sv, v h ii)> Ii mt .. .. - i, tudi ob nedeljah fn pravnikih. — UređniŠvp: -.rSt 20, J. r.adstr. — Oflpisi rjj se pclfflaK* ■-antiirsna pisma it ne sprejemajo, rokopisi se fie vtacSjo-ojppromi urednik Štefan Godina. — Lsstnik kdnsorcij Usta c , r -1, , ^ Hfkame ,Edinostih — TfctečCfft uredništva in upiteve 5t$v. -/.— ^:^^cC^:;na znaša: Za cc'o leto K 40'.—, pol leta K 20-—,"tri seča K ; 0*—, za nedeljsko Izdajo za ctlo leto K 8*—, pol lct5 K 4'—. Posamezna Številka v Trstu In oko!!:!: 10 vlna^ev. = V?'* k a " ■^n i! - '1. G , r LntniK Xfcin vin; o;__ ___ 59 vin; oglasi v tekmuj Mali oglasi p i 8 Vu. p' oddelek .Edinosti*. Nafi PlaStii«^ ss |Vfdji8?rto le iftHvi ^EdfrioitfV— Wf*va irt nahajata v Jd fvTrrlH^ki As. 5L Po3tifohr^» && & - posamezna UćVilka izVen Trsta irf okolice: 12 viharjev. ft ^-ffiate nsko vojno brodovle prišlo v Trst odrezan od zatodla. — Triaikl Italijanski gubernator o položaju Trsta in Istre. PULA, 5. (5zv.) Dane^ okoli 4 popoldne prispelo semkaj italijansko brodevje, ki Uefe eno fcrižafko, os4jn večjih in neko!!^ o mas&li torpedo vk. Mešfvo se 11S iz-fcre&io, pač pa se je izkrcalo menda v Nizini Rovinja *ko!i 2000 Italijanskih vojakov, ki prikorakajo v Pulo. PREPOVED ZXS EBN O-PR A V N EG A PROMETA S TRGOVINSKIMI LADJAMI. OPATIJA, 5. (Izv.) Povjerenk narodne v btde SlfS za Istru. dr. Matko Laginja, primio ]e slijedeći n&lcg: »Svi brodovi, kojfma ie zavičaina hika u bi v Je m ausiro-Srskom kao i hrvatskog itf dalmatinskom ?rfinor8u, kao I oni, koji plove po auto-nomiifcn vodama, stavljaju se pod odsvoi-ntf zabranu zajedno sa svim sastavnim dJeJovtraa nj&ovlm te še svaki prlvatno-gfivi^ &romet s nfcna i svfcna zabranjuje. Ova zafer&a odnosi i na brodovlje Ili djelove brodova* koji še nalaze u gradnji. — u$qvorJ, koli se ovoj naredbi protive, su. Povjerenik za obrt« trgovinu f htfp***.« . ITAUJANf ZASEDAJO ISTRSKO O&AL. KOPER, 5. (Izv.) Včeraj popoldne ste misi« H Beuetek dve torpedovki z ite-nal lamami, ki so izkrcale s> vdjffgtve v M8M, Koptu in ratu. V Kopru M italijansko občinstvo no* čakalo prthonfc Italijanov vkijub in Mi spreMo z vzkliki »Viva FUa-ifa!« Tttfi v Pitam je cfrčinstvo navdule-flb ptta&vfjalo ižfcfeavajoče se Hatfjan-sfc> refcfttvo. IteHiani v Zadru. ZAĐER, 5. (Izv.) Včeraj popokale ob 3 In pet je prispela v Zader italijanska tor-i nd pev«Hn»tvom kapitana Fe-180 imimL Dasiravno se je ia ital^sa^o zastavo. Is Gorice sta krenila avteaoMla v Vipavske doline?. • Zaprisege Jugoslovan- skesa vojaitva v Zasrab«. ZAGREB, 5. (izv.) Jutri dopoldne ob 11 se v zagrebški artajertfiki vc^Sulci za-priseže jugoslovanske vojaštvo zagrebške garmzije. Obenem ie sklenil Narodni Svet SHS« da bo dobivalo tugoslovfMCsko vojaštvo, ki opravlja službo, na tfaa po 5 K plače in hrano. POLOŽAJ V LJUBLJANI. D očim nam proti večera m bilo mogoče Spovorfti telefonično z Ljubljano, smo po-noČ2 venđarie tiobrli zvezo m smo prejeli naslednje poročilo: LJUBLJANA, 5. (Izv.) Položaj v Ljubljani se jo znatno zsboljša* vsled odiočnega nastopanja čehosiovaških čet, Jd so talco-Tekoč zaprle mesto, tako da. ves val tujega vojaštva, fci se vaii s fronte, ne more v mesto, temveč okoli njega. Čehoslovaflri so zaprli dohod v mesto cek> s topovi, zlasti ker je bilo javljeno, da i>ršha?a cela divizija miadžarski^i iionvedov. Drugače je sedaj v mestu mirno in prebivalstvo feciiTo opravilja svoie poste. CE^KO-SLOVAŠKA LEGIJA V LJUBLJANI. LJUBLJANA. 4. (Ljubljanski korespon-denčni urad). Tu je bila ustanovljena češ>&Q-sk> vaška legija, -ki šteje že nad 150 oficirjev oi* n^i 3.000 mož. Poveljnik je hetmart Kwsa. Češko-slovaski zakonik. PRAGA, 4. (Kor.) Danes je tešei tu del zbirk zakonov in odrcsU) češteo-stovaSke države m sicer v če«šk;em m siovatkem jezriku. Izvirno besedilo je češko. IZ POLJSKE DRŽAVE. KRAKOV, 4. (Kor.) Poljski korespondecčnl urad l>oroča, da je rcgeatsk* svet v Varšavi odpustil danes ves kabinet in poveril provi^ori&io vodstvo poslov do nadaljnega najstarejSenrii uradnrkti ministrstev. KRAKOV, 4. (Kor.) UUrajiiici so danes, erb 10 dopclikie. zavzeli Przemysl. Fml. Puchalski je interniran. Zasartje (mestni dc4 za Sanem) je v poljskih rokah. Zveza s Przemys!om