78. Številka.
Ljubljana, petek 5. aprila.
XI. !e<o, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
Ishaja vsak dan, izvzemši ponedeljke ir< dneve po prsr.niuih, tur velja po polti kut'|cajHii ka avstro-o« orsko delele ta celo loto lfi gld., za pol lota H .:M, pa eeirt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ta oelo leto 13 gld., za četrt lota 8 gld. 30 kr., ca en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom so računa 10 kr. za motoo, 110 kr. sa četrt leta. — Za t njo dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo uči t olj o na ljudskih fioiah in za lijake veija znižana •••••• a in sioer: Za Ljubljano ta četrt lota 2 gld. .r'i kr., po poiti prejoman za 6etrt lota 3 gld. — Za oznanila so plačuje od
četiriBtopne potit-vrste 6 kr , če se otnanilo enkrat tiska, f» kr., če se dvakrat, in 4 kr. če se tri- ali večkrat liaka. Dopisi naj bo     roU> L-dokirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Koluianovoj hiii i-. 3 „glodalidka stolha". O p r a v n i š t v o , na katero naj     ' -<.y v:i j., pošiljati oa'očnine, r-kluinaoJ.j«, oznani'a, tj. administrativno roči, jo v „Narodni tiskarni" v Kolunuutvoj hiši.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
London 4. aprila. Državni tajnik notranjih stvarij je pri banketu v svojem govoru naglušni, da je namen Salisburv-jeve okrožnice najprej varovanje mirovnih interesov, potem pa trdno vzdrževanje britanskih interesov. Anglija neče niče&a pridobivati, ona se pa nikogar neb 0j i.
London 3. aprila. Granville in Hartington sta sprejela deputacijo 120 liberalnih društev, ki so protestirala zoper sklicanje rezerv in zoper vojsko. Granville in Hartington sta obljubila, da bosta vsemogoče storila, da se vojska zabrani. Ona dva sta nekoliko odobravala okrožno poslanico Salisburvjevo, a sta grajala, da angleške interese preveč razteza in šanse kongresa zmanjšuje. Angleška ne more z vojno proti Rusiji nič dobiti.
Bukarešt 8. aprila. V skrivnej seji sta Cihika in Stourdza poročala o svojej misiji. Anglija je Rumunijo obodrila, naj vstraje in se ne uda, Avstrija je rekla, da je potreba, da se to vprašanje uredi po Evropi.
Vojska ali mir?
To veliko vprašanje visi zdaj na lasu. Vse ho obrača v London. Kuj bodo Angleži skuhali? Kaj nameravajo s svojim oboroževanjem in žuganjemV Jasnega odgovora na to ni lire ne more dati. In najnovejši telegram iz Londona, kateri pravi, da novejša okrožnica novopečenoga ministra Salisburvja namerava mir vzdržati, pa ob jednem tudi britansko
interese, ki so nasprotni ruskim in slovan s kim interesom — dal bi so iz diplomati-enega v navaden jezik prestaviti:  „operi mi kožuh, pa no znioči gu.u
„Anglija se nikogar ne boji," ponosno anglešk minister deues mej svet kliče. To je nekako po .našo fantovsko. Dostikrat baš največji širokoustniki in kričači, ki radi prod resnim tepežem pete vzmaknejo, najbolj vpijejo, da ko „nikogar ne boje." Če torej take grožnje čujemo, smo še zmirom v veri, da so bodo vse še mirno razkadilo. Tolažilno t toni Bmislu je tudi to, da so se angleški liberalci < iladslonove stranke začeli energičneje glasiti za mir in zoper vojsko. No le njih glavni časnik „Daily Newsu, temno tudi deputacija 120 društev se je izrokla pri vodji liberalne stranke, Ilartingtonu, za mir in zoper vojno.
Nasprotno pa je vznemirljivo to, kar pi šejo vladni angleški časniki, ki na vojsko huj-skajo, šč njej o proti Rusiji in Slovanstvu. V Carigradu si vse prizadevajo, da bi pobite Turko na svojo stran dobili. Kes so, kakor v ruskih listih beremo, Turki iz ostalin svojih vojsk zbrali v Carigradu in okolo njega 150.000 mož'.. Angleški poslauik Lavard bajo Čerkeze in drugo sodergo vabi naj v angleško vojno službo vstopijo. Rusi bo vsled tega bliže morja zbirajo in vsak čas bi so moglo kaj zgoditi s čemer bo vojska začno.
Sultan je mnogoiskan mož postal v svojej bedi. Rusi ga vabijo v zvezo in mu obetajo baje za to ceno denarno vojno odškodnino odpustiti. Ta ponudba so mu je stavila, če je „Standardu" verjeti, uže z zadnjo odločno besedo, ali z ultimatumom. Nasproti pa Angleži baje sultana sleparijo, da bode dobil ltolgarijo nazaj, Če na njih stran stopi. Treba
je pač nekoliko orijentalne fantazijo, prav ■ rusko „Novoje Vremja", katera more misliti, da bi Angleži in razbiti Turki mogli Rusoin Polgarijo iz rok izviti.
Avstrija, kakor je vidno, je vendar menda užo iz nevarnosti prišla, poslušati magjarske kričače in na Rusijo v boj iti. Ignatiev je na Dunaji gospodi razložil, da nema nobenega uzroka. Vprašal jih je za njihove interese, ali na tanko jih naši Andrassvji menda ni povedati nijso mogli. Če je Bosna, pojte si ponjo; če je Solun, privojevajto si ga od Turkov ! Na vso to pu naši državniki odki-mujejo.
