številka 9 četrtek, 2. marca 1999 ISO tolarjev Zaradi toplejših dni so vrtovi, sadovnjaki, vinogradi dobiii prve obisf^ovalcof saj je napočit čas spomladanskih opravit. Posnetek kaže, da ta opravila vse bolj veselijo tudi mtade. foto:(vos) «OlflB. marcu Le se nekaj dni nas loči od enega lepših praznikov v letu. Dan žena za mnoge ostaja pravi praznik nežnejšega spota^ ki smo mu pred leti dodati še materinski dan. V uredništvu smo se odtičili, da ob letošnjem dnevu žena predstavimo štiri i^em* ne ženske, doktorice znanosti. Dve, ode naravostovki, vam predstavljamo danes na strani 7, dve, obe slavistki, bomo predstavili prihodnjič, dan po prazniku. Bralkam voščimo vse lepo za praznik! Uredništvo ZAVODNJE, 26. februarja • Komaj so šli v soboto na večer vsi v kulturni dom v kraju. Najmlajši so starejšim pripravili lep program, starejši pa so mlajšim pokazali obrti, ki vse bol/ tonejo v pozabo, vsi pa so od tega večera imeli veliko.stran 6 _ . ■ mkp REVIJA ZDMJŽIMA um socùrJnih drmokrajov cbnu>Čna organizac^a ^erye Sport • Moda • Avto dnevu tena 1. marec • dan civilne zaščite Ker nesreča (žal) nikoli ne počiva (Ml U'(a 1992jv J. marvc dan civilrtť zasCite. Tako se je po prall/ffíu general tie skupsanc odloČita siovcnska vtada. í^ravjc, da se %\saj en dan v feiu spomnimo na vsv liste, ki so vi'dno, pogosto 24 ur na dan, pripravljeni pumaf;ati IJfulem oh naravnih in druf»ih ne\reČah. Pri iein na/nrcĆ civilna zašČiia (CZ) (jdif^rava zelo veliko V We?}j u ima CZ sx'oj sedež r domu hor-in mhdinc. poklicno pa za to podroije skrbi Bojan Čampa. Med dnii^im skrbt tudi za koonlinacijo dela med vsemi, ki pomagajo pri zaščili in re.^eranju. Pri tem Civilni zaščiti, ki je dohrr) orfiariairana tudi v Šaleški dolini, ponmgajo prostovoljne organizacije (fiasiici. reševalci, jamarji, potap-IjaČiy taborniki...) in poklicne enote (poklicni gasilci, ja vna zdravstvena .sUižha, gospodar- ske organizacije... f. ^'Sasa glavna naloga in eitj delovanja je z/nattj.šanjc nesreč ur pre* preČiicv in vnanjšanje števila frtev v njilu pa i adi čim mat\jše druge posledica. Zato na sedeisi CZ spremljamo nevarnost J in o njih ohvcŠčanuf prebivalce, poskrhimo zú izvaja-nje za.si'itnih ukrepov, skrbinu> pa tudi za uspfwaMjanje naših članov" nam je povedal fiojan Campa. Ob tem jv zanimiv podatek, da so iUf ravni države .stopnjo ogrotcnosU i' MO Velenje na jMdlagi ocene o^^roženosti zaradi potre.sov. puplav, zemeljskih plazov, požarov v naravi in nesreč z nevarnimi i/ior-mi s lotevajo velikih in pomembnih nalog, o dveh od njih pa so v ponetlťljek 4Klločali tudi občinski svetniki. Sprejdi so mtmreč odlok o uslanovioi muxťja lesnrsha In gozdarstva v ^radu Vrbovec« iib tem so imenovali tudi vršilca dolžnosti ravnuleUa mu/.e-Ja. Pniv tako so sprejeli odlok o oskrbi .h toplotnu energijo v Nazarjah, kar sodi v |)ospeiene pripniv« v nalo/ho daljinskega siiilema ogrevar\|a .s pomočjo prof^ama Phare. V ta namen so podelili koncesijo pcxJje^u Glin (iKIF /m proiz-vtKinjo energije in podjetju Doni za ravnanje z njo. Ob icm Sil prvii obravnavali predliig <^dloka o pogojih odvajanja in čišćenja padavinskih voda na nbmoCju oWinc, sprejeli pa so ludi zakijuCni laOun obiinc Nazarje za hto 1^99. Gasilci zborujejo NAZARJE • V sedemnajstih gasilskih drui^tvib Zgornje Savinjske in Zadrecke doline se v tem času vrstijo redni letni olK^ni zbori. Sklenili jib bodo do sredine marca, na njihovi podlagi pa IhkIo za tem opravili se občni zbor Gasilske zvez« Z|2orr\je .Savinjske doline. Svojega občnega zbora prihodnjo soholo sc najbolj veselijo Olani nazarskega gasilskega dru'^iva, saj bodo po dveleinih naporih ob Icj priliki namenu izroi^ili najsodobnejše gasilsko vozdo- v Četrti čitalniški večer KHČ ICA OB SAVINJI • Nekiitere vsakoletne prireditve reCiske&a turističnega društva so zelo odmevne, nekatere očem Sirije Javnosti manj znane, pa zato toliko bolj pri« vlucne. Med slednje gotovo sH ZAKTEVAH SINDIKATOV SE BODO NADAUEVALA. PREDSTVNIKISV0800KIH SINDIKATOV. PERQAMA. KNSS IN KONFEDERACIJE 90 SO SINDIKALNE ZAHTEVE PONOVILI NA PROTESTU PRED POSLOPJEM GOSPODARSKE ZBC^^NICE SLOVENIJE. TE 80: oprosiftevptsć^adot>c»dnir>eodminimalneplačs (pla^tehIjudlU bllevd^e za kâkânih 7000 SIT, kâpje zanje pomemben znesek}, izartââHev minimalne plate z izîiodââno piačo za prvi ta^l razred« 10C-ođstolna askafaaja. povećanje regreee za Islnl dopust In dodatna zahieva avobodnti elndlkatov. (ïa re regret enak za zaposlene v Javnem aH zaaebr^em eektorji^ RAZPIS ZA PODELITEV PLM^TE SVOBODNIH SINDIKATOV SL£)VENUE V IfTUZOOO einúlkdb podjetii. družb, zavodov (n usienov. sindikati delavnosti, obmoćne organizacije In organi ZSSS, poSlj^o predloga za piaKete do 15. marca KOMISIJI ZA SINDIKALNA PRIZNAN JA 2SSS, DalmBtinova4,1000. y ubijane, Razp« )e objavljen v nov( Oeievski enob>oeti. 17.2.2000. SKEl* je v FEBRUARJU v Valanju praznoval dasatletnteo ustanovitve sindikata. Ob priložnosti sta SKEl In SPESS (Sindikat pridobivanja energetskih eurovin) pooptsaia Ibtino o sodelovanlu. Na ptosiavi ja bilo poudarjeno« da morata biH kovinska In elektro industrija (udi v globalni politiki vodilni panogi gospodarstva In gonilni slll napredka. "V podjetju EKO, d.d.» S^LENJE. eo &anl ustanovili sindikalno podružnico SKEl. VI. DRŽAVNO PRVENSTVO SKB V SMUČANJU bo v petek, 10. marca, na Rogli. Prwistva se bo udeležilo veliko planov SKD z obmofi^a. SINDIKAT TEKSTILNE IN USNJARSKO-PREDELOVALNE IN[XISTRIJE SLOVENIJE je 23.2. pro^avîl v Ljubljani lO-istnico ustaruvitve sindikata. Sindikat se bo tudi v bodoče boril zs ohranitev tekstilne in usnjarska industrije, ki bosta zaradi vstopanja v EU le napřel zelo ogroženi. SINDIKAT DELAVCEV V VZQO^NI. IZOBRAŽEVALNI TN RAZISIWALNI DEJAVNOST! SL0VP4IJE je na osnovi rezultHtov glasovanja ruglasiJ spololno stavko v dejevr>osti vzgoje in izobraževanje, v ^todnl stavki bodo sod^ovali zaposleni v vrtcih, osnovnih, glasbenih In srednjih fioleh ter dljaâkih domovih ter zaposleni na visokoloiskih zsvodin. Stsivka bo u. merce SOOO, 12. in 13. aprila 2000 ter 11. meia 2000 deije do preklica STAVKDVNE ZAHTEVE SO: *ta>(0jlen zadetek pogajanl o celotnem predlogu sprememb in dopolnitev Koi^(ive6inimi koncentrncij^^nil plinov in ludi z raziskavami, ki potekajo na tem podroCju. Vodstvo premogovnika je pri pnoblasćeni raziskovalni ustunovi, li^rico, naročilo već ra/.is-kr>vtilnih nafog s le^a pi»dročJa, da bi 7.ag(»lovjM najve^jii možno stopnjo varnosti. Na podlagi itili pc^daikov je nvljeno je dosledno upoštevanje predpisanih standardov, poleg tega pa za nekatere specific ne in bolj izpostavljene varnostne probleme izvaja» Gorenje Delo bo dobilo dvesto novih delavcev VELENJE • Delavci Gorei^ja s» la t«dvn v skladu z delovnim koledarjem na kolektivnem dopustu. V proizvodnih dvoranah pa je vseeno živahno. OUsiUnost Uelavccvbodo namreč dobro i/korlstili v/dT^evalci, ki bodo opravili potrebna vzdrževalna in obnovitvena dela. Med drugim pa bodo namcsiili tudi žc del opreme v novo lovamo hladilno zamrzovalne tehnike, v kateri bo .^e v tem mesccu slekla proizvodnja na dveh od pelih novih proizvodnih linijah. Vzdrževalci bodo storili vse, da bo v ponedeljek, 5. marca, vsg pripravljeno 7a nemoteno proizvodnjo v vseh obratih. RaTveseljiva je novica, da povpraševanje po izdelkih Gorenja presega pričakovanja, zato bo našlo delo v prihodnjih dneh v Cjorenju 200 novih delavccv. B mz jo tudi viSjo raven zaSčitnih ukrepov, kot jo zaJ jte van a z zakonodajo. Ustrezna skrb za varovanje zdravja delavcev se odraža luJi v konkretnih podatkih. V Premogwniku Velenje v preteklih desetih letih za veC kot trikrat zmanjšali Število delovnih nczginJ. Za trikrat se je zmanjšalo število dclavcev, ki jih je na invalidska komisija cKcnila za delovne invalide. Bolniški stalež se zmanji>ujc že peto leto zapored in je v letu 1999 padel pt^d ň odstotkiTv. Zmanji>uie se tudi število dclavcev, poslanih na medicinsko rehabilitacijo. Nadzorni svet jc ocenil, da ti trendi dokazujejo, da v Premogovniku Velenje obvladujejo problematiko varstva pri delu. Na pobudo Ministrstva za gospodarske dejavnosti pa je nadzx^mi svet sprejel sklep, da naj ukrepe na podroCju za.^^^ite zaposlenih pred povečanimi koncentracijami nevarnih pllnw pregleda in t)ccni se skupina neodvisnih strokovnjakov. Ponujeni odstop predsednika nadzornega sveta Matjaža Cer hodnjc pramovali v spomin na Prešernov rojsini dan, torej, 3. decembra. "Čeprav smo v tem letu ze slavili kulturni praznik, je leta^nje leto proglaSeno kot PreSemovo leto. Zati> bi bila 200-lcinica njegovega rojstva tudi idealna prilika, da promoviramo dan nje« govcga rojstva, kot nov datum kulturnega praznika." zapisali v obrazložitvi. Predlagajo tudi sprememlx^ imena in datuma dneva samo-.stojntwli. ki ga praznujcm<^ 26. decembra. Spremembo imena predlagajo zalo, ker po njihovem mnenju večina državljanov ne loCi dobrť» med dnevom samostojnosli in dnevom državnosti, spremembo datuma pa z^lo, ker je bil plebiscit, na katerem st> se državljani izrekli za samostojno Slovenijo, 23. decembra. Cn bo sprejel njihov predlog, v Sloveniji ne bi več praznovali dneva samostojnosti 26. decembra, ampak dan plebiscita o samostojnosti, 23. decembra. H mz Kako bomo (volilno) razdelili Slovenijo Ne vem. ali smo tem, ko .'imo Sloveniji konično doliHi posebno skupino 2a določhes^ volilnih okrajev, it res korak bliže dokončne luvdiive vseh predvoh/nih opravil, tilf ne. Pri nns se rado znifíkne ludi po lem. ko ntzne stront nckitiere sivnri ře uskladijo, iii posebna .skupina je scsmijena i:predstavnikov siivnk in sirvkov-njakov, pa vendar.^e ni goiovo. da Iwdo njihovi predlogi re.ç v.Kem vštč. Od določitve volrlnili okraje^.' je pač v tako veliko meri odvi' san volilni rezuhai. da nobana stran ne želi kanaka popustiti. In medtem, ko bo ta skupina kosah Slovenijo, je Slovenijo te dni že nrzdelil medx'ed. Ko so eno luko mrcino, ki je napadla človeka, pokončali, z njo pa ic njenega mladička, .