je od včeraj prekinjena. VARŠAVA, 4. (Kor.) Doulrrava je v poljskih rokah. Cehi, ki so se nahajali tamkaj, so položili oro4)e in se vrnil! v svojo domovino. Potoial v Oorld. GORICA, 5. (Izv.) Pokrajinski odsek NS v Gorici |e 31. oktobra 1918 proglasil, da je v imenu in na poziv narodne vlade sa-neetefrie ftufiosfovanske države prevzel celotno javilo upravo slovenskega dela Irfvše gerttko-fisradiičanske dežele z njenim stavnia« mesnin Gorico vred ter vojaško zasedel mesto Ni deželo z regularnimi iu&ariovaneMni ćetoml. V mestu »u deželi vfada popoln red in imr ter se promet vzoržuje v polnem obsegu. ITALIJANSKI PARLAMENTARJI NA GORIŠKEM. GORIC^ £ prteala seisi.-, ^ Nemdia i« raspad Avstro-Ogfsiie. BEROLIN, 4. (Kar.) Kakor poroča »German*a«, se bodo pristojpe oblasti Namčije prijele v kratkem posvetovati o odredbah, ki so potrebne vsAvstro-Ogfrski narekovamega^ premirja. V južni Nemčiji tla so lahko brez skrbi. VPRAŠANJE NEMŠKEGA PREMIRJA. ŽENEVA, 4. (Kor.) »Potit Pariiaien« z dne 4. t. m. objavlja sledečo informacvjo: Konferenca zavezmkjov o pogojih premirja in miru bo taaal« oseže*to je bilo popolno soglasje z zavezniki. Sklepi bodo nazinanjesii javnosti šele potem, \co a svoje mesto, kar se zgodiš v kratkem. Sredi prihodnjega tedna bo najbrže že masi konfei c;dgcvcr Nemčije. Enako se glaseče poročita prinašajo tudi »Times«. _ Volna perotlla. Italijansko eradao poročila. 3. novembra opoldne: Sedma in prva armada ste stopili v l»o}. Napadli ste pred njimi se nahajajoče, še nedotaknjene sovražne postojanke z ve-Ifko silo. Sedma armada je prekoračila tenafeki greben in prodira v dolino Verme«Uo. Čete prve ar ni ade so zasedle Rover eto in MatareUo v dolini Lagarine. Izsilile so prehod v Vatarso in na Col Santo. Severno Pasubi* v nižinah pri Tonezzi in A$iagu, v Valsugani. v dolinah Ci-smcna, Cor-devole in Piave so prodirate armade dalje. Ob Tatfliamentu je konjenica, podpirana od artHjerije in bvsaHeriev, po hndem boju premagala srdito branečega se sovražnika. OdHkova! se je med drnsnro posebno tudi 29. češko-slovaški napadalni oddelek, ki se bojuje z naiinfi četami že od meseca marca- Naši in zavezniški letalci so bili jalzo deiavnr. Število ujetnikov znaša 100.000. ono uplenjenih topov ?2©0. Nemško uradio poroSHo. 5. nov. Med Skaldo in Oiso so Angleži in Francozi zopet pričeli svoje velike napade. Z velikansko zastavitvijo artHjerije in cklopnjakov so poizkušali izsiliti predor na več kakor 50 fcin široki fronti. V težki, do noči trajajoči borbi, se je našim mnc?o slafcejšim četam posrečilo ustaviti sovražni napad in preprečiti prebitje fronte. Ob južno iz i Valcnciennesa proti severovzhodu vodeči cesti (fevj popoldne Si« j ^ffl® odbili sovražnika !>reJ lastnimi črtami. Preti Ob^a Z fisi.^- ra5i nov; frcnti v Seboars—Warcn:es le Orand naiperjeni napadi so bilr z uspešnimi proti-sur-ki izjalovljeni na višinah vzhodno tega kraja. VVargnies le petit, ki šmo ga začasno zgubHi, snro zopet osvojHi. Na obeh straneh Le Quesnoya izvršene napade smo ustavili iužao Warssiies le petita in pri JoSmeizu. Le.Quesnoy, obkoljen z dveh strani, je brl izpraznjen v smislu ukaza. Proti gozdu Mormaki izvršeni naval nasprotnika se je ustavil v zapadnem delu gozda. Tudi južno gozda je bil cdbit sovražnik dopoldne tik za našimi prvimi črtami na višinah prekepa Sambre—Oise. Popoldne je sovražnik nadaljeval svoie napade. Težišče je bilo severno ia južno gozda. Severno gozda smo ustavili sunek vzhodno Jolimetza, j rimski zmagovalci barbarjev stop aH na Kapitolskž grič, da so tamkaj pokladaii svoje trofeje, tako hOčemso hudi mi položiti k vznožju tega agodovimskega srtolpa svoj spominek. In ta spominek bodo bersalier-ski šlemi in bodada, ki so sopripoanogli k vaši odrešitvi. Čuvajte jih.