Ignatiev je prav imel, ko je drastična rekel Hrvatu, (glej članek zadaj), da bi bila vojska Avstrije z Rusijo neumnost. Prav je rekel tudi novinarju staro „Presse", da bi bila angleška vojska nespametna, ker nema ničesa doseči. Zato se pa vendar še moremo zanašati, da se vojni oblaki razvlečejo in blagi mir naredi in zadobi Slovaustvo čas, utrjevati in ukrepi je vat i se za večjo bodočnost*
Učimo se ruskega jezika.
V Trstu 2. aprila. [Izv. dop.] Vaš dopisnik iz Gorenjskega, priporočujoč učenje ruskega jezika, govori vsem mislečim posebno pa nam tržaškim Slovencem prav iz srca, kajti ravno za nas tržaško Slovence ima znanje ruskega jezika še veliko večjo važnost, nego za drugo. Trgovsko mesto Trst ima posebno dosti zvez z veliko llusijo, iz katere se dovažujejo razne vrste pridelki in blago, — in nasprotno. Prepiska z Rusijo je sedaj večjidel francoska ali italijanska, ako bodo Rusija svojo moč in veljavo še bolj izpoznala, ko bode ruski narod v
& iste k.
Kadar glava boli.
Najbolj so mej ljudmi razširjene raznovrstno bolezni v glavi, a to posebno za to, ker so v tesuej zvezi z našim občnim zdravjem. Kadar koga boli glava, moro vselej pomisliti, da je to le, kakor bi se reklo, napoved ali opomin, da ga bodo obiskala še hujša diuga bolezen. Tej se ima potem, ako muči, kar najhitrejše mogočo izogniti s tem, da ob pravem času vpraša svojega zdravnika za svet. Le kdor to stori, se lehko ubrani prvim početkom javljajoče so bolezni in potem se nema bati vetje nesreče. Bolezni pa, ki se rodo v našem truplu, ter se oznanjajo z glavoboljo, ne moremo v vseh vrstah našteti, samo toliko bodi rečeno, da se z bolečinami v gluvi pri Čeuja vsak nahod, da to boli glava pri vseh raznoličuih mrzlicah, da ti glavni ta del nagega telesa naznanju vse nerede v prebav.
ljenji, da uzrokuje bol v glavi vsak krč itd. Razen teh neštevilnib boleznij našega trupla ima glava tudi prenašati nepravilnosti, ki se nahajajo v njej samej, ali kratko: glava ima tudi svoje bolezni, katere so rode v živcih, mišicah in raznih kožicah. Število in različnost mejsobojua v vseh teh vrstah bo nikakor določiti ne da, — Blavni zdravniki napisali so o tem debele knjige, a še nijso povedali vsega. Namen našemu spisu nikakor nij, na dolgo in široko strokovnjaški vse razlagati, nego govoriti nam jo o splošnih vrstah, posebno pa se imamo ozirati na kronično ali vračajoče se bolezni v glavi: iz tega pa želimo, da se bralci sami nauče preudarjati in presojevati razne stopinje te bolezni, ter da iščejo vsem takim boleznim uzrokov, po katerih jih morejo tudi prav ceniti, kadar pridejo nad jnje, u so jih ob enem ogibati, da so ue prikažejo.
Ljudje srednjo dobo imajo največ trpoti za boleznimi v glavi, mladost in visoka starost ne tožita mnogo za tem zlom. Posebne
važnosti jo pa ta bolezen vselej pri otrocih, kjer so nema nikoli zanemarjati, ter je treba, ako kmalu ne odleže, iskati brez zamude pomoči zdravnikove. Glava boli najrajša slabotne ljudi, najbolj ženske, posebno nežnejšo meščanke, katero ves božji dan sede doma in so malo gibljejo pod prostim mehom. Na kmetih in »ploh pri ljudeh, ki opravljajo Užavna tlela, jo redkejša. A prav pogosto napada glavobol one, ki so mnogo uče in si težko prisvajajo raznih vednosti), največkrat pa nadleguje naposled ponočnjake ter take, kateri žive v pre-obilji in uezmernoati v jedi in pijači neredno in razuzdano. Naš pregovor: „po slabi to-varšiji rada glava boli" so pri ljudeh to vrate v prav obllnej meri uresničuje — žalibog, da jih le redko privede tudi do pravega izpoznanja in boljšega življenja! —
Da si smo prej rekli, da jo glavobol pri otrocih posebnega pomena in premišljenja vreden, vendar no gro misliti, da je tudi vselej nevarna. Kadar otroka lo malo, a no pogosto
svesti svoje mogočnosti, dobil bo tudi ru ■ ski jezik svetovno veljavo, postal hode mej naroden in treba ga bodo znati vsakemu, ki bo imel kupčijsko zvezo z Rusijo. Mi Slove nc i so učimo vseh jezikov : nemščino, francoščine, italijanščino, angleščine — a jezika, našemu najbolj sorodnega, ki ga govori največji bratovski nam narod v K v ropi, jezika v katerem nahajamo lepo veliko in razvito literaturo, ogromno število znanstvenih del in krasno beletristike, sploh vse, v čemer se po-našajo prvi evropski narodi, tega pa mi ne znamo! I K' i jo se ga, spoznavajo njega važnost: Angleži, Nemci, Francozi, pri vseh teh nahajaš dosti in dobrih pripomoftnih knjig, — mi Slovenci pa ne ali premalo. Ali nij to sramota za nas 1 Koliko truda stane, da se Slovenec navadi njemu popolnem tujega jezika, in kako malo truda na protiv stalo bi naučiti «o sorodni mu jezik, kateri je Še posebno slo venlčini prav zelo podoben, na podlagi katerega so popolnem lehko izobrazi in izuči v vsAkej stroki. Keči se mora, da v tej zadevi se pri nas Se premalo stori, liilo bi dobro, da vsako narodno društvo, n. pr. čitalnica, dela na to, da se društven i ko in ponudi priložnost učiti se ruščine, da si preskrbi kolikor mogoče pripomočkov, znanstvenih časopisov in knjig. Treba je le trdno voljo, da se prani n gaj o prve male težave, potem se napreduje igraje, brez truda in prepričani smo, da nikomur ne bode žal, kedor so ga nauči.