-iS Je znova oglasila "pro-lilovska' stran, kf se ne strinja le s lem. da ne bi streljali le medve-dov, ampak utdi dni^ih irst živali, ki Hvijv na prostem, hrtt^tičnega mnenja so seveda tisii, ki bvijo na dt)sego Šap in Čeljti-sti takih živali, seveda ludi na obmoCJu Zgodnje Savinjske doline. V odnosu z naravo je pač veliko nesoglasij: v križanjtt interesov {ziulnje dtii so bili na na.Um nbm/Kjn predvsem glasni ribiči, ker so jim kormomni in sive čaplje moril/ ribji živelj) je pač težko najti ravnovesje, ki ho zadovoljilo obe strani. P'flrt.Îr na (pre)Slei-ilne občine razdeljeni Sloveniji pa nekateri s^ vedno opozarjajo na težave j/nanciranja teh lokalnih skupnosti. V nekaterih .ttvareh so.'^epredlagatelji že itmaknili, dni^i^e sc\'ariso že uzakonjene in jih je težje spremenili. Predstavniki petnajstih občin (tudi mestnih občin Celje in Slovenj Gradec) zahtevajo, da iisiav' no sidis^če prtgleda skladnost člena zakona o iz\'TÍe\'anju proračuna, kig^vri o pnanciranju kulturnih ustanov, ziL^tavo. Menijo, da jc ta sistetn krivičen. Se\'eda je ob tem zanimivo, zakaj se Zi! iako pohudt) ni offxh več občin. Odgovor se verjetno skriva i' tem, da ob sedanjem načinu fmandranja nekatere občine dobili celo več denarja, kot znašajo .strvSk/ finandrunja njihovih knliur- nih ztivwiov Takim občinam pač ni do nikakršnih .iprememh! Vprizadex'anjii za či.s'icj^e vode sta na našem širšem območju pomembna dva dogodka: obisk okoljeprosiorskega mini.ura Pavla Gantarja v Rogaški Sla dni in lohuijsko dovoljenje, ki ga je izdala vlada za o.sr(^dnjo či.stilno napravo v- Celju. V Roga!tki Slatini gradi' jo čistilno napravo ze veliko let. pa vendar so dejansko šele /la začetku. Nekoč so jo zastavili na veliko, potem je od projekta več na.^dt občin odstopih, ttidt hn'aške. ki bi jo tudi lahko uporabljale, Zilaj ne kažejo pravega zanimanja. Ker je premajhna, menda rudi ne pride v po.^ev za kandidiranje za evrt)pski denar Drugače je v Celju: lu Se kako upajo na denar iz e^'rop.skega sklada IS PA. Čas odločanja se je nekoliko premaknil, tako da bodo Celjani na trnih vse do junija, saj bo Šek tedaj znana odločitev, ali bo EirofM res prispevala skomj fjolovico denarja za Čistilno napravo, ki bo veljala kar okoli iri mifijarrie tolarjev. Vuth dneh. ko se je Podobnik končno zdntzils krsčansklmi demokniti, se je moral mzdružiti z svojim {državnim ) avtom. Ja. res heaie st\ arise dogajajo s tem .sodobnim audijem, pa sa\'eda z ljudmi, ki so ga varovali. Prei.skovaki i)ojda še vedno nn ajo v temi in vpnišanje je. Če bodo vozilo sploh še kdaj videli, saj je moino, da se že vozi kje po vzhodnoevropskih cestah. In ob tem. ko .se nekate-ri spi'a.^tijcjo. Če ni/najo nrtši najvidnejši jiolitiki le malo prevelik privilegij, da se vozijo s tako dragocenimi avtomobili, .v« seveda Se kako aktualne tudi priviligirani titnetniki in znanstveniki, ki dobi' vajo izredne ^yenzije. Pa ne k oni: celo njihovi sinovi in hčere. Kot a bi bil imch tako izitdne otroke, da .si 10 kar tako zaslužijo. Kaj hočemo, .smo pač izredna države, kjer je včasih že kaj izredneg(t tuih kttr obič'ajno. ■ (k) IUŇ US Izdaja časopisno« zalDi:ntsu In RTV pofijeije HA$ ČAS. d.0.0.. FoKova 10. V«en)d. tzhaja ob CeLrtIdl). ConapQ6OT«iV9irvo08toi80S(T, mcsefindrtarođiino67$ SIT. iflmô03-3a46? S-mail: nas.cas@siol.net Dblikovanje In graf. priprava: Naš ia& d.0.0. Tisk In odprema: M^TISK O.ů , MariDor NeneroCeni) folograiii In rokopisov ne vra^m o! Fo zakonu o DDVje tís' uvr^en tned procvode inTofraTrvnaga značaja za halere se plačuje davek po 8% znižani siopnji. 2.marca 2000 V SREDISCU POZORNOSTI KAS í:AS 3 Šoštanjski svetniki v široki, a strpni razpravi, sprejeli osnutek proračuna Sanacija dolgov ali proračun? ŠOSTANJj. 24. lebruarja-Kol Jť hílo pričakovati, se je o o.Hniilku proračunu ol)čine Sošlanj '/.a letui^nje leto vnelu široka, a /elo strpnu ra/prava. Pribli/no 940 milijonov tolarjev. kolikor na voljo, je daleč premalo, da bi lahko pokrilo v.se potreb« v občini« mUt v njej rekla. Cire /a znano zadevo, ko je naložba v prenovo doma siaia veliko veliko več koi so načrtovali. Marjan Jakob (SLS) je menil, da je za vzdrževanje zelc-nie, gred in drugih javnih povri^in namenjenega preveč denarja. Pri lem mnenju so se mu kasneje v razpravi pridružili . -.tL, _ v zvezi 2 mnenjem o rudarski pravici je nekaj ze/o konkretnih pobud nanizat Matjaž Cesar. letos kakšnih posebnih in novih pridobitev ne Imk Najprej bo Ireba odplačati dolgove, vsaj del. listo malo, kar bo ostalo, pa bo komaj zadoščalo /a najbolj nujne in sprotne zadeve. Marsikateri proračunsid pn> rabnik pa s lem seveda ni /^dovoljen. Da je proračun res zelo resirik-livno naravnan, kaže že pnda-lek, da je v njem predvidena nagrada /a (najbrž) samo enega nepoklicnega funkcionarja, kar že lahko daje sluHli, da se bo solianjski ^upan odločil za samo enega podžupana. Mimogrede, po Šo^ianju se govori. da naj bi bil to Marko Kompan (ZLSD), ki \x) v svetu nadomestil Matjaža Natka. Ta je, kol najbrž vesrc, na oni od prejšnjih sej sveta podal odstopno izjavo. Najbolj značilne misli Iz razprave Zelo veliko razpravljavcev sc je v četrtek /vrstilo za govor-niiikim odrora, ko je beseda tekla o delitvi proračunskega denarja. Drajžo Koren (SKD) je vprašal, kaj od tistega, kar je v osnutku, je i^e zapravljenega, ker se tega na pogled iz Številk ne da razbrali: ma^. Cvetka Tinauer (Neodvisna lista m obnovo in razvoj občine Soi^tanj) je menila, da je proračun restriktiven samo na področju razvoja, drugje pa ne, Pri lem je imela v mislih sredstva, ki so namenjena za plače in nagrade v občinski upravi in organih. Predlagala je pripravo bolj go-sptxlarsko in razvojno usmerjenega proračuna, v nasprotnem bodo. kot je rekla, v občini dobili še kakšno demografsko ogroženo območje več. Med konkretnimi pobudami pa je bilii tista, da v občini namesto milijonov tolarjev, kolikor naj bi jih Icios plaćali za prenovo kulturnega doma, denar ne-mnijo /a prenovo Trga bratov Mravljakov. •'Ni še jasno, ali smo vi^jo ceno prenove v občini dolini poravnati, ali ne," je še nekateri, (tre za U milijonov loiarjev, ki naj bi jih občina leto.s porabila za to. Nezadovoljstvo pa je izrazil tudi nad zmanjšanjem viSine sredstev za kmetijstvo. Borisa Gomboca (SLS) je zanimalo ali ''institut'* podžupanov .o to mo:^.no, je obljubil. Novi odloki Šoštanj je spet dobil nekaj novih odlokov, in če zapiSemo besede .Antona Skornf^ka (SKD), jib ima občina z.daj že kakšnih sto. Po četrtku se jim je pridružil odlok o načinu izvajanja obvezne lokalne javne službe za pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dinmih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka; odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Šoštanj in odlok o komunalnem prispevku. V občini Šoštanj pa so dobili tudi praviinik o organizaciji in izvajanju socialne oskrbe na domu in izdelana merila za določanje plačil storitev. Stíťíalna oskrba na domu je oblika pomoči, ki starejšim omogoča, da lahko dolgo ostanejo med svojimi ljudmi in stvarmi, netnlvisni in samostoj- ni. Center za socialno delo Velenje je leta 1992. med prvimi v Sloveniji, uvedel to storitev. Namen pravilnika, ki so ga sprejeli, je opredelitev kroga upravičencev, obseg In tudi plačilo tovr.stnlh storitev. Kol je povedala Marjana Celofiga iz družbenih dejavnosti občine, ta hip v Šoštanju to obliko koriiili 28 upravičencev. Skupni razvojni program statistične regije Zelo podrobno ga je svetnikom predstavUa Ja«>na Klepee iz Šaleškega razvojnega podjetniškega centra. Občina je pristopila k pripravi razvojnega programa statistične regije Savinjska regija, na predlog Matjaža Cesarja (LDS) so za koordinacijo partnerstva imenovali ma^. Cvetko 1'inauer, v pripravo pa se bodo vključile tudi strokovne službe oí^Čine Šoštanj. "Sprejem tega sklepa nas bo stal 720 tisoč loiarjev," je pripomnil Peter Re/man. "Za ta denar bomo mi povedali, kaj bi potrelK)vaii, oni bodo pa to za-pi5ali. Bojim se, da bo rezultat ta. da bomo čez dve leti v rudarskih de) šc niso znana, so posebej poudarili, da je §lo in bo Se Šk> za degradacijo pnisto-ra, ki nastaja v glavnem le na območju občine Soátanj, zalo zahtevajo, da bo pripadla koncesijska dajatev za enoto pridobljene mineralne surovine, torej premoga, samo lokalni skupnosti, v kateri je pridobljena, torej občini Šoštanj. Pri tem v ot)čini terjajo, da se jim omogoči vpogled v osnutek koncesijskega akta za podelitev rudarske pravice pred sprejemom v vladi, predvsem glede določil varovanja okolja in potrebne sanacije degradiranega območja-Število /;aposlenih v upravi skrivnost? Niso pa bili vsi svetniki zadovoljni z odgovori na pi")stavljena svetnlska vprašanja. Svetniki nimajo kaj spraševati o višini plač zaposlenih v občinski upravi, ker so to menda osebni podatki, varovani skladno z zakonom, kot je bil odgovor uprave. Takemu staliiču pa so nekateri oporekali, če§ da imajo glede na to, da so zaposleni plačani iz proračuna, o tem pravico kaj vedeti. NI pa jasno, zakaj niso odgovorili na lako preprosto Erna Obšteter Maksu Jelenku in Viadu Vtdemšku: "V Ravnah imamo težave z zdravo pitno vodo." Šoštanju zvedeli, da bi bila obrtna cona TUŠ za njen nadaljnji razvoj tiito pravo." Mnenje o rudarelci pravici ŠoŽtanjski svetniki so v četrtek sprejeli i>snutek mnenja občine v postopku podelitve rudarske pravice Premogovniku Velenje za kopanje premoga. Cilede na to, da merila za plačilo rudarske pravice in merila za izračunavanje sredstev za sanacijo posledic vprašanje, kot je, koliko oseb je bilo lani zaposlenih na občini Šoi^tanj za določen in kc^liko za nedoločen čas. Tako so svetniki v občini Šoštanj najbrž edini daleč naokoli, ki o tem nimajo kaj vedeli, saj s« to baje notranje organizacijske zadeveî? No, potem so na seji svetnikom le zaupali tudi