« Po poročilu »Lavoratora« pa je dejal gubernator, da je ItaHja sedaj vzela Trst v svoio absolutno, definriflvno večsio posesit in da gotovo ne zapusti te najmlajše svoje hčerke. — Ne vemo, ali odgovarja to »Lavora-torjevo« poročilo resrcici, toda bilo, kakor bilo, naše neomajno prepričaroje je, da usoda Trsta nikakor še m rešena z mkmo okupacijo po italijanski vojilki, temveč da končno besedo v tem vprašanju izreče mirovna konferenca, na kateri se bodo gotovo upoštevala VVHsonava načela o samoodicobi narodov on tudi glas Jugoslavije ter glas tržaškega prebivalstva. Istrski ItaHjuri pri gnbernatorlti. V ponedeljek popoidtae je sprejel gubernator zaistoptwke italijanskega prebrvai-stva razn&h Sirskih mest m krajev, kakor Pute, Kopna. Poreč®, Pirana, Rovinja, M Hj, Izole, Umaga, Bttf, Crnejpavrtia, No-vegagrada. Vnsarja, Vodojana, Pazina, Labina, Plomaia, V je ljenje Istrairov, kf po prihajaj^ v naroČfe Italijanka vlada & Istre in jo podpirajo v veju z vsemi sredstvi, livaljeval za izrazs vdanosti kralji, ki da morda v kratkem obišče deželo. Sporoča em !$e je za- je nato odposlanstvu, dia je Reka že zasedena in dia se v kratkem zasedejo toii drugi obrežini kiraji. Na nagovor pulskega od'p klanca dr. Stanič ha je dejal, da se Pi^a tudi zasede m d'a postane biser Ital^e :n dcJ'ično rtalilansko pristanišče, v katerem se bedo mo®le razviti zn^menfte ladjedelnice. Zaključil je, da je bila Istra vsled svojega patrvjotične^a mišljenja pač vredna odrešitve, katera je čin sedanjosti, ne pa bodočnost«, in da je prepričan, da postane ena najvrednejših pokrajin velike kalije. — Generalove besede so sicer res zek> odločne, toda kar smo rekli že prej o Trstu, pravimo tudi o Istri, da bo tudi ta imela končno besc-do mirovna konferenca in pa istrsko ljudstvo, katero je po ogromni večini jugoslovansko. »Stadaco« in ne več »podeča«. Ob priliki sprejema generala Petifttija na bivš&m nameatništvu po županu dr. Va-lerijif, tedaj še predsecfini?ku tržaškega odbora za javni blagor, se je vzki»kak> tuda »Viva il sJndaoo« 4n čul se je tudi vzklik dr. Robbe: »Viva Tultimo podesta«, s čimer je le-ta hotel reč«, da je konec avstrijske vlade nadi Trstom, ki m dovoljevala, da bi se župan imenoval po italijanskem vzoru »istnđaco«, temveč »podesta«. In tako se v resnici sedaj župan sptošno imenuje le z naslovom »sindaoo«. Jugoslovanov ne omenjajo nikjer. Pri vseh spreisnrSh pri gubernator ju, o katerih poročata tržaška italijanska lista »La Nazkane« in> ->Lavoratore«. je Šlo za odposlanstva Iz krajev, kjer bivajo poleg Italijanov tudi Jugoslovani, aH so celo Jugoslovani v večmi, kakor v Voloskem, Kanfanaru, Pk>mhiu, Vel. Lošinju, Cresu; vendar pa iz nobenega poročita ni razvidno, da bt se bili ob tej prrtiki sploh omenjati Ji^goslovaBi, vse, kakor da br nas sploh ne bik>. Nič ne de; ko prMfe ck> ljudskega glasovanja, nas bodo videli in morali priznati. Po Trstu. Včerajšnji dan je bilo po mestu že skoraj popolnoma navatfino življenje. Da ni bik> vfcfceti t upata, m službo opravljajočih karab'ni'eTjev i&i bensaljerjev, bi ti^ec, ki bi prišel v Trst m>ti ne spoznal, da. smo »pod 1'tailijo«. Nekaj novega za Tirat je bila mencajoča se bersaljerska straža, ki je s fanfaro na Čehi s svojim hitrim korakom stopala po mestu. Kakor se zdi, so morali za Trst naravnost Obrati moštvo, ker je vkteli zelo sveže, krepko in visoke rasti, d očim smo med italijaiiskkmi ujetniki, zla-jti enimi iz južnejših krajev, videva1!! običajno ljudi slabotne, nizke rasiti. Pred bivšim namestnžštvom stoji, pri-ha'a in odliaia ve-ino množica ljudi, in prav iako tudft na nabrežju preid Velikim trgom, dasiravno ni v pristanišču nobene italijanske vojne ladje več in je tudi drugače pristanišče popolnoma prazno, iz-vzemši staro škatljo »Stadion«, ki še ve-d:no nasfi »gaio«. Po ulicah se videva vedno manj italijanskih zastav in tudi italijanski znakr so že izginili precej; nasprotno pa se kaže vedno več jugoslovanskih znakov, ki jih ne obtožimo, d'okier bo trajala okupacijska doba. VELIKA NESREČA NA OPClNAH. Na openskem državnem kolodvoru se je zgodba včeraj popoldne velika nesreča. Bila sta tamkaj dva vagona bencina in petroleja, in ljudstvo je hiteto izpraznjevati sodove. Moral pa ie nekcfo prsti z ognCem v biižino, m bencin je eksplodiral. Kakor se nam poroča, je nad 20 oseb mrtvili in nad 60 ranjenđh, ožganih ali drugače poškodovanih. Neko«iko 30 jih hudo osmo-jenih prepeljali v Trst 4. Narodne manjšine morajo imeti v vseh deželah popolno svobodo in enako pravico! Pravice narodnostnih manjšin mora ščititi mednarodno i pravo. Manjšine moraio biti zavarovane pred vsa- , Jco nasilno kolonizacijo ali nacijcnaKzacijo. j 5. Unija obžaluje nezanesljivost pc-datkov in šte- ; vil k o r.