Utegnil bi me kedo zavrniti, da mi nočemo postati Rusi. Da pravda, mi ostanemo itak Slovenci, kakor nijsmo postali — hvala Bogu, še Nemci ali Ralijani, če znamo nemško ali italijansko; ker je pa r u h k i j e z i k ravno tako bogat kakor eden omenjenih, in ga bomo tekom časa ravno tftko potrebovali, ker je naš biatovski jezik, jezik slavja uski kakor naš domači, — zakaj bi se ga tedaj mi Slovenci ne učili, toliko bolj, ker se ga tako lehko naučimo. I spoznavajmo ho Slovani mej soboj in naslanjajmo bo rajši brat na brata nego na tujca. Pokažimo tujcem, da je tudi Slovan na svetu, da nijsmo tako olvisni od njega, kakor on misli, da je naš jezik bo gat, da ga govori nad 80 milijonov ljudij in videli boste, da bode tudi on dobil »pošto vanje do nas.
Pri Ignatievem
jo bil na Dunaji tudi neki Hrvat (VouČinaV), ki jo znan z njim uže od prej, in v „Obzoru"
poroča, da mu je slavni ruski državnik (go vorila sta ruski in hrvatski) tako-le govoril : „Sad se mnogo pišo o mojoj misiji n Beču ; vele, od straha od Knglezke ja suni došao bog zna što nudit Austriji, da je odvratni od Englezke. Možda i vi tako mislite. Svi se varate. Itusija bi moda samo od onoga drugomu nuditi, što sama ima, a ona nit iztoku neimn ništa do uspomeno na girtemo žrtvo i zadovoljstvo, da ro zemlje balkanske započeti sretniji i čovječniji život.
Ovako snio svemu svietu govorili prije rata; koji su se bojali za sobe, obrekosmo im, da ronio uvažiti njihove interese; San Stefanski mir izpunjuje na dlaku naša obećanja.
U velikom čudu slušasmo odavle, da se San Stefanski mir nemožo priznati, jor vriodja interese Austrije. O tih interesih govori se vazda občenito, neopredioljono. Za volju Austrije, a na moju žalost OHtaju Crnngora i Srbija neznatno zornije, Pugarska ni za pol vieka neče nikomu biti ni podpora ni opasnost. Posna i Hercegovina sasvim su otvorene mo-narkiji. Njoj stoji na volju, koje će željeznice graditi do crnoga i egejskoga, mora, kakve će ugovore trgovačke i carinsko ugovore sklapati sa svimi ovimi zemljami. Mi smo daleko, mi smo u industriji zaostali, te se nemožemo natjecati u ovom s Austrijom.
No upliv trgovine i prometa stvara politički upliv i moć. Po čem m dakle može reći, da je naft upliv svemoguć" postao, da smo pregazili u čiju sferu moći, da smo izkrižali od-nošnje snage? MoŽobit tim, što smo u novcu i ljudstvu položili tolike žrtve, da oni narodi budu slobodni, koji su nam se za svoju slobodu i naše žrtvo tim zahvalili, ftto su često put tudje uplive i odnošaje snage proti nam podupirali, i koji nikakva jamstva nopružaju, da toga i u nnpried neučine?
Dna li i kakva osnova govoriti o naSom uplivu, može se o njem govoriti u tom smislu, da su naše vojske održale pobjedo, i da oslo-bodjeni ovi narodi goje za nas simpatije. Koje naše koncesije mogu izbrisati sjajnost naših pobjeda? Koji paragrafi i kakva ugovora mogu ustanovljivati, da se imaju ili nemaju simpatije? Sto mi možemo u to ime učiniti, da se simpatije balkanskih naroda okrenu prama A u str i j i ?
San Stefanski mir nije mogao moralnih ovih žival ja u ino jun rodnom od nošnju normirati. San Stefanski mir u K v ropi nam ni Čega neduje; on stvara prirodno stanje, i daje ne-
što balkanskim narodom, koji tuj stanuju od mnogo viekova, nekoč kao gospodari, posije kao mučenici, u svakom slučaju vriedni, da im se ostavi ljudsko i narodno biće, a oni če uvjek biti najbolji prijatelji onomu, tko ih u tom bude najbolje podupirao; a mi nikomu nemoderno zabraniti, da ih p o d u p i r e, ni komu netnožemo oteti sgode, da si njihovo p rl j atoli nt v o steče i hvoj upliv, sfera svoje mnči preko njih razširi.
Moja jo nakana i želja o svom tomu potanko se razgovarati s ovimi državnici, i nadam se povoljnu uspjehu. Rat mod ja Austrijom i Rusijom bio bi pravo hezumje, nepravedan, ako Austrija mlsM osvajati, dok se ini svakoga osvajanju dragovoljno odričemo, premda Rmo iz golema rat« izašli pobjednici, bezsmislen, ako se ima voditi za ciljeve, koji se samo moralnim oiužjeia postizavaju, u svakom slučaju takav rat, a kojem se velika jedna carevina na kocka stavlja."
nJe li istina, da ljuta bolest hara po vašoj vojski?" vprašal jo Hrvat. Ignatiev jO rekel:
„Nije tetina. Nekoji listovi uživaju u tom, da sve zlo o nas pišu. Naši bu generali glupači, naši oficiri pijanice, naši intendanti ttt-tovi, naši vojaci glupe kukavice. Sad nam dapače i pomor u vojski naručišo. Istina je to, da boljše vojske u svietu neima. „Čudesnaja armija!* dignu on ponosito svoj znanki, moralnom snagom zasićeni glas. Na početku rata hrabri naši generali, neratovav velikoga rata za dvnest poslednjih godina, neznadoše suspregnuti orlovskoga poleta, hotijući u jedan mah sgaziti Dunav, llalkan, Carigrad. Samo taj leži uzrok prvim našim neprilikam. Sada je hrabrost u ruci izkustva. Nemamo mi samo jednoga Gurka, Skobcleva, Radeckoga, Strukova itd. Ni kada neću zaboraviti utiska i ponosa, kojim sam se zanosio, gledajući tu vojsku u San Štefanu, kad joj se je naviestio podpis mira. Od vsakoga vojaka mislio bi stvorio se zmaj ljuti.