ta podatek: 6 jih je zaposlenih za nedoločen Čas, 4 pa za določen. I Milena Hrstič • Pianinc Opravičilo v poročilu z U). seje sveta MO Velenje sem pod podnaslovom "dolgovi" napačno navedla, da je MO Velenje dolžna 69() milijonov SIT. Ta Številka se je nanašala na naložbe v preteklih letih. Pravilno pa sem nadaljevala, ko sem zapisala, da je občina dolična 3Í7 milijonov SIT. 230 milijonov SIT IkhJo poravnali v letu 2()(X), preostalih 87 pa predvidoma leta 2001. Za napako se prizadetim opravičujem. Pa ííe to! Pokiicala me je močno ogorčena pod?:upanja Ana Roza • Hribar. Moje navajanje podatka, da naj skupaj z drugim podžupanom Bojanom Konličem dobila letos za 7,4 milijona nagrade za delo, se ji je zdelo, citiram, "zavajanje javnosti, ker na prvi strani niste zapisali, da gre za bruio znesek." Na tretji strani, kjer sem podrobneje olnazlo^ila sprejemanje "spornega" sklepa o odpovedi nagrad svetnikom, svetnicam in obema nepoklicnima pt>džupanoma, sem lo navedla! Zalo se mi zdi, da je bil očitek neupravičen, sploh, ker se dohodki vedno navajajo v bruto zneskih. Prav pa sc mi zdi, da tudi občani izvedo, koliko je ocenjeno delo nekaterih od njih izvoljenih predstavnikov. Zato se mi tu opravičilo ne zdi potrebno. ■ Bojana Špegei VODENJE VPOGLEDNIH TOLARSKIH SREDSTEV 0 ZA IA2J0 ODLOČrTEV PRI IZBIRI 9ANrali c%'eíličarko in cvetličarja leta, izvedli pa so ludi lekmovanje bodočih cvetličarjev in vrtnarjev. SLOVENJ GRADEC - Ljubljanski Mercalor je v Slovenj (»radcu začel gradnjo hipermarketa, ki bo s 6500 kvadratnimi metri največja trgovina na Koroškem, 1,3 milijarde tolarjev vredna gradbena dela bodo sklenili do sredine oktoL^ra, hiper-market bodo odprli konec mwembra, v njem pa bo i^e več posebnih lokalov. BEGUNJE - Begunjski Elan je v hudih težavah, tekmovalci na njegovih smučeh so v samem svetovnem vrhu {Vrhovnik, Kunc Suhadolc), zato v tovarni zagotavljajo, da bodo Zii uspehe -Skladno s pogodbami nagrajeni v maju, veseli pa so velikega zanimanja smučarjev, zlasti Američanov, Švicarjev in Avstrijcev. LJUBLJANA - Po zaključnem računu je javni zavod RTV Slovenija lansko leto zaključil s 178 milijoni tolarjev presežka, ot) tem je svet zavtxJa zadolžil vodstvo, da do konca marca pripravi celovito sprememlx> statuta RTV, Lado Anibrožič pa se zaradi imenovanja Uroša LipušČka lahko priloži Ic še na S(XJii»ČC. PONIKVE NA DOLENJSKEM - V tem kraju je medved v nedeljo že dnigič napadel is? i hlev in ovce, pri prvem je ul^il ovna in jagnje in takrat so lovci menili, da mora ubiti vsaj še dve živali ali ogroziti človeško življenje, da bodo ukrepali: tokra: je bila škoda dovolj velika in zdaj lovci čakajo na dovoljenja za odstrel. MARJBOR - V hišo p<.)SÍanca in predsednika parlamentarne komisije za preiskavo orožarske afere Rudija Mogeta so konec tedna vlomili, vendar se denarja in dragocenosti niso dotaknQi. razmetali pa so predale ? njegovimi zapiski in osnutkom poročila o orožarski aferi: gre za politični vlom? VRANSKO Svetniki občine Vransko so sprejeli letošnji občinski proračun, ki dosega 372 milijonov tolarjev, od česar bodo kar 186 milijonov namenili za okolje, prostor In komunalne zadeve, predvsem pa zaustavitev plazov, ki so se sprt^žili v neurjih leta 1998 In im KAVNE NA KOROŠKEM - Država je letos za gradnjo ceste prek Slemena do Šc^tanja namenila 2(X) milijonov tolarjev, za cesto od Črne do Solčave 30, za 200 kilometrov oličinskih cest .samo 50, od česar gre polovica za zimsko služtx), za IZ^ kilometrov gozdnih cest pa vsega 5 milijonov, zato te ceste nezadržno propadajo. 4 KAS VAS GOSPODARSTVO 2. marca 2000 Gospodarska zbornica Slovenije Najvišje priznanje tudi mag. Muliaremu Boliču LJUBLJANA, 25. februarja - Na slovesnosti v Cankarjevem domu so podelili šestim slovenskim menedžerjem najvišja priznanja Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu. Med dobitniki je bil tudi Velenjčan, dolgoletni direktor Gradbeno industrijskega podjetja Vegrad Velenje, mag. Muharem Bolič. Po končanem študiju arhitekture je bil zaposlen v Bosanski Gradiški, velik izziv pa videl leta 1963 v objavljenem oglasu v Delu, da išče velenjski Vegrad mlade strokovnjake. Z ženo se je preselil v Velenje in bil najprej vodja gradbišča, dve leti kasneje je prevzel nalogo vodje sektorja Gradbena operativa, leta 1968 vodenje Projektivnega biroja, postal potem glavni inženir Vegrada, pa vodja gradbene operative, od 1. aprila leta 1982 pa je na čelu Vegrada. V času njegovega vodenja je podjetje Vegrad še okrepilo svojo vlogo v slovenskem prostoru, se vse uspešneje vključevalo v dela na tujem in postalo eden pomembnih stebrov velenjskega gospodarstva. Uspešno so prešli obdobja krize, pod katero je omagalo marsikatero dotedaj uspešnejše gradbeno podjetje in postali eno največjih grad- benih podjetij v Sloveniji. Vegrad ima v slovenskem gradbeništvu osem odstotni delež. Muharem Bolič rad poudari, da tudi finančno stanje podjetja dobro obvladujejo in da v zadnjih dvajsetih letih niso imeli blokiranega računa niti eno samo uro. Zgradili so šestdeset odstotkov Velenja, vse Gorenjeve industrijske objekte, Klasirnico Premogovnika, vsa gradbena dela pri ekološki sa- naciji Termoelektrarne Šoštanj. Zgradili so tudi vse objekte Spara in Interspara v Sloveniji, z njimi pa se lastniki ponašajo tudi v Evropi. V zadnjem času so zelo uspešno in v zelo kratkem roku, zgradili 325 stanovanj v Ljubljani - investitorju so jih predah celo dva meseca pred dogovorom, v petih mesecih pa jim je uspelo zgraditi tudi petnajst tisoč kvadratnih metrov velik stanovanjski kompleks v Termah Čatež. Družbo so reorganizirali, negradbe-ne dejavnosti oblikovali v hčerinske družbe z omejeno odgovornostjo in s tem zagotovili ustreznejšo organiziranost s poudarkom na odgovornosti posameznih delov poslovnega sistema za uspešno gospodarjenje. Odločitve so se pokazale kot dobre, saj dosegajo vsa hčerinska podjetja zadovoljive rezultate. Še posebej so ponosni na novi ALU program ter plastično stavbno pohištvo in fasade, ki jih uspešno vključujejo v celovito ponudbo izdelkov in storitev. V začetku lanskega leta so pridobili certifikat kakovosti ISO 9001 in zastavili delniški sistem upravljanja družbe. In kakšne so prednosti Vegrada? Muharem Bolič poudarja, da po- stavljajo v ospredje kakovost življenja, zato dajejo pri gradnji prednost prijaznim materialom in sodobnim arhitektonskim dosežkom, tako da je bivanje in delo v objektih, ki jih gradijo ljudem prijazno, tehnološko in ekološko pa so na najvišji ravni. Šestdeset odstotkov del opravi Vegrad v Sloveniji, preostanek pav Nemčiji, kjer so prisotni že 30 let. So tudi edino slovensko podjetje, ki tam samostojno nastopa. Že več kot dvajset let gradijo tudi v Rusiji skupaj s poslovnim partnerjem iz Stocholma, v Moskvi pa imajo tudi lastno predstavništvo. Veliko gradijo tudi na Hrvaškem, v Zagrebu imajo lastno podjetje. V zadnjem času so pridobili kar nekaj del v Bosni in Hercegovini. Hčerinsko podjetje imajo tudi v Velikovcu v Avstriji preko katerega tržijo še zlasti montažne armiranobetonske konstrukcije. Na področju montažne gradnje so najmočnejši v Sloveniji. Z njimi gradijo predvsem velike industrijske objekte, prednost takšne gradnje pa so poleg konkurenčne cene tudi izjemno kratki roki. Lansko leto je bilo eno najuspešnejših v zgodovini Vegrada. Med gradbeniki s področja visokih gradenj so po celotnem prihodku, 12,6 milijarde tolarjev so dosegli, na prvem mestu v Sloveniji. Dobro pa kaže tudi za letos, saj imajo zmogljivosti doma že v celoti zasedene, verjetno, da bodo tudi za svoje enote na tujem dobili dovolj dela, še zlasti se veliko možnosti odpira v Rusiji in na Hrvaškem. ■ Mira Zakošek Mag. Muharem Bolič: "Nagrada gospodarske zbornice ni le priznanje meni, ampak vsem delavcem Vegrada, še zlasti pa ekipi, ki je uspela voditi Vegrad tako, da smo uspešno prešli tranzicijske čase in utrdih gospodarski položaj tega podjetja v slovenskem prostoru. Ponosen sem nanj, saj je to tudi lep zaključek moje dolgoletne gradbene kariere. Še tri in pol leta traja moj mandat, v katerem bom storil vse, da bo Vegradova pot še naprej tako strma, potem pa se bom res težko poslovil, a v pokoj bom odšel v prepričanju, da podjetje predajam dobri ekipi strokovnjakov, ki mi je je bila in mi je tudi sedaj v veliko oporo." Upravna enota Mozirje Dvig uspešnosti na vseii področjiii "Upam si trditi, da je bilo delo Upravne enote Mozirje v minulem letu zavzeto in korektno, v okolju prepoznavno. Kot predstavniki države smo jo znali v tem okolju predstavljati v dobri in ugodni luči, k čemer je dal svoj prispevek vsak od zaposlenih. Takšni in še boljši želimo biti tudi v prihodnje," je ob predstavitvi lanskega dela mozirske upravne enote najprej poudaril njen načelnik Darko Repenšek in nadaljeval: "T\idi v tem letu bodo naša prizadevanja usmerjena v visoko strokovnost in profesionalnost, prav tako v izvajanje nalog, ki niso ravno domena dela in pristojnosti upravne enote, so pa, glede na dokazano v minulih letih, nujno potrebne in smiselne za naš prispevek k razvoju Zgornje Savinjske doline." Obseg temeljnih nalog je bil v minulem letu izjemno velik, tudi tistih "drugotnih" je zajeten spisek. V sodelovanju z lokalnimi skupnostmi je upravna enota pomagala pri organizaciji obiskov ministrov za promet in zveze dr. Antona Bergauerja in za okolje in prostor dr. Pavleta Gantarja, prav tako ministra za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjana Senjurja s sodelavci, že v tem letu pa so dolino obiskali minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek in državni podsekretar v ministrstvu za notranje zadeve Jaka Demšar, nazadnje pa še državni sekretar v tem ministrstvu prof. dr. Gorazd Trpin, ki se je ob tej priliki sestal tudi z načelniki in načelnicami upravnih enot celjskega področja. Čeprav so to včasih takšni obiski na prvi pogled (tudi) protokolarnega videza, pa vseeno veliko pomenijo za uveljavitev doline in za napore pri uresničevanju posameznih nalog. V Mozirju so ob tem uspeli v prizadevanjih, da Upravna akademija Ljubljana v Nazarjah ustanovi regionalni izobraževalni center, to je dislocirano enoto za izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje delavcev v javni upravi za osem upravnih enot celjskega področja. Formalno je bil center priznan decembra, aktivnosti za začetek delovanja pa so v teku. Mozirska upravna enota je bila skupaj z mednarodnim inštitutom za turizem organizator dvodnevnega seminarja o "oblikovanju turističnega produkta in kratkih tržnih programov," ob predstavitvi stanja kategoriziranih nastavitvenih obratov pa je pripravila odmevno okroglo mizo o tem. Še nekaj teh "drobnarij" se je nabralo: junija so v Nizki odprli tehnično-pregledni center za motorna vozila, pri tem pa je ključno vlogo odigrala upravna enota, malo pred novim letom pa so v prostorih krajevnega urada na Ljubnem odprli pisarno Policijske postaje Mozirje, ki, med drugim, kaže na vzorno sodelovanje upravne enote, policije in občine, njeno upravičenost pa z obiskom potrjujejo številni krajani. Morda ni odveč podatek, da imajo po pravilniku sistemizi-ranih 37 delovnih mest, zasedenih pa 33. Vsi po vrsti veliko pozornosti namenjajo pravemu odnosu do občanov, kar pri tudi podatek, da so se udeležili kar 43 seminarjev in posvetov, vsi opravili preizkusne teste pri akademiji o boljši slovenščini na delovnem mestu, dva tudi izpit iz zakona o upravnem postopku, dve sodelavki pa nadaljujeta študij na visoki strokovni šoli. Za dobro delo je potrebna tudi dobra oprema. tako so lani med drugim pridobili 8 novih računalnikov od Centra Vlade RS za informatiko. Statistika, statistika... v lanskem letu so na upravni enoti Mozirje prejeli 11.021 upravnih zadev na zahtevo stranke in sami po uradni dolžnosti uvedli 1128 postopkov, iz leta 1998 pa je zaradi objektivnih razlogov ostalo nerešenih 411 zadev, skupaj torej 12.560. uspešno so jih rešili 12.281 ali 97,78 odstotka, kar je zavidljiv in najvišji odstotek doslej. Pomembno pri tem je, da so ll.o89 postopkov rešili v enem mesecu po vložitvi zahtevkov. Ob tem so izdali še 5646 potrdil, ki pa v poročilu niso upoštevana, in opravili veliko storitev za ostale ustanove, od inšpekcijskih služb, obrambe, davčnega urada do občine Mozirje in še koga. Ob tem je pomenljiv podatek, da so v enem mesecu po vložitvi reših 11.089 ah kar 88,29 odstotka vseh zahtevkov, še bolj pa, da so rešili 12.281 ali 97,78 odstotka vseh zadev, kar je najvišji odstotek doslej. Zadnji dan lanskega leta je na območju UE Mozirje prebivalo 16.352 prebivalcev, od tega 27 tujcev z dovoljenjem za stalno prebivanje v Sloveniji. Skupno je bilo vpisanih 16.722 oseb, saj je 370 oseb začasno v tujini, začasno pa je na območju upravne enote prebivalo 127 tujcev. V letu 199 je bilo rojenih 182 otrok (leta 1997 - 175, 1998 -169); umrlo je 166 oseb (leta 1997 - 170, 1998 - 189). Naravni prirast je 16, leta 1997 se je število zmanjšalo za 5, leta 1998 pa za 20. ' Konec lanskega leta so našteli 8685 voznikov, kar je za 190 več kot leta 1998; število voznikov ni seštevek posameznih kategorij, saj jih ima en voznik po več; število vozil je bilo 7637, ali za 366 več kot leta 1998, število osebnih vozil seje v primerjavi s prejšnjim letom povečalo za 258, 68 več pa je traktorjev. Število prebivalcev po občinah: Solčava 575, Luče - 1664, Ljubno - 2.803, Gornji Grad -2.662, Nazarje-2.750, Mozirje - 6.268. Razkrinkali prekupčevalce!? Vestnost pri delu je tudi razlog za eno izmed zanimivih "cvetk" pri delu upravne enote v lanskem letu. Zakon o davku na dodano vrednost in zakon o osebnih vozilih sta "prinesla" vilo povišanje dajatev, posebej za višji cenovni razred. Tako so lani na upravni enoti obravnavali 68 kupoprodajnih pogodb, od tega 40 za vozila višjega cenovnega razreda. Pozornost delavk na oddelku je "kriva," da so pri tem opazile veliko fiktivnih podjetij in fiktivnih računov, kar seveda pomeni velike utaje davkov, na vse to opozorile pristojne ustanove, ki vse skupaj še raziskujejo, leglo te "fiktivnosti" pa je v Ljubljani. mjp Državni sekretar v ministrstvu za notranje zadeve dr. Gorazd Trpin je posebej potivaiil deio mozirske upravne enote, obenem pa je malo podrobneje spregovoril o razlogih za nameravano oblikovanje upravnih okrajev, ki pomenijo združevanje sedanjih upravnih enot in večje pristojnosti KREKOVA BANKA d.d. Ugodna ponudba kreditiranja prebivalstva DO 5 LET za komitente in nekomitente Poslovalnica ŠOŠTANJ, Ul. Lole Ribarja 2, Tel.: (063)883-020 www. krakova- banka. si PiT^ bo ûie-yjr'^y v J hsiH chvé^'f^c'^ 2.inarca 2000 UTRIP KAS ÍAS 5 Denacionalizacija - neizpeta pesem tudi v Upravni enoti Veienje v reševaniu še 90 ''naitežiilť' primerov čeprav v Upravni enoti Velenje že vidijo "skorajšnji" konec denaciona-tizacijskify postopkoVf v reševanju jih imajo še 90, pa pravijo, da prej kot v dve ti ietih ne bodo končani, ker gre za bot j zahtevne in največje pri-mere: Vošnjake, Got te, f^ravijake, Martince ... imena ne povedo veliko, se pa za njimi skrivajo ve' tiki zahtevki, kjer se bo ogromno vračalo v obveznicah, nekaj pa tudi v naravi. Pri enem zahtevku izdajo tudi po deset aH petnajst odiočb. Vseh zahtevkov jc bilo na pudroCju Upravne enote Vťlenjcprcka300. íislo,kurje bilo možno vrniti v naravi so vrnili, ctttala pa so nadomestna zcmijISCa, vraiila nckaicrih stavb in nekaj odškodnin. Imajo pa,^ 10 zahtevkov, ki sc jih ic niso doiiiknilL Pravijo da lo ni veliko, saj se opcr;Uivno ne da delali istočasno na 40 zahtevkih, ker jtí potem nemogoče slediti roke, pozivali, imeli javne obravnave ..."Na področju denacionalizacije sc pojavlja več ovir, med njimi nedodelana zakonodaja in stalii^'e .slovenskega odškodninskega sklada ter sklada kmetijskih /emljiiW in gozdov. Oh spremembi zakona o denacionalizaciji smo upali, da bomo začeli vračaíi nadomestna zemljišča, vendar se lo nI zgodilo. Po sodbi vrhovnega sodišča je jasno, da se ne boučevanju volilnih imenikov so namreč ugotovili, da bi bila enota za iirše celjsko območje prevelika, zato so Zgornjo Savinjsko in Šdleiko dolino uvrslili v koroSko območno ent»to s scde?.cm v Slovenj Gradcu. Res je tudi. da »o priprave na voliive stekle pred določitvijo območne enote, ponekod so ludi oblikovali kandidatne lisle, zato je sedaj nastalo malo zmede, ker je giede na novo razvn^tiiev treba ILsie prilagodili in uskladiti. Prvi krog volitev bo tako aprila, lakrat bodo na nep(>>rednth volitvah izvi)|i|i člane sveia slovenske zbornice. V lej prvi skupini bodo volili vsi. ki imajo več kol 20,00(5 tolarjev katastrskega dohodka in listi, ki zbornico, in zadrug, ki sodijo v zadružno zvezo, torej bodti volitve potckiile skladno s pravili gospodarske zbornice in zadružne zvezx:, Neposredne voliive bodo iz- so zavarovani iz kmetijske dejavnosti, izvolili pa bodo dve tretjini članov sveta. Preostalo tretjino bodo izvolili v tednu med 9. in 15. aprilom in sicer na sejah orgaiu^v kmetijskih podjetij, ki sodijo v gospodarsko vedli po proporciimalnem sistemu, kandidatne liste pa mi)rajo hiti pripravljene do 15. marca, 'le liste lahko sestavijo kmeii. ki so organiziranj v posamezna društva, listo pa lahko oblikujejo ludi na podlagi najmanj 20 podpisov, teli bo tudi največ. V prvem primeru bo nosilec liste društvo, v dmgcm pa prvi>pod-p is an i predlagatelj. V na^i, torej kortf.^ki območni enoti, bodo volivci izbrali 6 članc'kv sveta Kmetijsko-gozdarske zl^ornice Slovenije; Štiri na neposrednih volitvah, po enega pa iz vodstvenih organov kmetijskih zadrug in kmetijskih podjetij. Pri oblikovanju list posebej pazijo na enakomerno zastopanost posameznih poJrc^čij. V Zgornji Savinjski dolini so prepričani, da bo en član sveta gotovo z njihovega področja, računajo pa tudi na drugega iz vrst kmetijskih zadrug, saj je mozirska zadruga med močnejšimi, zalo so tudi kandidirali svojega člana. Jeseni bodo torej še volitve v svete območnih enot. istočasno pa predvidevajo tudi volitve v organe zbornice na področju bivših skupnih občin ali seda» njih upravnih enot. ven d ar bodo ti bolj pi'ttvctovalnega zjiačaja, pripomogli pa naj bi b(^ljšemu delu sveta območne enote. mjp Era na "Flori" pritegnila številne obiskovalce CËLJE • toài velenjska Lra seje* prejšnji teden prcd.MaviM na vse bolj priljubljenem in med obiskovalci dobro sprejetem .s peci a i i/j rane m .sejmu vrl* n^rslva, krajinar.stva in cve-tličar.stva "Flura" v Celju. N» /4;kdno urejenem ra/stavno-prodđjncm prostoru je Era pred.stHvila svojo nnvu (na Irgu že uveljavljen») blagovno znamko A^rina, M je sinonim za semena, »adike. čebulnice, sredstva za varstvo rasi lin, v rt lékařsko orodje in drobno kmvlijsko mehaniZ2icijo. Na njihovem raz-slavnem mestu sose Številni obiskovale! zaradi odlične ii^ire radi ustavili, razlogveč pa je bil prisrčen par, ki sta ga sestavljala Erina maskota Erik in privlačna haste&a v holandski narodni noši. U Jure Beričnik PERSPEKTIVA Velenje ga home Pripeljal sem se v Velenje, v zgodnjem petkovem popoldnevu sem parkiral pred Mladinskim centrom. Kol zmeraj meje s skrivnosinim nasmeškom pozdravih mojster Peter, za hrbtom prekrižane roke pa so mu tistega petka prosto visele oh telesu. "Kaj je novega, pri nas doma." sem pozdravil in nainestf) odgovora /a Sankom opazil novi Špric, Mladostniški spt")niiii in radovednost sla mi ga porinila v roke in prelistal sem srednješolske misli. Na začetku nili opazil nisem, a potem mi je i? Sprica padci fotokopiran ILst. Pisalo jc: pridite na štrajk I Petkovo popoldne je kar naenkrat dobilo baivi>. "Slrajk, srednješolci sc gredo štrajk, kaj pa jc narolx;," so bučale možganske celicc "le kaj jc lahko narobe?" Pa sem šc enkrat preli.stal šaljivo redoljubno i/delan cajtn'g in v njem odkril prazne, hcle sirani in