvana ali tiskana....................... Opazka. Mercerizirana preja plačuje 50 % dodatka k carini, ki se plačuje po številki in obdelavi. 277 Gladke tkanine: 1. Katerih Im2 tehtai nad 120g ter ima vsak cm2 v votku in snutku: a) 50 niti in manj....................... b) nad 50 do 80 niti..................... c) nad 80 niti.............................. 2. Katerih Im2 tehta nad 60 do 120g ter ima vsak cm2 ,v votku in snutku: a) 50 niti in manj..................\ . b) nad 50 do 80 niti..................... c) nad 80 niti........................... 3. Katerih 1 m2 tehta do 60 g ter ima vsak cm? v votku in snutku: a) 50 niti in manj....................... b) nad 50 do 80 niti....................... c) nad 80 niti........................... 278 Žamet, pliš in druge podobne tkanine........... 279 Tulj, bobinet in njima podobne tkanine: 1. Gladki.................................. 2. Bobinet s čipkastimi Sarami za zavese in podobne domače potrebe......................... 280 Pletenine in prepleteno (na stanu delano) in mre- žasto blago: 1. V kosih za metrsko prodajo.............. 2. Nogavice: a) težke nad 700 g po ducatu parov . . . b) težke 700 g in manj po ducatu parov . . 3. Rokavice................................ 4. Neimenovane: a) mreže za ribjo lov.................... b) ostale, razen obleke in perila........ Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg 40 30 100 80 25 20 40 30 45 35 30 25 45 35 55 40 40 30 56 40 60 45 45 35 60 45 65 50 130 100 150 120 180 140 200 150 230 170 250 200 250 200 300 230 350 270 350 270 400 300 450 350 450 350 650 500 520 400 400 300 600 450 850 650 650 500 250 200 650 500 Carina Tarif. Maksim. Minim. šte- Imenovanje postavka vilka dinarjev dinarjev 100 kg 281 Pripomba. Vezene nogavice in rokavice plačujejo dodatek k carini 50 %. Čipke vseh vrst, tudi vezene 1500 1200 282 Vezenine na bombaževi tkanini, tudi z aplikacijami: 1. Izdelane s svileno prejo 1500 1200 2. Izdelane z drugo prejo 1300 1000 283 Tkani trakovi 500 360 284 Pripomba. Trakovi, tkani v obliki žameta, pliša in njima podobnih tkanin, plačujejo dodatek k carini 50 %. Pozamentarijsko (pasarsko) blago, gumbarsko, tudi na podlogi iz lesa, kosti, roga, navadnih kovin ali navadne tvarine 520 400 285 Vrvi, motvozi in konopci iz bombaževe preje, 1 mm in \eč debeli 130 100 286 Pripomba. Motvozi, tanjši od 1 mm v premeru, se ocarinjajo kakor preja po tar. št 276. Stenji, tkani ali pleteni 250 200 287 Predmeti za tehnično uporabo, tudi v zvezi z navadnimi kovinami ali njih zlitinami: 1. Cevi 130 100 2. Jermeni 130 100 3. Ostali 130 100 288 2. Konoplja, lan in ostala rastlinska vlakna za prejo. Konoplja, lan, juta, manila, kitajska trava (ramija) in ostala rastlinska vlakna za prejo: 1. Pripravljena, grebenana, česana, beljena, barvana prosto prosto 2. Odpadki 10 8 289 Pripomba. Odpadki za industrijsko predelavo so prosti carine ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. Vata iz vlaken, imenovanih v tar. št. 288.: 1. Navadna, tudi z lepom prevlečena .... 40 30 2. Antiseptična 100 80 290 Pripomba. Higroskopska in antiseptična vata v zavojih do vštetih 2 kg skupne teže plačujeta dodatek k carini 50 %. Preja iz konoplje, lanu (konopljenih in lanenih vlaken ali hodnične preje) in iz kitajske trave (ramije), enonitna: 1. Št. 20 in manj, po angleški numeraciji: a) sirova 26 20 b) beljena, barvana in tiskana 60 50 2. Nad št. 20: a) sirova 35 30 b) beljena, barvana in tiskana 90 70 291 Preja iz konoplje, lanu (konopljenih in lanenih vlaken ali hodne preje), kitajske trave (ramije), večnitna (na več stremenov): 1. Št. 20 in manj, po angleški numeraciji: a) sirova 35 30 b) beljena, barvana in tiskana 90 70 2. Nad št 20: a) sirova 50 40 b) beljena, barvana in tiskana 100 80 292 Preja iz konoplje, lanu in kitajske trave (ramije) za nadrobno prodajo (sukanec za šivanje, pletenje, vezenje itd.), na lesenih vretencih, papirju, v klobčičih, predencih itd., enonitna in večnitna, sirova, beljena, barvana in tiskana 150 120 293 Preja iz jute, manile, newseelandskega lanu in ostalih rastlinskih vlaken iz tar. št. 288., razen prej iz tar. št. 290., enonitna: 1. Št. 7 in manj, po angleški muneraciji: a) sirova 7 5 b) beljena, barvana, tiskana ..... 14 10 2. Nad št. 7: 8 6 b) beljena, barvana, tiskana 15 12 294 Preja iz jute, manile, newseelandskega lanu in ostalih rastlinskih vlaken iz tar. št 288., razen prej iz tar. št. 291., večnitna: 1. gt. 7 in manj, po angleški numeraciji: 9 7 b) beljena, barvana, tiskana . . . #. . . 18 14 2. Nad št. 7: a) sirova 10 8 b) beljena, barvana, tiskana .... 20 16 295 1 Preja iz vlaken, naštetih v tar. št. 288., razen prej, imenovanih v tar. št. 292., pripremljena za nadrobno prodajo (na lesenih vretencih, v klobčičih, predencih itd.), enonitna in večnitna, sirova, beljena, barvana in tiskana . . 80 60 % Tarif. šfe- Imenovanje vilka ‘296 Tkanine iz lanu, ramije, konoplje in ostalih rastlinskih vlaken rz tar. št. 288., razen izrečno imenovanih: 1. Tkanine, ki imajo 18 niti in manj v snutku in votku na 1 cm2: a) iz jute................................. b) ostale.................................. 2. Tkanine, ki imajo nad 18 do 36 niti v votku in snutku na 1 cm2......................... 3. Tkanine, ki imajo nad 36 do 60 niti v votku in snutku na 1 cm2......................... 4. Tkanine, ki imajo nad 60 niti v votku in snutku na 1 cm2....................• . . . 297 Tulj, bobinet in njima podobne tkanine, gladke . 298 Tkani trakovi.................................... Pripomba. Trakovi, tkani v obliki žameta, pliša in njima podobnih tkanin, plačujejo dodatek k carini 50 %. 299 Pletene in mrežaste tkanine (pletenine in na stanu delano blago): 1. V kosih, ki se prodajajo na meter .... 2. Nogavice: a) težke nad 700 g po ducatu parov . . . b) težke 700 g ali manj po ducatu parov . . 3. Rokavice.................................... 4. Neimenovane: a) mreže za ribjo lov...................... b) ostale, razen obleke in perila.......... Pripomba. Vezene nogavice in rokavice plačujejo dodatek k carini 50 %. 300 Čipke vseh vrst, tudi vezene..................... 301 Žamet, pliš in njima podobne tkanine............. 302 Pasarski in gumbarski izdelki, tudi na podlogi iz lesa, kosti, roga, navadnih kovin ali navadne tvarine.................................... 303 Vrvarski izdelki, tudi pokatranjeni: 1. Vrvi in konopci, nad 5 mm debeli . . . . 2. Vrvi, konopci in motvozi od 1 do 5 mm debeli Pripomba. Motvozi, debeli pod 1 mm v premeru, se ocarinjao kakor preja po tar. št. 292. in 295., kakršna je pač tvarina, iz katere so. 304 Vedra (kotli), lestve (vrvene), podplati, prepasi, gonilni jermeni, uzde, cevi in ostalo vrvarsko blago, drugje neimenovano.................. 305 Vreče iz jutne tkanine, navedene v tar. št. 296., točki 1. a), tudi z vložkom iz papirja . . . 306 Preproge za na tla: 1. Tkane v obliki žameta...................... 2. Ostale . .'................................. 307 Predmeti za tehnično uporabo, ki niso imenovani drugje, tudi v zvezi z navadnimi kovinami ali njih zlitinami............................. Opazka. Vezenine na lanenih, konopljenih in drugih tkaninah iz te skupine se ocarinjajo kakor bombaževe. 3. Volna in ostala živalska dlaka za prejo. 308 Ovčja volna, kamor spada tudi alpaka, lama, vigogna; dlaka angorske koze, peruanske ovce, velblodjai; dlaka zajčja, bobrja, goveja, jelenja in dlaka ostalih živali: 1. Grebenana, zmleta, izčesana in izvlečena, prirejena v povezke ali kodre, tudi pomaščena 2. Barvana..................................... 309 Volnena vata..................................... 310 Umetna volna..................................... 311 Preja iz česane volne št. 16 in manj: 1. Enonitna: a) sirova................................... b) beljena, barvana, tiskana in vobče predelana .................................... 2. Dvonitna ali večnitna: a) sirova.................................. b) beljena, barvana, tiskana in vbbče predelana .................................... 312 Preja iz česane volne nad št. 16, enonitnai ali več- nitna: 1. Sirova..................................... 2. Beljena, barvana, tiskana.................. 313 Preja iz grebenane volne: 1. Enonitna: a) sirova................................... b) beljena, barvana, tiskana............... 2. Dvonitna ali večnitna: a) sirova................................... b) beljena, barvana, tiskana............... Carina Maksim. Minim. Tarif. postavka šte- dinarjev dinarjev vilka 100 kg 314 315 40 35 120 100 250 200 400 300 316 317 500 400 650 500 500 400 • 318 319 400 300 550 450 850 650 650 500 250 200 650 500 320 1500 1200 550 450 321 500 400 322 323 100 80 324 130 100 325 150 120 90 70 200 160 326 150 120 327 120 100 328 329 330 12 10 40 30 130 100 25 20 331 70 50 332 90 70 333 80 60 110 85 334 335 80 60 110 85 70 50 90 70 100 80 120 100 Imenovanje Preja, pripravljena za nadrobno prodajo (na vretencih, v klobčičih, predencih itd): 1. Sirova..................................... 2. Beljena, barvana, tiskana.................. Preproge za na tla: 1. Navadne.................................... 2. Fine: a) tkane v obliki žameta.................... b) tkane na ostali način.................... Čebad (grobe odeje, koci), težja od 700 g na 1 m2 Tkanine, razen posebe imenovanih, ki so težke na 1 m2: 1. nad 700 g.................................. 2. nad 500 do 700 g........................... 3. nad 300 do 500 g........................... 4. 300 g in manj.............................. Pripomba. Odrezki, do 4 m dolgi, plačujejo dodatek na določeno dolžino. Žamet, pliš in tema podobne tkanine............. Na stanu delane pletenine in mrežasto blago: 1. V kosih za prodajo na meter............... 2. Nogavice: a) težke nad 1 kg po ducatu parov . ... . b) težke nad 1 kg po ducatu parov .... 3. Rokavice................................... 4. Neimenovane, razen obleke in perila . . . Pripomba. Vezene nogavice in rokavice plačujejo dodatek k carini 50 %’. Tkani trakovi................................... Pripomba. Trakovi, tkani v obliki žameta, pliša in njima podobnih tkanin, plačujejo dodatek k carini 50 %. Rute za na glavo in šali, tkani, tudi v nerazparanih kosih....................................... Tulj, bobinet in njima podobne tkanine, gladke . Čipke........................................... Pasarski (pozamentarijski) in gumbarski izdelki, tudi na podlogi iz lesa, kosti, roga, navadnih kovin ali navadne tvarine................... Predmeti za tehnično uporabo, kolikor niso imenovani drugje, tudi v zvezi z navadnimi kovinami in njih zlitinami........................ Opazka. Vezenine na volneni tkanini in tkanini iz ostale živalske dlake se ocarinjajo kakor vezenine na bombaževi tkanini. 4. Svila. Svila, odmotana (filirana), sirova, dalje nepredelana ......................................... Preja iz umetne svile, floretne in buretne svile, nitna ali večnitna: 1. Sirova' — bela............................. 2. Barvana.................................... Svilena vata: 1. Navadna, tudi prevlečena z lepom . . . . 2. Antiseptična............................... Preja iz naravne svile, drugje neimenovana, enonitna ali večnitna: 1. Sirova..................................... 2. Prekuhana, beljena, barvana, tiskana . . . Svilena preja za nadrobno prodajo (za šivanje, pletenje, vezenje) na lesenih vretencih, papirju, v klobčičih itd., enonitna ali večnitna: 1. Sirova..................................... 2. Prekuhana, beljena, barvana, tiskana . . . Goste svilene in polsvilene tkanine: 1. Svilene.................................... 2. Polsvilene................................. Žamet, pliš in njima podobne tkanine: 1. Svilene.................................... 2. Polsvilene................................. Tulj, bobinet in njima podobne tkanine, gladke; tenčice (gaze), krep, flor in ostale redke tkanine, popolnoma' ali deloma iz svile . . . Tkanine za mlinska sita, povsem ali deloma iz svile....................................... Na stanu delane pletenine in mrežasto blago: 1- V kosih (metrsko blago): a) svilene.................................. b) deloma svilene........................, • 2. Nogavice in rokavice: a) svilene.................................. b) deloma svilene........................... 3. Neimenovane, razen obleke in perila: a) svilene.................................. b) deloma svilene . ................... Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg 200 150 250 200 250 200 800 600 650 500 320 250 320 250 400 300 460 350 600 450 650 500 500 400 800 600 1000 800 800 600 800 600 650 500 650 500 650 500 1500 1200 800 600 120 100 prosto prosto 25 20 120 100 70 50 130 100 130 100 200 150 800 1000 600 800 3250 1500 2500 1200 3250 1500 2500 1200 4000 3000 3250 2500 2500 1300 2000 1000 3250 1800 2500 1400 3250 1800 2500 1400 Carina Tarif. Maksim. Minim. 8te- Imenovanje postavka vilka dinarjev dinarjev 100 kg Pripomba. Vezene rokavice in nogavice plačujejo dodatek k carini 50 %. 336 Čipke, svilene ali deloma svilene................ 5200 4000 337 Tkani trakovi: 1. Svileni.................................... 3250 2500 2. Polsvileni: a) ripsasto tkani, do 6 cm široki, za opremo klobukov................................. 500 400 b) ostali.................................... 1300 1000 Pripomba. Trakovi, tkani v obliki žameta, pliša in njima podobnih tkanin, plačujejo dodatek k carini 50 %. - 338 Vezenine na tkaninah, popolnoma ali deloma iz svile...................................... 5200 4000 339 Pozamentarija, pozamentarijski (pasarski) in gum- barski izdelki, tudi na podlogi iz lesa, kosti, roga, navadnih kovin ali navadne tvarine: 1. Svileni...................................... 2500 2000 2. Polsvileni.................................... 1300 1000 340 Predmeti za tehnično uporabo, drugje neimeno- vani, tudi v zvezi z navadnimi kovinami in njih zlitinami................................. 100 80 Opazka. Predmeti iz tar. št. 287., točke 3., 307., 325., 334. in 340. za industrijsko uporabo so prosti carine, če se ne izdelujejo v državi, ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. 5. Tkanine, prevlečene ali napojene, razen s kavčukom, in izdelki iz njih. 341 Tkanine za zavijanje in pokrivanje tvarin, navedenih v tar. št. 298-, napojene ali prevlečene z voskom, smolo, oljem, pokostom (firnežem) in podobnimi snovmi, razen s kavčukom, ki imajo 18 ali manj niti na 1 cm2 v votku in snutku.................................... 100 80 342 Tkanine, premazane s celuloidom in podobnimi snovmi.............................. 120 100 343 Tkanine za brušenje (s smirkom, kremenom, steklom itd.)........................ 40 30 344 Linolej, kamptulikon in tkanine podobne sestave: 1. V kosih, ki se prodajajo na meter: a) v masi enobarvne, tiskane ali netiskane 40 30 b) v masi večbarvne.................. 50 40 2. Z določeno dolžino................... 90 70 345 Knjigoveško platno in podobne prevlečene ali na- pojene tkanine, razen s kavčukom, za knjigo- veške in kartonažne potrebe.......... 25 20 346 Premazane ali napojene tkanine, drugje neime- novane: 1. V kosih, ki se prodajajo na meter .... 200 150 2. Z določeno dolžino.................. 250 200 347 Pokrivače iz tkanin, navedenih v tar. št. 341., tudi sestavljene s šivanjem, in opremljene z obročki, jermeni, motvozi, kopčami in podobnim ...................................... 130 100 348 Izdelki iz napojenih in premazanih tkanin, razen sedlarskih ih torbarskih izdelkov: 1. Brez zveze ali v zvezi z navadno in fino tvarino: a) obleka, kape in kapuljače (kapuce) 600 450 b) ostale . 200 2. V zvezi z najfinejšo tvarino: a) obleka, kape in kapuljače (kapuce) 750 600 b) ostale 400 300 3. V zvezi z dragimi kovinami: a) z zlatom 1500 b) s srebrom 1000 6. Klobučina in blago iz klobučine. 349 Klobučina, tudi napojena v smoli, katranu, po- kostu (firnežu) in podobnih snoveh, v kosih: 1. Iz grobe živalske dlake, tudi pomešana z rastlinskimi snovmi.................................. 2. Iz volne, tudi pomešana z rastlinskimi in živalskimi snovmi............................. Pripomba. Po točki 1. se- ocarinjajo vse klobučine, napojene v smoli, katranu, pokostu (firnežu) ali podobnih snoveh. 350 Obuvala iz klobučine s podplati iz klobučine . . 351 Ostali izdelki iz klobučine, razen klobukov . . . Opazka. Vezena klobučina kakor tudi izdelki iz vezene klobučine se ocarinjajo kakor bombaževe vezenine ali kakor izdelki iz bombaževih vezenin z dodatki v tar. št. 336. in v občih pripombah k V. delu tarife. Vsi izdelki iz klobučine za tehnično uporabo so prosti carine, kolikor se ne izdelujejo v državi, ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. 35 25 100 80 230 180 230 180 Tarif. šte- Imenovanje vitka 7. Dlaka, drugje neimenovana, in izdelki iz nje. 352 Človeški lasje in imitacije človeških las: 1. Sirovi...................................... 2. Izčesani, barvani........................... 353 Lasuljarski in drugi izdelki iz človeških las ali imitacije človeških las, tudi v zvezi z drugo navadno ali fino tvarino ........ 354 Konjska žima iz grive in repa, tudi pomešana z drugo tvarino: 1. Sirova...................................... 2. Beljena, barvana, skodrana ali v kite sple- tena, tudi pomešana z drugo živalsko dlako ali rastlinskimi vlakni..................... 355 Izdelki iz konjske žime, ki niso nikjer imenovani: 1. Razna cedila (sita) za precejanje olja in tolšč, tudi s hodno prejo.......................... 2. Trakovi, umetne cvetice, tkanine, pri katerih sta snutek ali votek iz konjske žime, ostalo pa druga tvarina, razen svile............... 3. Vsi ostali izdelki, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino................................ Pripomba. Tkanine, pri katerih konjska žima iz grive in repa ne tvori niti snutka niti votka, ampak ki sestoje samo iz konjske žime, pomešane med predenjem z drugo predilno tvarino, se ocarinjajo po predilni tvarini, ki plačuje najvišjo carino. Tkanine pa, pri katerih je snutek ali votek iz konjske žime in ostalo iz svile, se ocarinjajo kakor svilene ali polsvilene. 8. Obleka, perilo in ostalo šivano in modno blago, drugje neimenovano. 356 Konfekcija, kakor: obleka, perilo in drugo modno in šivano blago iz tkanin, tudi plišastih, pletenih snovi, čipk in vezenin, trakov in pozamentarij, kolikor ni v tarifi drugačnih določil: 1. Svilenih ali polsvilenih.................... 2. Volnenih.................................... 3. Bombaževih.................................. 4. Iz ostalih rastlinskih predilnih snovi . . . 5. Iz tkanin in izdelkov, navedenih v tar. št. 392., 394., 532., 594., 631. in 643............... Pripomba 1. Konfekcija iz tar. št. 356. plačuje dodatek k carini, in sicer: 1. 30 %, če je vezena okoli vratu, spodaj pri rokavih ali na drugih krajih perila in obleke ali če je na teh krajih prišita čipka ali vezenina; vendar pa ne smeta biti Čipka in vezenina širši od 10 cm. 2. 50 %, če je vezenina ali čipka širša od 10 cm ali če je vezena tudi na drugih delih ali če sta čipka in vezenina našiti na druge dele ali če sta všiti v konfekcijo samo, toda v nobenem primeru ne preseza ta 30 % površine lica. Tako je postopati, če sta na konfekciji uporabljeni čipka in vezenina; vendar pa odloča, ko se ugotavlja odstotek površine, vsota njiju površin. Če preseza čipka ali vezenina ali njiju vsota 30 % površine lica, se ocarinja kakor konfekcija iz vezenine ali čipke, kakor je pač ene ali druge več; v tem primeru je pobiranje teh dodatkov izključeno. 3. 10 %, če je šivana ali okrašena z izdelki iz preje navadnih kovin ali če ima dodatke iz krzna navadnih kož. 4. 