^rodrtctstivh in narodnestnih ntaTijšinah, ki j ste jih zakrivile centralne vlasti, ker ste hotele te , številke porabljati kot sredstvo za raznarodo\'a- ] nis Mirovna konferenca mora ukreniti potrebne ] korekture v tem pogledu in v to svrho jej morajo i dati različne narodnosti na razpolago svoj stati- j stični materijal. Po vojni bodo vse narodnosti, ( male in velike, zaposlene z restavracijo svojih po- j stov; zato je želeti, da se sedaj zberejo podatki.' Misli se na federacHo balkanskih narodov in na K ožje združenje Cehov z ostalimi grupami. Osvc-; bojeni narodi žele, da sc uvede nova železniška1 in kanalska politika, ki bi omogočala direktno iz-' meno blagra med zavezniki, dočim bi Unija narodov mogla omogočiti nacijonalno porazdeljevanje narodnih imovin. Je narodov, ki nimajo nekakega izhoda na morje, morejo ga pa jim nuditi dežele, ki meje žnjinil in z morjem. Unija ne bo prepafi -rala samo skupne gospodarsko-naučne politike, marveč bodo tudi 3oIe osvobojenih narodov propagirale tudi nov pfttrijotizem, a obenem tudi negovale prijaiteljske odnošaje s sesodi in drugimi narodi. Unija se nadeja, da se jej zapeljani Nemci in Maidjari priključijo v iskreni želji, da bodo tudi oni delovali za preporod Evrope in človečanstva. Cilj Unije je pozitiven ki rekonstruktiven in ne samo negativen. Unija bo smatrala za svejo dolz-. nost, da bo skrbele za to, da bodo Interesi raz-Učnih narodov, h! prihajalo v obzir, predočeni na primeren način na mirovni konferenci ter da bo na te) vsakdo zastopal saino sebe, ker demokracija ne more dovoliti, da bi se usoda celih narodov določala brez nilhovnsa privoljenja. Kongres podjarmljenih narodov v FltodefflJL V Filadelfiji (v Zjedinjenih državah) se je vršil kongres podjarmljenih narodov. Predsedoval je profesor Masaryk. Kongres je določil principe, ki jrh ima določiti Unija za podjarmljeno narode. Prinašamo bistvene določbe: 1. Unija se postavija na stališče narodnostnega principa, in sicer tako, da se mora narodnostni princip v svojih demokratskih m socijalnih tendencah izvesti vestno v popolnem pomenu besede — tako, da narodi, ali deti naroda morefo tevrte* vatl pravico staooMc 2. Unija odbija vse poizkuse avtokratov, da bi se nacijonatizirame Izvedlo s s Ho, kakor tudi poizkus, da bi se naravne 9*e runih narodnosti skrčile. Cil) mirovne konference . mora bM, da osvobodi te materijalne in duhovne sHe ter da jim da prilike, da sodefcijeio na delu za dobro splošne kulture in Oovečanstva. 3. Unija nikakor ne zavzamtie staWča proti ljudskemu glasovanju, lri naj bi odločflo o narod-mh ht političnih vprašanjih; ali, ker jej je znano, da se re to praktično sredstvo zlorabljati, pri-votfuie Iftirab glasovanje samo tedaj, če bodo mogU narodi, ali njih deH, prihajajoči v poštev, izjaviti se brez vsakega pritiska. V ta namen naj bi čete Zjedinjecih držav, zasedle začasno tiste predele, kjer se ima vršiti glasovanje. Razne poIHKne vesli« »Pozdrav Dunaju«. Pod tem naslovom piše »Beriiner Tageblatt« 31. oktobra, zaefinji kff nam le še dospel, v uvodnem članku: »Dolgo časa smo čuli z Dunaja izmenoma kateor sladkor starke fraze oči-ci^ozne vojne navduileiiosti in preko vae i nesreče se tolažeče zabavne samoircnije. Avstro-Ogrska je razpadta, armada se. vali razprižčcm v zaledje in iz tega kata-strofeiega razSjoioženia se £eiaj dvuia dunajsko ljudstvo samo, da prevzame v^i-stvo diržave v svoje nc:ke. . . . Sastavila; se je narodna vfeud'a, vse, kol&or je bMo' ustave in najvišjih iinstitucij, ne obstoji več.; Častniki eta vojaki jemljejo po izvoljenem] svetu sami v roke demobrMzactjo. Nekje' se stiiiika v stran pravkar šele za ministrskega pred!sed»nalca šmeoovar.t profesor -LamtiKusch, nekje blodM nevrastenični An-draisi5y z madžarsko umetniško glavo hk vedho razočaranim častihlepjem. Nekje se skriva, z ženo in drugimi dragotinajr«, cesar Karel. Da sc vse to odstrani, je bilo le treba, da je zafpi'hnil veter, seveda vete-r po najhujšem včharju.