na prvi strani, na kazalu, êrno prečrtan naslov. Če ne bi v osemdesetih v Mladini prebral Članek Mamula go home. ki je bil bolj črn kot Orkast, v katerem je bilo skoraj pol besed preérianih in cen/uriranih. ne bi vedel, kaj tele črni lleki počnejo na kazalu srednješolskega glasila. A jc bilo prcjasno, preočitno in preneumno, da ne bi iLsti petek hilro domislil, da je zadnji Špric med printerjem in tiskalnim strojem doživel pravo, slartJ, klasično cenzuro. Ta zgodba je še K")lj banalna, kot kakšna malo pred njo, a postavlja prav lako pomembna vprašanja. V Špricu jc bil objavljen članek o krosu, bolje, članek ni govoril o krosu, govoril jc o brt^^uri, ki so jo na krosu izdali. Spotaknil se je ob oblikovanje brošure, ob fonte, oh barve, obcelo.slno podobo in ostale oblikovne malenkosti. Fuj in fej, za takšno obliko, jc kričal članek. Nič posebnega, ĆC te brošure nebi oblikovali v ti.skarni, kije tiskala Spric. Tiskarna lega članka ni htilela natisniti. Kijr seveda ni narobe, iLskar lahko sam izbira s-voje slranke, narobe je, da sa se na Šolskem ceniai Velenje (Kiločili, da bodo vseeno tiskali v (cj tiskarni, da pač te strani ne bodo natisnili. In zgčasi uhaja iz spomina. Po počitnicah bo zaOel nastajati novi in vse bo spel po starem. Veliki bratje so izborili še eno zmago, nam po so ostale drobtinice kruha. ■ Jure TrampuŠ 6 iVAK VAS NASI KRAJI IN UUDJE 2. marca 2000 V kulturnem domu v Zavodnjah so v soboto oživeli stari običaji Prepletanje nostalgije in mladosti Le maiokje še počno to, kar so v soboto na večer prikazati na odru kulturnega doma v Zavodnjah, ko so pridne roke domačinov in domačink, prikazafe stare domače obrti. Mnoge, žatf že tonejo v pozabo. Obudijo jih ie še tu in tam, na kakšni prireditvi. Znajo pa še, znajo. Da je res tako, je pokazala med drugimi Marija Stemenšek, pa Marija Špegtič^ ki je prinesia s seboj mamin kolovrat... En«. dvH. iri in wčka, ki jo jv pripeljal Živhnikov Vjmč jť bila ostrižena, ena, dva in volna, krlaiil jo je Rutli Ko^.djnik, jc bila skna^ena, tam naprej je zgovorno "Uckic" *'gonilo" kolovrat, volna se je zvijala v klopke, pridne žcn^^kc rake pa .so plc-tle, nogavico, puloverje ... "Le predi, dekle predi, prav lepo ni! nareJi, da se ne bo krolo-viiilu j C odmevalo v /avodnjah. Prikazali so obdelavo lana, plelenje koSev in "cajn*Mn pokazali, s kakáními kimjiCki si domačini v Zavodnjah krajšajo p ros le urice, ko zmanjka dela na poljih, iravnikih in v lilevu. Eden od nastopajočih jc pokazal, kako b-ddujc miinCkc. Že pred lem pa so najmlajši Za voden j pod prijiiznim vod-slvom predsednice druSlvu prijateljev mladine /avodnjc - Senlvid. Su/.ane Speglić poskrbeli za kullurni program. Prav prisrčno jih jc bilo gledali, kako so nastopali za svoje najsiarejse krajane. M^rjanď Slivnikova in ZoHus koglSkova sla v ozadju skrbeli. da je teklo vse tako kol je treba, Ana Meža jc prebirala svojo poezijo... Sobotni večer jc lam visoko nad »ŠoSianjem grel srca. NajsUirejSim in najmlajšim. ■ Milena Hrstič - Planine Pri Covniliovih nad Logarsko dolino Že tretje leto ogrevanje s sekanci Obnovljivi viri energije v današnjih razmerah tudi pri nas vse bolj pridobivajo na pomenu, kar velja tudi za področje Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. V ospredju so seveda vodni viri z malimi vodnimi elektrarnami, v zadnjem času pa pa tudi lesna biomasa. kar je za pretežno gozdnat prostor povsem razumljivo. Lesna "biomasa" so dejansko drva, ostanki pri sečnji (veje in vrhovi), prav tako ostanki lesne predelave (žagovi-na, sekanci, iveri in lubje) in odslužen les. Na področju S(>dčju v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini. Prednjačijo seveda v Gornjem Gradu, kjer so prvi del sislema že zgradili in ga bodo lelos sklenili, v projekte pri>grama Phare pa so sc (ludi) zaradi njihovih izkušenj letos vključili Še v Solčavi in v Nazarjah, To je več ali manj znano, le malokdo» pa vc za to-vrslne izkušnje na Covnikovi kmetiji , ki leži na strmih pobočjih nad Logarsko dolino lik ob meji s j^osednjc^ Avslrij(\ kjer se že tretjo sezontn^grevajo z lesnimi sekanci, ki se po tekočem (raku samodejno (ran spori i rajo In sipljcjo v peč. Zamisel o tem jc v njihovih glavah zorela skoraj deset let, prvo pravo priložnast pa so zgrabili z obema rokama in jo uresničili. Kupih so rabljen siroj zj izdelavi^ -sekaneev ivepremo, za ostalo so poskrbeli sami. Večje skladišče sekaneev so s polžem povezali z manjšim skladiščem, iz katerega se sekanci avtomatsko prcnaAajo do peči. količino teg^i kuriva pa samgoCe mi je pri temu malt^ pomagala moja narava. Zdi se mi, da smo ženske bolj vztrajne in v tem je nasa Dr. Marta Svetina: "Mama Je organizirala proslavo, jaz pa sem morata na njej nastopat/. " prednosl." pravi. "Pri meni in mojem izobraževanju je šlo /a splet okoliščin. Prišla sem v službo na Grico. kjer od tebe na nek način neprestano izobraževanje zahtevajo in lo zahtevo sem vzela zelo rosno." Danes se na Erieo ukvarja z okoljski-mi raziskavami, z onesnaženostjo okolja, predvsem s težkimi kovinami v njem. Priznava. Ja je bilo za to, da je dosegla tako visok naziv, potrebnega veliko odpovedovanja in priznava tudi to. da so ji pri tem šli zelo na roke njeni bližnji. S hčerko Antejo, čelrti razred osnovne šole obiskuje, se odlično riizumela. "Vedno K)lje voziva skupaj/' z veseljem ugotavlja. Pa 8. jnarec? ".laz ga ne rabim," prostodušno priznava. "Nikiîli mi ni kaj dosti prala na njej nastopati." Cna tistih žensk je. ki vedno vedo. kaj hocejc^. Saj ne, da bi načrtovala za naprej, da bi rekla, lo in to takrat in takrat. Daleč od tega, A okoli.^čine, te velikokrat omenja, zna. ko se pojavijo» izkoristiti v sv<îj prid. Ihkrat se v trenutku odloči. In doslej ji za nobeno odločitev, ki jo je sprejela in se z njo spoprijela, še ní bilo žal. Pa čeprav je bilo včasih videti, daje sprejeta na pamet. ■ Milena Hrstič - Planine Doktorica bioiošliih znanosti Cvetka Ribane • Lasnik Ambicioznost je vrlina! Odkrito pravi: "Seveda, ambiciozna sem." Brez tega gotovo ne bi prišla tako dalečf kot je. Danes ji je zaupanih nešteto pomembnih funkcij, med drugim je pomočnica direktorja inštituta Erico, predsednica znanstvenega sveta, vodja raziskovalnega oddelka, kontak' tna oseba 5. okvirnega programa evropske ko« m/si;e ... Nič od tega pa nI prišlo samo od sebe, za vse se je bilo treba potruditi. Amjb/c/ornost nima negativnega predznaka. Nasprotno. Brez ambicij se ne pride nikamor, Dr, Cvetka Ribarič -lasnik bo šla zato še na-prej. fíecimo, da bomo čez čas, če bo spet naneslo kakšno srečanje z njo, že lahko zapisali, da je docentka na kakšni od univerz. Kot mlado biologinjo jo je pot prinesla v Velenje, v takratni Rudarsko elektroenergetski kombinat. Iz Kotelj, kjer je doma, je -preko Ljubljane - sledila možu v Velenje. Bila je del takratne skupine mladih raziskovalcev, ki je korak po korak osvajala znanost. Ta se je potem kasneje udejanjila v inštitutu. Kmalu je dobila status mlade raziskovalke in finančno podporo ministrstva za magistrski študij. Ker seje zelti izkiizala. pridno in hitro opravila magisterij, so ji ta status podaljšali se za tri leta, tako da je lahko tudi doktorirala, vmes pa piti. Njen smeh in sprosčeuost pa sta nekaj, kar ji je lastno, kar pri njej izstopa. Oboje je nalezljivo. "Rada sem vesela in rada imam okoli sebe vesele ljudi." pravi. '•V.se, kar počnem in kar sem doslej počela, sem delala z veseljem." In «S marec.' Kakcî gleda nanj? To smo jo bili dolžni vprašati, saj .smo jo zalo povabili na srečanje. "Nanj gledam kot na tradicijo, na obeležitev nekih davnih dogodkov. na preteklost, ki živi v sedanjosti, na nekaj, kar spostujem. Konec koncev pozornost nikoli in nikomur ne .škodi. Tudi mcíž se vsakcî leto i/kaže, prinese vrtnico... B Milena Krstić • Planine, foto: vos Počitniško društvo nudi cianom številne ugodnosti kažipot je našel svojo pot Pi»čitniško društvo Kažipot, ki v Velenju deluje že od leta 195«V je eno izmed osmih društev mladinske turislične organizacije Počitniške zveze Slovenije. V letih obsttija Je imelu številne >7pone in padce, kol kaže, pa je v zadnjih <»smih mesecih dobila nov elan. Tako so vsaj ugotavljali člani društvu na rednem lelnem občnem 2bi>ru.. tega mnenja je tudi Martin Kopušar. kije postal predsednik društva nu lanskem občnem zboni, koje nasledil dolgoletnega předšed-nikii .Avgusta Tanška. V zahvalo za prizadevno delo na področju mladinskega turizma in mednurodno sodelovanje so slednjemu lel<»s podelili naziv častnega Člana Kažipota. Izdali pa so tudi pregleden zbornik, ki zajema delo društva od 1997 do 1999. Koje Martin Kopusar lani prevzel mesto predsednika lO Kažipota, je ugriznil v precej kislo jabolko. Članstvo je namreč že nekaj let upadalo, društvo pa so peslilc tudi precejšnje finančne težave. "Že ko sem prevzel to mesto, sem izjavi!. da bodo potrebne skupne moči vseh članov, da bi> delo dobro steklo. ?o osmih mesecih, odkar vodim dru.