20 %, če je šivana ali okrašena z izdelki iz pozlačene ali posrebrene preje navadnih kovin ali če ima svileno ali deloma svileno podlogo ali podlogo iz krzna navadnih kož ali če ima dodatke iz krzna finih kož. 5. 50 %, če je šivana ali okrašena z izdelki iz zlate ali srebrne preje ali če ima podlogo iz krzna finih kož. Dodatki iz točk 1. do 5. se pobirajo za vsako vr^io obdelave po carini, ki se plačuje na konfekcijo, razen če ima konfekcija iste obdelave, toda iz razne tvarine; tedaj se pobira* samo oni dodatek, ki je večji. Konfekcija s podlogo iz krzna se ocarinja po tar. št. 356., če je carina iz te tarifne številke večja nego carina iz tar. št. 383.; drugače pa se ocarinja po tar. št. 383. Pripomba 2. Kakor konfekcija se ocarinja tudi perilo, obleka in ostalo blago, samo skrojeno, potem konfekcija, ki ni izdelana niti s šivanjem niti drugače. Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg 70 50 130 100 4000 3000 prosto prosto 70 50 prosto prosto 650 500 400 300 ►d O ►d o Oi 5'g »3 S’ O oo< ^. CD ~ rjx CD ^ tO N fcO N* Oi CD ® sT CD *Čd‘ Pripomba 3. Pozamentarijski in gumbarski izdelki, pri katerih so le poedini deli sestavljeni s šivanjem, se ne ocarinjajo kakor konfekcija, če tako šivani predmeti niso konfekcija iz pozamen-tarije. Pripomba 4. Konfekcija iz več raznih snovi se ocarinja po oni snovi, ki je ima največ na licu, v dvomljivih primerih pa po snovi, ki plačuje največjo carino, razen v primeru iz pripombe 1., točke 2. Pripomba 5. Vezene zvezdice, monogrami, sidra in drugi amblemi na tkanini, iz katere je konfekcija, ali vezeni na drugih tkaninah ter prišiti na konfekcijo, ne vplivajo na ocarinjanje. Pripomba 6. Žimnice, blazine, slamnjače se ocarinjajo za 1/3 teže kakor konfekcija po tkanini, iz * katere je prevlaka, za 2/a pa po tvarini, s katero so napolnjene. Carina Tarif. šte- vilka Tarif. šte- Imenovanje Maksim. Minim, postavka vilka dinarjev dinarjev 357 Peresa, tudi glave, deli in cele ptice za okras . . 4000 kos 3000 358 Pahljače: 1. Iz lesa in papirja, tudi v zvezi z navadno tvarino 800 600 2. Ostale: a) iz navadne in fine tvarine ali v zvezi s fino tvarino 1500 1200 b) iz najfinejše tvarine ali v zvezi z najfinejšo tvarino 4000 3000 c) v zvezi z dragimi kovinami, ne glede na tvarino, iz katere so: a) z zlatom . . . 8000 6000 ß) s srebrom 5200 4000 859 Moški in ženski klobuki: 1. Popolnoma ali deloma svileni, opremljeni ali kos 368 neopremljeni 2. Iz tkanin, razen svilenih, tudi prevlečeni s 9 7 kavčukom; lakirani, iz vsakovrstne tkanine: a) opremljeni 5-50 4 b) neopremljeni 2-50 2 360 Moški klobuki iz klobučine: 1. Opremljeni 4 3 2. Neopremljeni 2-50 2 361 Ženski klobuki iz vsakovrstne klobučine: 1. Opremljeni 4 3 2. Neopremljeni 2-50 2 362 Klobuki iz slame in drugih pletilnih tvarin: 1. Moški: ai) opremljeni 2-50 2 b) neopremljeni 2. Ženski: 2 1-50 a) opremljeni 6-50 5 b) neopremljeni 4-50 3-50 363 Klobuki v obliki zvona ali stožca (štulci), nefaso- nirani, nebarvani, nelakirani in neprešani: 1. Iz klobučine 2. Iz rastlinskih pletilnih snovi: 0-80 0-60 a) sirovi 0-25 020 b) beljeni 0-50 0-40 364 Vsi ženski klobuki brez razlike, okrašeni . . . 10 8 365 Fesi: 1. S čopom 2 1-50 2. Brez čopa Opazka. Kape, kapice in šubare (kosmate kape) 1-30 \ 1 se ocarinjajo kakor konfekcija po tvarini, iz katere so. 100 kg 366 Umetne cvetice in venci, narejeni docela ali deloma iz tekstilnih tvarin, tudi v zvezi z drugo tvarino: 369 1. Poedini deli za cvetice: a) prašniki, pestiči . . " • • 400 300 b) plodi, listje, vejice, cvetni lističi, cvetne čašice, brstiči in ostali deli 2500 2000 2. Cvetice, tudi povezane v šopke, in venci: a) docela ali deloma iz svilene ali polsvilene tvarine 8000 b) docela ali deloma iz druge tekstilne tva-rine • 5200 / 4000 Pripomba 1. Po tej tarifni številki se ocarinjajo tudi cvetice iz celuloida in njemu podobnih snovi. Pripomba 2. Ptice, fantastične cvetice, posnetki hroščev, metuljev itd., izdelani iz tekstilnih tvarin, se ocarinjajo kakor umetne cvetice. Pripomba 3. Po tar. post. 366., točki 2. b), se ocarinjajo tudi umetne cvetice, izdelane iz preje navadnih kovin, tudi pozlačenih in posrebrenih. 367 Dežniki in solnčniki: 1. Z držali ali deli iz želvo vine, slonove kosti ali njiju imitacij ali iz pozlačenih in posrebrenih navadnih kovin: Carina Maksim. Minim. Imenovanje postavka dinarjev dinarjev kos a) prevlečeni s svileno ali deloma svileno tkanino ali docela ali večinoma s čipkami ali vezeninami 12 9 b) prevlečeni z drugimi tkaninami .... 8 6 2. Z držali ali deli, okrasno rezljanimi ali iz tvarine za rezljanje, razen omenjene, ali okrašeni s čipkami ali vezeninami: a) prevlečeni s svileno ali deloma svileno tkanino ali docela ali večinoma s čipkami ali vezeninami 9 7 b) neprevlečeni z drugimi tkaninami . . . 6-50 5 3. Z dragimi kovinami: a) z zlatom 25 20 b) s srebrom 20 15 4. Ostali: a) prevlečeni samo ali večinoma s čipkami ali vezeninami 8 6 b) prevlečeni s svileno ali deloma svileno tkanino 6-50 5 c) prevlečeni z drugimi tkaninami .... 3-50 2 Obuvala iz tkanine in klobučine s podplati iz 100 kg drugih tvarin: 1. Docela ali deloma iz svile 2000 1500 2. Ostala 520 400 3. Iz tkanin, ki ne propuščajo vode, razen iz tkanin, napojenih v kavčuku ali s kavčukom prevlečenih 250 200 4. Obuvala, spletena iz blagovnih koscev, brez zveze z drugo tvarino * . . . 130 100 Pripomba 1. Obuvala iz motvoza in drugih po-zamentov, tudi s prišitim podplatom iz druge tvarine, se ocarinjajo kakor pozamentarijsko blago po tvarini, iz katere so. Pripomba 2. Vezena obuvala plačujejo dodatek k carini 30 %. Pripomba 3. Obuvala, podložena ali obšita s krznom finih kož, se ocarinjajo kakor izdelki iz krzna po tar. št. 383., točki 2. b). Pripomba 4. Obuvala iz tkanine in klobučine se ocarinjajo, če £0 ob straneh ali na vrhu obšita z usnjem, kakor gbuvala iz usnja. Pripomba 5. Otroška obuvala, do vštetih 17 cm dolga, plačujejo dodatek k carini 201%, 9. Odpadki od tkanine. Vsakovrstni odpadki od preje in tkanin .... prosto prosto ^ N Obče opazke k V. delu. 1. Carina je, kjer ni v tarifi izrečno označeno drugače, določena za sirove izdelke. Ce so ti luženi, na pol beljeni ali beljeni, plačujejo dodatek k carini 40 %; če so barvani ali izdelani v dveh barvah, plačujejo dodatek k carini 60 %; če so izdelani v več barvah, prešani in tiskani, plačujejo dodatek k carini 80 %. Izdelki v kosih, merceri-zirani ali narejeni iz mercerizirane preje, plačujejo dodatek k carini 80 %. Pripomba. Ti dodatki se pobirajo na osnovno stopnjo carine za sirove izdelke iz preje, navedene v tar. št. 277. do 281.; 283. do 287.; 296. do 307.; ^ 315. do 325.; 331. do 337.; 339. do 340.; 349. do 351., razen klobučine, napojene v katranu, smoli, pokostu (firnežu) in podobnih tvarinah. Ce ima blago več obdelav, na katere se plačuje isti dodatek iz točke 1., se pobira samo en dodatek; če pa ima blago več obdelav, na katere se pobirajo razni dodatki iz točke 1., se pobira samo eden, in sicer za obdelavo, ki plačuje najvišji dodatek, razen če je blago tudi mercerizirano; v tem primeru se pobira poleg ostalih še dodatek za meroeriziranje. Pri oceni dvobarvnih ali večbarvnih izdelkov se računi za barvo tudi sirova, lužena in beljena preja. Na ocarinjanje izdelkov, ki se prodajajo na meter, ne vplivajo barva in tvarina vzdolžnih robov, niti število in barva povprečnih niti, ki označujejo določeno dolžino poedinih delov, niti barva tvorni-ških številk, znamk in drugih označb, natisnjenih ali v barvi stkanih ali vtkanih na krajih takih izdelkov. Vendar pa vplivajo na ocarinjanje proge in desčni, stkani ali natisnjeni na robovih tkanin zaradi okrasila. 2. Desinirane ali broširane tkanine plačujejo dodatek k carini 25 %. Blago, ki ima obe obdelavi, plačuje dodatek samo na eno obdelavo. 3. Tkanine, vezene v tenčice (gaze), plačujejo dodatek k carini 50 %. Dodatki iz točk 2. in 3. se pobirajo na osnovno stopnjo carine za sirove izdelke, navedene v tar. št. 277., 283., 296., 298., 306., 315., 317., 320., 321., 331. in 337. 4. Tkanine, kemijski narejene za nepropustne za vodo, se ocarinjajo po tvarini, iz katere so. 5. Preje in izdelki iz preje, narejeni iz več pre-dilnih snovi, toda ne tudi iz svile, se ocarinjajo, kolikor ni v tarifi predpisano drugače, po tvarini, ki plačujejo največjo carino. Pridatki volne, ki ne presezajo 3 ,% skupne teže, se ne jemljejo v poštev. 6. Preje, ki imajo v sebi svilo, vendar ne več nego 25 ;% skupne teže predilne tvarine, plačujejo še 25 % na carino, določeno za prejo. Če imajo nad 25 %, se ocarinjajo kakor svilene. Izdelki iz preje, ki imajo v sebi svilo, se ocarinjajo: a) če imajo do vštetih 10|% skupne teže predilne tvarine, iz katere so, s 50%nim dodatkom k carini; b) če imajo svile nad 10 % do vštetih 50 % skupne teže predilne tvarine, iz katere so, se ocarinjajo kakor polsvi-lene; c) če pa imajo svile nad 50!% skupne teže predilne tvarine, iz katere so, se ocarinjajo kakor svilene, ako ni v tarifi označeno drugače. Pri po-zamentariji se računi v težo svile s svilo ovita tekstilna ali druga tvarina. Gumbarski izdelki se ocarinjajo po tvarini, ki je imajo na licu največ. 7. Predilni izdelki z nitmi iz navadne tvarine, nepozlačeni in neposrebreni, ali ki imajo v sebi prejo navadnih kovin ali so vezani z bleščicami in podobnimi izdelki iz navadne kovine, plačujejo dodatek k carini 5 %. Vezenine plačujejo ta dodatek tudi, če so izdelane samo s temi nitmi in prejami. 8. Predilni izdelki z zlatimi in srebrnimi nitmi in prejami do vštetih 25 % skupne teže predilne tvarine, iz katere so, plačujejo dodatek k carini 50 %. Če pa imajo takih niti in preje nad 25!%, se ocarinjajo kakor niti, preja ali izdelki po tar. št 532. — Vezenine plačujejo ta dodatek tudi, če so izdelane samo s temi nitmi in prejami. Predilni izdelki s pozlačenimi in posrebrenimi nitmi ali s prejami iz navadne kovine, pozlačene ali posrebrene, kakor tudi s pozlačenimi ali posrebrenimi bleščicami in podobnimi izdelki iz pozlačenih ali posrebrenih niti plačujejo dodatek k carini 25 %. Vezenine plačujejo ta dodatek tudi, če so izdelane samo s temi nitmi in prejami. Pripombe k točkam 1., 2., 3., 5., 6. in 7. Dodatki iz točk 1., 2., 3., 6. in 7. in iz točke 5., samo na predilne izdelke se pobirajo procentualno na osnovno stopnjo za sirovo blago, na prejo iz točke 5. pa tudi procentualno po carini, ki se plačuje na prejo. 9. Izdelki iz preje in klobučine, ki so opremljeni samo s preprostimi obrobki ali preprostimi pridatki ter niso izrazito sestavljeni iz več delov, se ne ocarinjajo kakor šivano blago, plačujejo pa dodatek k carini 25 %. Tkani predilin izdelki, napravljeni z določeno dolžino, razen izrečno določenih, plačujejo dodatek k carini 25 %. Taki izdelki, če so še opremljeni s preprostimi obrobki ali s preprostimi pridatki, plačujejo tudi dodatek na določeno dolžino in dodatek na preprosti obrobek ali pridatek. Tkani predilni izdelki, napravljeni z določeno dolžino, izrečno navedeni, plačujejo, če so opremljeni s preprostimi obrobki ali s preprostimi pridatki, samo dodatek, določen za te obdelave. Pripomba. Za tkane predilne izdelke z določeno dolžino se smatrajo oni, ki jim je dana z desinira-njem, natiskom, z debelejšimi ali izvlečenimi nitmi ali z nitmi posebne barve oblika, v kateri se uporabljajo kot izdelan predmet. Za preproste pridatke se smatrajo obšivi, tudi iz pozamentarijskih trakov, gumbi, gumbnice, za-pone, kopče in jermeni. 10. Stekleni, porcelanasti ali kovinski biseri, šibike iz ribje kosti, želatinaste bleščice, vtkane ali vložene, ne vplivajo na ocarinjanje, kolikor bi po svoji količini ne bili pretežni del ali bi ne tvorili vezenin. 11. Ce bi se moral za ugotovitev osnovne carine izdelan predmet razrezati, a bi uvoznik tega ne dovolil, se vzame za podstavo najdražja postavka iz tarifne številke, ki se mora uporabiti pri oca-rinitvi. Da se uvoznik temu izogne, mu je dovoljeno, priložiti en kvadratni decimeter onega blaga, iz katerega je izdelani predmet narejen. Če pa nastane dvom, ali je priloženo blago iste vrste, se blago preizkusi tako, da se odreže kos dotičnega izdelanega predmeta. Če je to priloženo blago drugačno, je postopati po carinsko-kazenskih odredbah. 12. Ko se štejejo niti pri tkaninah iz tar. št. 277. in 296., se računi za eno nit vsak vpredeni enostavni navadni konček (nitka) zase; zato predstavljajo več-nitni konci (sukanci) toliko niti, iz kolikor enostavnih navadnih nitk so sestavljeni, V število niti se računijo tudi one, ki so dodane zaradi broširanja, kakor tudi one svilene niti, ki ne dajo titanini značaja svilene ali polsvilene tkanine. Pri tkaninah, ki imajo raport, se ugotovi število niti povprečno po številu niti v enem raportu. Pri vtkanih kovinskih prejah v tkaninah se računijo v število niti (udi niti, omotane s kovinsko žico. 13. Na statvah tkani pliš se ocarinja po postavkah za žamet in pliš. 14. Kakor čipke se ocarinjajo tudi vezeni tulj, tulj in njemu podobne tkanine, čipkasto izdelane, razen izrečno določenih, in vse tako zvane zračne vezenine, tudi če bi bila osnovna tkanina deloma vidna. 15. Kakor vezenine se ocarinjajo tudi tulj z aplikacijami, vezenine na klobučini, plišastih tkaninah, trakovih in pletenem blagu. Vezena poza-mentarija se ocarinja kakor pozamentarija. 16. Predilni izdelki, na katerih so vtkana ali všita ptičja peresa, se ocarinjajo kakor krzno finih kož. Tarif. šte- Imenovanje vilka VI. del. Usnje in krzno, izdelki iz njiju in izdelki iz črev. 1. Strojeno usnje in izdelki iz strojenega usnja. 370 Usnje, strojeno, tudi dalje pripravljeno: 1. Podplati in usnje, strojeno tako, kakor se strojijo podplati: a) v hrbtnih kosih (kruponih).............. b) ostalo ................................. 2. Juht, kravina in svetlo usnje: a) ,v kosih, težkih nad 3kg ............... b) v kosih, težkih nad 1 do vštetih 3 kg . . c) v koših, težkih 1 kg ali manj........... 3. Ostalo: a) teletina (boks) vseh vrst, tudi svinjsko . . b) drugje neimenovano (kozje [ševro], koz- ličje [ševret], safian, antilopno, jelenje usnje itd.).............................. c) lakirano usnje brez razlike............. 371 Usnje, bronsirano, pozlačeno in posrebreno ali kakorkoli šarano............................ 372 Pergamentno in transparentno usnje............... 373 Umetno usnje..................................... Opazka. Odrezki in kosi strojenega usnja, ki niso prikrojeni v posebne oblike, se ocarinjajo kakor usnje, iz katerega so. Odrezki strojenega usnja, ki so predelani za kakršenkoli namen v posebne oblike, razen usnja, prikrojenega za obuvala ali rokavice, se ocarinjajo kakor izdelki iz usnja. Usnje v kosih, izdelano z lepljenjem ali prešanjem iz odrezkov usnja, se ocarinjajo kakor usnje, iz katerega so odrezki. Pokvarjeni kosi strojenega usnja, nič več po-rabni za izdelovanje usnjenih predmetov, ne plačujejo carine. 374 Obuvala iz sirovega ali strojenega in dalje pre- delanega usnja vsake vrste, tudi z dlako vred: 1. Preproste opanke: a) navadni opankarski izdelki, tudi s podplati iz lesa .............................. b) z drugačnimi podplati (jermenaste opanke) 2. Vsa druga obuvala, razen škornjev in pol-škornjev, tudi v zvezi z drugo tvarino, v teži vsakega para: a) nad P250kg.............................. b) nad 0 750 kg do vštetega l'250kg . . . c) nad 0'500 kg do vštetega 0750 kg . . . č) 0 500 kg ali manj........................ d) obuvala za otroke, dolga do vštetih 17 cm 3. Škornji in polškornji iz kakršnegakoli usnja v teži vsakega para: a) nad 1 kg............................... • b) 1 kg ali manj........................... Pripomba. Obuvala (čevlji) iz usnja s podplati iz kavčuka se ocarinjajo kakor obuvala iz usnja. Obuvala iz usnja, podložena ali prevlečena docela ali deloma s kožuhovino, se ocarinjajo kakor izdelki iz kožuhovine. C a r i a <•» Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg 170 130 150 115 170 130 230 180 280 220 320 250 400 320 420 300 450 350 95 75 45 35 250 200 400 300 520 400 650 500 1000 800 1500 1200 2000 1600 650 500 800 650 Tarif. šte- Imenovanje vilka Obuvala iz usnja z obrobki iz fine kožuhovine; vezena ali z našitimi okraski iz vezenin, poza-mentarije ali trakov; z okrasnimi prejicami iz navadne, fine ali najfinejše snovi; ali s šarami, izvedenimi s preluknjanjem, plačujejo za vsako obdelaivo dodatek k carini 30 %, 375 Usnjene rokavice, tudi v zvezi s tekstilno tvarino: 1. Brez podloge............................... 2. S podlogo.................................. Pripomba. Usnjene rokavice, vezene s kakršnokoli tvarino, plačujejo dodatek k carini 30 %. Usnjene rokavice z obrobki iz fine kožuhovine plačujejo dodatek k carini 30 %. Prevlečene ali podložene s fino kožuhovino se ocarinjajo po tar. št. 383., točki 2. b). Usnje, prikrojeno za rokavice, kakor tudi sešiti poedini deli za rokavice se ocarinjajo kakor rokavice. 376 Usnjeni izdelki za tehnično uporabo, tudi ,v zvezi z navadnimi kovinami in njih zlitinami: 1. Gonilni jermeni............................ 2. Ostali..................... ............... 377 Palice, biči in podobni predmeti iz usnja in žival- skih žil: 1. Nelakirani.......................' . . . . 2. Lakirani........................ 378 Sedlarski in jermenarski izdelki iz usnja, tudi iz napojenih ali prevlečenih tkanin: 1. Brez zveze ali v zvezi z lesom ali železom, neprevlečenimi drugimi navadnimi kovinami in njih zlitinami........................... 2. V zvezi z drugimi navadnimi kovinami ali z železom ali s prevlečenimi drugimi navadnimi kovinami in njih zlitinami............. 3. V zvezi s srebrom, s srebrom oploščenimi, posrebrenimi ali pozlačenimi deli .... 379 Torbarski izdelki iz usnja ali tkanin, razen iz svi- lenih, tudi iz napojenih ali prevlečenih tkanin: 1. Težki nad 1 kg: a) brez zveze ali v zvezi z navadno in fino tvarino.................................. b) v zvezi z najfinejšo tvarino............ 2. Težki do vštetega 1 kg: a) brez zveze ali ,v zvezi z navadno, preprosto in fino tvarino...................... b) v zvezi z najfinejšo tvarino............ Pripomba. Po tej tarifni številki se ocarinjajo torbarski izdelki iz drugih tkanin, razen iz svilenih, samo, če so na trdi podlogi. 380 Usnjeni izdelki, kolikor niso imenovani drugje: 1. Samo iz usnja ali v zvezi z navadno in fino tvarino: a) znojalice za klobuke in ortopedski in kirurški predmeti........................ b) obleka in kape.......................... c) ostali .................................. 2. V zvezi z najfinejšo tvarino............... 3. V zvezi z dragimi kovinami: a) z zlatom................................. b) s srebrom............................... 381 Prikrojeno usnje za obuvala, tudi sešito ali zlep- ljeno; poedini deli zai obuvala............. 2. Krzno in krznarski (kožuharski) izdelki. 382 Kožuhovina, prirejena, toda neizdelana: 1. Iz navadnih kož............................ 2. Iz finih kož............................... Pripomba. Za navadne kože (krzno, kožuhovino) se smatrajo: ovčja, kozja, razen angorske, jagnečja, razen astrahanske, kozličja, srnja, jelenja, koža divje koze, volčja, medvedja, jazbečja, koža rumene lisice, pasja, konjska in zajčja. Vse ostalo se smatra za fino kožo (krzno). 383 Krznarski izdelki (krznarsko blago): 1. Iz navadnih kož: a) ne prevlečeni in brez podloge............ b) prevlečeni in s podlogo.................. 2. Iz finih kož: a) neprevlečeni, brez podloge . . • • b) prevlečeni, s podlogo................... Pripomba. Pod točko 1. b) in točko 2. b) spadajo tudi krznarski izdelki brez podlog, če so opremljeni s trakovi, gumbi itd. Opazka 1. Ptičje kožice in njih deli, prirejeni za uporabo kot podloga, se ocarinjajo kakor fina kožuhovina. Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg 2300 2000 250 80 325 450 325 400 650 800 200 650 520 650 1300 2500 1800 1500 200 60 250 350 250 300 500 600 150 500 400 500 1000 2000 Tarif. šte- vilka Imenovanje Opazka 2. Kožice, sestavljene za podlogo, se ocarinjajo kakor krznarsko blago po tar. št. 383., točkah 1. in 2., kakršna je pač vrsta kože. Opazka 3. Odpadki od krzna, ki se lahko rabijo za podlogo in druge izdelke, se ocarinjajo kakor kožuhovina. Opazka 4. Navadna krzna, posnemajoča fino kožo, se ocarinjajo kakor fina kožuhovina po tar. št. 382., točki 2., izdelki iz njih pa kakor izdelki iz fine kožuhovine po tar. št. 383., točki 2. 3. Izdelki iz črev. 384 Strune, razen strun za glasbene instrumente; vrvice in konopci iz črev.................... 385 Ostali izdelki iz črev, kamor spadajo tudi palice in biči (korbači), deloma ali povsem opletem s črevesnimi strunami in motvozi . . . VIL del. Kavčuk in gutaperča. 1. Mehki kavčuk in izdelki iz mehkega kavčuka 386 Kavčuk in gutaperča kakor tudi balata, pre čiščeni, tudi barvani, v testu; odpadki . 387 Plošče, kosi, patentne ploščice, nevulkanizirame in vulkanizirane, a ne dalje obdelane . 388 Niti: 1. Neovite................................ 2. Ovite:' a) s svileno ali deloma svileno prejo . b) z drugimi prejami ....... Cevi, jermeni, obroči za kolesa nai vozovih ali avtomobilih, tudi v zvezi z navadnimi kovinami ali njih zlitinami Obuvala, tudi v zvezi s tekstilno in drugo tvarino Preproge za na tla: 1. V določeni dolžini.......................... 2. Druge ...................................... Listi, trakovi in tkanine: Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg 130 500 389 390 391 392 prosto 25 70 200 130 250 400 325 250 395 b) ostali.................................... Pripomba. Ce je to blago vezeno, plačuje dodatek k carini 30 %. Predmeti za tehnično uporabo, drugje neimenovani, tudi v zvezi z navadnimi kovinami in njih zlitinami............................... Pripomba. Predmeti iz tar. št. 395. za industrijsko uporabo so prosti carine, če se ne izdelujejo v državi, ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. Opazka. Kakor mehki kavčuk se ocarinja tudi mehka gutaperča, nadalje vsa tekstilna tvarina, ki je deloma ali docela napojena ali prevlečena z mehkim, nevulkaniziranim ali vulkaniziranim kavčukom ali z mehko gutaperčo ali ki ima podlogo ali vložek iz mehkega kavčuka in mehke gutaperče. Obleka in druga konfekcija, narejena z lepljenjem, se ocarinja kakor konfekcija po tar. št. 356. 2. Trdi kavčuk (ebonit) in izdelki iz trdega kavčuka. Trdi kavčuk v paličicah, nitih, ploščicah, tudi poliranih, toda ne dalje obdelanih, zdrobljen in odpadki od trdega kavčuka'..................... 250 200 100 400 prosto 20 50 150 100 200 300 250 200 520 400 1. Listi in trakovi samo iz mehkega kavčuka . 250 200 700 550 2. Tkanine in trakovi s kavčukom napojeni, prevlečeni ali z vložkom iz kavčuka: a) svileni ali deloma svileni 520 400 800 600 b) drugi 250 200 1000 800 393 Izdelki, drugje neimenovani: 1. Brez zveze ali v zvezi z navadno ali fino tvarino: a) pete, podplati in radirke 400 300 b) maske in rokavice za zdravnike .... 200 150 c) ostali 520 400 2. V zvezi z najfinejšo tvarino 800 600 3. V zvezi z dragimi kovinami: 450 350 a) z zlatom 2000 1500 1000 800 b) s srebrom 1300 1000 650 500 394 Elastične tkanine; pleteno blago, pozamentarija in 1000 800 pozamentairijski izdelki, če je uporabljena preja: 2000 1500 1. Svilena ali deloma svilena 450 350 1300 1000 2. Iz druge predilne tvarine: \ a) za čevljarje 150 120 200 150 Tarif. Ste- Imenovanje vilka Pripomba. Sirovi, prešani kavčuk v obliki predmetov, ki naj se izdelajo iz njega, brez zveze z drugo tvarino, plačuje četrtino carine, ki jo plačujejo izdelki iz tar. št. 398., točke 1. b). 397 Cevi iz kavčuka: 1. Neobdelane ............................ 2. Obdelane............................... Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg Tarif. šte- Imenovanje vilka IX. del. Ščetarski in sitarski izdelki in metle. Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg 40 200 30 150 407 Metle: 1. Brezove, iz vresja in sirka in vse metle z lesenimi držali, tudi barvanimi............ 130 2. Ostale ................................... 80 100 60 398 Izdelki, drugje neimenovani: 1. Brez zveze ali v zvezi z navadno ali fino tvarino: a) galanterijski............................... 520 b) ostali...................................... 400 2. V zvezi z najfinejšo tvarino ....... 800 3. V zvezi z dragimi kovinami: a) z zlatom................................... 2000 b) s srebrom.................................. 1300 Obča opazka k VII. delu. Nadomestki kavčuka in gutaperče kakor tudi izdelki iz njiju se ocarinjajo kakor kavčuk in guta-perča ali izdelki iz njiju. VIII. del. Pletarski izdelki iz rastlinskih snovi, razen iz preje. 399 Prepleti, razen sparterije in prepletov za izdelo- vanje klobukov, iz lesenih iveri, slame, lesenih korenin, rogozai, trave, palmovih listov, španske trave in morske trske ali iz drugih pletarskih rastlinskih snovi: 400 300 600 1500 1000 408 1. Nebeljeni in nebarvani 15 10 400 2. Beljeni ali barvani Prostirače za na tla in podobni izdelki iz rogoza, slame, trske, site in ostale rastlinske snovi: 25 20 1. Iz rogoza, slame, trske in site, tudi barvani . 2. Iz ostale rastlinske tvarine, sirovi ali barvani, tudi s podlogo iz klobučine in grobih konop- 50 40 401 Ijenih in njim podobnih tkanin Košarski in pletarski izdelki iz neoluščenega ali oluščenega p rt) tja in grobih iveri, brez druge tvarine ali v zvezi z navadno tvarino: 1. Košare v obliki ročnih ali ležečih kovčegov, tudi s ključanieami in ključi: 100 80 a) nebarvane 100 80 b) barvane 2. Ostale: 150 120 ai) nebarvane 50 40 402 b) barvane Košarski in pletarski izdelki iz ostalih rastlinskih snovi za pletarstvo, razen sparterije, beljenih ali nebeljenih, barvanih ali nebarvanih, brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino: 80 60 1. Če so težki nad 1 kg 130 100 403 2. Če so težki do vštetega 1 kg Opazka k tar. st. 401. in 402. Podloga pri takih izdelki iz grobejših konopljenih in tem podobnih tkanin ne vpliva na ocarinjanje. Košarski in pletarski izdelki, polirani, lakirani, 180 140 404 pobarvani z brončenimi barvami Košarski in pletarski izdelki v zvezi z drugo neimenovano tvarino: 1. V zvezi s pozamentarijo, žametom, plišem, čipkami, vezeninami, slonovo kostjo, želvovino 250 200 in biserno matico ali njih imitacijami . . . 800 600 2. V zvezi s fino tvarino, razen z imenovano . 500 400 3. V zvezi z najfinejšo tvarino, razen z imenovano 4. V zvezi z dragimi kovinami: 750 500 a) z zlatom 2000 1500 405 b) s srebrom . Sparterija in prepleti za izdelovanje klobukov: 1300 1000 1. Sparterija in prepleti iz sparterije .... 2. Ostali prepleti: #a) iz umetne svilene slame, slame ali iz 250 200 umetne konjske žime 250 200 b) iz rastlinskih predilnih snovi c) iz rastlinskih snovi za pletarstvo: 200 150 a) nebeljeni in nebarvani prosto prosto 406 /9) beljeni ali barvani Izdelki iz sparterije (razen klobukov): 25 20 1. Brez zveze 450 350 2. V zvezi z navadno ali fino tvarino .... 650 500 3. V zvezi z najfinejšo tvarino Pripomba. Pleteno pohištvo se ocarinja kakor pohištvo iz upognjenega lesa. 1000 800 409 410 412 413 414 415 Ščetke in omela: 1. Ščetke z nepobarvanim in pobarvanim lesom ali železom: a) iz rastlinske tvarine ali železne žice . . 130 100 b) iz živalskih dlak, iz žice navadnih kovin, iz železne žice, prevlečene z navadnimi kovinami, iz steklene preje . . v . . . . 250 200 c) iz usnja, klobučine ali kavčuka .... 400 300 2. Ščetke iz kakršnekoli tvarine, imenovane v točki 1.: a) z lakiranim, poliranim, slikanim, freza-nim ali rezljanim lesom; z navadnimi kovinami, tudi ponikljanimi 400 300 b) z najfinejšo tvarino, z imitacijami želvo-vine, slonove kosti in biserne matice; s plišem .... 1000 800 c) z neimenovano tvarino 500 400 3. Omela iz perja, z navadno ali fino tvarino . . 450 350 Pripomba. Preja iz tekstilne tvarine in iz žice navadnih kovin, s katerimi so metle in ščetke zvezane ali s katerimi so vlakna ščetk samo pritrjena na podlogo, kakor tudi pločevina in usnje, s katerima so pleskarski, slikarski in čopiči za beljenje okovani, ne vpliva na ocarinjanje. Sita in rešeta: 1. Z dnom iz lesenih pletenin, iz pločevine ali železne žice in sirovega usnja; sitarska dna iz lesenih pletenin 130 100 2. Ostala: a) z dnom iz konjske žime, iz preje, razen iz svile ali iz kovinske žice, razen iz železne 250 200 b) z dnom iz svile 500 400 X. del. Snovi za rezbarstvo in izdelki iz njih. 1. Živalske snovi in njih imitacije za rezbarstvo. Slonova kost in imitacija slonove kosti; želvovina in imitacija, biserna matica in imitacija biserne matice: razrezane in pripravljene za nadaljnje predelovanje, ploščice in kosi, tudi beljeni in polirani: 1. Sirovi ali beljeni, samo razrezani .... prosto prosto 2. Glajeni, polirani ali v obliki predmetov, ki naj se izdelajo iz njih 55 45 Izdelki, samo ali deloma iz slonove kosti, in imitacije slonove kosti, iz želvovine in imitacije, iz biserne matice in imitacije, tudi z drugo tvarino: 1. Brez zveze ali v zvezi z navadno ali fino tvarino 1000 800 2. V zvezi z najfinejšo tvarino 1500 1200 3. V zvezi z dragimi kovinami: a) z zlatom 2500 2000 b) s srebrom 2000 1500 Biseri in imitacije biserov: 1. Nanizani, da se laže prenašajo, ali nenanizani 2000 1500 2. Nanizani zaradi neposrednje uporabe (okrasno nanizani), tudi s kopčami iz dragih kovin ali iz druge tvarine 2500 2000 Korale in imitacije koral: 1. Nanizane, da se laže prenašajo, ali nenanizane 1300 1000 2. Nanizane zaradi neposrednje uporabe (okrasno nanizane), tudi s kopčami iz dragih kovin ali iz druge tvarine 2000 1500 Ribja kost: 1. V obliki deščic prosto prosto 2. Izdelki iz ribje kosti (razen klobukov), tudi v zvezi z navadno, fino ali najfinejšo tvarino 520 400 Živalske snovi za rezbarstvo, drugje neimenovane, in izdelki iz njih: 1. Kosci in deščice: prosto prosto b) obdelani . . 55 45 2. Izdelki: a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino . 520 400 b) v zvezi s fino tvarino 650 500 c) v zvezi z najfinejšo tvarino 800 600 Tarif. šte- vilka 416 417 418 419 420 421 422 423 424 425 426 427 428 429 Carina Maksim. Minim. Imenovanje postavka dinarjev dinarjev 100 kg č) v zvezi z dragimi kovinami: a) z zlatom............................. 2000 1500 ß) s srebrom............................ 1300 1000 Ptičja in perutninska peresa: 1. Cela, tudi razrezana na kosce............... 45 35 2. Izdelki iz peres: zobotrebci, držala za peresa, peresa, prirejena za pisanje, držala za čopiče, za izdelovanje ustnikov za smotke in cigarete itd.................................. 130 100 2. Rastlinske snovi in njih imitacije za rezbarstvo. Celuloid in njemu podobne snovi: kosci, listi, deščice, cevi, palice in klade, pripravljeni za nadaljnje izdelovanje, razen imitacij slonove kosti in želvovine: 1. Neobdelani...............................prosto 2. Obdelani ................................ 55 Izdelki, docela ali deloma iz celuloida in njemu podobnih snovi, razen imitacij slonove kosti in želvovine: 1. Brez zveze ali v zvezi z navadno ali fino tvarino: a) galanterijski in luksusni: a) obodci in kopče za obuvala in rokavice 250 ß) drugi...................................... 800 b) trakovi za' filme in filmi za bioskope . . 325 c) ostali........................................ 520 2. V zvezi z najfinejšo tvarino....................1000 3. V zvezi z dragimi kovinami: a) z zlatom..................................... 2000 b) s srebrom.....................................1300 Pripomba: Cvetice iz celuloida se ocarinjajo po tar. št. 366. Izdelki iz ostalih rastlinskih rezbarskih snovi . . 325 Kiparska in livarska dela iz škroba, basorina, tra- gantne gume in tem podobnih rezbarskih snovi 325 Blago iz plastičnega in plinovega oglja, tudi v zvezi z navadnimi kovinami.................. 40 Pripomba. Zveza s platino pri oglju za električno razsvetljavo ne vpliva na ocarinjanje. 3. Izdelki iz lesa. Stavbni les, razžagan ali prikrojen za strešne in druge gradbene konstrukcije, sirov .... 14 Lesna volna in moka, iverje, ki se uporablja za čiščenje piva in izdelovanje kisa: 1. Sirovo............................................ 8 2. Luženo ali barvano............................... 25 Deščice za oblaganje drugih predmetov (furnirji), tudi sestavljene z lepljenjem: 1. Sirove........................................... 20 2. Lužene, barvane, lakirane, politirane, po- koščene (prevlečene s firnežem)................... 40 3. Z inkrustacijami, s šarami, izdelanimi s- prešanjem, vžiganjem, frezanjem ali rezljanjem 80 4. Z umetniškim delom, pleskane, pobarvane z brončenimi barvami............................... 120 Deščice in šibike za parkete: 1. Sirove........................................... 25 2. Barvane, lakirane, polirane...................... 50 Zobotrebci, leseni klinci in šibike iz lesa, paličice iz lesa za obijanje obuval, sirovi .... 50 Palice, držala za palice, brez zveze ali v zvezi z navadno in fino tvarino: 1. Okrasno rezane ali z reliefnimi okraski iz fine rezbarske tvarine........................... 800 2. Ostale ......................................... 500 Pripomba. Okovi in konice iz navadnih kovin na spodnjem koncu palic ne vplivajo na ocarinjanje. Sodi, bednji, čebri, kadi in podobni sodarski izdelki; doge in dna, vse to popolnoma iz- delano; obroči za sode: 1. Sirovi......................................... 35 2. Barvani, lakirani, polirani.................... 50 Kolarski izdelki, in sicer: osi, platišča, prečke, glavine, sore, ojesa, kolesa, kozače (kozli), opore, lestve, ponjave in jarmi, tudi v zvezi z železom: 1. Sirovi.......................................... 35 2. Barvani, lakirani, polirani, pleskani ... 40 Vretena, vratila, preslice, cevke, grebeni (brda), vretenca za razmotavanje preje, snovalnice, zobci za brda, kolesa za statve, tudi z železom, jeklom, usnjem, kostjo in steklom: 1. Sirovi in neglajeni.........................prosto 2. Glajeni, polirani, barvani, lakirani, pleskani prosto prosto 45 200 600 250 400 800 1500 1000 250 250 30 10 6 20 15 30 60 90 20 40 40 600 400 25 40 25 30 prosto prosto Tarif. šte- vilka Imenovanje 431 Letve za pohištvo, profilirane ali neprofilirane, obložene ali neobložene z maso, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino: 1. Sirove..................................... 2. Lužene, barvane, lakirane, polirane, prevlečene s pokostom................................ 3. Z inkrustacijami, s šarami, izdelanimi s prešanjem, vžiganjem, frezanjem ali rezljanjem 4. Z vloženim delom, pleskane, pobarvane z brončenimi barvami.......................... 432 Pohištvo: 1. Pohištvo in deli pohištva iz upognjenega lesa; sedeži in naslonila za upognjeni les: a) sirovo.................................... b) barvano, polirano, pokoščeno (prevlečeno s firnežem), lakirano, s šarami, izdelanimi z vžiganjem, frezanjem, prešanjem ali rezljanjem . ........................ 2. Podloženo in prevlečeno: a) podloženo, a neprevlečeno................ b) prevlečeno: a) s svileno ali deloma svileno tkanino, čipkami, vezenino, žametom, plišem in njim podobnimi tkaninami, usnjem in premazanimi tkaninami................ ß) z drugimi tkaninami.................. 3. Ostalo: a) sirovo.................................... b) barvano, lakirano, polirano, pokoščeno (prevlečeno s firnežem)................. c) inkrustirano, s šarami, izdelanimi s prešanjem, vžiganjem, frezanjem ali rezljanjem č) z vloženim delom, pobarvano z brončenimi barvami, popleskano................... 433 Vrata in okna, tudi z okovi in ključanicami; okviri in oboji za vrata in okna, stopnice, žaluzine, tudi s konopnimi ali lanenimi trakovi in z okovom, in podobni mizarski izdelki za gradbe; lesena obuvala, leseni pod-petniki za obuvala, les za obliče, ročice za kmetijsko in drugo orodje, okviri za žage, tudi s tekstilno tvarino, pripravljen les za ščetke, preluknjan ali nepreluknjan, modeli za livarne: 1. Podpetniki za! obuvala: Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg 80 150 200 230 500 320 150 250 400 460 436 3. S šarami, izdelanimi s prešanjem, vžiganjem ali rezljanjem, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino................................. 4. Z vloženim delom, pleskani, pobarvani z brončenimi barvami, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino............................. 5. Z najfinejšo tvarino........................ 6. Z dragimi kovinami: a) z zlatom............... ................. b) s srebrom ............................... 4. Izdelki iz trske. Bambusova trska in podobne snovi za rezbarstvo, z rezanjem ali cepljenjem fasonirane za ne-posrednjo uporabo: 1. Sirova ali suha............................ 2. Premazana, lakirana, polirana, barvana . . 400 470 900 2500 1300 60 120 150 180 150 120 400 300 200 150 400 240 120 200 300 360 a) sirovi 240 180 b) barvani, lakirani, polirani, prevlečeni z usnjem, tkanino, celuloidom ali podobnimi snovmi 400 300 2. Lesena obuvala, ročice za orodje, okviri za obliče, okviri za žage: a) sirovi 100 80 b) barvani ali uglajeni 150 120 3. Ostalo: a) sirovo 80 60 b) barvano 100 80 Držala za peresa, ravnila, risalne table, pivniki, škatlice za pisalne potrebščine in akte, podloge za pisalne potrebščine in ostale pisarniške namizne potrebščine; pipe, čibuki, ustniki, škatle za tobak, smotke in cigarete; ribnice, bičevniki, tudi z biči, palice za biljarde, luksusni in galanterijski izdelki, vse to brez zveze ali v zvezi z navadno in fino tvarino 500 400 Izdelki, drugje neimenovani: —- 1. Sirovi: a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino 150 120 b) v zvezi s fino tvarino 310 240 2. Luženi, barvani, lakirani, politirani, po-koščeni (prevlečeni s firnežem): a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino 310 240 b) v zvezi s fino tvarino 330 260 300 360 700 1500 1000 prosto 40 prosto 30 Carina Tarif. Maksim. Minim. Tarif. šte- Imenovanje postavka šte- vitka dinarjev dinarjev vilka 100 kg 437 Vretena, cevke, brda z zobci za brda, tudi z že- 446 lezom, usnjem, kostjo in steklom prosto prosto 438 Palice, držala zai palice, brez zveze ali v zvezi z navadno in fino tvarino: 447 1. Okrasno rezane ali z reliefnimi okraski iz 448 fine rezbarske tvarine 800 600 2. Ostale Pripomba. Okovi in konice iz navadnih kovin na 500 400 spodnjem koncu palic ne vplivajo na ocarinjanje. Opazka. Ostali izdelki iz bambusove in podobne trske se ocarinjajo kakor izdelki iz lesa. Imenovanje Papir s prešanimi ali natisnjenimi šarami (šaren papir); šagriniran, marmoriran, tudi lakiran; gofriran in nabran (plisiran) papir . . . . Papir, težak 30g ali manj na Im2 (svileni) . . Papir in tulci za cigarete: 1. Papir za cigarete: a) v polah.................................... b) v namotih (bobinah)........................ c) v knjižicah ali drugače pripravljen za ne- posrednjo uporabo........................... 2. Tulci za cigarete............................. 439 Pluta: 5' Iz,lelki iz Plute- 1. V obdelanih kosih, ploščicah, paličicah, koc- kah, listih ali zdrobljena v kosce ali v obliki moke.............................................. 25 2. Kameni, opeke, cevi in deli cevi iz plute in njenih odpadkov, sestavljeni z drugimi snovmi............................................ 40 440 Ostali izdelki: podplati, plavalni pasovi, zamaški in drugo: 1. Brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino . . 150 2. V zvezi s fino in najfinejšo tvarino .... 400 3. V zvezi z dragimi kovinami: a) z zlatom.................................... 2000 b) s srebrom....................................1300 Pripomba. Izdelki iz umetne plute se ocarinjajo kakor izdelki iz naravne plute. XI. del. Papir, knjige, zemljepisne karte in slike. 1. Papir in izdelki iz papirja. 441 Papirna masa, prirejena mehanično ali kemijski v obliki zdroba (kaše) ali v trdem stanju, beljena ali nebeljena, pobarvana ali nepobarvana, tudi pomešana z rudninskimi snovmi in klejem; odpadki: 1. Iz cunj . ...........................c . prosto 2. Iz lesa, slame in tem podobnih snovi . . . prosto 3. Odpadki od papirja in kartona, makulature in vobče papir in karton, ki se dado uporabljati samo za izdelovanje papirja................prosto 442 Karton (lepenka), težak nad 300 g na 1 m2, tudi v masi pobarvan: 1. Nepremazan in nenapojen: a) v polah ali namotih......................... 12 b) valovit, plisiran, gofriran, nabran, tudi podlepljen z nepremazanim in nenapoje- nim kartonom................................ 40 2. Premazan ali napojen s katranom, asfaltom, pokostom (firnežem) in temu podobnimi snovmi......................................... 20 3. Premazan z belo ali drugo barvo, tudi prevlečen s pobarvanim papirjem...................... 25 4. Usnjen, vulkaniziran in podoben................ 40 5. Lakiran, s šarami, izdelanimi s prešanjem ali tiskanjem (desiniran), fotografski ih’ slikarski (bristolski), prevlečen s kakršnokoli vrsto papirja, razen s papirjem, imenovanim v točki 3.,.................................... 50 Pripomba 1. Navadni karton iz tekstilnih snovi, nepremazan in nenapojen, plačuje, če ga uvažajo industrije! za izdelovanje strešne lepenke, polovico carine po točki 1. a), dokler se ne začne izdelovati v državi, ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. Pripomba 2. Kartoni, ki so že pripravljeni s krojenjem ali z žlebljenjem za izdelovanje iz-vestnih predmetov, se ocarinjajo po tar. št. 467. 443 Pivni papir (pivnik) in karton za vpijanje, celu- lozna vata in papir za filtriranje (precejanje) 20 444 Ovojni papir, težak nad 30 g na 1 m2.................. 20 Pripomba k tar. št. 434. in 444. Če so na pivnem papirju in kartonu in na ovojnem papirju natisnjene slike, navodila, priporočila, se ocarinja po tar. št. 455. 445 Papir za tiskanje, risanje in pisanje: 1. Za tiskanje: a) nesatiniran, težak do vštetih 60 g na 1 m2 15 b) ostali............................................ 25 2. Za risanje . ........................................ 50 3. Za pisanje........................................... 55 4. Kastriran............................................ 100 Pripomba. Papir iz točke 1. a) za tiskanje na rotacijskih strojih plačuje, dokler se ne začne izdelovati v zadostni količini v državi, polovico carine ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. 20 30 120 300 1500 1000 prosto prosto prosto 10 30 15 20 30 40 449 Papir, prevlečen s kredo, ogljem, z baritovo in podobnimi belimi barvami, s prahom iz plute, volne, bombaža in podobno, gumiran, s kavčukom ali gutaperčo prevlečen; lakiran papir 450 Pozlačen in posrebren papir in karton, z zlatimi in srebrnimi šarami, bronsiran, in z drugo kovinsko prevlako, perforiran papir, karton s kakorkoli izdelanimi slikami, neizobličene papirnate čipke.............................. 451 Papir in karton, deloma ali docela prevlečen s tkanino ali s podlogami ali prevlakami iz preje in pletiva ali kovinske žice ali vate . 452 Papir in karton, skrilavcu podoben................ Pripomba. Tablice iz papirja in kartona, navedenega v tar. št. 452., plačujejo dodatek k carini 50 %. 453 Gladilni (brusilni) papir, posut s peskom, steklom, smirkom in podobno snovjo.................... 454 Pomaščen indigov papir in karbonov papir; higi- enski papir v namotih, navzkriž položenih polah, na vretencih ali drugače pripravljen; papir, napojen s parafinom, oljem, voskom, glicerinom in podobnimi snovmi; pergament in pergamentni papir; modri papir (anilin in ultramarin); reagenčni papir (lakmus in kurkuma) in vsi kemijski papirji in kemično preparirani papirji, razen dišečih: 1. Pomaščeni indigov in karbonov papir; higienski papir v namotih, navzkriž položenih polah, na vretencih ali drugače pripravljen 2. Ostali................................ 455 Stenski in namizni koledarji, rastrirani obrazci^ tudi s tiskanim besedilom, predmeti, natisnjeni ,v obliki lepakov, objav, priporočil, navodil itd.: 1. V eni barvi, razen bronsiranih, zlatih in srebrnih: a) brez slik ................................ b) s slikami................................. 2. Večbarvni, bronsirani, pozlačeni, posrebreni: a) brez slik................................. b) s slikami ................................ 456 Tiskani vzorci za prerisovanje, predloge za veze- nine, papir s črtami za izdelovanje vzorcev: 1. V eni barvi, razen bronsiranih, zlatih in srebrnih..................................... 2. Večbarvni, bronsirani, pozlačeni, posrebreni 457 Milimetrski papir in papir za vezenje (stramin iz papirja)..................................... 458 Tapete iz papirja: 1. Enobarvne.................................... 2. Večbarvne, bronsirane, pozlačene ali posrebrene ...................................... 459 Karte za igranje, zabavo in podobne, tudi pole s slikami za take karte....................................... 15 15 12 20 40 45 80 460 Fotografski papir: 1. Neobčutljiv za svetlobo (albuminov, žela- tinov, pigmentov itd.) ..................... 2. Občutljiv za svetlobo....................... Pripomba. Po tar. št. 460., točki 1., se ocarinja vsak papir, prevlečen z albuminom in želatino, najsi je namenjen za kakršnokoli uporabo. 461 Odtezne slike, slike, izrezane po robovih v obliki, v kateri so tudi figure same, tudi v polah, nerabljene ali rabljene poštne znamke, trgovske in druge znamke, delnice (akcije), kuponi za delnice v polah, golice za čeke in plačilni kuponi, tudi broširani ali v platnicah, bankovci izvun tečaja; etikete za prilepljanje, nadevanje ali natikanje, tudi v zvezi z navadno in fino tvarino — vse to v eni ali v več barvah, bronsirano, posrebreno ali pozlačeno . . . Pripomba. Tečajni bankovci; izpolnjene delnice, menice in čeki in odrezani kuponi so prosti carine. Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg 55 45 65 50 80 60 100 80 120 100 160 130 45 35 100 80 45 * 35 40 30 12 10 200 150 120 90 150 120 200 150 230 180 260 200 150 120 230 180 100 80 100 80 400 300 400 300 130 100 325 250 400 300 Tarif. šte- Imenovanje vilka 462 Papir za pisma, kuverte iz papirja, dopisnice in karte za pisma, vse to s slikami, obrobki, monogrami, amblemi, okrasnimi črtami, izdelanimi s tiskanjem, prešanjem ali drugače, ali s pobarvanimi obrobki, s prešanimi naravnimi ali umetnimi cveticami, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino....................... Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg 400 300 463 Ostali papir za pisma, kuverte iz papirja, dopis- nice in karte za pisma, tudi zavite v papir, v kuverte iz papirja ali v škatlice iz kartona ali iz lesa: 1. Brez zveze z drugo tvarino.................. 2. V zvezi z navadno ali fino tvarino .... Pripomba. Predmeti iz tar. št. 463. se smatrajo, da so v zvezi tudi takrat, kadar so samo povezani s trakovi, pozamentarijo ali prejo, nadalje kadar so zavoji, v katerih so, v zvezi z navadno ali fino tvarino. 464 Vrečice in njim podobni izdelki: 1. Brez zveze: a) iz ovojnega papirja...................... b) iz ostalega papirja...................... 2. V zvezi z drugo tvarino, kakor: s platnom, želatino, staniolom, kovinskim papirjem in podobnimi snovmi ............................ Opazka k tar. št. 463. in 464. Ce so na vrečicah in podobnih izdelkih in na kuvertah natisnjeni napisi (firme), navodila, priporočila itd. brez slik, plačujejo dodatek k carini 50 %; s slikami se ocarinjajo po tar. št. 455. 465 Perilo iz papirja, tudi deloma ali docela s podlogo ali z vložki iz tkanin in preje kakršnekoli vrste........................................ 466 Poslovne knjige, zvezki, beležnice in bloki, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino: 1. Z listi iz nerastriranega papirja........... 2. Z listi iz rastriranega papirja, tudi pomešani z listi iz drugega papirja................... 467 Platnice, torbe, škatle, podloge za pisanje in drugi preprosti kartonažni izdelki: 1. Oblepljeni s papirjem kakršnekoli vrste . . 2. Oblepljeni s slikami na papirju ali izdelani iz kartona, s slikami ali oblepljeni s fino tvarino...................................... Pripomba. Predmeti iz tar. št. 467., na katerih so natisnjeni napisi (firme), navodila, priporočila itd., plačujejo dodatek k carini 50 %. 468 Umetne cvetice in deli cvetic: 1. Deli cvetic................................. 2. Izgotovljene cvetice, tudi v šopke zvezane; venci.......................................... Pripomba. Cvetice, deli za cvetice in venci v zvezi s tekstilno tvarino se ocarinjajo po tar. št 366. — Končiči iz tekstilne tvarine, s katerimi so cvetice zvezane, ne vplivajo na ocarinjanje. 469 Vabila, posetnice, jedilni listi, karte za plesni red in podobne; konfeti, serpentine, maske, koti-Ijonski redi in drugi predmeti za veselice in zabave; predmeti družabnih iger; držala (manšete) za šopke, črke, senčniki za sve-tiljke, lampioni, podloge iz kartona in papirji za sladčice, izobličene čipke, okviri za fotografije; albumi za fotografije, za razglednice in za poštne znamke; albumi za poezije in ostali galanterijski in luksusni izdelki iz papirja, kartona, lesne mase ali papirne mase . . 470 Neimenovani izdelki in predmeti iz papirja, kar- tona, lesne mase in papirne mase: 1. Brez zveze ali v zvezi z navadno in fino tvarino: a) cevi za predilnice in tkalnice . . . . . b) izolacijske (Bergmannove) cevi, tudi do- cela ali deloma prevlečene z navadnimi kovinami................................... c) torbarski izdelki iz vulkanskega vlakna in podobnih snovi, podpetniki in drugi deli za obuvala................................. č) ostali .................................. 2. V zvezi z najfinejšo tvarino................ 3. V zvezi z dragimi kovinami: a) z zlatom................................... b) s srebrom ................................. Pripomba 1. Jacquardske karte, tudi povezane, so, če jih uvažajo industrijci za tkalnice, proste carine ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. Pripomba 2. Po tar. št. 470. se ocarinjajo tudi podloge za slamnike. 130 220 65 130 150 150 130 325 130 200 1300 2000 650 70 260 400 180 800 2000 1300 100 170 50 100 120 120 100 250 100 150 1000 1500 500 50 200 300 150 600 1500 1000 Tarif. šte- Imenovanje vitka Obče opazke za papir in izdelke iz papirja. 1. Izrečno imenovani papirji se ocarinjajo po dotičnih tarifnih številkah, dokler imajo obdelave, ki so imenovane v teh številkah; z drugimi obdelavami se ocarinjajo po tarifnih številkah, kjer so te druge obdelave imenovane. 2. Vsi izdelki in predmeti ,v zvezi z najfinejšo tvarino ali z dragimi kovinami, se ocarinjajo po tar. št. 470., točkah 2. in 3. 3. Trakovi iz papirja in kartona, tudi v namotih, zaviti v papir ali nezaviti, se ocarinjajo kakor papir in karton, iz katerega so, z dodatkom k carini 20,%. Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg 2. Zemljepisne karte, slike in knjige. 471 Zemljepisne in podobne karte in atlanti, tudi na podlogi iz platna in kartona: 1. V poedinih izvodih ali listih, tudi z lesom ali mehko vezani................................ 50 2. Trdo vezani................................. 100 472 Slike na papirju, izdelane s tiskom ali s kat- kršnimkoli pomnoževalnim procesom (oleo-grafije, litografije, ksilografije, hromolito-grafije, cinkografije itd.), tudi s podlogo iz papirja, kartona, tkanine, mehko vezane ali broširane.................................. 260 473 Knjige in periodične izdaje, ne izvzemši niti onih, ki imajo v besedilu ali v prilogi note, karte, slike, nariske in gravure; muzikalije (note), knjige za slepce, koledarji, razen imenovanih — vse to natisnjeno ali kako drugače izdelano za razmnoževanje; akti in rokopisi: 1. Časniki, razen modnih listov...................prosto 2. Akti in rokopisi..............................prosto 3. Koledarji, razen imenovanih, tudi z literarno vsebino: a) v polah...................................... 100 b) trdo vezani.................................. 200 c) mehko vezani................................. 150 4. Knjige (razen koledarjev), periodične izdaje in muzikalije (note): a) v državnem jeziku ali z mešanim bese- dilom: a) .v polah............................. 100 ß) trdo vezane.......................... 200 y) mehko vezane......................... 150 b) v tujih jezikih: a) trdo vezane........................ • 50 ß) v polah ali mehko vezane................prosto Pripomba 1. Knjige itd. domačih pisateljev v tujih jezikih ali z mešanim besedilom se ocarinjajo po točki 4. a). Pripomba 2. Slike v obliki knjig, tudi s kratkim besedilom, se ocarinjajo po tar. št. 472. Modni listi, cenovniki in podobne knjige, ki služijo za objave, priporočila itd., tudi mehko ali trdo vezani, se ocarinjajo po tar. št. 455. 474 Podobe na platnu, lesu, na navadnih kovinah in njih zlitinah, na papirju in kamenu; originalni nariski in slike na papirju — vse to tudi na podlogi iz kartona in tkanine, tudi mehko vezano, broširano....................................... 250 Opazka k tar. št. 472. in 474. Slike v okvirih plačujejo poleg carine na slike še 50 % carine, ki se plačuje za okvir. Slike, ki niso v okvirih, katerih podloga ali tvarina, na kateri so izdelane, pa1 ima obenem obliko okvira, plačujejo dodatek k carini 25 %. Ta dodatek se plačuje tudi, če so predmeti iz teh tarifnih številk trdo vezani. Obča opazka za knjige, zemljepisne karte in slike. Albumi, portfelji, platnice, kartoni, v katerih so knjige samo vložene, se ocarinjajo ločeno po tvarini. XII. del. Izdelki iz kamenov, keramične tvarine in ostalih rudninskih in fosilnih snovi. 1. Iz kamenov. 475 Dragi kameni, obdelani, in izdelki: 1. Dragi kameni, obdelani (rezani, polirani, za- obličeni, fasetirani), v zrnju, brez zveze . . 650 2. Izdelki iz dragih kamenov: a) v zvezi z lesom, rogom in navadnimi kovinami za tehnično uporabo (za rezanje, vrtanje, risanje in pisanje)................ 400 40 80 « 200 prosto prosto 80 150 120 80 150 120 40 prosto 200 500 Tarif. šte- vilka 476 477 478 479 480 481 482 483 484 485 486 Carina Maksim. Minim. Imenovanje postavka dinarjev dinarjev 100 kg b) v zvezi z drugo, neimenovano tvarino, razen s platino, zlatom in srebrom . . . 22.000 Poldragi kameni, s katerimi vred se umeva tudi steklena lava, obdelani in izdelki: 1. Poldragi kameni, obdelani (rezani, polirani, zaobličeni, fasetirani), v zrnju ali nanizani zaradi lažjega Čuvanja in hranjenja .... 650 2. Izdelki iz poldragih kamenov in iz steklene lave brez druge tvarine ali v zvezi z drugo tvarino, razen s platino, zlatom in srebrom 15.000 Skrilavec in sljudai in izdelki: 1. V ploščah: a) do vštetih 20 cm debelih, dalje nepredelanih .................................... 2-50 b) poliranih, počrnjenih, barvanih .... 6 50 2. Tablice za pisanje, tudi s črtami, v lesenih okvirih ali brez okvira............................ 12 3. Ostali izdelki..................................... 12 Kameni, obtesani ali žagani, razen plošč, pod 16 cm debelih; kocke za tlak............................. 250 Kamenite plošče do vštetih 16 cm debeline, razen plošč iz skrilavca, sljude in litografskih kamenov : 1. Obtesane, žagane ali drugače samo razcepljene: a) iz alabastra, marmorja in serpentina . . 6'50 b) iz granita, porfirja, sienita, gnajsa in podobnih trdih kamenov........................ 9 c) iz apnenca, ki se dä polirati, in ostalih kamenov................................. 550 2. Štokane, polirane, brušene, tudi barvane: a) iz alabastra, marmorja in serpentina . . 10 b) iz granita, porfirja, sienita, gnajsa in podobnih trdih kamenov................................. 15 c) iz apnenca, ki se dä polirati, in iz ostalih kamenov......................................... 8 Litografski kameni: 1. Neglajeni, nepolirani..................... 2'50 2. Glajeni, polirani, tudi če je na njih kaj napisanega ali narisanega ........ 6'50 Mlinski kameni z obroči................................. 14 Naravni kameni za glajenje, ostrenje, rezanje in preizkušanje čistine; kresalniki (puškovni kremeni), lomljeni ali rezani: 1. Brez zveze........................................ 12 2. V zvezi z lesom, železom ali drugimi navadnimi kovinami....................... .... 15 Umetni kameni za glajenje in ostrenje, tudi v zvezi z lesom, železom ali z drugimi navadnimi kovinami: 1. Iz smirka (korunda), karborunda .... 70 2. Iz drugih kamenov . . .^..................... 25 Kiparska dela iz kamenov vsake vrste, tudi v zvezi z navadno in fino tvarino: 1. Težka nad 5 kg................................. 100 2. Težka do vštetih 5 kg.......................... 200 Luksusni, galanterijski in drugi drobni izdelki iz kamenov vsake vrste, tudi v zvezi z navadno in fino tvarino................................ 250 Kamenoseški in ostali neimenovani izdelki, tudi v zvezi z nelakiranim in lakiranim lesom ali železom: 1. Iz alabastra, marmorja in serpentina': a) obtesani ali žagani . ... .............. 7 b) polirani, štokani, brušeni, pozlačeni, posrebreni z reliefnimi šarami, profilirani . 14 2. Iz granita, porfirja, sienita, gnajsa in podobnih trdih kamenov in apnenca, ki se da polirati: a) obtesani ali žagani........................... 8 b) polirani, štokani, brušeni, pozlačeni, posrebreni, z reliefnimi šarami, profilirani 22 3. Iz ostalih kamenov: a) obtesani ali žagani........................... 5 b) polirani, štokani, brušeni, pozlačeni, posrebreni, z reliefnimi šarami, profilirani 14 Izdelki iz kamenov v zvezi z drugo tvarino: 1. V zvezi z navadno tvarino...................... 50 2. V zvezi s fino in najfinejšo tvarino .... 150 3. V zvezi z-dragimi kovinami: a) z zlatom.................................... 800 b) s srebrom /................................. 520 Obče opazke za izdelke iz kamenov. 1. Plošče in ostali izdelki iz umetnih kamenov se ocarinjajo, kakor da so iz naravnih kamenov, kakršno vrsto kamenov pač imitirajo. 2. Kameni mozaik se ocarinja, kakršna je pač vrsta kamenov, po tar. št. 486., točkah l.b), 2. b) ali 3. b). 18.000 500 12.000 2 5 10 10 2 5 7 4 8 12 6 2 5 10 10 12 50 20 80 150 200 5 10 6 18 4 10 40 120 600 400 Tarif. šte- Imenovanje vilka 2. Izdelki iz asfalta, cementa, malca in azbesta. Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg 488 Izdelki iz asfalta, čistega ali z gramozom pomeša- nega, smolnega cementa in podobnih snovi, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino ... 10 489 Izdelki zgolj iz cementa ali iz cementa, pomeša- nega z azbestom in drugimi snovmi; izdelki iz malca in iz zmesi od malca z raznimi drugimi snovmi: 1. Enobarvni, nebrušeni, nepolirani, neprofi-lirani, neokrašeni, 'nepremazani, nelakirani, tudi v zvezi z železom: a) iz cementa................................. 14 b) iz malca.................................. 40 2. Večbarvni, brušeni, polirani, bronsirani, lakirani, profilirani, tudi z vložki iz železa, s prevlake od postekljenih plošč, asfalta itd.: a) iz cementa................................. 20 b) iz malca................................... 65 3. Okraski za zgradbe: figure, vaze in temu podobni predmeti: a) iz cementa................................. 