U naše se rezerve još nije ni diniulo; sad ustrojavamo zemaljsku obranu; kad se ustroji, a to ću biti do skora, biti će je do blizu milijun. Vi četo odatle i sami razumjeti, da nas ni čije prietnjo nemogu navesti, nuka ostavimo na cjedilu balkanske narode i njihovu slobodu, za koju smo ves toliko žrtvovali."
zaboli glava, tu se nij pač nič hujšega bati. Če se pa to ponavlja večkrat, ter bolezen nastopi na naglem in je silna, — ima se to imeti za znamenje, kat« remu navadno slede otroške bolezni, ua pr.: osepnico ali ošpice, škrlatnice, kozo in dr. Ako tedaj muči otroka ta bolezen, kar je vedno nu tem poznati, da poveša glavo, ter jo rad naslanja materi v naročje ali na prsi in jo nemirno polaga sem ter tja, da grbanči čelo, da se mu povsod blešči, da se mnogokrat prime za glavo itd. «— posvetovati so je vselej brž z zdravnikom, da tu, uko je še mogočo, odvrno slabše na sleilkc bolezni.
'ilava tudi ruda boli kadar poganjajo v 9 — ld. letu drugi (stalni) zobje.
Kadar se mladi ljudje zjutraj zbudo in in vstanejo b teško glavo, nema to druzega pomena, nego, da so slabo ležali, du v spalnici nij bilo zdravega zraka, da so z večera preveč so najedli uli pozuo v noč pili močne
pijače. Nu, vse to pa navad no šo mine dopolu dne, ako se greš sprehajat nekaj časa na sveži zrak. Polj pa so ima v ozir jemati glavobol, katerej je u/rok obilno učenje. Pri tem se jo treba zopet obrniti do zdravnika, ako se bolezen mnogokrat ponavlja, kajti bati se da marljivemu učencu ne jame preveč kri siliti v glavo, iz česar se rodo druge, neozdravljive bolezni, naj raj še začno boleti oči, — a včasi pritisne tudi smrt, ki uniči vse lepo nudojo staršem ter jim često oropa je dino dete, katero so vzgajali s trudom in troškom.
Zdravniška znanost razlikujo in deli bolezni v glavi na dvojo vrst: prvič, na takt*, ki se rode v glavi sainej in nijso nič v zvezi z drugim telesom, drugič na tuko, kolere imajo svoje korenine drugod, a le vplivajo od tod na živce v glavi. Mi su po tej razdelitvi ne moremo ravnati, nego imamo bolj umevno povedati našim bralcem o uzrokih in
bivstvu samo nekaterih vrst boloznij glav inih. — Zatorej si pogledimo zapored najglavnojše in najnavadnejfte:
I. Trebušna glavobol.
Ta napada človeka vsake starosti, brez ozira na spol ali občno trdnost njegovega zdravja. Nujrajša nastopa, kadar si pokvaril želodec, ali kadar ta no moro probavljati brano, katero dobiva, kar so potem posebno pri ljudeh, ki mnogo hodijo, v glavoboli očituje. Navadno se ti ob enem ali riga, ali no-mofi veselja do jedi, ali se ti hoče vzdigniti ter ti jo sploh slabo. (ilava postane težka, na čelu ali okolo oči čutiš bolečino; mnogokrat hoj za toni, ko si kuj škodljivega pojedel, cesto pa šu le za nekaj ur, v tem slučaji pa je bol hujša, dasi ne ravno daljša. Kdor mnogo sedi, /.mirom in brez reda jo ter po kosilu opravlja duševna dela, ali se srdi ter žalosti, jame ga boleti gluva.   Tudi  ako Bi
Politični nuegleđ*
Motrunjc <l «»>.«»! <».
V Ljubljani 4. aprila.
Poslanec Srh H ur je dobil o<l več nemških društev in od svojih volileev zaup-niče, ker je v državnem zboru bičal navidezni konstitucijonalizem.
Mej pi»9J*kitni državnimi poslanci ho je roddo nespora/.undjenje. Pozdaj je uže pet takozvanih „libnraluih" (ali Uusiji in Slovun-htvii najbolj sovražnih) izstopilo iz klubu, ker 80 nezadovoljni s strogimi pravili večine klu bove, ki je bolj previdna in konservativna.
V »<ycf*jr#tc/ gospodskoj zbornici je mi nister Tisza odgovoril na neko iuterpelucijo, da je vlada uže mnogo storila  za to, da so kužne bole/i,  če se bodo na spomlad na bojišči prikazale, ne zatrosijo v našo monarhijo.
V ■■ ti n f <» cl rJut-v«*. Iz IVfci'l«!!'*/« so pišo v „Nord. Allg. Ztg.*4: Tukaj ho smatra stvar tako, kakor da bi nam Anglija užu vojsko napovedala; ali jaz ne morem reči, da bi se bil kdo tega ustrašil.