« — Kje so tisti časi, ko se je to&Žco govorilo o »nibehinSki zvestobi«, ko je vse cvrčaio navdmšenja za »osrednji vlasti«, za »poglobitev« zveze med Nemčijo in Avsitro-Ggrsko, ko so vsi nemški ilustrirani tosti prinašali v vsaki številki slike cesarja Viljema in cesarja Karla žn so miljam in milijoni ležali na trebuhu pred »Veličanstvom«? Pred ivema; mesecema je še twk> tako, dlan-es pa nemški list vzklika veselja, da se ie nemški narod iznebiJ Lammaschev, And;rassyjev in — Karlov in đe reši- tudi oboroženih —• Viljemov! Nemčija In Avstro-Ogrska in n)i]u — zvestoba. V svojem dehi >MrsVi in &pomini« je pisal Bismarck v poglavju »Trozveza« tako-le: »Izpo!nje\-anje! vseh pogodb med veledržavami je pogojno, čim so\ postavljene na presluišnjo »v boju za obstanek^.' Noben narod se ne da nikdar kloniti k tema, da bij svoj obstanek žrtvoval na oltar zavezniške zve-; stobe, ako }e prisUfea izbirati med obstankom iu zvestobo. Ultra posse nemo obhgatuT — tega; ne more razveljaviti nobena pogodbena klavzula;; istotako se ne more z nobeno pogodbeno klavzulo j ugotoviti mere resnosti in porabe sile, potrebne-za izpolnjevanje pogodb, čim interes izpolnjujočc-ga ne stoji več ob strani podpisanemu tekstu in j njegovemu prejšnjemu tolmačenju. Ne more se to-j rej, če bi v evropski politiki nastali preobrati, ki< M za Avstro-Ogrsko zahtevali protfaemško poli-, tiko kot rešitev države, pričakovati (od Nemčija) ] samoirtvovanja radi zavezniške zvestobe — Isto-; tako ne, kakor nI bilo v krimski vojni Izpolnitve • dolžne hvaležnosti, U je bila morda nujnefa, nego' pergament kaka državne pogodbe« — Prevedeno iz diplomatskega jezika na naš skromni slovenski' jszfk bi pomenjalo to: Izjave velikega kancelari* treba' klicati sedai v spomin nemškim radikalcem, ki kriče in hrume, češ, la je grof Andrassy s svojo noto, s katero ie prijavil kapitulacijo Avstro-Ogr-' ske brez ozira na ftemčijo, izdal Nemčijo in se iz-^ ne ver U zavezniški zvestobK da je torej Avstro-' Ogrska izvršba zločin na škodo Nemčije. Bismarck sam )e napisal nauk, da pojrodbe je drŽava dolžna izpolnjevati le tako dolgo, dokler $0 v skladu z nje Interesom. Ali, kakor se je baje i razi! nokolrko drastičneje: pogodbe so la krpe papirja, ki jih moreš raztrgati, čim tvoj interes tako zahteva, bi da je vsa oficijelna Nemčija ostala zvesta takemu tolmačenju zavezniške zvestobe, je pokazala v sedanji vojni s svojim postopanjem .proti Belgiji vklfub dejstvu, da se je s podpisom na mednarodnem aktu obvezala, da bo spoštovala Stran It. mednarodno »iivost Belgije fCi vfjiu toliki ita^-Vh đr? veli v -čih se Lir.t.*\ ?ic;n = neodvisnost in nddt.tak- J njo krivico se za&rešate proti pravfenemn duha jvc;ituel:ii vr-jni. Ncrr.ct se v I Wilsowovetmi. 7. B««Ji «trpljB\1; ne pojde. ne yu.ru lili -ia Tis;e»n *acro egotemo j more Iti vse gladko. Ne sodrnfsjte. We- a ■ tčiii pa. smo do?t- j pofroertffvoKt dovaja do nereda. 7. Zupajte! Za-Ja sra Ffcsmšrck in Nem-; tipajte ha$i narodni vfcKfc. ZaitpaHe mednarodnem .'..: »12 al-. r v > t' it: i i j fsc?:mii- d« i mirovnemu del«, ki uredi tu* rodne • in čtovčSke -!ed?c. P :?ebiHi podčrta*: ie še na pravice.~ffe zahtevajte. nai ho k s dana&ijtam ncev k.r.-tialacMo v ci-1 dnem v«e reSsno; NaSf hratie rwrkrart mej moralo marek - v. da i u Avstro-Ozrska ! / vatni skttooo odločiti. 9. Porabite sedanji za vojni z?jjre~il3 t;aičrr.c:e krkiije «v*/nc zbiranje. OdstrfHiite meje razredov, strank m na-ht ale/noMi napram siji. J.ct : JN^s. so rt-: mani. ne pa T2l to. da N iskali kompromisa. m®r- v | A*, r isr,! 1>»54. pa se ie' >ta Avsir^ pri- j več. da rščefe in naiđete bratstvo. Danes ali pa ni-(jru^i'-i m n vojni prt-ti Rusiji! Zvr-n :c J koM moramo priti do narodne solidarnosti in slo- i> clv v avstrtiskr?:! eMv;r *vu da bo >ve; | ge. Z vso močjo. * Istočnim sreem sku-Šaite Mižati se dru*; drugemu. Medsebojna pomoč bodi v nafvtijo zanoved! Nat ljubezen napravi konec brezftiejne^na trpfiemti. ki ie ie povzročila Vojna in p;». prestano trdo življenje pred voinoi Zveza JnsfoslovaB^kih železničarjev skiiouie za C-etrtek. 