50 b) iz malca.................................. 130 4. Vsakovrstno luksusno blago............... 200 Pripomba 1. Kakor izdelki iz malca se ocarinjajo tudi izdelki iz krede in lojevca, pomešanih z drugimi snovmi, in izdelki iz žvepla, pomešanega z drugimi snovmi (Spencemetall). Pripomba 2. Po tar. št. 489., točki 2. a), se ocarinja tudi umetni skrilavec (eternit, koranit, kamenit in podobno). 490 Izdelki iz azbesta: 1. Papir in karton, tudi z vložkom iz žic navadnih kovin: a) nerezan ali rezan pravokotno.................. 22 b) rezan drugače (fasoniran) ali preluknjan (perforiran)................................... 30 2. Preja, vrvice, vrvi, konopci, tudi z drugo pre- dilno tvarino ali z žico iz navadnih kovin . . 40 3. Tkanine, tudi v zvezi z drugo predilno tvarino z osnovo ali votkom iz žice navadnih kovin 50 4. Neimenovani izdelki iz azbesta.................. 80 Pripomba. Izdelki iz azbesta za tehnično uporabo so prosti carine, dokler se he začno izdelovati v državi, ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. Opazka k tar. št. 489. in 490. Izdelki iz cementa, malca in azbesta v zvezi s fino in najfinejšo tvarino se ocarinjajo kakor kameni izdelki, ki so v zvezi s takšno tvarino, po tar. št. 487. 491 Masa za izoliranje toplote iz zmesi azbesta, dlak, infuzorijske prsti, lesne žagovine itd. in izdelki iz take mase: 1. Zdrobljena ali zmleta.......................prosto 2. Izdelki, kakor: ploščice, palice, kocke, kamenje, opeke, cevi, deli cevi itd................ 25 8 10 30 15 50 40 100 150 18 25 30 40 50 prosto 20 3. Izdelki iz jantarja, gagata, morske pene in lave. 492 Jantar in gagat, tudi imitacije jantarja in gagata, morska pena (stiva) in njene imitacije, luknjičava, jedra lava v izrezanih in za nadaljnjo predelavo pripravljenih kosih in ploščicah, tudi beljenih in poliranih: 1. Sirovi, samo izrezani........................prosto prosto 2. Oglajeni, polirani ali v obliki predmetov, ki naj se izdelajo iz njih...................... 60 45 493 Izdelki iz jantarja in gagata in njiju imitacij, iz morske pene in njene imitacije, iz luknjičave, jedre ali zgoščene lave, tudi v zvezi z drugo tvarino: 1. Brez zveze ali v zvezi z navadno in fino tvarino....................................... 1300 1000 2. V zvezi z najfinejšo tvarino.................. 2000 1500 3. V zvezi z dragimi kovinami: a) z zlatom................................... 3200 2500 b) s srebrom.................................. 2500 2000 4. Izdelki iz keramične tvarine. 494 Opeke za zid, streha in tlak: 1. Iz nepregorne tvarine: a) iz kremenjaka in grafita.............. 2 1’5U b) iz šamota, dinasai, bavksita, magnezita in podobne tvarine......................... 2 1'5° 2. Ostale: a) premazane, fasonirane, impregnirane, po- stekljene............................... 1'30 1 b) druge................................. 0-80 0'6d Tarif. 3te- * Imenovanje vilka 3. Močno žgane (klinkerji) in vsako drugo keramično kamenje za tlakovanje.................... Pripomba. Opeke iz nepregorne tvarine za industrijske potrebe, take kakovosti in trpežnosti, v kakršni se ne izdelujejo v državi, so proste carine ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. 495 Cevi iz žgane ilovice: 1. Nepostekljene (cevi za drenažo) . . . . . 2. Postekljene................................. 496 Izdelki iz navadne kamene mase in iz nepre- gorne in zoper kislino odporne tvarine: 1. Cevi in deli cevi.................... 2. Lonci, vrči, buteljke, rezervoarji, slatinske steklenice (bombonnes), pipe, spojni deli aparatov, sesaljke in podobni predmeti, razen posebe imenovanih............................ Pripomba. Predmeti iz tar. št. 496., točke 2., za industrijsko uporabo so prosti carin, dokler se ne začno izdelovati v državi, ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. 497 Lončarski izdelki iz ilovice, ki dobe barvo pri žganju, in črne posode iz grafita: 1. Nepostekljeni, brez reliefov................ 2. Postekljeni, tudi enobarvni ali večbarvni, z reliefi...................................... 498 Pečnice in ostali deli za peči, ščedilnike in ka- mine iz ilovice, postekljeni ali nepostekljeni, tudi z reliefnimi okraski: 1. Enobarvni ali beli.......................... 2. Večbarvni ali prevlečeni z listrom .... 499 Peči, ščedilniki in sobni kamini iz ilovice, postek- ljeni ali nepostekljeni, z reliefi ali brez reliefov, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino: 1. Enobarvni................................... 2. Večbarvni ali prevlečeni z listrom .... 500 Topilni lonci, retorte, mufoli, kapice in podobni tehnični predmeti: 1. Iz grafita in grafitne mase............... 2. Iz ostale nepregorne tvarine................. 501 Okraski iz keramične tvarine za zgradbe: 1. Nepostekljeni............................... 2. Postekljeni, enobarvi in večbarvni, tudi pozlačeni ....................................... 502 Plošče iz keramične tvarine, postekljene in ne- postekljene: 1. Debele nad 15 mm do vštetih 30mm: a) enobarvne ............................... b) večbarvne ............................... 2. Debele 15mm ali manj: a) enobarvne ............................... b) večbarvne ............................... 3. Z reliefnimi okraski, s slikami, bronsirane, pozlačene ali posrebrene..................... Pripomba. Plošče iz keramične tvarine, debele nad 30 mm, se ocarinjajo po tar. št. 494., točki 3. 503 Galanterijski izdelki in luksusni predmeti: 1. Iz porcelana in porcelanu podobnih snovi: a) beli ali enobarvni....................... b) večbarvni, šarani, okrašeni s slikami, po- zlačeni, posrebreni, bronsirani, prevlečeni z listrom................................. 2. Iz ostale keramične tvarine: a) beli ali enobarvni....................... b) večbarvni, šarani, okrašeni s slikami, po- zlačeni, posrebreni, bronsirani, prevlečeni z listrom................................. 504 Izdelki, drugje neimenovani: 1. Iz porcelana in porcelanu podobnih snovi: a) beli ali enobarvni, brez reliefnih okraskov b) večbarvni, šarani, z okrasnimi črtami ali obrobki v barvi, pozlačeni, posrebreni, bronsirani, prevlečeni z listrom, z reliefnimi okraski ............................. 2. Iz ostale keramične tvarine: a) beli ali enobarvni, brez reliefnih okraskov b) večbarvni, šarani, z okrasnimi črtami ali obrobki ,v barvi, pozlačeni, posrebreni, bronsirani, prevlečeni z listrom, z reliefnimi okraski.............................. Pripomba. Biseri iz porcelana se ocarinjajo kakor biseri iz stekla. 505 Izdelki iz keramične tvarine v zvezi z drugo tvarino: 1. Z navadno tvarino........................... 2. S fino tvarino.............................. 3. Z najfinejšo tvarino........................ Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg 3-50 2-50 4 3 5 4 6-50 5 14 10 25 20 40 30 20 15 25 20 25 20 35 25 prosto prosto prosto prosto 25 20 40 30 10 8 15 12 13 10 20 15 35 25 210 170 300 230 200 160 210 170 50 40 80 60 50 40 80 60 80 60 130 100 450 350 Tarif. šte- Imenovanje vilka 4. Z dragimi kovinami: a) z zlatom ................................ b) s srebrom................................ 506 Odpadki; drobci keramičnih izdelkov................ Obče opazke za izdelke iz keramične tvarine. 1. Izrečno imenovani izdelki se ocarinjajo, če so v zvezi, po tar. št. 505 samo, ako je carina iz te tarifne številke večja od carine, določene za te izdelke brez zveze. 2. Tvorniške znamke in napisi na keramičnih izdelkih ne vplivajo na ocarinjanje. 3. Posode in izdelki iz ilovice in kamene mase, ki imajo znotraj eno barvo, zunaj pa drugo in poleg naravne barve (dobljene pri žganju) še eno, se ne smatrajo za večbarvne. 4. Lončarsko blago, opleteno s protjem, trsko, rogozom in temu podobno tvarino, plačuje dodatek k carini 50 %. XIII. del. Steklo in izdelki iz stekla. 507 Steklena^ emailna in loščilna masa; zmleto steklo — vse tudi pobarvano ........................ 508 Volna in vlakna (preje); steklena, tudi pobarvana 509 Palice, šibike, cevi in cevčice: 1. Ki se rabijo za izdelovanje biserov in drugih predmetov, ne glede na barvo................. 2. Ostale, tudi barvane........................ 510 Steklo za okna in za zrcala v tablah ali listih, nad 5 cm debelih: 1. Brušeno, polirano, matirano, pobarvano, fase-tirano, z reliefnimi šarami, pozlačeno, s posrebritvijo šarano, kakorsibodi slikano, izbočenoi: a) dolgo in široko 100 cm ali manj .... b) dolgo in široko nad 100 cm do vštetih 200 cm.................................... c) dolgo in široko nad 200 cm............... 2. Ostalo: a) dolgo in široko 100 cm ali manj .... b) dolgo in široko nad 100 cm do vštetih 200 cm.................................... c) dolgo in široko nad 200 cm............... 511 Steklo za okna in za zrcala v tablah ali listih, debelih 5 mm ali manj: 1. Brušeno, polirano, matirano, pobarvano, fasetirano, z reliefnimi šarami, pozlačeno, s posrebritvijo šarano, kakorsibodi slikano, izbočeno: a) dolgo in široko 100 cm ali manj .... b) dolgo in široko nad 100 cm do vštetih 200 cm.................................... c) dolgo in široko nad 200 cm............... 2. Ostalo: a) dolgo in široko 100 cm ali manj .... b) dolgo in široko nad 100 cm do vštetih 200 cm.................................... c) dolgo in široko nad 200 cm............... Opazka k tar. št. 510. in 511. 1. Amalgamirano ali posrebreno steklo (zrcala) plačuje dodatek k carini 100 %. 2. Zrcala v okvirih plačujejo poleg carine za zrcala še 50 % carine, ki se plačuje na okvir. 3. Razbita stekla v kosih, manjših od 25 cm2, so prosta carine. 512 Steklo z žico in brazdasto steklo v tablah ali listih, steklena strešna opeka, plošče in kocke za tlakovanje: 1. Brušeno, polirano, barvano, gravirano, z okrasnimi reliefi ........................... 2. Ostalo ..................................... 513 Mlečno in alabastrovo steklo v tablah ali listih . 514 Steklo za žepne ure, steklo in steklene leče za na- očnike, tudi preluknjano, in drugo optično steklo ...................................... 515 Fotografske plošče, prevlečene z maso, občutljivo za svetlobo, tudi z negativnimi slikami na njih 516 Steklene prizme in steklo za lestence, stekleni obeski za lestence in za drugo uporabo, ne-preluknjani ali preluknjani, tudi nanizani zaradi prenašanja: 1. V kristalni obliki, poslikani, pozlačeni, posrebreni ...................................... 2. Ostali...................................... Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg 2000 1500 1300 1000 prosto prosto prosto prosto 22 18 prosto prosto 22 18 40 30 45 35 50 40 15 12 18 14 22 17 50 40 60 45 65 50 18 14 22 17 28 22 35 25 20 15 40 30 150 120 120 100 200 150 100 80 Tarif. šte- vilka 517 518 519 520 521 522 523 524 525 526 Carina Maksim. Minim. Imenovanje postavka dinarjev dinarjev 100 kg Pripomba. Poedini medsebojno nekombinirani predmeti iz te tarifne številke, s kovinskimi ušesci, ključicami ali žicami se ocarinjajo po tar. št. 524., če je carina iz tar. št. 524. večja od carine iz tar. št 516. Bleščice, biseri, emailne in steklene kaplje (zrna), tudi nanizane zaradi prenašanja: 1. Slikane, pozlačene, posrebrene 150 120 2. Ostale 100 80 Stekleni kameni za nakit, stekleni lističi, stekleni biseri in steklene korale, nepreluknjani ali preluknjani, tudi nanizani zaradi prenašanja 450 350 Podobe na steklu, stekleni mozaik, svetlopisi (lito-fanije), kakorkoli izdelani na steklu .... 250 200 Naočniki, daljnogledi, lupe, stereoskopi in vobče optično steklo, vdelano ali montirano . . . 520 400 Steklene posode: 1. Navadne: a) zelene ali rjave 30 22 b) bele in polbele, prozorne 40 30 c) bele, neprozorne, v masi pobarvane ali prevlečene z belim neprozornim ali v masi pobarvanim steklom 45 35 č) ki so dobile s pihanjem ,v kalupih reliefne okraske in brazdasto ali zrnato površino; s kristalno izobličenim zamaškom; z brušenim dnom 65 50 2. Brušene, polirane, matirane, s kislino ali drugače gravirane 90 70 3. Slikane, pozlačene, posrebrene, iz ledenega in razpokanega sfekla (krakle) 4 130 100 4. Iz rezanega kristalnega stekla 150 120 Pripomba. Steklene posode, opletene s protjem, slamo, trsko in temu podobno tvarino, plačujejo dodatek k carini 20 %. Steklenice in stekleničice iz točke 1. a) in b), v zvezi z zamaški iz navadne tvarine, tudi z obročki iz gume za hermetično zapiranje, plačujejo dodatek k carini 50 %. Zbrušeni obodi ali okrajki, zamaški, katerih spodnji del je dobil z brušenjem ali drugače moten videz, vpihnjeni napisi brez reliefov kakor tudi merilni znaki, vpihnjeni ali vjedkani, ne vplivajo na ocarinjanje. Izdelki iz steklenih prizem in stekla za lestence, steklenih obeskov za lestence in za drugo uporabo, bleščic, biseroiv, steklenih in email-nih kapelj (zrn), steklenih lističev, steklenih kamenov za nakit, steklenih biserov in ste- klenih koral Izdelki, drugje neimenovani: 1. Umetne cvetice, statuete, figure in figurice in 650 500 drugi luksusni in galanterijski izdelki . . 2. Iz rezanega kristalnega stekla, razen onih, 600 450 ki so imenovani v točki 1 3. Ostali: a) steklo za svetiljke in steklene hruške za 150 120 žarnice, tudi v masi pobarvano .... b) slikani, pozlačeni, posrebreni, iz ledenega 35 25 in razpokanega stekla (krakle) .... 150 120 c) iz drugače obdelanega stekla 110 85 Pripomba. Pri steklu za svetiljke ne vplivajo na ocarinjanje firme in zaščitne znamke, izdelane s kislino ali drugače. s kislino ali drugače. Izdelki iz stekla v zvezi z drugo tvarino: 1. Z navadno tvarino....................... 150 120 2. S fino tvarino.......................... 250 200 3. Z najfinejšo tvarino.................... 800 600 4. Z dragimi kovinami: a) z zlatom..............^................. 2000 1500 b) s srebrom............................ 1300 1000 Umetni zobje in umetne oči: 1. Umetni zobje, tudi s čeljustmi: a) zobje, tudi s cevčicami in klinčki iz dragih kovin................................. 900 700 b) zobje z drugo neimenovano tvarino . . . 650 500 c) zobje s čeljustmi iz kavčuka ali podobne tvarine, tudi z vzmetmi iz dragih kovin . 650 500 2. Umetne oči.............................. 250 200 Pripomba. Po tej tarifni številki se ocarinjajo vsi umetni zobje, razen iz dragih kovin in dragih Namenov, tudi s čeljustmi iz kavčuka in iz podobne tvarine. Odpadki, drobci steklenih izdelkov, steklena pena prosto prosto Tarif. šte- vilka 527 528 529 530 531 532 533 534 536 537 Imenovanje XIV. del. Carina l^aksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg Kovine in izdelki iz njih. 1. Drage kovine: zlato, platina in srebro. Zlato, platina in srebro, sirovo, v masi, palicah, ploščah, zrnju ali pesku; odpadki in stari zlomljeni predmeti.............................prosto prosto Kovani denar (novci) iz dragih kovin: 1. Tečajni.......................................prosto prosto 2. Ostali, tudi 'tak, ki se rabi za nakit: a) , zlat ..................................... 14.000 10.000 b) srebrn, tudi pozlačen...................... 4000 3000 Pripomba 1. Za tečajni denar se smatra denar, skovan na podstavi zakona o kovanju denarja dotične države. Pripomba 2. Spominski novci in svetinje se ocarinjajo po tvarini, iz katere so. Palice, plošče in šibike, polirane; cevi, pločevina in žica: 1. Iz zlata in platine 2000 1500 2. Iz srebra, tudi pozlačene ali z zlatom oplo-ščene 650 500 Lističi in prah: 1. Iz zlata in platine 1300 1000 2. Iz srebra 650 500 Preja iz dragih kovin, ne glede na ovito tekstilno tvarino 2500 2000 Tkanine, trakovi, pozamentarije in drugi izdelki iz preje ali žice dragih kovin; bleščice . . . 6500 5000 Posebe neimenovani izdelki iz zlata in platine: 1. V zvezi z dragimi kameni in pravimi biseri 65.000 50.000 2. Brez zveze ali v zvezi s poldragimi kameni ali z imitacijo dragih ali poldragih kamenov, s pravimi ali ponarejenimi koralami in ponarejenimi biseri 32.500 25.000 Izdelki, posebe neimenovani, iz srebra, tudi pozlačeni: 1. Predmeti za nakit: a) v zvezi z dragimi kameni in pravimi biseri b) brez zveze ali v zvezi s poldragimi kameni ali z imitacijo dragih ali poldragih kamenov, s pravimi ali ponarejenimi koralami in ponarejenimi biseri............. 2. Ostali izdelki: a) v zvezi z dragimi kameni in pravimi biseri b) v zvezi s poldragimi kameni ali z imita- cijo dragih ali poldragih kamenov, s pravimi ali ponarejenimi koralami in ponarejenimi biseri....................... c) brez zveze ali v zvezi z drugo neimenovano tvarino ........... Izdelki iz platine za znanstveno in tehnično uporabo ........................................... Pripomba. Izdelki iz tako zvanih platinovih kovin (iridij, osmij, paladij, radij, rutenij) se ocarinjajo kakor izdelki iz platine. 2. Navadne kovine in izdelki iz njih. a) Železo in izdelki iz železa. Železo: 1. Sirovo, lito, v kosih, ploščah, palicah, kepah 2. Kovno v panjih, hlodih, palicah, milbars, sirovo jeklo, tako zvano ingotsko železo in ostalo, neizvaljano........................ 3. Nefasonirano, kovano ali valjano: a) v ploščah, šibikah, četverokotno, okroglo, polokroglo, votlo (žlebasto) in vobče železo, ki se rabi v obrtu................ b) v trakovih (železo za obroče): a) debelih 1 mm in več.................. ß) debelih pod 1 mm..................... 4. Fasonirano: a) iv obliki L in -j-...................... b) v obliki T; v obliki in, v obliki Z in drugo fasonirano, tudi preluknjano............ Pločevina: 1. Sirova (črna), tudi dekapirana in dresirana: a) SVa mm ali več debela................... b) 1 do SVainm debela...................... c) pod 1 mm debela................. 2. Prevlečena: a) s cinkom................................ b) s činom (bela pločevina) ali svincem . . 3. Obdelana, razen imenovanih................. 32.500 25.000 20.000 15.000 22.000 18.000 15.000 12.000 4000 3000 prosto prosto 4 3 6-50 5 14 12 14 • 12 16 14 14 12 14 12 14 12 16 14 12 10 20 15 20 15 24 18 Tarif. šte- Imenovanje vilka 4. Valovita, prešana, prirezana, upognjena, preluknjana in žgana: a) sirova, tudi dekapirana ali dresirana . . b) prevlečena s cinkom, činom ali svincem . c) ostala.................................. 538 Žica, valjana ali izvlečena: 1. Neobdelana: a) nad 2 mm debela......................... b) 1 mm do vštetih 2 mm debela............. c) pod 1 mm debela......................... 2. Obdelana: a) nad 2 mm debela......................... b) 1 mm do vštetih 2 mm debela............. c) pod 1 mm debela......................... 3. Opletena ali ovita s prejo: a) s svileno ali deloma svileno............ b) z ostalo................................ Pripomba 1. Neobdelana žica, nad 4 mm debela, za izdelovanje tanjše žice in žebljev plačuje polovico carine po tar. št. 538., točki 1. a), dokler se ne začne v zadostni količini izdelovati v državi, ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. Pripomba 2. Po tar. št. 538., točki 3., se ocarinja tudi žica iz drugih navadnih kovin, ovita ali opletena s prejo. 539 Cevi in deli za spajanje cevi: 1. Kovane, valjane ali izvlečene: a) neobdelane.............................. b) obdelane................................ 2. Iz litega železa: a) neobdelane.............................. b) obdelane................................ Pripomba. Za neobdelane se smatrajo tudi železne cevi, ovite z grobo tkanino, tudi pokatra-njeno ali asfaltirano itd. 540 Progovna železniška tvarina: 1. Tračnice, preluknjane ali nepreluknjane, tudi montirane: a) težke do vštetih 2P2 kg na dolžinski meter b) ostale.................................. 2. Skretnice, signali, železniški pragi, ploščice za podlaganje tračnic, ploščice za vezanje tračnic .................................... 541 Tvarina za železniška prevozna sredstva: 1. Osi, odbijači in spojke.................... 