Vladna „Agenco russo" pravi nasproti dunajskim novinaru, da Ignatieviiov pot na Dunaj nij mogel brezvspešuu biti uli izpodle-teti, ker Ignatiev nij imel nobenih pooblastil, da bi bil kake dogovore sklepal; on je imel le ukaz mirovne uvete san Atefunske prijatelj sko razjasniti in razjasnila zaslišati. Taka mi sija ne more i/podleteti.
Ilirsko plemstvo namerava baje carju ponuditi 100.000 prostovoljcev in 100 milijo nov robljev za vojsko.
Itifjlr.ikr „I)aily Newsu pravijo, da ker Salisburv v svojej depeši na zastopnike nič ne pove, kako se more ruska pogodba prenarediti, ne vodo Angleži, zakaj pojdejo v boj, Če se vojska sklene.
liHM««i.\r bonnpartske rodovine ud, princ Napoleon, priobčuje v „Kcvuu defl deux inondes" članek, v katerem pravi, da so klerikalci krivi, da je Francija izgublila Alsa cijo in Lotariugijo. Da li mu bode pač kdo verjel to abotnost?
V f r a n e o s k e m senata je Lafond vprašal, kako bode vlada varovala interese francoskih upnikov, ki so Turčiji posoddi denarja. Minister vnanjih stvarij je dejal, da mu nij mogoče natančno odgovoriti, ker so stvari v orijentu zdaj tako nevarne; ah vprašanje teh upnikov utegne na kog resu predloženo biti.
Dopisi.
■ s TrNfil 8. aprila [Izviren dopis.] Rojanska čitalnica je napravila minuli mesec 24. besedo; zaradi grdega vremena se nij obilo udeležbo nadejati bilo, ali vendar je  bila ži-
razvajen v jedi in pijači ter kar naenkrat začneš živeti v redu in zmernosti, čutil bodeš nekako težko glavo. V takih položajih izpij kakovo stvar zu bruhanje in odleglo ti bode prav kmalu; tudi čašica črno kave se dobro prileze. Kdor ima slab želodec, njemu jedino zmerna hrana pomore in ga ozdravi.
2. Prehlajenje želodca
je tudi ozko zvezano z nepravilnostmi v glavi. Pri tem začne se bolezen z nekakim trganjem globoko v očesnej otlini, katero so pa odtod širi po vsem čelu ter je včasi zelo hudo in močno. To in enako prikazni imajo pri sebi še druge, tako so ti izpahnjo smradljivi pli novi iz ust, ob istem času tišči to v želodcu, navadno si zaprt, koža ti postane žoltn, jezik rujavkast, strašno to žeja, jedi se ti gn jusi jo posubno mesne, vedno so ti vzdiguje in ves si nekako činerikiiv ter te jezi najmanjša stvarica. Tu imaš skrbeti, da kar najhitreje mogoče, pokličeš zdravnika, kateri ti zapiše
vahna tabava. Igra je šla kaj ročno in g. P. jo po navadi obilo smeha zbudil. Šaljivi dvo govor, katerega ste gospodičini L. Ilucekova in K. Uakoljeva prav dobro izvršili, d opal je občinstvu, da sta ga morali ponavljati. Prihodnjo nedeljo pa napravi rojanska čitalnica zopet besedo z dvema igrama, deklamacijo in s tombolo.
Občni zbor Blovenskega političnega društva „Kdinost" minolo nedeljo je bil zelo ži-vshen. Posebno debata o šolskih zadevah. Pri volitvi jo bil zopet do malega izvoljen stari odbor in sicer za predsednika g. državni poslanec J. Nabergoj, za predpredsednika V. l»o lonce, za tajnika J. Dol in ar, za de narničarja J. (lerlanec, drugi odborniki so: J, Primožič, Št. Nadlišek, A. Troboc, J. Gorju p in J. M. Purič.
liže imena so porok, da bodo korist politično društvo „Kdinost", ki je res v teškem položaju in okoDčinah, hrabro branili, pravice slovenskega naroda na jadranskih obal i h zastopali, ter si bode društvo priborilo dobro stališče in veljavo v Trstu. Važnost in vpliv ima uže zdaj. Dokaz temu, da je lahonom velik trn v peti.
Naši italijančiči in bastardi so zopet nekoliko okrevali od svoje bolezni, manije po tujini, namreč od želje po Italiji. Nekoliko se jim je poleglo. Njih organ „Inpertineute" (tako imenuje vsaki pravo misleči človek tukajšnji list „Indepondeute") še vedno ho/ana poje Italiji in škili črez morje. Pa vsaka stvar ima konec, tako so tudi njegovo ure štete.
Vreme jo zdaj po jako izpromcnljivem, vetrovnem in deževnem času zopet lepo gorko. Okolica jo vsa v cvetji.
Orožje so izvažuje neprenehoma Hkozi Trst na (irsko. Moida je proti S ovanstvu namenjeno in bode Angležka Grško za svoj na men rabila V „(iraeca li ■ i e s nulla iidos" nij zabadavo uže star rek. (irska bi morala pred vsem pomisliti svojo osvobojenjo iu prijateljstvo se. sosednjo državo velikega slovanskega naroda. Drugače se bode izgubila.
V našem mestnem zboru se ugiblje, kje bi Trst vzel poldrugi milijon gld. na posodo. Kredita užo tako več. nema, denarja porabijo naši Italijani tudi vse, in ako bi vsi dohodki cule države v našo mestno blagajno stekli, ker laška kasa nema dna. Gospodarstvo je pri nas turško. Zlasti v okolici so gospoduje vse po pašovsko. Učitelju jo gorje, ako bi le za-
zdravilo, vendar si sam tudi olajšaš lehko bolečine, ako izpiješ bljevino, napravljeno iz bljevne soli in bljevnega korena; pozneje pa jemtji zu pijačo limonado se sokom in saha-rom (sladkorjem), a jedila naj ti bodo zgolj i/, razstlinstva napravljena, posebno dobro dene kuhano sadje — a mesa po nobenej ceni no smeš vživati. — Tudi črvi, ki se zarede v želodcu, vzročijo glavobol, pri čemer to navadno tudi nos srbi — tu ne pomaga dru zega, nego glej, da ti zdravnik iztrebi črve in nehala to bodo boleti glava sama od sebe.