^lvo. sem zadovoljen. Izpolnili smo ves program, ki smo si ga lani zadali. pa tudi članstvo je začelo naraščali- Mislim, da bo Uo tako tudi naprej," je prepričan Kopušar. Na mesto predsednika ni prišel kot novinec. Že v osnovni šoli, leta 1979. je bil kol član velenjskega počitniškega društva udeleženec mednarodne mladinske izmenjave z mestom Rsslingen. Pred štirimi leti je v Kažipotu pričel ponovno aktivno delati, postal je tudi član izvršnega odlx>ra Počitniške zveze Sliwcnije. Sedaj je to jxi-stal Velcnjčan Uroš Ivančič, Kopusar pa je postal član nadzornega odbora zveze. Ugodnosti za mlade turiste člani Kažipota imajo vrsto ugodnosti, prepričana pa sem. da jih večina Šalečanov. ki radi in precej potujejo po Evropi in svetu, ne pozna dtwolj dobro. *'MLslim. daje največja ugodnost za naše člane, letovanje preko našega društva. Imam(^ namreč btîgaio ponudbo, vse. ki jih ti^ zanima, pa vabimo, da se oglasijo v naših prostorih na Šaleški 18 (v prostorih bivšega Zavoda za zapo.slovanje). Tu lahko postanejo naši člani in s tem pridobijo .Uevilne možnosti za cenejša letovanja in potovanja. Prodajamo tudi kartice za mlade popotnike EURO 26. Z njimi imajii mladi številne popuste širom Slovenije in po Evropi, ludi lYMF izkaznice, s katerimi bodo dijaki in Študentje poceni spali v mladinskih hotelih po vsem svetu in ISIC Študentske izkaznice, lahkih dobijo pri nas." pravi Kopusar. Ena od aktivnosti, ki jo v Kažipotu dobro negujejo že dolgo vrsto let, je tudi mednarodna izmenjava mladih na nizličnih srečanjih, izobrjiževa-njih in kampih. "Skupina naših Martin Kopušar: "Članstvo pri nas ni omejeno z leti, nekatere stvari pa vseeno pripravljamo le za mlade turiste." desetih mladih članov je avgusta lani st")delovaIa na mednarodnem mladinskem kampu na Švedskem, kjer so navezali dobre slike z gostoljubnimi di^maČini Ln mladimi iz Severne irske. Dva naUi člana sta se udeležila mladinske kon- lerence v Angliji, kije potekala vzporedno s konferenco županov partnerskih mest. Na njem sla uspešno predstavila proiekt mednarodne mladinske izmenjave z naslovom "Mladi in evropska zvest", ki bo aprila pi>-tekal v Velenju. To bo močan mednarodni projekt, na katerega so povabljeni po štirje udclcženci iz 11 evropskih držav, ki st) svojo udeležbi) že potrdile. Prišli bodo iz mest^ s katerimi že dolgo dobro sodelujemo. Nastanili jih lx)mo v Domu učencev, program pa bo potekal v mestu in okolici," Se to. Trenutno ima kažipot blizu 60 čliinov. od teh pa jih resnično dobro in kvalitetno dela. Seveda sijih želijo Še več, zalo na Številnih osnovnih šolah v Šaleški dolini žc izvajajo poseben krožek, namenjen mladinskemu turizmu. Mbš 8 KA9S VAS OBJAVA 2. marca 2000 MESTNA OBČINA VELENJE STANOVANJSKI SKIAD MKSTNK OBČIN j; VKUvNJK Tilov iru I, Velenje N« pi^dJai«! dí>!ořil 97. ûine Velenje po ^klepu 14. seje Upravnega odbora z dne 17. 12. iyy9objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM I. SPI.Of^NA U<)I/)ČII-A 1. StKialna Mannvanja sc po tein ra/pisu dodeljujejo v najem upravičencem, ki so: • OMani Mestne občine Vdcnjc in so državljani Republike Slovenije; • ObCam in dmi^inc z nižjimi dohodki oz. mJadc družine, ki nimajo uiireznega stanovanja, kaierih skupni prihodek na člana družine ne presega viSine. ki jo za upravičenost do dodelilve socialnega stanovanja v najem diítoča 2. odsluvek 26. Clena /akona o facial-nem varstvu (Uradni list RS» ši, 54/02). II. RAZPISNI POJI 2. Splošni pig^^ji. kijih morajc^ r/polnjevati pR>si1ci, da so uprwiCeni do dodeliive socialncgci stanovanja v najem po tem razpisu sn: 1. daje prosilec državljan Republike .Slovenije: 1. da ima Milino prebivališče v Mestni obCini Velenje najmanj 2 leli pred tem raypist>m In da na lem naslovu ludi dejansko prebiva; 3. da skupni prihodek na člana dru/inc ne presega višine, ki jo za upravićenosi do denarnega dodatka določajo prtdpisi s področja social nega varstva: 4. da prosilec ali kdi> izmed njegovim o/jih družinskili članov, ki z njim .siaino prebivajo» ni najemnik ali la.simk stanovanja; 5. da prosilec ali kdo izmed njeg^ivih ožjih družinskih članov, ki ? njim slalno prebivajo ni laslnik pt>čilníi^e hí,W aH počitniškega stanovanja oziroma druge nepremičnine ali premičnine, ki presega 25 % vredno.sti primernega stanovanja, oh upi^tStevanju cene 153.680,0Í) SIT říilm-. primernosl slanwanja se upi>Slcvajo naslednji piwrsinski ni^rma- tivi: število družinskih ůlanov: I 2 do 4< do 63 3 do 76 do 85 S do 102 6 do 110 6. da prosilec Jill kdo izmed njegiwih ožjih družinskih članov ni bil lastnik siarrovanja. pa jc tega odtujil; 7. da pn'ksilec ali kdo izmed njegovih družinřdvih čl«ni>v. dmlej iUî ni imel ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje oziroma ni vrnil izpraznjeno .stanovanje ali zamenjal stanovanje in zato prejel 30 odvredno.sti stanovanja al i od r;wljke vvrednasli. Do dodelitve socialnega stanovanja v najem po tem razpisu niso upravičeni občani, ki so stanovanje odkupil i p<'i.siamivanjskcm zak<")nu in ga na irgv prodali. Prosilec je upravičen do dodelitve stanovanja v najem, če mesečni dohodek na družinskega dana ne doseže visine, ki zna.^a: • za otroke do dt^polnjenega 6. leta starosti 29 ^ povprečne plače v državi ali33..S81.60 SIT: • za otrv^ke od 7. Icla starosti do dopolnjenega 14. leta 34 ^ piwprťčne plače v državi ali .3y.37liO SIT'; • za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42 ^ ptwprcčne plače v državi ali 48.6.^5.40 SI T; • za odra.sle osebe .^2 % povprečne plače v drŽavi ali 60.215,30 Sfl! I\>vprečnB neto plača v držjtvi za obd<^bje od 01, 10, d*» 31. 12. 1999?.naia 115.708.70 SIT V dohodek se štejejo vsi dohodki in prejemki, kist) jih vlagatelji in njihovi družinski člani pridotiili v zadnjih ireh mesecih pred vli'vžitvijo vloge oziromav mcsecih; oktober, november in december 1999. m. MKRii.\ i\ srsTAVO PREDNOSTNE ijsn»: 4. Kot merila za sestavo prednostne liste zadodclitev socialnih stanovanj v najem se bodo upoštevala določila Pravilnika o di>delitvi socialnih stanovanj (Uradni vcstnik Mestne občine Velenje. St. 5/9H), ki se nanašajo na; • stanovanjske razmere. • število ožjili družinskih članov, -socialne rîizmerc. • ?dravstveno stanje, • statusmlade družine (roditelja stara do 3U let), • ugot^wljcne telesne miunjeoirok. invalidn^isl prosilca ali ožjega družiiiskega člana, zaposlitev prosilca v podjetju, kije brezplačne^ preneslo stanovanja v lasi Mestni občini Velenje oz. .Stanovanjskemu skladu Mestne <^bcine Velenje, bivanje prosDca v do nacional iz Íránem stanovanju, časslalncga bivanja prosilca na obmi^ju Me,^tnc občine Velenje, prejšnje prijave prosilca na razpise za dodelitev MKialnih stanwanj. IV DOK\ZIIAKVLO(;i K vlogi za pridobitev socialnega stani>vanja v na^em morajo prosilci priložili naslednje listine oz. dokazila: 1. Potrdilo o državljanstvu - izda Upravna enota Velenje; 2. Potrdilo o stalnem bivali.Šcu in podatke o članih skupnega gospsilca in čl a mw skupnega gospc^dmjstva • izda izpjacevalcč; 4. Pcïtrdilo o premoženjskem stanju pnvsika in družiaskih članov • izda Davčna uprava; 5. Najemna ali podnájemná pi'jgodba za stanovanje - registrirana ob sklen itvi; A. lyvid zdravniške komisije I. stopnje pri /.avodu za zdravstveno zjvartA'anje Slovenije, če prosilec uveljavlja dodatne UKkc zaradi trajnih obolenj zase ali za družinske člane - izda zdravnii^ia komisija Í. Niv>pnje; 7. Dnjgi dokumenti iz katerih prosilcc dt>ka7uje izpolnjevanje pť^o-jev iz razpisa. Vsak prosilec podpiše posebno izjavo o verodostojnosti predloženih podatkov V.STKVIl.O STANOVANJ 6. Po tem razpisu bodo upravičencem oddana v najem v.sa socialna stanovanja, ki bi^do od določitve nove prednostne liste izpraznjena ali na novo pridc^bljcna. Vsa stanovanja bodo upravičencem oddana Izključju) po predniv>lni listi, ki bo izdelana na pi>dlagi tega razpisa. Pri dodelitvi «>cialnih stanovanj v najem hodo, glede na .^levilo družinskili Članov uptxštevani naslednji povrsinski normativi: Število družinskih članov 1 2 3 4 5 Stanovanjska povrtine do 24 m- doBSm^ tk)65m2 do 70 m' Vrsla stanovanja garsonjera garsonjera ah enosobno enosobno aH dvoâ^no dvosobno ah trosobno Ifosobno Za vsakega naslednjega drvižinskega člana se stanovanjska pi>vriina lahko poveča tiajvec di> 5 mv Pravica do upt>fabe siicialnegastanovanja vnajemu je časovno vezana na izpcjnjcvanje meril zii upravičenosi do d^^delitve socialnega stanovanja v najem. M. ZAMrN,IA\T, SOCIALNIH STANOVANJ Stanovanjski sklad Mestne občine Vfelenje bo ob upt>5ievanju meril in pt^gojev iz tega ra/pisa cimogočil socialnim upravičenem menjave že najetih socialnih stanovanj. Pri tem bodo ztaMi upoštevane spremenjene píitrebe najemniki>v po ustrezni stanovanjski ptwrsini, glede na število družinskih članov, ob upoštevanju p^wri^inskih normativov iz 7. ločke tega razpisa. Ob upoštevanju premoženjskih razmer najemnikov socialnih stanovanj in bremena najemnine, je možna menjava za manjše wkíal-niî stanovanje, skladno s površinskimi nonnativi iz tega razpisa. VII.()1)DA,IAVL0(; 10. Vloge po tem razpisu udeleženci oddajo na posebnih vibrazcih, ki jih lahko kupijo v folokopirnici AVIS v kletnih prostorih Mcslitc občine Velenje, vsak delovni dan v času trajanja roka za prijavo na razpis. l\>polne vloge z vsemi zahtevanimi dokazili lahko udeležene» oddajo od 03.03.2(XM) do vključno 02.04.2t)0(), samo s pripowčeno pt^šiljko na naslt>v: StantWHnjski sklad Mestne občine Velenje, Ulov trg 1, Velenje z oznako »»Javni razpis za stanovanja«'. Prept>znovložene vloge ne boćo upoštevane. II. Prcdn<'6tni red za dodelitev sooiiilnih stanovanj v najem po tem razpisu bo določil Upravni odbor Stanovanjskega sklada Mestne oKnne Velenje in ga bo v rnku 8dni po določitvi objavil na enak način kot razpis. 12- Vse informacije v zvezi s tem razpisom lahko dobite na sedežu Si am wan jskega sklada Mestne občine Velenje vjuik pt^nedeljek v času trajanja razpisa med 8.00 in l2.W)uroali po telefonu i>t. 871-339. interna Nada ZAVOLOVŠEK-HUDARIN, Predsednica MESTNA OBČINA VELENJE SrAN(>VAN.|.SKI SKÏAI) MESTNK<)B0INEVELEN.|E Tilov If^ I, Vťlťnjť Na podlagi 93. člena Stanovanjskega zakona (Uratini list RS. §1. W)l in 21/94). Pravilnika o dodelitvi neproiitnih .«itanovanj (Uradni vest nik Mestne občine Velenje, štev. 5/98 in 2/20t)0). Stanem vanjski sklad Mestne občine Velenje. pt> sklepu 14. seje Upravnega odb»>ra 7. dne 17.12.1999 objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM I. SPLOSNIPOCJOJI 1. Neprofitna stanovanja sc po tem razpisu dodeljujejo v najem upravi-cenccm, ki so občani Mestne občine Velenje in državljani Republike Slovenije in izpilinjujejo naslednje pogoje: • da ima prosilec prijavljeno sud no bivališče v Mestni občini Velenje najmanj dve Icii pred objavo tega razpisa in da na tem naslovu tudi dve leti dejansko prebiva. • da se mesečni dohodek na družinskega Sana prosilca v obdobju 1. 