2. Ostala..................................... 542 Železne konstrukcije, razložene ali zložene, tudi grobo premazane ali namazane z minijem . 543 Osi, razen železniških, in deli osi: 1. Neobdelane................................. 2. Obdelane: a) navadne ................................ b) naoljene, pol naoljene, patentne osi, tudi , z deli iz navadnih kovin................. 544 Bati, klešče, nakovala, primaži, železni koli za kamenoreze: 1. Bati in klešče, tudi v zvezi z lesom: a) težki 1 kg in več............•. . . . b) težki do 1 kg........................... 2. Nakovala in primaži........................ 3. Železni koli za kamenoreze................. 545 Sekire, sekirice in sekače za sekanje mesa, tudi v zvezi z lesom............................... 546 Ogrebači (kopači), lopate, motike, krampi, rov- njce, grablje in vile, tudi v zvezi z lesom: 1. Neobdelani................................. 2. Obdelani................................... 547 Kose in srpi, tudi v zvezi z lesom................ 548 Šila, dleta, tolkači, svedri in pile z zarezami ali brez zarez, tudi v zvezi z lesom............ Pripomba. Svedri in vse druge priprave, s katerimi se vrta zemlja ob zasledovanju vode, rude itd., so prosti carine, dokler se ne začno izdelovati v državi, ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. 549 Rezi za oblanje, priprave za rezanje cevi in za vrezovanje zavojev na maticah in vijakih . . 550 Noži in škarje za obrezovanje dreves, grmovja, rož, trte, za striženje ovac, za rezanje pločevine in ostali, drugje neimenovani noži, rezila in škarje za obrtništvo, kmetijstvo in industrijo, tudi v zvezi z lesom................ 551 Žage in listi za žage z zobmi ali brez zob (kameno- rezilne), tudi v zvezi z lesom.............. Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg 20 15 26 20 30 25 20 15 22 16 25 18 20 18 24 20 26 22 250 200 200 150 15 12 20 15 8 6 10 8 14 12 12 10 12 10 20 15 20 15 25 20 20 15 40- 30 65 50 40 30 60 45 32 25 32 25 65 50 65 30 80 45 90 70 80 60 80 60 80 50 80 50 Carina Tarif. Maksim. Minim. šte- Imenovanje postavka vilka dinarjev dinarjev 100 kg 552 Plugi in njih deli: 1. Plugi in plužna . . 2. Deli plugov: 52 40 a) težki 5 kg in več 65 35 b) težki do 5 kg 80 40 553 Mersko orodje, razen mikrometrov; ravnila in šestila; priprave za uvijanje in izvijanje vijakov in drugje neimenovano orodje — tudi v zvezi z lesom 100 80 554 Vijaki in njih matice ,vsake vrste, zakovice in železni deli za pritrjevanje izolatorjev . . . 45 35 555 Cveki in klinci, izvlečeni, prešani ali kovani: 1. Neobdelani, brez zveze z drugo tvarino . . 2. Obdelani, tudi z glavicami iz stekla, porcelana 40 30 in kamenine 65 50 556 Okovi za okna, vrata, zaboje, pohištvo in vozove, tudi v zvezi z drugimi navadnimi kovinami ali z lesom: 1. Neobdelani 65 50 2. Obdelani 100 80 557 Vitli in ostale priprave za dviganje tovorov, razen liftov, tudi s pripadajočimi verigami, če jih ni mogoče deliti 30 ' 25 558 Vzmeti, razen vzmeti za ure in za vagone: 1. Za vozove 52 40 2. Ostale Pripomba. Vzmeti za životce (modrce), pre- 100 80 vlečene popolnoma ali deloma s tkaninami, se ocarinjajo po tar. št. 586., točkah 2. in 3. 559 Izdelki iz žice, drugje neimenovani: 1. 1 mm ali več debeli: a) neobdelani 50 40 b) obdelani 2. Pod 1 mm debeli: 90 70 a) neobdelani 80 60 b) obdelani 110 90 Pripomba. Izdelki iz svetlo izvlečene žice se ocarinjajo kakor izdelki iz neobdelane žice. 560 Posode iz kovnega ali litega železa: 1. Iz kovnega železa: a) neobdelane 52 40 b) obdelane 2. Iz litega železa: 115 90 a) neobdelane 25 20 b) obdelane 50 40 561 Kotlarski izdelki, razen strojnih kotlov, kovani, zbiti z zaklepki in prešani, tudi nespahnjeni: 1. Neobdelani 25 20 2. Obdelani, tudi v zvezi z navadno tvarino . . 40 30 562 Posode in izdelki iz pločevine, kar jih ni drugje imenovanih: 1. Iz črne pločevine, tudi dresirane ali deka- pirane, neobdelani ali samo pooblani, rezani in z žarenjem pomodreni: a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino 60 45 b) v zvezi s fino tvarino 2. Iz bele pločevine ali iz črne pločevine, pre- 80 60 slečene popolnoma ali deloma s svincem, cinkom ali činom, tudi v zvezi s fino tvarino 100 75 3. Pobarvani, vernirani, lakirani, oksidirani, z vtisnjenimi šarami, tiskani, emailirani, tudi v zvezi s fino tvarino 120 90 4. Popleskani z brončenimi barvami, slikani, polirani, tudi v zvezi s fino tvarino .... 5. Prevlečeni popolnoma ali deloma z nikljem, 130 100 bakrom ali aluminijem ali njih zlitinami, tudi v zvezi s fino tvarino 200 150 563 Verige, razen onih, ki spadajo pod galanterijske izdelke: 1. Transmisijske 65 50 52* 40 564 Uzde, stremeni, ostroge in drugi deli za konjsko jahalno in vprežno opremo; obročki, razen okrasnih, zaponke, razen okrasnih in za obleko: 1. Neobdelani 30 25 2. Obdelani 90 70 565 Drsalice in kotalice 150 100 566 Ključanice, žabice in ključi: , 1. Ključanice, žabice (viseče ključanice), tudi s ključi: a) brez zveze z drugimi navadnimi kovinami 100 80 b) v zvezi z navadnimi kovinami .... 150 120 100 80 * Ta carinska stopnja je natisnjena po popravku, priobčenem v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca> z dne 16. julija 1925., št. 159. (XXXII. — 1925.) Tarif. šte- Imenovanje vilka 567 Umetniški kljufcaničarski izdelki................. 568 Vretena brez razlike, cevi, tkalski grebeni (brda), zobje tkalskih grebenov, prameni, tkalski prstani in podobni predmeti za statve in tkalne stroje............................... 569 Blagajne in kasete, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino: 1. Težke do vštetih 10 kg: a) neobdelane ............................. b) obdelane................................ 2. Težke nad 10 kg do vštetih 100 kg: a) neobdelane ............................. b) obdelane................................ 3. Težke nad 100 kg: a) neobdelane ............................. b) obdelane................................ 570 Pohištvo, neoblazinjeno in neprevlečeno, tudi v zvezi z navadnimi kovinami: 1. Neobdelano................................. 2. Obdelano................................... Pripomba. Železno pohištvo, oblazinjeno in prevlečeno, se ocarinja po tar. št. 432., točki 2., po ivrsfi obdelave. 571 Žlice in vilice: 1. Iz pločevine brez zveze, tudi prešane . . . 2. Ostale: a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino, tudi s kostjo in rogom................... b) v zvezi z drugo fino tvarino............ c) v zvezi z najfinejšo tvarino............ 572 Noži, žepni nožiči in britve: 1. Samo iz železa ali v zvezi z navadno tvarino, tudi s kostjo in rogom...................... 2. V zvezi z drugo fino tvarino............... 3. V zvezi z najfinejšo tvarino.............. . 573 Škarje, razen posebe imenovanih 1. Težke 200 g in več ... ............. 2. Težke 50 do 200 g.......................... 3. Težke do 50 g.............................. 574 Priprave (stroji) za striženje las in za strižbo, tudi v zvezi z navadno ali. fino tvarino......... 575 Priprave (aparati) za britje, tudi z njih noži . . 576 Deli nožarskih izdelkov: 1. Rezila priprav (aparatov) za britje .... 2. Druga rezila: a) neobdelana ............................. b) obdelana................................ 3. Ostali: a) neobdelani.............................. b) obdelani................................ 577 Šibike in drugi deli za dežnike in solnčnike, razen držal....................................... 578 Gladila in likalniki, tudi v zvezi z navtfdno in fino tvarino: 1. Neobdelani................................. 2. Obdelani................................... 579 Pisalna peresa.................................... 580 Igle: 1. Šivanke in igle za vezenje, z ušesci, tudi pozlačenimi ................................ 2. Za pletenje, s kvakami ali brez kvak, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino............ 3. Igle za šivalne stroje, za pletilne in vezilne stroje in za podobne stroje................. 4. Za grebene ................................ 5. Bucike, nenakitne, tudi z glavicami iz navadne in fine tvarine.......................... 581 Odice (trnki)..................................... 582 Umetniški izdelki iz litega železa, tudi v zvezi z navadno tvarino: 1. Neobdelani................................. 2. Obdelani .................................. Pripomba. Preprosto ornamentirani ali profilirani izdelki se ne smatrajo za umetniške izdelke iz litega železa. 583 Izdelki, posebe neimenovani, iz litega železa, tudi v zvezi z lesom ali kovnim železom: 1. Neobdelani: a) težki nad 100 kg........................ b) težki od 50 do vštetih 100 kg . . . . c) težki od 5 do vštetih 50 kg............. č) težki do vštetih 5 kg.................... 2. Obdelani: a) težki nad 100 kg........................ b) težki od 50 do vštetih 100 kg........... c) težki od 5 do vštetih 50 kg............. č) težki do vštetih 5 kg.................... Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg 130 100 115 150 90 100 70 80 80 120 90 120 70 80 50 60 60 100 Tarif. šte- vilka 584 Imenovanje Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg 585 586 Izdelki iz kovnega železa, drugje neimenovani, tudi v zvezi z lesom ali litim železom: 1. Neobdelani: a) težki nad 100 kg.......................... b) težki od 25 do vštetih 100 kg............. c) težki od 5 do vštetih 25 kg............... č) težki do vštetih 5 kg...................... 2. Obdelani: a) težki nad 100 kg.......................... b) težki od 25 do vštetih 100 kg............ c) težki od 5 do vštetih 25 kg.............. č) težki do vštetih 5 kg...................... Galanterijski izdelki, tudi v zvezi z navadno in fino tvarino: 1. Nakitni..................................... 2. Ostali...................................... Izdelki iz železa v zvezi z drugo tvarino, drugje neimenovani: 1. V zvezi z navadno tvarino................... 2. V zvezi s fino tvarino...................... 3. V zvezi z najfinejšo tvarino................ 4. V zvezi z dragimi kovinami: a) z zlatom.................................. b) s srebrom................................ 30 40 45 60 45 50 65 85 400 260 100 120 700 2000 1300 25 30 35 45 35 40 50 65 300 200 80 100 500 1500 1000 130 100 587 Iverje za struženje parketov in pesek od jekla: 1. Iverje za struženje parketov: 150 a) v zavojih do vštetega 1 kg skupne teže . 40 30 200 b) drugače zavito 25 20 520 400 2. Pesek od jekla prosto . prosto 650 500 588 Odpadki in opilki od železa 0-65 0-50 Pripomba. Po tar. št. 588. se ocarinjajo tudi 250 200 uporabljani ali obrabljeni izdelki iz železa in jekla, če se uvažajo za pretapljanje, ob pogojih, ki 520 400 jih predpiše minister za finance. 900 700 Obča opazka za železo in izdelke iz 130 100 železa. « 200 150 V tarifnem zmislu pomeni izraz iželezo» tudi 325 250 jeklo. b) Aluminij. 200 150 589 Aluminij, sirov ,v kosih, palicah in zrnju; odpadki 500 400 in stari zlomljeni predmeti prosto prosto 590 Aluminij, kovan ali valjan v palicah, pločevini, 250 200 tablah in šibikah 40 30 591 Valjarji, cevi in deli cevi 65 50 20 15 592 Žice in lističi 80 60 65 50 593 Preja, če je ovita predilna tvarina: on 15 1. Svila 520 400 130 100 2. Druga 400 300 594 Izdelki iz preje brez druge predilne tvarine, če je ovita tvarina: oU 1. Svila 800 600 2. Druga 520 400 595 Posode: 150 250 19.0 1. Neobdelane 350 270 200 2. Obdelane 400 300 596 Izdelki, drugje neimenovani: 1. Neobdelani: 200 150 a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino . 350 270 b) v zvezi s fino tvarino 400 300 200 150 2. Obdelani: a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino . 450 350 120 65 100 50 b) v zvezi s fino tvarino 520 400 3. V zvezi z najfinejšo tvarino Opazka. Kakor aluminij se ocarinjajo tudi nje- 650 500 200 200 150 150 gove zlitine z drugimi kovinami, kolikor so podobne aluminiju. c) Svinec. 597 Svinec, sirov v kosih; odpadki in stari zlomljeni 9 40 30 predmeti 7 65 50 598 Palice, plošče in šibike: 1. Neobdelane 24 18 2. Obdelane 28 22 599 Pločevina in žice: 1. Neobdelane 24 18 2. Obdelane 35 27 600 Lističi 80 60 18 14 18 601 Valjarji, cevi in deli cevi: or; 90 1. Neobdelani 25 20 30 25 2. Obdelani ali fasonirani, tudi v zvezi z navad- nimi kovinami • 40 30 28 22 602 Krogle in šibre 80 60 30 25 603 Tiskarske črke, matrice, črte, okviri, ornamenti, ploščice za klišeje in ostale tiskarske potreb- 40 30 60 45 35 ščine, tudi v zvezi z navadno tvarino . . . 80 Tarif. šte- vilka Imenovanje Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg 604 Izdelki, drugje neimenovani: 1. Neobdelani: a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino 40 b) v zvezi s fino tvarino.................. 50 2. Obdelani: * a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino 65 b) v zvezi s fino tvarino.................. 80 3. V zvezi z najfinejšo tvarino............... HO Pripomba. Kakor svinec se ocarinjajo tudi njegove zlitine. č) Cink. 605 „Cink, sirov v kosih, tablah in v prahu; odpadki in stari zlomljeni predmeti . ............... 12 606 Palice, plošče in šibike: 1. Neobdelane................................. 25 2. Obdelane................................... 40 607 Pločevina in žice: 1. Pločevina: a) neobdelana................................... 30 b) obdelana.................................... 45 2. Žice: a) neobdelane................................. 45 b) obdelane.................................... 60 608 Valjarji, cevi in deli cevi: 1. Liti, izvlečeni ali valjani: a) neobdelani........................... • 45 b) obdelani . ............................. 60 2. Iz cinkove pločevine: a) neobdelani.................................. 90 b) obdelani ................................... HO 609 Ploščice za klišeje in ostale tiskarske potrebščine, tudi v zvezi z navadno tvarino............. 110 610 Izdelki, drugje neimenovani: 1. Neobdelani: a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino 90 b) v zvezi s fino tvarino.................. 110 2. Obdelani: •. * a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino 130 b) v zvezi s fino tvarino.................. 150 3. V zvezi z najfinejšo tvarino............... 200 Opazka. Kakor cink se ocarinjajo tudi njegove zlitine. d) Cin (kositer). 611 Cin, sirov, v kosih, tablah; cinovo varivo, tudi z dodatkom svinca do 10%; odpadki od cina in stari zlomljeni predmeti...................prosto Pripomba. Cinovo varivo z 10 % in več svinca se ocarinja po tar. št. 597. 612 Palice, plošče in šibike: 1. Neobdelane...................................... 20 2. Obdelane......................•...,. 40 613 Pločevina in žice: 1. Neobdelane............................. 50 2. Obdelane........................................ 90 614 Valjarji, cevi in deli cevi: 1. Neobdelani...................................... 70 2. Obdelani....................................... 100 615 Lističi (staniol).................................... 80 616 Žlice, vilice, tube, kapice in zamaški: 1. Neobdelani..................................... 250 2. Obdelani....................................... 400 617 Izdelki, drugje neimenovani: 1. Neobdelani: a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino 230 b) v zvezi s fino tvarino..................... 900 2. Obdelani: a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino 400 b) v zvezi s fino tvarino..................... 450 3. V zvezi z najfinejšo tvarin*................... 500 Opazka. Kakor cin se ocarinjajo tudi zlitine cina in svinca, če imajo nad 10 % cina. Britanija (zlitina cina in antimona z neznatnim dodatkom cinka, bakrat, niklja ali vismuta) se ocarinja kakor cin. e) Nikelj in njegove zlitine. 618 Nikelj, sirov, v kosih, tablah; odpadki in stari zlomljeni predmeti; denar iz-niklja . . . prosto 619 Palice, plošče in šibike: 1. Neobdelane...................................... 20 2. Obdelane ....................................... 40 620 Pločevina in žica: 1. Neobdelana: a) debela 05 mm in manj........................ 50 b) debela nad 0 5 mm........................... 40 30 40 50 60 90 20 30 25 35 35 45 35 45 70 90 70 90 100 120 150 prosto 15 30 40 70 50 80 60 200 300 180 250 300 350 400 Tarif. šte- vilka Imenovanje Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg 621 622 623 624 625 626 627 628 629 630 631 632 633 634 635 636 637 638 prosto 15 30 40 30 2. Obdelana: a) debela 0 5 mm in manj................... 65 b) debela nad 0 5 mm....................... 50 Lističi iz niklja............................... 80 Valjarji, cevi in deli cevi: 1. Neobdelani................................. 20 2. Obdelani .................................. 45 Izdelki, drugje neimenovani: 1. Neobdelani: a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino 300 b) v zvezi s fino tvarino.................. 400 2. Obdelani: a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino 500 b) v zvezi s fino tvarino.................. 650. 3. V zvezi z najfinejšo tvarino . . t . . . . 800 Opazka. Kakor nikelj se ocarinjajo tudi njegove zlitine z navadnimi kovinami, kolikor so podobhe niklju. J f) B a k e r. Baker, sirov ali prečiščen, v kosih, palicah, tablah; odpadki in stari zlomljeni predmeti; bakren denar; trdo varivo............................prosto Palice, plošče in šibike: 1. Neobdelane ..................................... 20 2. Obdelane........................................ 40 Pločevina in žica: 1. Neobdelana: a) debela 0 5 mm in manj................... 50 b) debela nad 0 5 mm............................ 40 2. Obdelana: a) debela 0 5 mm in manj....................... 65 b) debela nad 05 mm.......................... 50 Lističi iz bakra..................................... 80 Konopci in vrvice................................... 120 Valjarji, cevi in deli cevi: 1. Neobdelani .................................... 65 2. Obdelani ...................................... 80 Preja, če je ovita predihia tvarina: 1. Svila...................................... 500 2. Druga ...................................... 400 Izdelki iz preje brez druge predilne tvarine, če je ovita tvarina: 1. Svila.......................................... 800 2. Druga.......................................... 520 Opazka k tar. št. 630. in 631. Po teh tarifnih številkah se ocarinjajo tudi preje in izdelki iz preje vseh navadnih kovin, razen iz aluminija. Tkanina in dna za sita iz žice: 1. Če imajo v osnovi in votku manj od 20 navadnih žic na 1 cm2 . ................. 200 2. Ostale......................................... 250 Pripomba. Po tar. št. 632., točki 2., se ocarinjajo tudi na široko pleteni izdelki iz žice. Kotlarski izdelki, težki nad 5 kg: 1. Neobdelani..................................... 150 2. Obdelani....................................... 250 Posode, tudi v zvezi z navadno tvarino: 1. Neobdelane..................................... 200 2. Obdehme........................................ 400 Vinogradniške brizgalnice in škropilnice, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino.............. 400 Ploščice za klišeje in ostale tiskarske potrebščine, tudi v zvezi z navadno tvarino................. 120 Liti izdelki, tudi v zvezi z lesom ali železom: 1. Težki nad 10 kg: a) neobdelani.................................. 130 b) obdelani.................................... 200 2. Težki nad 5 kg do vštetih 10 kg: a) neobdelani.................................. 150 b) obdelani.................................... 250 3. Težki 5 kg ali manj: a) neobdelani.................................. 250 b) obdelani.................................... 