8i Krvna glavobol
so imenuje taka, katera nastaje od pritiska krvi, pretakajoče Be pO telesu, ua glavo. Iu-dur so možjani prepolni krvi, ali da je razlita po iij 11 io - h mrenah, boli to vsa glava, ki je zelo tožka čutiti, včasih pa ju tudi vroča tor se ti dela omotica iu si zaspan. Pri takej glavobolji so je bati, da no pritisne inrtud, zatorej bo bolnik ne sme postavljati na solučne
pel v kakej čitalnici slovensko pesen, precej mu veliki laški inkvizitor dekret, naredi, v katerem mu žuga z izgubo Blužbe. Oni učitelji pa, ki tulijo v lahonski protiavstrijski rog imajo velike zaščitnike pri lahonskih magistrat rili.
■ z 4.0UIIIjNUctftt 4. aprila. | l/v. dop.j Iz naše vasi' so le malokoilaj kaj sliši po slovenskih listih, kajti mi se počamo večjidol le s plugom in matiko doma, kar pa rc po širnem svetu godi, to nas prav malo briga, izvzcmSi rusko-turško vojsko, a tudi o tej je marsikdo pri nas le tu pa tam od strani kaj zvedel, resnično in neresnična. Upajmo pa vendar, da se tudi v tej zadevi neugodno razmero s časom zholjšajo in obr-nimo so k drugemu predmetu, o katerem poročati sem se bil donos namenil. Dno marca ob enej popnludno prestrašilo nas jo žalostno klenkanjo v zvoniku in krik po vasi: gori, gori 1 In res sredi vasi se jo vnola neka lesena 80 slamo krita bajta, okolo nje pa komaj na 2 sežnja oddaljena stojo druga so slamo krita poslopja. Tu ogenj zadušiti, se nij dalo misliti, temveč bati se jo bilo, da bode v kratkem fnsu na mostu vasi le kup pepela, kajti nad 1 HO večjidol se slamo kritih poslopij, ki stoje eno tik drugega, je v tncem slučaji teško rešiti. Vendair ljudje nijso obupali, ampak pokazali so, da imajo, kadar sila pride, resno krščansko ljubezen do svojega bližnjega. Ali vsa prizadevali ja hi bila zastonj, ko bi ne imeli potrebnega gasilnega orodja. Občina (iomilsko kupila jo koncem leta 1874. novo brizgalnico in taje bila koj pri roknh. Pližnja občima GrajskA vas jo na hip zaslišala britko novico in nemudoma poslala izdatno pomoč, namreč dve bri/.dalnici, jedno lastno, jedno pa od banke . Slavijo", katoro je občina zato prejela, Vet je v tej vasi posebno veliko zavarovancev imenovane banke. Velika sreča je pa tudi bila, da jo ogenj po dnevi nastal in da so ljudje pri domu bili ter zelo pridno delali. D.tsiravno so bilo na mostu tri brizgalnico, vendar so ženske tako pridno iz bližnjega poteka vodo nosile, da so jo vedno vse tri dovolj imele; delavci na strehah so bili ravno tako pridni, v dobrej uri je bil ogenj na enem poslopji zadušen, akoravno so so sosednjo slamnate streho večkrat užigati začele. Danka „Slavija" ima tudi na Gomilskom mnogo zavarovancev in gasilnim, katero je podarila občini Grajski vasi bila jo v tej nevarnosti v"
žarko in no smo opravljati težkih opravil. Varovati so ima vsakega tekanja, plezanja, nošenja, premnozega učenja in branja ter ne-iiierno: ti v jedi in pijači. Gledati imaš tudi na to, da se ti telo no zapre, kar je silno nevarno. Tako osobo se morajo sploh ogibati vsega, pri čemer kri v glavo udarja, ali potem ne tako rada zopet odteka: pri delu se prav nič ne smejo napenjati, pijo naj mnogo vode in uživajo kar najmanje mesnih jedi; čaj in kava sta jim škodljiva, glave no sinejo na nizko polagati iu je nikakor ne greti. Pidniki to vrsto so imajo jako varovati, da ho ne prehlade, posebno, ako se uže bolj v letih, a hoditi morajo iu so sprehajati v prostom zraku; ako BO jim v glavi rado vrti, je dobro, da tapijo na vodi malo glnvburjovo ali angleške soli. Spati ne smejo nikdar predolgo* Kadar imajo žensko svoj čas in jih jame tako glava bob ti, ali tudi pri osebah z zlato žilo (heinorojdalnili) more vspešno delovati jedino zdravniška pomoč. (O.iljo i.»»*»■ ->
posebno izdatno pomoč, ter jej prihranila precej izplačila požarnih škod. Prijazno svetujemo tudi drugim občinam, da ai omislijo potrebnega gasilnega orodja, kajti v tukom ■lučaji, kakorsnega vidite pri nas, prišla bi v nanju pomoč prt pozno.
Tisti Dali vaščanje  pa,   ki  le  nijso za ▼arovani,  bodo v  prihodnje gotovo bolj providni  in nemudoma svoja poslopja zavarovali pri imenovane) banki.
Mislim, da sedaj bodo na (Jomilskem nehali zabavljati na novo brizgalnico, ali celo svetovati, da bi jo občina prodala, kar vendar hvala BogU, nij storiti hotela. Ko bi tako ljudi poslušali, bi sedaj vas podgano imeli.