1. 1999 do yi. 12. 1999 giblje nad mejo. kt ga izloča iz kroga upravičencev za dodelitev socialnih stanovanj v najem po JOO. členu Stanovanjskega zakona (Uradni lisi RS, Stev. liV9l> ter 26. člena Zakona o s(x;ialnem varstvu (Uradni list RS. !>tev. .^4/92). To|e neto dohodekna úni2lnsi(«ga člana, ki |e nad: 1. % plače v drždvi za omke do dopolnjerega 6. leta starosti ali 31.68320 StT ž 34 % plaće v državi za o&oke M 7 tto 14. leta starosË ali 3714đ,60 SIT 3. 42%piaCe vdriavi za oiroke od 15. leu starosti do zaključka Šolanja ali 45 d$4,50SlT 4. 52%plaeevdr22wzaođra&leaIi S6,6D9.40SIT Tako ugotovljeni dohodek družine ne sme presegati naslednja merila: Skupni dohodek družine preračunan na družinskcgs člana ne sme presegali spodaj navedenega odstotka nad p(Wpručno neto plačo v državi v obdobju odi. K 1999 do 31. 12.1999: Število članov gospodinjstva 1 2 5 m več 80%ali 196.648.00 SIT 50%ali 327.746.70 SIT 20% ali 393 296.00 SIT S%aii 458 S4S.38SIT največ do povprečne plače v državi ali 546.244,50 SIT Povprečni mesečni neto dohodek v driavi '/z obdobje 1. 1. 1999 - 31. 12.1999 je 109.24«,9()Sn: V dohodek se štejejo vsi dohodki in prejemki, ki so jih posamezniki in njihovi ožji družinski člani prejeli v obdobju 1. 1.1999 do 31. 12. 1999 v skladu 2 doloČQi Zakona o dohodnini. K dokazilom o izpolnjevanju pogojev mora udeleženec razpisa priložiti izjavo o verodostojnosti v ra/pisu oddanih podatkov. Upravičenci do pridobitve neproiitnih slitnovanj v najem po tem razpisu so tudi državljani, ki so najemniki socialnih stanovanj, pa njihov skupni prihodek družine presega mejo, kije določena za socialno upravičence. Na tem razpisu ne morejo sodelovati: • lastniki stanovanj, ki so stanovanje odkupili Stanovanjskem zakonu, ne glede na to ali stancwanje ^ imajo v lasti ali ne. • lastniki stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše, • državljani, ki so že imeli ustrezno reSeno stanovanjsko vprašanje, pa so po lastni odločitvi ali sklepu sodišča pravico do stanov:uija i/gubili- ra^'en sklepa ob raTve/i. Stanovanjske razmere, ki vplivajo na uvrstitev pri pridobitvi neprofit« nega stanovanja v najem po tem razpisu so: • staníwanjski status udeleženca ra/pisa. • kvaliteta bivanja, - utesnjenost v stanovanju. - arhitektonske ovire. - mlada družina, mladi, - družina z večjim Številom otrok. - invalidnost. - družina z manjšim šlevilom zaposlenih. - izobrazba udeleženca razpisa in njegovega zakonca. • čas bivanja v Mestni t^bčini Velenje, • prijava udeležencev na pwj^jem razpisu. Stanovanjske razmere ugotavlja in tt^kuje komisija .sklada. 2.inarca 2000 OBJAVA, 107,8 Mhz KAK iAS 9 * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * Na uvrMilcvpri pridobitvi ncprnillnega^lanovanja vnajem po lem razpbu vpliva će udelc^encc ra;?pisa začasno sofinancira 10 % vrcd-íKWti novega najemnega stanovanja oz, vrednosti 36 najemnin }>tarc^a stanovanja. VračiJo zncsica sofinanciranja {v obliki najemnin) sc uredi s pogodbo. H. PODATKI IN DOKUMENIACIJA K \LOCA 7. Udele/^cnci razpisa morajo k vlogi, ki mora biti pravilno izpolnjena na predpisanem obrazcu. íki kuptp v fotokopirnici AVIS d.o.o. v kleinihpro&lorih MOV) priložili naslednja potrdila in dokazila: I. Potrdilo o državljanstvu -úda Upravna «nota Volenj^i, 2. E^otrdilo o stalnem bivališču s èasom bivanja v Meslni občini Velenje za udcieženca in ožje družinske člane ter pt>trdilo o skupnem gaspodinjstvu. ki ne jjne biti siarejáe t)d 1 mcseca - izda UE VeJenje. 3. Dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji za ožje družinske člane udelc/Ainca. ki niso državljan i Republike Slovenije, 4. Dokazilo o stanovanjskem statusu udeleženca in družinskih Članov - najemna ali podnájemná pogodba, 5. Dokazilo o kvaliteti bivanja • loćkovaini zapi,snik iú\ podrobní opis kvalitete stanovanja, fi. Potrdilo o neto dohodkih za udeleženca in družinfvke člane za obdi^bje od i.lJWdo 31,12.1999. 7. Potrdilo ii^placcvalca o neto dohodkilt in prejemkih izven delovnega razmerja za udcieženca in ožje družinske dane za obdobje 1,1.1999 do31.12.1999, i?, Potrdilo o premoženjskem stanju • izda davčna uprava. y. Podalki CI nezaposlen os; i za udeleženca razpisa in njegovega zakonca, s podatki o višini prejemkov za obdobje od 1.1.1999 do 31.12.1999, 10, Polrdiloo invalidnosti udeleženca ali ožjega družinskega člana, 11. Pcurdilo, če je udeleženec razpisa ali ožji družinski član gibalno ovirana oseba, 12. Dokazilo o stopnji strokovne izi'ibrazbe udeleženca in njegovega zaJconca. foiokopija spričevala, diplome... 13. Dokazilo o prijavi na prejšnji razpis-sklep, 14, Ostala dokazila in potrdila o izpolnjevanju pogojev tega razpisa {zdravni.^a potrdila in drugo), 15, Izvenzakt»nska skupnost se priznava v primeru skupnega guvspodinjstva partnerjev najmanj eno lelo pred objavo tega razpisa. 8. Udeleženci tega ra/pisa morajo k prijavi oddati vsa v 7. 'R^ki navedena dokazila, sicer so vloge nepopolne in se zavržejo. Popolne vloge bo lîbravnavala posebna komisija, ki bo opravila oglede in točkovanje s( anovanjskih razmer in drugih pogojev. Prednostni red ?a dt>delitev neprotitnih stanovanj v najem po lem razpi.'>u bo določil Upravni odbor Stanovanjskega sklada Mestne občine Velenje in ga bo v roku 8 dni po določitvi prednostne liste objavil na enak način kot razpis, la Pogodbe za najem neprofiinihsianovanj po tem razpisu se sklepa« jo za nedoločen Čas. III. ŠTEVILO STANOVANJ n. Udeležencem razpisa bodo oddana v najem v.sa izpraznjena ali nova sla nova nja, pridobljena p4> določitvi nove prednostne liste. 12. Pri dodeljevanju neprt>fllnih stanovanj v najem bo stanovanjski sklad upošteval naslednje povrSinske nom^ative: Šlevilodru^nski članov; M2: 1 2 3 4 5 6 do44 do63 do76 do85 do102 do 110 IV ORLIKOVÀNJE NA.IENÍNINE 13. ViSina najemnine za neprofitnaslanovanja, ki btido oddana po lem razpisu se določa na podlagi Metodologije za oblikovanje najemnin v neprofitnih sianovanjih. ki jo določa 63, člen Slanovanjskcga zakona (Ur. list RS.št. 18/91 in na.sl..spremembe l/2tXW). V ZAMEN.IAVE NEPROnTNIH STANOVAN.I 14. Slanovanjski sklad Mestne občine Velenje bo ob pogojilî iz tega razpi.sa omogočal menjave neprofiinilt stanovanj in pri lem zlasti upošlevali spremenjene potrebe najemnikov neprofitnih slanovanj po primerni stanovanjski povr.^ini. glede na Slevilo družinskih članov in ob upoštevanju veljavnih površinskih normativov iz ločke 12. lega razpisa. VI.ODDA.IA VLO(i 15. Vloge po lem razpisu lahko udeleženci ^Jddajo od 3. marca 20(X1 do najkasneje vključno 2. aprila 2000 samo s priporočene» pt>šiljko na naslov: Stanovanjski sklad Mesine občine Velenje. Tiiov Irg 1 z oznako: »javni razpis za stanovanja«. Prepozno vložene in nepopolne prijave ne bodt) up^îSievane, Po ki^nčanem pi\siopku ho vsak pn^silec o rezultatih svojevloge obveščen s sklepom. 16. Vse informacije v zvezi s lem razpisom lahko dobite osebno ali po telefonu {063-H71-339 inl, 308) na Slanovanjskem skladu vsak pt »ne de) je k od 8. • 12. ure v času (rajanja razpisa. Nad3 ZAVOLOVSEH HUDARIN, Predsednica Občni zbori Januar in ťebruar sta mese* ca, ko m»rsikjv ocenijo in preglťdajo minulo tlelo in si zastavijo nove cilje, lisle, ki l>ocgcl «jc gtasilo na celotno kul-luro. lojc insliiuťionalno in ljubiteljsko. Nc veni, kam naj bi bi) povak m nvrieeji Mladinski eenler? Upam. da Jc veliki večini občanov ja^no. da je Mladinski ecntcr samostojen zavvxl, ki ne spuda h Kultuniemu centru Ivana Napol nika (v n;u1aljcvanju KC IN). Veliko jc bilo napisanega o nje-gl">rai5ali dejsiv.t. Jaz nisem nikjer uporabil besede »|>f>d|>ovprv'6:n-. Respa je, da sem uporabil I«se-dtî »nadpovprečen«, in sicer pri omembi Mladinskega ecntia. /akaj laka pa ludi luhko pojusnim, ('•i Že želile kvantUaljvno. nc govorim o kvaliiativnt primeijavi. pa dejstva naslednja. Menim, da je glech primerih gíw(>riní brez delavcev» ki so wiposicni preko javnih del. V Mhtdinskem centru smo Imeli na ta na^in uiposlenega enega delavca, v KCIN pajcbilole-leh osem. Menim, da jc razlika oiii na. Zaradi lega sem ujxïrabil besedo iiadpt>vpioOen, ki vas lako moli. Nadaljevani navajam nekaj pixlalkov o knjižnici, kist^jih /igrali sami. Mislim, da so 5 lev like dovolj ilustrativne. OSNOVNI PODATKI O VELENJSKI KNJIŽNICI (izračun na 35.090 prebivalcev) DOSEŽ % AGENDA TRENUTNO STANJE STANDARD Obseg lonóa 74.000 165.000 70 Obisk 94.000 Članstvo S.dOO 10.500 64 Izposoja 210.000 262.000 74 Pmior tsruio (ttf, 90 lQftA>} 656 m2 2351) m2 Pw>iw Qfliio (fv.po ^fen.) 658 m2 1633 m2 Zâpo&tenl simh. delavci 11 17 6S Ob Vieil leh podatkih pa ne .vmemo pozabiti, da v mestni obCini Velenje obstaja ^ praktično enakovreden (po velikosii) sistem knjižnične izpcJsoje pa oMiovnih in »q'cJ.ih. Osnovne Sok intajo v svojih knjižnicah okrog 65.(11X1 enot knjižnega gratliva, Ši->lski eenler Velenje pa veC kot 44.0i)() enot. Sedaj pa moram Še malo osvetliti delo kustosov. Le-ti so dobili z<» knjige oi za prispevke, ki so jih napij^ali, docliUno plačilo, poleg svoje re, že v lako iruc nova ni delovni obveznosti. Naloga: VAROVANJE MUZEJSKIH ZBIRK IN KULTURNE DEDIŠČINE àlfrâ; Naslov organizacijske enote: MUZEJ Naziv tfela in naloge; KUSTOS Število delavcev: 1 Vsebina n sloge: • pridobivanje in hranjenje gradiva, sistematično dopolnjevanje in urejanje; • raziskovanje in evidentiranje gradiva na terenu; • organizacija odkupa in posoje gradiva; - prezentacija gradiva; - raziskovalna dela: . vodenje registra premičnih kullurnlli spomenikov v občini in aiuriranje; • svetovalno delo z uporabniki gradiva; - vodenje po zbirkah; - nadomeščanje kustosa koordinatorja. Se enkrat ponavljam, da zaradi prenosa financiranja muzeja na občino ni bilo nobenih spccmeinh. Će jih mogoče p. mag Iludales vidi, naj me. prosim, opo/ori nanje. Dnjgo vprašanje pa je občinski pnsračun za leto 1999. Tli gre za po-poItK) nerazumevanje ie-tega s sirai^i g. mag. Hudalesa. Tu sta navedeni dve številki, ki sla bili sprejeli na sejaJi Mestne občine Velenje in objavljeni v uradnem gjasilu Me^^tne oWinc Velenje. Plan leto IWje zjuiía] l7X,794.