7. t.'mL ob & zvečer važ^i sestanek svojega čisnstva. katerega naj se udeleži vsak. kdor te more. Odbor. Promet zavitkov ki blagovnih vzorcev za voj- S potrtim srcfMP hi z globoko užaljeno cluao javljamo vsem prijateljem in znancem, da je naša nad vse ljubljena soproga, mati, bči, sestra, nevesta in svakinja ne pošte ustavljen. Z davem 4. noveftbra }e ustav- o;;- -vi. iki b;11 v.rnici i::< nehvalcžn-^»triic. N:vrf»Hi. p vire-jiMi tej bivši Avsti*'ji1 so vtdn., krvavo občutili f< n;e..o nebvale/nosr. Z:i vse Vvi. pi-. riy: £rtv<» »i r-k- vedno daj h k?.men i" bič. Nehvaležnost na-p-ani RrsHI ie britko maf£evn!a nad Av^trilr v letih 1859.. 1*6 . jr. 1S70- -l^fVV 4eti!i 1^59. ;n IS.jA. tl nesrečni vojni. V irencosko-iiemski v#>:ri je hr *cT2 poie^niTf ine-j in se maščevali n„d Netuvito za leto iS66. Ni je zavi-tken-. Z? preto? zavitki, ki narodom pa k4 ie sedal pocmla v nojoibo: za- j leže v \ir3dn;" r.e vrn'eJ?r-tJdpo&if?ate!?em. ifhiŠL te stanek; fe: in Nemčija ni-; RaafcHc %'aia|e mila za fcfivce. Zavod za ptajc torej ni kak L- uravk-e do očrtani, kt+Hi. poSf^^l^ 1tmWh KltrtOV W V petek. 8. ki*r se Ofeafe sedat ie le lojd«fia poskdica ' L ril.. v3 rfchdto, t. rtu oj?W Iž^bp. lastne prakse v njih iVriitiUi nnprrTr državam Iv j jj cj napram naročem. brlv!b& PHslušir'ci českoslovtnskeho statu. Vfichn? pHsIupih'c! et^osfo-veBske ho Statu v Ter™{it a okcSi hsČntil \yzy\yV ^c. ;;b> ve /;.-!st'?fiT: zžinifi ce nej. 4 ff pof. raz4e^Vfil info Izkazali se >e tri&z7' ž~ zi!dhj DAROVI. — Namesto cvetk n-n. 'gTch pok. Stani Šiekar daruje in K za barkovrja-nski vrtec družina H. R. venskć' c ure:*!Kc1i Alojzij Felber J^nmica Lah Ne udaiajtc se inafoduiHOStl! Docodki zadnjih (],;j so n'-k .'c-re med na^nci silno poparili. Kon-ster:iir?.ni so. hJonfli so dnhom in ne morejo se io«tVažiti. Vidijo že kr.rtec vščjifS — kakor da vse T .vC v-.-jc pad- ' v grob. -To *e naša smrt!- smo cul ne vCga .ir,lostr.o vzdilmiti."'ko ie i. obrežja j gledal MTžanje Italijanki t: ladij. fVugi pa menijo ogorčene: izdan' smo! Rr;-žen'c in si je ni: r psrfi'cS^ćno tolmačiti. Posledfca ie i rod«-!? «i:rb!* '!n plemeritc^u strahiv Vefrdar r'n-o nred takim malodušjem. ker ni npr?.ene. \ tej zavestfsmo tudi včeraj po intenciji našega vodstva zaklicali n:i> nHido ne misli na odliod, marveč naj ostane »a svoiem mestu v svoj:ni in splošnem interesu. Eno je danes gotovo ia to je vel'ko. in ncizrrer-nv: za narod naš jugoslovanski ?e prišel dan osvobojen ja. ujedinjenja in velieir.e, na kakršnjo nr sanB 56 1 'smf> P^-dolo- čanju posameznih spornih vprašani pa bo sodeloval ludi naš narc=d in bo ime! n^ogoCn?h zaveznikov in ncslteljev velikih idei čkjvečanskih v Wil-sonu. M?sarrku. Paširno v <*o-spodi laspala. I^ogrep drage pokojnice se bo vrSil danes, 6. t. m., ob 5 V« pop. iz liise žalosti v ulici Michelangelo Huonarotti št. 2? na pokopališke v Skedenj. TRST, 6. novembra 19}$. ANTON LAVRENČ1Č, soprog. Dimitrij, sinček. Mirana, hčerka. Franc in Magdalena, starši. Anton in Terezija Lavrencič, ta.jo eksistenca gospodarsko in tudi osehno, da bodo s svo-jixi Lnformaci'anii v velikih frenotkHi odločevanja služili intsret svojega naroda ti svoje demovi-n- Wibon =e dan? s s svojimi idejami duševni d:Vdter sveta, ide'a mi. ki tudi nagemu narodu, v nje-"--! cel^vi^ncsti in v odioiiAih, zagotavljaj svi' den razvoj in samosvoje žrvijenje. Ne stoji m n: Skled za volalHe wtfcue In sirote ' psdins colA ' (Oddelek: ljudsko zavarovarije; pogodbeno društvo xfeniks«) v Trst«, ul. Lazzsretto vecelsio 3, Jđ včeraj skiennt upoštevajoč koristi zavarovau-cev. na zahtevo le-teli Izpr^nseniti 'Janja voino-posojiliva zavarovanja v zti^aissanja na gotocuto sicer protf plaCAi male razlike v pre- n.i-jaii. ^ . S tem odpade vsaka' eveut. Izguba, ka-(teri so podmžeoe dotiSne obligacije, v«ied rtieniajc-čih se horznib teurzov. Seveda se sprejemajo tudi nova življensfca zavarovanja na gotov denar po zelo ugoetmh posoSiKi in sicer do 3000 K brez zdrav-niske preiskave, oez ta znesek pa# prou rcCni zdravniški preiskavi do najvKgli V interesu strarrk je, da piačuteio oreimle "brez paziva in toCno! prenrje RAVNATELJSTVO. odgovarja žirV tnvr m:? rc na14 st vi Ot-č" n'1 i Si dr1: v s. rr: -kiki s tndi v t", ž StvO \ Svelr dovan. djrsA"; naroJ~ loči -c"i cb grolMi svrnih nad. ne od*>ira o katerem ni-bci rod nrivice, da bi določal usodo dru-nr.