400 Izdelki, drugje neimenovani: 1. Neobdelani: a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino 250 b) v zvezi s fino tvarino...................... 325 2. Obdelani: a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino . 400 b) v zvezi s fino tvarino...................... 450 3. V zvezi z najfinejšo tvarino............... 800 Opazka. Kakor baker se ocarinjajo tudi njegove zlitine z navadnimi kovinami, razen zlitin z nikljem, ki so podobne niklju. Kakor baker se ocarinjajo tudi navadne kovine in njih zlitine, kolikor niso imenovane drugje. 50 40 60 15 35 250 300 400 500 600 prosto 15 30 40 30 50 40 60 100 50 60 400 300 600 400 150 200 120 200 150 300 300 100 100 150 120 200 200 300 200 250 300 350 600 Tarif šte- Imenovanje vilka Obče opazke za navadne kovine. 1. Za obdelane se smatrajo zato, da se razlikujejo od neobdelanih, izdelki, ki so po površini popolnoma ali deloma oblani, rezani, z žarenjem pomodreni, pobarvani, poslikani, vernirani, lakirani, oksidirani, emailirani, polirani, ornamenti-rani, prevlečeni s trpežno prevlako, da se jih ne prime rja, kolikor ni odrejeno v tarifi drugače, prevlečeni z navadnimi kovinami ali njih zlitinami. Železo in izdelki iz železa pa plačujejo, če so popolnoma ali deloma prevlečeni ali oploščeni z bakrom, nikljem ali aluminijem ali njih zlitinami, še dodatek 50 % na carino, določeno za obdelane izdelke, ako je navedena v dotični tarifni številki razdelitev na neobdelane 41 obdelane, kolikor taka obdelava v tarifi ni določena. 2. Neobdelani izdelki iz navadnih kovin se ocarinjajo kakor obdelani, če so v zvezi z drugimi navadnimi kovinami in če je ta zveza obdelana. 3. Pri izdelkih iz navadnih kovin ne vpliva na ocarinjanje zveza z neznatno količino drugih kovin in tvarin, če so te postranski in manj važni sestavni deli. 4. Tvorničke in zaščitne znamke, nazivi, firme in preprosti napisi, kakorkoli postavljeni na izdelke iz navadnih kovin, ne vplivajo na ocarinjanje. g) Izdelki iz navadnih kovin in njih zlitin, pozlačeni in posrebreni. 639 Pločevina, plošče in šibike: 1. Pozlačene ................................ 2. Posrebrene................................ 640 Žice: 1. Pozlačene................................. 2. Posrebrene................................ 641 Nepristni srebrni in zlati lističi (pena) .... 642 Pozlačena in posrebrena (lionska) preja, če je ovita predilna tvarina: 1. Svila..................................... 2. Druga..................................... 643 Izdelki iz pozlačene in posrebrene preje brez druge predilne tvarine, če je ovita predilna tvarina: 1. Svila....................................... 2. Druga..................................... Pripomba. Izdelki iz pozlačene in posrebrene preje v zvezi z drugo predilnO tvarino se ocarinjajo kakor izdelki iz dotične predilne tvarine z doplačilom dodatka, navedenega v točki 8. občih opazk k V. delu tarife. Toda naramenice (epulete), preveze (ešarpe), jermeni in podobni predmeti za uniformo, tudi s tekstilno in drugo tvarino, se ocarinjajo ne glede na to, ali so šivane ali ne, po tar. št. 643. z doplačilom dodatka 50 %. 644 Izdelki popolnoma ali deloma iz pozlačenih in po- srebrenih navadnih kovin in njih zlitin, drugje neimenovani......................... 645 Predmeti za okras in nakit in ostali predmeti, drugje neimenovani, popolnoma ali deloma iz navadnih kovin ali njih zlitin, pozlačeni in posrebreni: 1. Brez zveze ali v zvezi z navadno in fino tvarino.................................... 2. V zvezi z najfinejšo tvarino.............. 3. V zvezi z dragimi kovinami: a) z zlatom............................... b) s srebrom ............................. Opazka. Po tar. št. 645., točki 3., se ocarinjajo tudi izdelki iz navadnih kovin, pri katerih zveza z dragimi kovinami ni navedena. XV. del. Stroji, aparati, priprave, elektrotehnični predmeti in prevozna sredstva. 1. Stroji, priprave in aparati. 646 Parni kotli, tudi z opremo: 1. Za parne stroje........................... 2. Za centralno kurjavo...................... 3. Ekonomizerji in pregrejevalci pare .... 647 Generatorji za proizvajanje plinov.............. 648 Lokomotive in zalogovniki (tenderji), parni vozovi in parne dresine........................... 649 Stalni in premični lokomobili, traktorji, cestni valjarji................................... 650 Parne črpaljke, parne turbine, drugje neimeno- vani parni stroji, motorni vozovi in motorne Carina Carina Maksim. Minim. Tarif. Maksim. Minim. postavka šte- Imenovanje postavka dinarjev dinarjev vilka dinarjev dinarjev 100 kg 100 kg dresine in vsi stroji, pri katerih se dobiva motoma sila z notranjim zgorevanjem nafte, petroleja, bencina, gazolina, generatorskih plinov itd 25 15 651 Hidravlični motorji in vodne turbine: 1. Hidravlični motorji 20 15 2. Vodne turbine 40 30 652 Motorni bati, motorna dvigala, kompresorji, frigo- rifični stroji 20 15 653 Kmetijski stroji: 1. Mlatilnice: a) težke nad 1000 kg 25 15 b) težke 1000 kg in manj 2. Mehanični stroji za žetev, za kopanje, kosil- 40 30 niče, sejalnice in trierji 3. Separatorji, centrifuge za napravljanje siro- 40 20 vega masla in drugi za mlekarstvo .... 4. Stiskalnice: 40 20 a) za grozdje in sadje 40 20 b) za seno in slamo 40 30 5. Ostali 40 30 654 Stroji, s katerimi se obdelujejo: 1. Les in rezbarske snovi 40 30 2. Kovine, kameni in druge snovi 40 30 655 Šivalni in vezilni stroji 60 45 656 Pletilni stroji 40 30 657 Stroji za tekstilno industrijo: 1. Statve 25 20 2. Predilni stroji 25 20 250 200 3. Ostali 25 20 200 150 658 Neimenovani stroji za industrijo in njih deli: 1. Mlinarski 25 20 250 200 2. Pivovarniški 25 20 200 150 3. Strojarski 25 20 80 60 4. Cementni 25 20 5. Keramični 25 20 6. Steklarski 25 20 - 520 400 7. Tiskarski 25 20. 400 300 8. Čevljarski 25 20 9. Za izdelovanje papirja 25 20 10. Za sladkorno industrijo 25 20 11. Za drugo industrijo 25 20 2000 1500 659 Stiskalnice, razen kmetijskih 40 30 1300 1000 660 Sesaljke (brizgalnice), injektorji in industrijski ventilatorji: 1. Gasilne brizgalnice, tudi na vozovih: a) ročne 40 30 b) motorne 40 30 2. Ostale sesaljke 40 30 3. Injektorji 40 30 4. Industrijski ventilatorji 40 30 661 Tehtnice: 1. Analitične 2. Mostne (vozovne): 200 150 a) ki tehtajo do vštetih 5000 kg 65 50 1000 800 b) ki tehtajo nad 5000 kg 45 35 3. Decimalne, razen mostnih 110 90 4. Tehtnice s skledicami in skledice zanje . . 250 200 5. Brzotehtnice in skledice zanje, tudi z verigami 150 120 6. Neimenovane 250 200 662 Stroji in aparati, drugje neimenovani 40 30 1000 800 1200 900 663 2. Električni stroji in elektrotehnični predmeti. Dinamski stroji, alternatorji in elektromotorji: 2000 1500 1. Težki nad 3000 kg 80 60 1300 1000 2. Težki nad 500 do vštetih 3000 kg 100 80 3. Težki 500 kg ali manj 150 120 664 Transformatorji, kondenzatorji, akumulatorji in elektrode: 1. Transformatorji: a) težki do vštetih 1500 kg 120 100 b) težki nad 1500 kg 80 60 2. Kondenzatorji in akumulatorji 3. Elektrode: 50 40 a) za akumulatorje 25 20 b) za električne peči 25 20 665 Električni aparati: 20 16 1. Telegrafski, telefonski, mikrofoni .... 250 200 18 14 2. Za električno signaliziranje, hišni električni 20 16 zvonci 250 200 20 16 3. Za elektrenje, za merjenje električnega toka 325 250 25 20 4. Z majhnimi električnimi motorji, kakor: elek- trični ventilatorji, električni mehovi itd. . . 325 250 25 20 5. Z reostatom za ogrevanje, kakor: kuhinjske posode, likalniki, peči in drugi 400 300 6. Neimenovani 325 250 Tarif. Ste- Imenovanje vilka 666 Ključi in numeratorji za hišne električne zvonce; škatle in okrovi za žepne električne svetiljke, tudi z lečo; montirana ležišča za električne žarnice; prekinjala, ivarovala in drugje neimenovani elektrotehnični predmeti . . . . 667 Električne svetiljke, električni elementi: 1. Električne obločnice....................... 2. Električne žarnice: a) za žepne električne svetiljke........... b) ostale................................. . 3. Električne žepne svetiljke ....... 4. Električni, galvanski ali tennoelementi . . 668 Montirano steklo za električne svetlobne pojave, stekla za Röntgenove in druge žarke . . . 669 Izolirani vodi za električni tok: 1. Kabli za podzemeljsko ali podvodno prevajanje električnega toka.......................... 2. Ostali: a) opleteni s svileno ali deloma svileno prejo b) opleteni z drugimi prejami.............. c) oviti s svileno ali deloma svileno prejo č) oviti z drugo tvarino.................... Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg 400 300 200 150 1000 800 800 600 800 600 200 150 400 300 120 100 800 600 450 350 400 300 230 180 670 Vagoni: 3’ p™™zna sredstva. ^ vredn08ti 1. Tovorni . . . . •........................... 40 % 30 % 2. Potniški.................................... 40 % 30% 671 Vagončki (vagoneti) in dresine......................... 40 % 30 % kos 672 Vozna kolesa (velocipedi).............................. 50 40 po vrednosti 673 Motocikli in njih priklopni vozovi..................... 40 % 30 % 674 Deli velocipedov in motociklov: 1. Sedla, pedali, vodila....................... 40 % 30% 2. Ostali deli iz železa: a) neobdelani..................................... 40% 30% b) obdelani................................. 40% 30% 675 Avtomobili in njih rezervni deli: 1. Tovorni...................................... 40% 30% 2- Ostali....................................... 40 % so % 676 Aeroplani in njih rezervni deli........................ 40 % 30 % 677 Aerostati in njih rezervni deli........................ 40 % 30 % 678 Motorji in njih deli za motocikle, avtomobile, aero- plane in aerostate........................... 25 % 20 % 679 Vozovi in sani za tovore: 100 kg 1. Neokovani, nepopleskani, nelakirani . . 80 60 2. Okovani, pobarvani ali lakirani............. 130 100 3. Z vzmetmi ..................................... 170 130 680 Vozovi in sani za vožnjo: 1. Neokovani, nepopleskani, nelakirani: a) brez vzmeti................................. ion mn b) z vzmetmi....................... ! . ! ! 155 120 2. Okovani, pobarvani ali lakirani, podloženi ali nepodloženi, prevlečeni ali neprevlečeni, z vzmetmi ali brez vzmeti......................... 520 400 3. Ročni vozički za vožnjo otrok, slabotnih in onemoglih oseb: а) otroški vozički............................. 650 500 б) ostaU..............................• . 320 250 4. Ročne sani za vožnjo in šport.................. 460 ^qq 681 Ladje: po vrednosti 1. Parniki in druge motorne ladje.................. 40 ^ 30 % 2. Ostale.......................................... 40 % 30 % 3. Čolni: a) z motorji.................................... 40 % 30 % b) brez motorjev................................ 25 % 20 % 682 Vlačilne ladje, tanki in pontoni....................... 40 % 30 % Obče opazke k XV. delu. 1. Carine, odrejene na stroje, se pobirajo na kompletne in na razložene, najsi ne bi imeli nekaterih manj važnih delov. 2. Ce se pobira carina tudi po teži kosov, se računi v težo kosa skupna teža resnično prispelih delov, ne da bi se vpoštevali nedostajajoči manj važni deli. 3. če se uvažajo kompletni stroji v razloženem stanju, mora predložiti voznik poleg tarifne prijave carinarnici popis in seznamek delov kakor tudi narisek kompletnega stroja, po katerem se dä ugotoviti, da ti zloženi deli res tvorijo kompletni stroj. Tako se ocarinjajo tudi kompletni stroji v razloženem stanju, ki se uvažajo v nekaterih zaporednih pošiljkah. Minister za finance predpiše navodila za izvrševanje te odredbe. 4. Predmeti iz tar. št. 646. do 652., 653., točk 1. in 2., 654., 657., 658., 660., točk 1. b), 3., 4., 663. in 664. in stroji iz tar. št. 662., potem ladje, vlačilne ladje, tanki in pontoni so prosti carine, če se ne izdelujejo v državi. Kateri izmed naštetih predmetov in katere ladje, ladje vlačilnice, katerih tanki in pontoni se izdelujejo v državi, objavlja ministrstvo za trgovino in industrijo občasno v «Službenih Novinah». 5. Kompletne instalacije za gradnjo tvornic so proste carine z odobritvijo ministrstva za finance v sporazumu z ministrstvom za trgovino in industrijo. Deli strojev za industrijsko uporabo, ki se ne izdelujejo v državi, so prosti carine ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. 6. Predmeti in tvarina za izdelovanje in popravljanje strojev, parnih kotlov, aparatov, instrumentov, priprav, orodja, strelnega orožja, železnih konstrukcij, vagonov, vagončkov in dresin, avtomobilov, motociklov, aeroplanov, aerostatov in ladij so prosti carine, če se ne izdelujejo v zadostni količini v državi, ako jih uvažajo osebe in podjetja, ki se bavijo z izdelovanjem ali popravljanjem omenjenih predmetov, ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. Tarif Ste- Imenovanje vtika XVI. del. 1 Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev 100 kg Znanstveni predmeti in drugje neimenovani instrumenti in aparati. 683 Anatomski preparati; nagačene in konservirane živali . 200 150 684 Taksametri, avtomati za tehtanje ali prodajanje blaga, kontrolne in registrirne blagajne in podobni avtomati 250 200 685 Stroji za računanje, pisanje in razmnoževanje . . 400 300 686 Glasbeni instrumenti: kos 1. Klavirji 200 150 2. Harmoniji in podobni instrumenti na tipke . 130 100 3. Orgle in deli orgel . . .. 100 kg 130 100 4. Harmonike: a) ustne 130 100 b) ostale ... . , 170 130 5. Mehanizem za klavirje in klaviature .... 70 50 6. Gosli, tamburice, citre in drugi podobni instrumenti 220 170 7. Pločevinasta godala, klarineti, flavte, fagoti, oboe in podobna pihala 270 210 8. Mehanične priprave za sviranje 180 140 9. Ostali 130 100 687 Gramofoni, fonografi, parlografi, diktafoni in podobni aparati 180 140 688 Opazka. Po tar. št. 686. in 687. se ocarinjajo tudi deli, ki niso posebe označeni. Plošče, kolesa in valjarji za mehanične priprave za sviranje 180 140 689 Plošče in valjarji za fonografe, gramofone, parlo-fone, diktafone in podobne stroje .... 130 100 690 Strune za glasbene instrumente: 1. Iz kovin ... 200 150 2. Iz črev 250 200 3. Iz svile 500 400 4. Ovite 250 200 691 Instrumenti in aparati, drugje neimenovani: 1. Matematični, geometrični, kemijski, fizikalni, geografski in geodetski 120 100 2. Mehanični in kirurški 120 100 3. Geografska obla 80 60 4. Fotografski aparati 400 300 5. Kinematografski in drugi projekcijski aparati 250 200 6. Busole, libele, magneti, prizme in ostali . . 250 200 692 XVII. del. Ure, strelno orožje in otroške igrače. Žepne ure: Urc' kOS 1. Z okrovom iz zlata ali platine 20 15 2. Z okrovom iz srebra, tudi s pozlačenim . . 10 8 3. Z okrovom iz navadnih kovin, popolnoma ali deloma pozlačenim ali posrebrenim, ali z obročki in obrobki iz zlata ali srebra .... 7 5 4. Z okrovom iz navadnih kovin ../... 4-50 3- 5. Okrašene z dragimi kameni 32 25 693 Okrovi za žepne ure: 1. Iz zlata ali platine 15 12 2. Iz srebra, tudi pozlačeni ■ 7 5 Tarif. šte- Imenovanje vilka 3. Iz navadnih kovin, popolnoma ali deloma pozlačeni ali posrebreni ali z obročki in obrobki iz zlata ali srebra.................. 4. Iz navadnih kovin......................... 5. Okrašeni z dragimi kameni................. 694 Mehanizem za žepne ure.......................... 695 Ure za zgradbe in njih deli, razen uteži .... 696 Stenske, natmizne in ostale ure, drugje neimeno- vane; žepni števniki in avtomatične priprave za merjenje in vpisovanje, obenem z uro — vse to iz navadne ali fine tvarine .... 697 Furniture za žepne, stenske in namizne ure: 1. Za žepne ure.............................. 2. Za ostale ure . ...................... 2. Strelno orožje. 698 Strelno orožje in orožje na zračni pritisk: 1. Puške, topovi, havbice in mitraljeze .... 2. Revolverji in pištole............... 3. Ostalo.................................... 699 Deli strelnega orožja in orožja na zračni pritisk iz navadnih kovin in njih zlitin: 1. Neobdelani............................. 2. Obdelani.................................. . v 3. Otroške igrače. 700 Otroške igrače: ° 1. Iz navadne tvarine ....................... 2. Iz fine tvarine ali v zvezi s fino tvarino . 3. Iz najfinejše tvarine ali v zvezi z najfinejšo tvarino.................................... Obče pripombe k tarifi. 1. V carinsko-tarifnem zmislu se razlikujejo predmeti v zvezi z navadnimi, finimi in najfinejšimi tvarinami. a) Za fine tvarine se smatrajo: usnje, kavčuk, povoščeni muselin in tafet, platno za knjigoveze, kost in rožnica (rog); umetne rezbarske snovi, razen imitacij, navedenih pod b), nikelj in nikljeve zlitine, ornamentirane in ponikljane navadne kovine in njih zlitine; morska pena (stiva) in njene imitacije; lava, nepristne Ronske niti in preje; tekstilije, razen pod b) na- ^ vedenih; nepristni biseri, imitacije dragih kamenov in koral, vezenine na drugih snoveh, a ne na svili. b) Za najfinejšo tvarino se smatrajo: slonova kost, želvovina, biserna matica, jantar, gagat in njegove imitacije, svileni izdelki, čipke, vezenine na svili, umetne cvetice in umetno listje, prirejeno okrasno perje, lasuljarski in drugi izdelki iz človeških las in imitacija človeških las, poldragi kameni, pristno pozlačene ali posrebrene naivadne kovine in Ronske niti ali preje in izdelki iz njih kakor tudi izdelki iz nepristnih Ronskih niti ali prej. c) Vse ostalo se smatra za navadno tvarino. 2. Izdelki iz raznih tvarin se ocarinjajo po oni tvarini, ki daje izdelku značaj, v dvomljivih primerih pa po onj, na katero se plačuje največja carina. Ostala tvarina se smatra za zvezo in v poštev se jemlje samo ona, ki ima za posledico največjo carino. 3. Izdelki, za katere niso v postavkah, pod katere spadajo, navedene zveze z drugo tvarino, se ocarinjajo, če so v zvezi, po doHčnih tarifnih številkah samo, ako se mora zaradi te zveze uporabiti večja postavka. . 4. Izdelki v zvezi z dragimi kovinami, dragimi kameni, biseri ali koralami, se ocarinjajo kakor izdelki iz njih, kolikor nišo drage kovine, dragi kameni, biseri in korale v tarifi izrečno navedeni kot zveza. B. Izvozna tarifa.* Tarif. Carina šte- Imenovanje v dinarjih vilka 100 kg 1 Žita: 1. Pšenica*........................................... 1 2. Rž* ............................................... 0-50 * Izvozna tarifa je natisnjena tako, da so se vzele v poštev znižane stopnje, ki jih je odredil ministrski svet z odločbo z dne 11. julija 1925., C br. 34.410, razglašeno v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 16. julija 1925., št. 159. (XXXII. —1925.) — Znižane stopnje, ki so stopile v veljavo z dnem razglasitve, so označene z zvezdico. Tarif. Carina šte- Imenovanje v dinarjih vilka 100 kg 3. Koruza*............................................. 050 4. Oves*............................................... 0-20 5. Ječmen*................................................ 0'50 2 Zreli fižol*................................................. 1 3 Seno brez razlike*........................................prosto 4 Sladkorna pesa, sveža ali suha.............................. 2 5 Suhe slive, neetuirane . . . ............................. 020 6 Opij.........................................................65 7 Konji in kobile: za glavo 1. Stari nad 3 leta*...................................... 8 2. Stari 3 leta ali manj*.............................. 4 3. Konji za klanje, tudi zaklani, a ne iz kože dejani* . . 2 Pripomba 1. Polnokrvni konji angleške in arabske pasme se smejo izvažati po predhodni odobritvi ministrstva za poljedelstvo in vode. Pripomba 2. Za konje za klanje se smatrajo oni, ki niso za drugo rabo. Klanje takih konj pa mora vedno nadzirati državni veterinar. 8 Ovce in koze, tudi zaklane, a ne iz kože dejane: 1. Ovce, ovni in jagnjeta* . ............................ 150 2. Koze, kozli in kozliči*................................ 