Doma (V stvari.
— (Ljubljanske mestno volitve.) Volilno glasovnico in pooblastnico se po ljub ljani užo volilcem razdeljujejo. To je nam na rodnjakom opomin, da precej agitacijo začnemo in da varujemo vsak pri  svojih  znancih, da iieni;-katarji svoj i h kandidatov ne vpišejo ne katerim menj Odločnim  našim   — Za tretji razred je  pač dobro znamenje to, da si naši nemški in renegatski protivniki g. Do bo r le ta, dozduj   p os 1 od nj ega   zastopnika nemška iarske stranke v tretjem razredu, nijso upali več v Um razredu kandidirati,  temuč so ga postavili v 1. ruzred, poleg dr. Tfefrerja in dr. Supana.  V drugem razredu so postavili nemškutarji gg- (lariboldija, Pirkerja in Ziu gle rja.   Proti poslednjemu so sicer nekateri ustavoverci intrigirali,  ker glasuje včasi samostalno, zlasti proti protežiranju stavbenega društva.
— (Slovensko gledališče.)   V ne deljo 7. aprila je slovensko gledališču. Kegis •eur g. Kocelj ima svojo bene liro.   Igra se nova izvirna  igra od Pranja Potočnika „Dan Slave, ali krščansko-turška vojska".
— (Nemško gledališče v L j u h ljani) je za drugo leto prevzel dozdauji gle dališki vodja v [glavi, K. Liuhvig.
— (Iz Volov s k ega) so nam piše o užo omenjenej aferi: Minulega tedna seje pri nas izvršilu tragična dogodim, za katero se še ne zna, ali je zločin ali nesreča. Mlad in loj fant, lovec, je imel — kar so vo nij nenavadno — ljubico, in užo joj jo obljubil, da ju kmalu zvezo nerazvezljiva spona ljubezni zakonsko. A to sreče ne hodeta uživala nikdar. Kajti minolega tedna pride mladenič »vojega dekleta obiskat in tu, pravi boljši vir, da jo ona za šalo vzela mu puško in predno jo jo še mogel posvariti, <la naj ne strelja, pomerila mu jo je na pni in tudi sprožila, da je kar mrtev obležal. A ljudje, ki povsodi iščejo romantike, mnogo govori* o nezvestem ljubimcu ter pravijo, da se mu jo ona na ta način osvetila. V obče pak vsak razumen člo vek mora biti prvega mnenja, kajti tudi stalnija jo imela to nazore ter jo ubozoga de kleta, ki vsled tega nesrečnega slučaja nori, oprostila vso kazni.
— (Od službe odstavljen) jo (kakor uže kratko omenjeno) o. kr. notar v Ljutomeru, g. Karel lloclitl, vsled dognano preiskave. Mol je bil prej malo leti eden glavnih matadorov iu zastopnikov nemško-ustava-fike stranko v Idriji kjer jo še enako-čudno uradoval, in v Ljutomeru, kjer ga jo do-Jetelo vendar enkrat zaslužena osoda.
— (&tajo rs k i dežel ni solsk i s v o t) je v svojej seji dno 21. marca izdal naredbo,
katero se ureja poduk v ženskih ročnih delih. Nadučiteljem so jo imenoval Ivan Kocuvan za Žavec in Martin Kompost za Selnico na Dravi, učiteljem pa 1'raneo Golob za sv. Trojico. Službeno doklado sta bila nadučitelja van Poštiančič pri sv. Jurju na Suvnici in Karel Sorko v &t. Mgidu pri Pesnici. Pokojnina in odgojilni pripomočki so se do volili učiteljski udovi Lliz. P os t ružni k.
— (Priljuden pes.) Piše nam naročnik našega lista: Na sv. Jožefa dan grem užo pozno zvečer iz Planine na Unec. Ko dospem do graščine kneza \Yindischgiatzovo, imenovane llaasberg, kar nenadoma skoči pred niti velik pes, visocih nog pa medlega in sipkega života, ne da bi nad menoj kaj zarenčal ali zalajal, — ter me ogleduje od tal do vrha
— Noč je bila tihu, lunu je lepo svitlo sijala, v gradu vse mirno in nič nij motilo nočne tiliote; tudi midva sva se le molče gledala, a meni je bilo težko pri srci in lusje so mi vstali po konci. Pes se zu vse te moje težavo prav nič uo briga, temveč le prevzetno okrog mene koruca, ter me zvesto in skrbno ogleduje, ker me do nocoj še nikdar niti vi dil nij. Ko se užu precej dolgo časa ogledu jeva in dobro ogledava, dani si srčnost in za kličem: pes 1 (drugače ga nijsem vedel imenovati.)  Pes nekoliko poniaje uli pomiga z rc pom in gre par stopinj naprej po poti, a jaz premišljujem kako bi se znebil tega sitneža, ali bi Šel naprej ali nazaj.   Ko grem naprej zu njim se mi začne radovati in me še celo
— z nosom dregne, in jaz ga malo z roko pogladim; malo sva se uže sporazumela. Greva dalje, a pes vedno okrog mene sem ter tija skakajo, mi veliko prijaznost izkazuje. Hočem ga skušati, me bo li zapustil ali ne, zatorej se vsudem na kraj pota in se želim malo od počiti, ker sva hodila skozi gozd po slaboj poti imenovanoj po „grabim"; a pes me prime precej trdo za rokav (roke so jo varoval zagrabiti) in in e s silo naprej spravlja. Vstanem, brž se ve da, ker sem moral, in greva vštric drug zraven di-užega in jaz sem se malo opiral nanj skušajo ga, bo li stanoviten ali no, a on je vse voljno potr-pe). Ko greva dalje, naredi pes zopet nekaj korakov bolj urnih kakor jaz in mu zgreši, juz hitro odstopim vstran, vsedem se pod neko drevo iu skrivaj gledam, kaj hode pes naredil. Hipoma bil je zopet pri meni, prime me trdo za rokav in me vleče dalje. Ko prideva na Unec ju tudi po vasi vedno poleg mene mogočno korakal in ponosno se postavlja do mojega stanovanja, in ko tija dospeva ga pohvalim za lepi sprejem in mu velim, da naj zdaj
le otido, —■ a pes je pa le poleg mene stal in mu še sedaj nij hotel pustiti. Mislim si, Čas ju spat iti in prestopim še oni dve stop-njici prod voznimi vrati, odprem vrata, in glej! — zdaj so pes obrne iu gre.