-r j ; in njegovih odlr::>kov. To je tudi za ' • vestje. / ito proS z vsako inalodusnostjo! \ poedi eć r.a! podpira delo našega ved-hi'" naj p nore, d?, bcrro na dostojanstven n tnvtestirafi svoh eksćstenpP in svoje pravo i:i ozcmVn! ^ : ".ki šT'.Oi *) Za članke pod tem naslovom uredništvo Ie toliko kolikor veleva zakon. S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodni-kom, prijateljem in znancem pr*tnlo«tno rest, da je naš draei soprog in brat, gospod Ivam Fsbien včeraj, }>o kratki in muCni boietui. previden s sv. zakramenti mirno v Gospo-'n zaspal. Pogreb dragega pokojaifea se bo vršil danes, v sredo, 6. t. m., i k hiše žalosti 6korklja-Sv. Peter it. 35 v tojansko cvrkev in odtam na pokopališče. TRST. 6. novembra 1018. ial -joci ostal!. Novo pogrebno podjeije Clors > 47. Za izkazano sočutje ob priliki «itrrti nepozabnega očeta, oiiionta s/>proga Ivana Žerjav izrekamo tem potom nanskreneišo zahvalo vsem. Posebno zahvalo izrekamo železničarjem za darovani denar. Bog povrni vsem! Zalnjoča družina. « dr. .lu:*aj Carić je izdal na svojo -;i v ' ico. v kateri io poživlja, naj bo • ta-.Ii ni višini. Na'cffl« troimenenm in je žc zagotovljena po^ebrta država. Na _ n da si izvede io. to Jsn&io «;dločiti listi, • b(»d(. posvetovali o vse?« rarodpv. In predstavite!]! «arw!a nvsc'ša. ki so pozvani • to D. otrebJto. vprr: ne bo C. kr. priv. ftijsfr. Mini uvod za trgovino in obrt Pedrpžetea Trst Trg MeHfe Terezije l. Za shrambo vrednostnih papirjev in dokumentov se priporoča vzeti v najeta varnostno jekleno celico (Safes) pod k!(učem najemnika, katera je zavarovana proti ognju In tatvini v Oklopnim zakladu podružnice c. kr. priv. Avst. a zavod za trgovino in obrt. — 1 Podružnica Trst, Trg Marije £ Terezje št. 2. ni _ ^iiTnssmmmmmm m b Čežko BudievičKa "^estiv^ ^»ia (^osfi-kova uzorna češka &-stilna v Tni.O se nahaja v ul. O. Galatti (? r. ven avne poŠte.) Slovenska postrežb? ai sir snski jedilni listi. r fn brez čelju-tl, /late — krOne in obrobki Izredna ptfli! Umetni zobje uiuem mm, m\L Trst, ulica Arcidrca Gluseppe (ex Ca- serma) btey. 13, Ji. — Ordinira ud 9 predpclđne do ti zvečer. - Ljkerp v stek^ucah po I itapre?: kruste, Itsaj, gage in ulično koži/^eia Slivovka po 32'— 1. Žaailie po 36* - 1.1 hitro in Sigurno domače n:a?.i!o Paralo!. Me Rum pO 28'— 1. PeHnkovec po* 28'— |.! nmaže, n!»a'a — i. Xacl3lJe 7;l vur Bt* pošlje dennr naprej. Nuiiov : ParatoN\Verke, iekaruar Limer Bud)ntpest4 VII/61 R6/.sa iitca 21. Krlžnifinčlč, Trst ulita Caserma Dobroznann urama In zlatarna i MU i lia 1« flas ra m. I Bcsata zaloga Medinih ur ter raznih zlstenln. kraste, srbež, garje in kožne bolezni odpravi hitre in s'gurao domača mazilo Parsfo!« Ke maažc, nima duh? : se more torej trifM čc^ c^ati rabrti. — Velika posoda K 5.—, roubinfki lonfet K — Nadalje prašek FARATOL za varstvo obftrtljive kože, ena tkatl^a K 3.—. Dobi se oboje, «l:o «e pošlje naprej denar ali po povzet^n. Naslev : Parato!-Werk«, lekarnar Ulmef — Budimpešta VH, SI Rdzsa utca 21. Zobozdravnik BF| l EERMM f Inte. ul fielie PeUe nvM 12 loja al. M\8 Paiis Izdiranje zobov brez bolečin. Plombiranja i Umetni zobje. Umetni zobje. DR. MRAČE K zobozdravnik Trst - Corso Štev. 24, J. nad. - Trst Gfl 9-12 dov. !n od 3-6 Brezbolestrio izdfranje zob, plombiranje in nr^etn! zobTs. se računalo po 8 vin. ^H^ek ^re -..KarcdiKanu j 5 sa bodoča država oške- j | v. kih. moralnih, sodialtiih in gosp^- K * rc Mi. 'rc__tla se ue botlo od straiiijl 7:cKa stavljate kake zajJ/eke razvoju od-potrebe v popoln red, vse-si'rrnfki mir in naj^trož>a dbcipiina. Ako pride tlo vov^v kakih odborov ali preusiavn&isv, nyl se vrse iii !ii'i. 'da bodo v doto, ^o zreli in vreii:!. d.- dobi o uiedii ienic in svvbt-do. V'4aeka iKtdnCTiua«. Ka3«*r m roZa La-|star0 ž< le2je jn kovine, jekl.% nove in staro ^ H? vSo ^ žeiezno žico, edino le razrezano in rabljeno vojaškim rodibinam hi|male žreblje. nove in rabljen % nove pile m lObe-iem i-Arcnil, da se bo izpla-čfcva^a ]>':J-pr>- ;-ia v lirah v isti všmi/ kakor ie dc-•Ic C e ui v kror.r.h. ■torej lira za krc io. Ke-<}aj se prične izplačevanje; sc na-ziiiiii v ča nis;*.'