1 9 Goveda, bivoli in teleta, tudi zaklana, a ne iz kože dejana — po izvoznikovi izberi: 1. Za 100 kg*............................................. 1-50 2. Za glavo* .......................'..................... 6 10 Svinje: 1. Žive: a) težke do vštetih 70 kg..............................30 b) težke nad 70kg, po izvoznikovi izberi: a) za 100 kg*........................................... 8 ß) za glavo*............................................ 8 ftk) kg 2. Zaklane, tudi razpolovljene*........................... 4 3. Meso, sveže, tudi nasoljeno*........................... 2 11 Perutnina: 1. Živa...................................................... 8 2. Zaklana................................................... 4 12 Jajca....................................................... 8 13 Kože domačih živali in divjačinske, sirove, mokro nasoljene, vložene v apno ali suhe, z dlako ah brez dlake: 1. Goveje, bivolske in telečje: a) sirove, mokro nasoljene ali vložene v apno* . . 60 b) suhe*...............................................65 2. Ovčje in kozje...........................................16'50 3. Jagnječje in kozličje....................................16\50 4. Konjske in svinjske.......................................1650 5. Divjačinske in kože domačega zajca: a) poljskih miši, hrčkov in krtov......................50 b) ostale in kože domačega zajca.........................150 14 Živalska dlaka: \ 1. Ovčja volna............................................80 2. Konjska iz grive in repa, goveja iz repa, zajčja in svinjska..................................................120 15 Perutninsko perje........................................... 8 16 Rogovi in kosti: 1. Goveji rogovi.............................................16 2. Ekstrahirane ah neekstrahirane kosti................... 8 17 Konoplja....................................................prosto Pripomba. Konoplja se sme izvažati samo pri carinarnicah v Subotici, Bezdanu, Mariboru, na Rakeku, Jesenicah, v Koprivnici, Osijeku in pri vseh glavnih carinarnicah na našem primorju. 18 Lanena stebelca................................................... 4 19 Oljnati plodi in oljnato semenje................................. 8 20 Staro železo..................................................... 8 21 Stari baker, stari kositer, stari cink in njih zlitine .... 40 22 Odpadki od kavčuka................................................16 23 Cunje in tekstilni odpadki, stari papir in odpadki od papirja: 1. Cunje in tekstilni odpadki: a) nesortirani..............................................50 b) sortirani: a) volneni............................................... 1‘60 ß) bombažni, laneni, konopljeni in ostali .... 16 2. Stari papir in odpadki od papirja........................... 8 24 Stavbni les: 1. Neobdelan, samo razrezan in prežagan: a) kostanjev, razen palic s srednjim premerom 4 cm in manj*.................................................. 250 b) hrastov, s srednjim premerom 20 do 30 cm* . . . 075 c) hrastov, orehov, javorov, gabrov, jesenov, bukov in brestov s srednjim premerom nad 30 cm* .... 040 č) iglastega drevja vseh vrst s srednjim premerom nad 20 cm*................................................... 1‘25 Carina Maksim. Minim, postavka dinarjev dinarjev kos 2-50 2 1'30 1 28 22 2-50 2 100 kg 250 200 400 300 1300 1000 250 200 500 400 500 400 500 400 120 100 400 300 250 200 500 400 750 600 larit- Carina šte- Imenovanje v dinarjih vilka 100 kg 2. Obtesan ali razžagan v vseh dimenzijah: a) kostanjev............................................... 4 b) hrastovi železniški pragi*.............................. 0 60 c) hrastove grede in hrastovi kratki trami (direki)* . . 0 60 25 Tvorniške instalacije in njih deli (stroji, aparati, kotli, transmisije, razen jermenov, rezervoarjev itd.), inozemskega izdelka........................................................... 8 Pripomba. Predmeti, navedeni v tar. št. 25., so prosti carine, Ce se izvažajo po predhodni odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo in ministrstva za finance. § n. Ta odločba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah». Predsednik ministrskega sveta: Nik. P. Pašić s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) 232.* Ministrski svet je sprejel v seji z dne 19. junija 1925. na podstavi člena 71. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925. in člena 15. predloga zakona o obči carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami v zvezi s členom 218. finančnega zakona za leto 1924./1925. ptod C br. 29.294 nastopno odločbo: I. Minimalne stopnje carin na predmete iz naslednjih tarifnih številk uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi, ki stopi v veljavo dne 20. t. ml, se odrejajo, odnosno znižujejo na te-le stopnje: Carina Tarif. šte- vilka 5 Riž: Imenovanje Minimalna postavka dinarjev 100 kg 1. Oluščen................................................... 7 7 Sočivje in povrtnina, zelena ali sveža: 1. Karfijola, beluši (špargeljni), vodene melone (lubenice), sladkorne melone (dinje) in artičoke...................... 6 2. Zelje, ohrovt, koleraba, zeleni fižol (v stročju), zeleni grah in bob, kumare, glavnata in druga salata, buče, redkvice, špinača, paradižniki, paprika, zelena in drugo 6 3. Čebula, česen in ostali luki............................. 7 4. Krompir.................................................. 4 Pripomba. Krompir, uvožen v času od dne 1. aprila do dne 30. junija, je prost carine. 9 Sočivje in povrtnina, posušena ali na drugačen način preprosto pripravljena, tudi zdrobljena, toda ne zmleta; v razsolu, slani vodi ali kisu, če je v sodih ali podobnih posodah v skupni .leži najmanj 5 kg: 2. Zelje, kumare, paprika, razen stolčene in zmlete, in vsa ostala neimenovana povrtnina....................... 25 Konserve iz paradižnikov........................... 17 13 Orehi, jabolka, hruške, kutine, marelice, višnje, češnje in breskve: 1. Sveži: a) v zavojih ............................................. 20 b) brez zavoja............................................ 14 2. a) orehi, posušeni, neoluščeni........................... 20 b) orehi, posušeni, oluščeni.............................. 35 17 Lešniki: 1. Neoluščeni................................................ 20 2. Oluščeni.................................................. 35 18 Limone, pomaranče, nezrele pomaranče (zelene ali rumene), z olupkom ali brez njega: 1. Sveže: a) limone............................................. prosto b) pomaranče, nezrele pomaranče........................... 5 3. V razsolu, v slani vodi, kisu ali drugače samo nasoljene, če so v sodih ali podobnih posodah ........ 12 20 2. Mandeljni, zreli: a) v lupinah.............................................. 20 b) brez lupin............................................. 35 21 Smokve: 2. Suhe: a) v zavojih do vštetih 10 kg skupne teže................. 25 b) drugače zavite......................................... 15 23. Rožiči ..................................................... 6 Kostanj in maroni......................................... 10 33 4. Semena stročnic za živalsko krmo........................prosto 34 Cvetice za okras ali nakit, natrgane* razcvele ali v popju; listje in vejice s cveticami in plodi: 1. Sveže..............................•................. . 200 * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 20. junija 1925., št. 136. (XXVIII. — 1925.) Tarif. šte- vilka Imenovanje 36 2. Stebla, drevesca, šibje, grmičevje 103 Moka: Carina Minimalna postavka dinarjev 100 kg 5 1. Iz vseh vrst žita, razen moke iz riža, sočivja in krompirja 8 104 Mastna olja: 1. Repno olje................................. 30 2. Olje iz bukovega žira, zemeljskega oreha, maka, solnč-nice, sezamovega semena, koruze in ostala mastna olja 23 ied................................................... 30 3. Oljikovo olje........................................... 39 4. Olje iz bombaževega semena.............................. 30 5. Laneno, konopljeno, ricinovo in ostala mastna olja, ki služijo za industrijsko potrebo.......................... 20 Oljikovo olje, dobljeno z žveplovim ogljikom............. 12 Pripomba. Oljikovo olje v posodah iz bele pločevine (stagnoni), ki so težke pod 25 kg, plačuje še 15 Din za 100 kg. 115 Vino: 1. Pelinovec, ki ima y sebi do vštetih 18 % alkohola, in maršala, ki ima v sebi do vštetih 20 % alkohola: a) v sodih, balonih in vagonskih rezervoarjih .... 100 b) v steklenicah........................................120 116 Druga vina, ki se penijo in lupe.............................250 118 Vino z dodatki za zdravljenje (medicinsko)...................150 131 Rezanci, makaroni in močnato pšeno (tarana); ostali podobni nepečeni proizvodi iz moke ali zdroba................. 40 134 2. Čokolada v tablah ali kosih ............................130 135 Konservirano mleko v tablah, prahu ali zgoščeno, s sladkor- jem ali brez njega, tudi v hermetično zaprtih posodah 20 136 3. Sir: a) fini: grana, strachino, gorgonzola................... 80 b) navadni: kaškavalj, pecorino, provolone.................. 40 143 Jedilne konserve, drugje neimenovane, tudi v hermetično zaprtih posodah: 1. Rastlinske in sadne......................................... 70 Konserve iz paradižnikov..................................... 50 2. Tun v olju.................................................. go Ostale, razen konserv iz rib................................. 80 184 Sveče: 3. Iz parafina in stearina..................................... 70 200 Borač in borovi preparati: 2. Borač, neprečiščen: b) ostali..................................................... 5 3. Čista borova kislina......................................... 5 223 Kisline: 1. Limonova in vinska kislina............................. 75 232 Sok iz sladice koreninice: 1. Sirov, tudi vkuhan........................................ 15 2. Prečiščen, brez sladkorja ali drugih snovi................ 50 263 Superfosfati.................................................. 1-50 276 Bombaževa preja za nadrobno prodajo (sukanec za šivanje, pletenje, vezenje) na lesenih vretencih, papirju, v klobčičih, predencih itd., enonitna in večnitna: 1. Sirova . ................................................. 70 2. Beljena................................................... 90 3. Barvana ali tiskana.......................................110 277 Gladke tkanine: 1. Katerih 1 m2 tehta nad 120 g ter ima vsak cm2 v votku in snutlcu: a) 50 niti in manj...........................................120 b) nad 50 do 80 niti.........................................140 c) nad 80 niti ..............................................180 2. Katerih 1 m2 tehta nad 60 do 120 g ter ima vsak om2 v votku ali snutlcu: a) 50 niti in manj...........................................180 b) nad 50 do 80 niti.........................................210 c) nad 80 niti ..............................................250 278 Žamet, pliš in druge podobne tkanine..................................220 280 4. a) mreže za ribjo loy......................................... 75 290 Preja iz konoplje in lanu, enonitna: 1. št. 20 in manj, po angleški numeraciji: a) sirova.................................................... 12 b) beljena, barvana in tiskana............................... 40 296 Tkanine iz lanu, ramije, konoplje in ostalih rastlinskih vlaken iz tar. št. 288., razen izrečno imenovanih: 1. Tkanine, ki imajo 18 niti in manj ,v snutku in votku na 1 cm2: a) iz jute................................................ 25 b) ostale................................................. 60 2. Tkanine, ki imajo nad 18 do 36 niti v votku in snutku na 1 cm2.................................................. 120 Carina Tarif. Minimalna Ste- Imenovanje postavka vilka dinarjev 100 kg 299 4. a) mreže za ribjo lov.................................. 75 303 Vrvarski izdelki, tudi pokatranjeni: 1. Vrvi in konopci, nad 5 mm debeli.................... 45 2. Vrvi, vrvice in motvozi od 1 do 5 mm debeli .... 65 305 Vreče iz jutne tkanine iz tar. št. 296., točke 1. a), tudi z vložkom iz papirja........................................... 32 317 Tkanine, razen posebe imenovanih, ki so težke na Im2: 1. nad 700 g ............................................ 180 2. nad 500 do 700 g....................................230 3. nad 300 do 500 g....................................280 4. 300 g in manj.......................................350 327 Preja iz umetne svile, floretne in buretne svile, enonitna ali večni tna: 1. Sirova — bela...........................................prosto 329 Preja iz naravne svile, drugje neimenovana, enonitna ali več- ni tna: 1. Sirova.................................................. 50 330 Svilena preja za nadrobno prodajo (za šivanje, pletenje, veze- nje) na lesenih vretencih, papirju, v klobčičih itd., enonitna ali večnitna: 1. Sirova..................................................260 2. Prekuhana, beljena>, barvana, tiskana...................320 331 Goste svilene in polsvilene tkanine: 1. Svilene................................................1800 2. Polsvilene............................................ 800 344 Linolej, kamptulikon in tkanine podobne sestave: 1. V kosih, ki se prodajajo na meter: a) v masi enobarvne, tiskane ali netiskane............. 25 b) v masi večbarvne..................................... 35 2. Z določeno dolžino...................................... 60 360 Moški klobuki iz klobučine: kos 1. Opremljeni.......................................... 2 20 2. Neopremljeni.............................................. 120 362 Klobuki iz slame in drugih pletilnih tvarin: 1. Moški: a) opremljeni............................................. P60 b) neopremljeni..................................... 1 2. Ženski: a) opremljeni............................................ 3 50 b) neopremljeni.......................................... 2 50 363 Klobuki v obliki zvona ali stožca (štulci), nefasonirani, ne- barvani, nelakirani in neprešani: 1. Iz klobučine............................................. 0 35 365 Fesi: 1. S čopom............................................. 1 2. Brez čopa................................................. 060 Obče opazke k V. delu. 1. Dodatek na lužene, napol beljene ali beljene tkanine se znižuje od 40 % na 30 %; na barvane ali izdelane v dveh barvah od 60 % na 40 %; na izdelane v ,več barvah, prešane ali tiskane od 80'% na 60 %. Dodatek na merceriziranje se znižuje od 80 % na 65 %. 2. Desinirane tkanine plačujejo dodatek k carini 15 %; broširane tkanine plačujejo dodatek 25%. Če ima eno blago obe obdelavi, se plačuje samo ,večji dodatek. 5., drugi odstavek. Ko se uporablja minimalna tarifa, se pridatki svile, ki ne presezajo 3 %, in dodatki volne, ki ne presezajo 5 % skupne teže, ne jemljejo v poštev. Poleg tega plačujejo tkanine, katerih snutek je popolnoma ali deloma iz bombaža, votek pa popolnoma ali deloma iz volne, a volna ne preseza 50 % teže, ob uporabi minimalne tarife carino kakor volnene tkanine in po svoji teži v 1 m2 po odbitku 20 %. 370 Usnje, samo strojeno, tudi dalje pripravljeno:* 100 kg 1. Podplati in usnje, strojeno tako, kakor se strojijo podplati: b) ostalo.................................................. 90 375 Usnjene rokavice, tudi v zvezi s tekstilno tvarino: 1. Brez podloge.............................................1500 2. S podlogo.................................................900 389 Cevi, jermeni, obroči za kolesa na vozovih ali avtomobilih, tudi v zvezi z navadnimi kovinami ali njih zlitinami . . 180 392 Trakovi: 1. Trakovi samo iz mehkega kavčuka...........................180 2. Trakovi s kavčukom, napojeni ali prevlečeni z vložkom iz kavčuka: b) drugi.................................................. 180 * Po popravku v: «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 16. julija 1925., št. 159 (XXXII. — 1925.) se ne ocarinja to blago p o kosu, ampak za 1 00 kg. Carina Tarif. Minimalna šte- Imenovanje postavka vilka dinarjev 100 kg 393 1. c) pnevmatike in notranje cevi, ki se polnijo z zrakom . 180 419 Gumbi iz kamenega oreha .......................................170 462 Razglednice ....................................................250 478 Marmor in alabaster, obtesan ali žagan, razen plošč pod 16 cm debelih..................................................... 125 479 Kamenite plošče do vštetih 16 cm debeline: 1. Obtesane, žagane ali drugače samo razcepljene: a) iz alabastra in marmorja........................... 2 2. Stružene, polirane in brušene: a) iz alabastra in marmorja ................................ 450 484 Kiparska dela iz marmorja ali alabastra, tudi v zvezi z navadno in fino tvarino: 1. Težka nad 5 kg............................................ 40 2. Težka do vštetih 5 kg............... ................. 90 489 3. Okraski za zgradbe: figure, vaze in temu podobni predmeti: b) iz malca .............................................. 30 517 Biseri iz emaila in stekla, tudi nanizani zaradi prenašanja: 1. Slikani, pozlačeni, posrebreni............................ 50 2. Ostali.................................................... 30 577 Šibike in drugi deli za dežnike in solnčnike, razen držal . . 16 644 Umetniške budilke iz ulitega brona, pozlačene.................250 658 Neimenovani stroji za industrijo in njih deli: 1. Mlinarski................................................. 15 11. Za luščenje riža, za izdelovanje kruha in za izdelovanje hranljivih test............................................ 15 665 Električni aparati: 4. Z majhnimi električnimi motorji, kakor: električni ventilatorji, električni mehovi itd. ..............................140 po vrednosti 673 Motocikli ...................................................... 20 % 674 Deli motociklov: 1. Sedla, pedali, vodila..................................... 20 % 2. Ostali deli iz železa: a) neobdelani............................................. 20 % b) obdelani............................................... 20 % 675 Avtomobili in njih rezervni deli: 1. Tovorni................................................... 20 % 2. Ostali.................................................... 20 % Ta odločba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Noivinah», ter velja do nadaljnje odredbe. Predsednik ministrskega sveta: Nik. P. Pašič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) 233.* Ministrski svet je odredil v seji z dne 19. junija 1925. na podstavi člena 15. predloga zakona o obči carinski tarifi z odločbo C br. 29.295: I. Na predmete iz naslednjih tarifnih številk uvozne carinske tarife se do nadaljnje naredbe ne pobirajo uvozne carine: Št. 1. Na vse vrste pšenice, rž in piro. Št. 2. Na ječmen in oves. Št. 3. Na koruzo. Št. 7., točka 2. Na zelje, ohrovt, kolerabo, zeleni fižol, zeleni grah, bob, špinačo, paradižnike, buče in papriko. Št. 7., točka 3. Na čebulo in česen in na ostale luke. Št. 7., točka 4. Na krompir. Št. 8., točka 1. Na fižol. Št. 8., točka 2. Na grah, lečo in ostalo. Št. 60., točka 1. Na slanino in salo, sveže ali nasoljeno. Št. 66. Na gosjo in svinjsko mast, topljeno ali prešano. Št. 91. Na drva. Št. 103., točka 1. Na moko vseh vrst žita, razen na moko iz riža, sočivja in krompirja. II. Ta odločba stopi ,v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah». Predsednik ministrskega sveta: Nik. P. Pašič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 20. junijai 1925., št. 136. (XXVIII. — 1925.) Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.