Ha/.or vrsti.
* (Poj moj žaiitlarnii in razbojniki.) El Pitomačo so piše hrvatskim „Narodnim Novinam" : Dne 21. marca so ob belem dnevi v vinogradih pri Velikoj ('•rošnjovici prikazali so trije dobro oboroženi razbojniki in tam v kleti norega kmeta cel dan pili, to se ve da neplačavši, po razbojniško. Menili so se, da bodo tisto noč premožna kmeta Kovača in Torbašinoviea v vasi Sedla rici oropali. Nek pastir jo roparje naznanil. Po noči sta prišla dva poklicana žandarja v vas, njima su pridruži še župan s svojo puško in vsi trijo gredo na razbojnike, kateri so bili pijani pospali v zaprtej preši kmeta Maksiiiiuviča. Župan pozove Maksimoviea naj odpre, a razbojniki tega no puste. Žundannajih pozoveta naj so ududo, a tega nijso storili. Ko sta žandarma žugala zažgati hram, če ne pridejo ven, prišli bo razbojniki res, ali dobro oboroženi, in začel se jo divji boj. Kdon razbojnikov je ubit, eden ranjen, eden jo v črno noč utekol. Žandarma sta le malo ranjena.
S.'iuto proti dobrim izdelkom jo mogoče vnpeAno tekmovati. (I u y o t. ovo t dr 0 6 kapnulo, ki tako i/, vratno delujejo /opor prehlade, pri kat arih, kakor tudi zopoi bron hiti h m jotiko, juli ho mnotfo ponarejati, (tuKpod (oiyot liiDii) jedino M ono sklouico dati garancijo, kutoro iiuujo njega Dodpll v troharv« noui
I 1H It 11. (Hii— 1)
Zaloga v Ljubljani: 4d. *•/<•*•«»/#, h karu tiar.
I.otcrljiit- »ročko.
Na Dunaj i 30. marca: 78. 55. 75. 51. 17. V Gradci 30. marca: 1(1. 12. 4G. 19. 7!>.
Dunajska borza 4 aprila.
(Izvirno tolograflino porodilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih   . C0 gld. .*«) kr;
Enotni dri. dolg v arobru    .   . „ Ah m
Zlata ronta........ 7'J    „ —
1HK0 dri. poaojilo..... 110    „ — J
Akcijo narodno banke .... 7111    „ — m
N rod i L.io akcij«...... '207    „ f,() „
London......... 1VS2    „ :ir,
Napol.......... 9    n 70'/, .
0, kr. cekini....... 5   J 77 Z
Srobro ......... 100   „ Oft „
Državno marko    ...... i!u    . 'M)
Trpotcev sok.
Ta neprecenljivi mik slu/.i ?.a zdravilo proti bolečinam v prnih in na pljučih, proti ftaslliftnju bronhij, kaidjii, hripavici itd. ('ona velikoj nklonici z navodom So kr., maloj Hklo-niei •/. navodom 60 kr.
'/.aliuje f» iinnijtthvj: Viktor v. Trn-iKOCftl . lokiiruirar „pri '/.latem jednorogu" v Ljubljani, mi moutnem trgU hI. -i.    (7H—4)
_     »o „, ti
- ; I BS ' i ,3
^ rr- T ^   V       * "9
O    g* 11 Biall
.b» c «,   - * aa S BP
s ft
rt m
c-
1 I?
<1H
•"• K. N u
• tj
TJ 'i
*1
H
£
5
M
— ■ O) u
HM.
I
I v,-
•T3
C .-/ ™>
J" l
S is.
g i 1
Poziv vsem trgovcem z železnino!
Kor jo ltii|u-.ijii /, žrelolji b-toH »olo Hlabi,  hoiu ho n.iiuouil eouo tako intiatl, da minum na vaako Miran konkurirati.
Cono so naslednje:
Nr. t> va^;. lJH dk. po
n    '      ti      40    n n
n »   n    »O   n „
n B    „   UMI   „ n
n 4  „ m „ „
„ f>   -  165  ., .
Ki-
li r.
ua
42
69
t;-j
71»
Nr. 8 vag, 810 dk. p«.
B n 870 n n „ l<»      4V0 „
Ki.
1 i i i
9
kr. 1.»
85 i;o no
l!>
(Ione iu va^a ho ra/.iimojo od oue^a tiHooa frtuiko zaboj postavljeno do -1 >i-i I  v (i (»ric o oziroma Logatec.
Žrcblji ho || najlioijtie^a HlajcrnkcKa >.clc/.a kovani.
Imam v aalogi radi ramo ««*«'. noIW« koalrje (fkv4le) p»> telo
u i l k i h conah,
MuAtro od f.rubljov franko.
SpoHtovanjoiu
^Ccixtlrx 3-ULlIgroj,
('.10—3) V   * 'i'|Mi» miti   I1H  4.ui In!., ni.
La.iLuina in tina .Narodno tiskarne".
Izdaf.t'lj in urednik Josip Jurčič.