. Deset zap^v-dl za sedunjc velike tiaeve raz- g' •. or. Narodni : !. Radujte sc — tey.: var: ri treba e!e praviti; ali, radujie se fs.'kc di b \v-:\ svobod:- dostojna tristo!c.:i?ga " >•.(;tebf i tristo let tmiienja vaš>h oče-( cir*\ in !i :j d-.fraJ^k nase zz dr.vlne. \livio pr^c vscr:n pa sazn: n;:c mtvožice. ne strasti.' kornt ua*-! n:-r d>ii vladi, lašeaiu na- PAH' UMifK posebne vrste se preda SFJSIROvCII nekaj hI po nizki cen!. Skladišče tif. Donizetti 1. P 36 fi najfinejši In vsakovrstni po Lm£ljl nizki ceni In v vsaki množini se dobe v skladišču ul. Donizetti 1. P 37 najfinejši v steklenicah po '/j 0 ih , se prodsja na drobno In* debelo po nizki ceni v skladišču ul. Donizetti i. p 38 M Mm i v k carje Trst, Oifi Cossa ai Rtspumo Hm 5 (Lastna mim) Dežni*ka gB^vaEia K - re-.cra K s.e^.occ— Fiiijaike: Dunaj Tegethoistrasse 7 :: Dubrovnik, Kotor Ljubljana, Metković Opatija. Split, Šibeni.s, Zadar. Ekspositura v Kranju Vloge na knjižice 3 1 s % knjižice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačije banka od svojca. Obttsiovanje vlog na tekočem in žiro-račun u po dogovoru. Akreditivi čeki In nakaznice n vsa tU-fn inozemska tržišča. — Kupuje in prodala: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, de ize, promese itd. Daje predujme na vrednostne papirje fh olago le?eče v javnih skiacfiSCiili. Safe Deposits. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstniii papu j ev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno Stavbni k;cdii, rembours krediti. — Borzna naročila.--inkaso.---Menjalnica. — - Ebkompt menic Telefoni: 1463, 1793 in 26G6. Brzojavi: JADRANSKA Uradne ure: od* do 1 popc!dnd stroje i. t. d. belega izvrstnega novega vina proda za gostilni-1 po nliklh cenah skladišče v ulici j Donizetti 1. "__P j slovite tvrdke i j Borsendorfer, j noma v redu zno- l< ■9 fnioa ČerfteHa. Tn{, Ulita de^'plgia žt. 4. traj in zunaj, se proda. UOca solitario : ■1 --—r-^ a . - 25, IU, desno. Kauer._ 2 -ab c ^erlefž m &rtnus> atisfif------ vsak veser ob S »sliku mM&rn umito hteillBica! VstO^pinii K 1 ftf26 let »'ar i§če ^laibe *a ^a^ača . lllliuSSaC aU kakršaokob- drugo delo. Ponudbo ' pod , 6. iTba'.na ing, odd. -EJinoati ^oqo m- hiša a zemljišče: s ugovinjonj v SB bližini trga Bel vede e m 175.^60 K. fckrdrnz T* n iverjo. SauSI^. svr; 3. T1«^ nrfne h <" k i i i c r mu. I/ Pozor I Za takojšnjo dobavo imasn več vagon Sadike bele po K 2 q in rdeč« po K8q ter artičoko v iuiani na pro laj v reliki mno- ----x rrw* : bc JUe pokorni efcsekutivi;?n ' .'r \ pokorščina po- iia" f-o "xm-.-rnili ccnah. — Ante Hra'.df?.ija (Sv. Ivan) *t. »42. ino\ ift. Trst, 278C ♦tk. dc! foTJ iii i-.i raz ST-: de?.< - '' c Cc v:-n; na razpolago. Oddajajo se le celi vagoni iz H dc' .in. : ro\\ TKJvnnte s« k n e- lastne Oglprne. * , M vf:- \cf nepretr^'a dd, prihaja i JAKOB COii«£ale, Kranjsko-? r i? koriti sa svobodno domovino. Vsako j • w __ n življenje češke države: ± C?-; j - sodeležiii nn njeni zagotoviiNi. 5. stninc, ker s; tem varujete . jm « H 01 | | u (Sv. Ivan) tt.. ^ ' Q A Bf l J B iFe^ai ajajo se le celi vagoni iz j wtH j-l^i. Raznovrstno blago za ■IaIuiIiI liaznovTstno blago za Ur.MTlivi i reprodajalce, ^aiante-ie^-Jatob Levi. Trst, Tilica S. Ki- 4311 t c države. NTe umfujtc ničesar, ker / ..;.■> lito jej ndi.esaic od javne Tasti. t>. Ne trajre se za srospode nad drugim pfcn^eno.'n v It. ti bodo naši enakopravni sodržavljani. Z Vsakim narodiiln žaljeujfr..^ ia vsako tudi naj:na- «M, srm kupuje po najvišjih Ćenah zlatarska delavnica GRtiOOPJČ, Trsf, Stari trg (Ko^ario) 2 (nastresek) a—Ea— mmmm SiM PSi »kovač; Trst. uL Modi*, proda _____ve* vsakovrstniii Štedilnikov ""dTugT?! potrebščin, ter izvršuje vsako poprav-ljauje na svoje stroSee. ■ f—•; ; riera 15, III. 2959 Ljabliana, Prešernova ulica št. 3 ic imela koncem leta 1917 vloj.....K 66,800.000 hisote^nih in ob?in»kih posoill...... „ 27,000 000 rezervnega zaklada ..........2,000.000 Sprejema vloge vsak c*«lavn?k in jih obrestuje najviJje po vefje in nestalne vlo^e pa po dogovoru. Hranilnica je pup;larnr. vama in stoj: pod kontrolo c. kr. deleimlade. Zrn varovanje ima vpeljane lične domače hranilnice. \