(KXmo sn; rebalans za leto 199y pa je znaiial J82.7()().UH).(in SIX kar pomeni indek.s 102. Realizacija v letu je bila 175.034aXHM)n SIX kar dejansko pomeni 7.r)06,mKU)().sn nianj, Ib pa pridemo do srži pn'^lema, ki ga po,samc/ni p^>sredni pi^rabniki proračuna nc želijo oz. nc zmorejo razumeti. Vedeti moramo, da morajo biti prihixlki in odlKxlki uravnoteženi. Čc ni realizacije planiranili pri-IkxI kov. tudi ocJhodkov nc more bili. In ravno lo seje zgi-nliio v Iclu 1999. Pixslediea jc bila, da smo pri vseh priuačunskih porabnikih bili prisiljeni Tmanj^ati porabo. Ni bilo možno, da biv&iik ohranjal «voj »vriiček-. za ostale pil mu nc bi bilo mar. Za vse segmente proračuna w) bili upt> rabljeni enaki kriteriji. Ne glekrili iz (ega.Ta sredsiva so bila pritlohljena z lastnino Mestne »>bčinc Velenje in pod imenom Kulturni ecnler Ivana Napolnika. katerega ustanoviielj je Mostna občina Velenje, ki pokriva btro^ke delovanja. Eniika logika je vvcljavi ludi v lavnem tà-wáu !5R/. RdečJi dvorana. Če pa ste se odločili prali umazano perilo pred javnljuhnega moža. kol sle vi. g.ma^. iludales. bi Človek upravičeno pričokiwal, da si bo /nal izračunati svojo plačo, ki bo seveda skladna .s predpisi. Ker pa menim, da sle malo slab.ši pri opravkih s številkami, vas prosim, da se oglasile pri meni in bcwa uskladila podalkc oOJ> koelicienla. ki ste ga prejemali kol vodja organizacijske enolc. ki v(xlU^uo uslaiu^vitvi ni nikjer napisana. Res pa je. da w ravTJo v tem ča:cm zaznal, da bi bila izjažena zahteva, da naj občina financiraobrtovoslarci^olc. Res pa je. da smo nekateri predlřiga-li ,svetu KS. da nekaj krajevnih sredstev nameni tudi v ta namen. Crospod župan. .Srečko Meh, pa je izkoristil priložnost in jasno in glasno povedal, kako on vidi ta problem. Ni res, da je prejšnji predsednik KS g. Dražnik i>olo ptxiaril Cerkvi, saj se lako odločil svet KS, po pre- udarnem premisleku in s icm rešil več let star problem zapu,^čene sporne ni.to zaščitene zgradbe v centu Šentilja. ki jc nam krajanom s svojo zunanjiwtjo bolj v sramoU) kot pa vptinos. Prepričan som, da je bila ic zelo modra in livale vredna pi'>tcza prcji^njega sveta, saj bodo v stari šoli nastale učilnice Zit verouk, prostori za župnijski Karitas. knjižnico in ^c kaj. kar bi zt^ei v ktmsi krajanom ^enlilja. Obnova Sole žc poteka. Obnovljeno jc cKtrcj>je in vgrajena so nova okna. Rad bi še dodal, da jc pri razpravi glede naiíega Gradiča g. župan obljubil, da se bo zavzel zanj, saj bj lako skupaj preprečili. do sc ne bi pred našimi očmi popolnoma zrušil. Glede nezaupanja okoli novih prçjsiorskih planov in izgradnje kanalizacije, pa je potrebno upoštevati dosedanje slabo izkušnje iz šc ne tako davne preleklt)sii. ko so nam skušali vsilili stanovanjsko gradnjo in smetišče na kmetijskem zemljišču proti volji kraja-nt»v. Menim, da bi bilo prav, da se namesto z i>grajami. katere omenja poročevalka, »ogradimo« z medsebojnim spoštovanjem naših političnih in verskih opredelitev, pozabimo na stare zamere in se večkrat poskušamo gledati z novimi očmi, kajti le lako bomo iahko vsi skupaj naredili nekaj za lepšo prihodnost Šentilja. ■ Valentin Dolinšek Popravek V prejšnji številki Nagega časa ^mo na strani Vaši prispevki v î^eslavku Zaradi sporov tKlslopU pred^dnik zapisali:,.. "bivšega prcka>^ta. kdo je kolesar, zalo so je ludi i:sedel za najino miz^. Kmaiu smo se zapletli v pogovor in Poljak nama je povedal. da sc odpravlja na otok Skye. Ob klepetu, igranju kart in izmenjavi izkušenj smo hitreje prispeli do končne pt>,staje. Ker je bilo vreme lepo, sva se odločila za kampiranje in prijazni Poljak nama jo dal tudi zemljevid avtokampov Škotske, Ib je bil za naju tudi edini kamp, v katerem je bilo na mestu za šotore Šotor ob Šotoru. Dan sva začela z ogledom glavne peš cone Invcrncssa. ki je bila v tem času okrašena, saj jc v mestu potekala razstava c-veija. Od Invemessa sva zopet zapeljala na veliko geološko prelomnico z imenom Velika dolina. Pedala sva vrtela ob kanalu Caledonian, ki je dolg približno sto kilometrov in poteka skozi devetindvajsei jezer. Prvo na najini poti nazaj je bilo jezero Loch Nc.ss. Lc nekaj kilomètre za Inverncssom seje najina pot pridružila cesti, ki se vije .skoraj brez izjemo ob jezeru, VsaV kilometer poti nama je prinesel ni>v pi>glod in novo zadovoljstvo, Na marsikaterem parkirnem meslu sva poslušala piskajočc zvoke dud. Jezero obdaja strma obala, ki je pokrila z iglastimi drevesi. Ko sva prispela v vasico Drumnadrochit sva sc najprej ustavila ob pošasti Nessie. Pol sva nadaljevala do rta Strone Point, ki zoŽi jezero in na kaierem stojijo ruševine nekoč enega največjih gradov na Skotskem z imenom Urquhart. Impresivne razvaline sestavljajo stene. Štirje stolpič) in osrednji grajski stolp. Lega gradu je po svoje dramatična in daje Širok razgled na obe strani jezera. / gradu s(i ludi večkrat opazili izmišljeno pošast Nessie. Fenomen pošasti v jezeru je zelo mikaven in se Širi píí vsem svetu. Za tlilcmo, ali je v jezeru ppazno zmanjšal promet luristov. Obvozila sva jezero Awe in prišla čez prelaz v Inveraray. Mesto z znamenito ječo, ogromnim gradom in staro ladjo sva hitro zapuslila. Do Arrocharja naju je Še čakal vzpon in močan prolivclor. pa tudi kratek in sirm spust. Mladinski dom je bil žc skoraj na pol prazen. Proti večeru sva lahko že ludi opazovala sive oblake. ki so naju močili na.slcdnji dan. Tako sva saj malo lahko kolesarila «ipel pod pršeč i m nebom. V Dumbaimu sva zapeljala na kolesarsko ptn, ki naju je vodila vso do Gla-sgowa. Ko vsa si kupila zemljevid mesta, sva se zapeljala i\o mladinskega hotela. Zaradi deževnega vremena ,^va privoščila najinim nogam nekaj počilka in upala, da bo naslednji dan manj zavil v sive oblake. V Edinbufg sva se odpravila z avtobusom. Ogled mc&ia je bilo pravo doživetje. Srce mesta je grad. ki jc viden skoraj iz vseh njenih količkov. Kol stražar bdi nad njim in razkazuje okolici svojo mogočno podobo. Pred vhodom v grad sva lako kol mnogi turist i še okrepila stražOv tako da sva se tbtogra-I ira) a poleg častne straže, Prostor pred vht>dom v grad je bil opremljen z tribunami za gledalce iger edinburškcga fe- stivala. Sicer pa živi mesto z njim v avgustu cel dan. že dopoldne so bile ulicc polne uličnih zabavljivcev. Največ uličnih umeinikov je žonglerjcv, ki kažejtí svoje mojstrovine z žonglira nje m navideznih nožev ali Žarečih bakel. Najboljši med njimi obvladajo te veščino tudi na enokolesnem kolesu. Tako sva si ogledala predstave, ki so jih izvajali poleg domačinov Norvežani, Novozeladanci, Nemci. Nizozemci in morda šc kateri. Nekateri domačini so oblečeni v prave školske bojev, nike z meči in razpoloženje na njih je ptjdobno kot pri nas za pusta. Glasbeno spremljavo sprehodu pa dodajajo dudaši in pravi bendi. Ker je eden izjneJ dudašcv igral ravno pred pravo britansko rdečo lelefonsko govorilnico, sva po tclelonu pcw;la-la domov tudi nekaj originalnih zvokov Škotske tradicionalne glasbe. Po glavni ulici sva ves dan pasla ušesa in oči. Po tritedenskem kolesarjenju, ni bila hoja najinim nogam niČ kaj všeč. Z utrujenimi nogami sva se vrnila v Glasgow. To mesto jc bilo pravo naspr<^tje Edinburgu. Gl3sgeiznierro zodovoljiK«. ki bo no va» netlobilno cu^lveno poójije v^ivdo noravno^^ bio^odejno. Kor veliko vim bo uipelo izpsijofi. nekofcrc le nčeli. divide hjd( dokoricoh. H^o srečanje bo povzročilo i^liko ^re* membovvoiem razinitl|onju mpoielju. vom bo končr» odprlo o(i. Bik cd 22.4. dO 20.5. Odkno se počuhfe ludi zcfo. ker vom je uspelo nekoj, v koi io vu dvomili, kidi VI poïïHlem! 5edoj pred vomi ne bo več neprs* mogljivih ovir. Se nekaj wa vom bodo zvezde fdu rvklonjene. dû bo^h ifipel) uretfiiciti prav vse, e bo uspelo. Sploh, kei bodo vti no voii ilioni. boiíe tejoli dc^ro aIjo m ne»> bim Ifiiienr). D^-ka cd 21.5. <±5 21.6. liioáo sejc vprefeklih fednih moke pojgroEa z vomi, o ^doj van bo kot nek^j čosa pretej nokbrtjcna. 2oio prislufrife svojim željam in k jim prepuiUe« toj ^plobr^i^o Idio zahfevne, done bi bile uresničljive, lufri paziie na cesii m ^pli^ pri ravnanju ; ifroji. ker » molne poškodbe, v tobolo po nikor ne bodile domo. V (bibi bosle zogolovo tpoznoli neko^o, ki vcrm bo v pnfwdno* {Ii K veliko pomenil. Fak oc3 22.6. dD 22.7. Ko boiie ie mislili, do sie um»ib »IrotH, ki ^o a tozplamfele ztfadi finončnih zadev, bodo le prerotle v provo m^o vojno. Nk koj prijehi dnevi ni^o pred V9ni. poleg lego se viïm bo (togajolo. do te both vte pogosfeje zolohli pn moščevalnih mitlih. io ne bo prineslo átlo ni( dobrego. zofo bo bolje. Če se zo nekoj com poKfbnele irt mo^^ih. Co( bo prinesel rvoje ir^ çei bo v« loko kot SI želite. cd 23.7. (±5 23.8 Voie finenmo stanje bo iislo. ki vam bo žrlo živce, saj si bosie noetikrol želeli pn^kiti zelo velik ^ologoj. ki ga henuW niste fombn izpeljati. 2qI si ne bosie ddt koj veliko m in boste spel nil z glovo ikozi zid. Partner vom bo poveéol nck«^ krepkih m pvnetnih. zoto bi bilo dobro, ce bi m vsaj moke prisluhnili. Ce boste se naprej trmorili, se ne (udite. će se borfe noenkrol počutili zelo asamijeno. Eevica cd 24. 8. ds 23. Izkozolese bo. doje brio to. do ste se odpck tudi navzven in svoje delo pokazali vsem. ki so go želeli videh. zo zelo dobro. Hoenkrol se vom bodo poskuioli približoii tudi tisti, ki so vom do se^o) mefgli le polena pod noge. Godilo vom bo. zato boste se bolj ustvorjdm. ^mo sivor. ki vom ne bo sla no roko bo čos. ie^o boste smeli le vedrw prcmoío 20 vse hsto, kar si žeUe uresničiti. TětIÁCBCň2A. 9. đ:>23. 10. Nek itoi prijatelj vos že dolgo pfKokujc, soj se vse preveč zadržujete dome. lega tith. ki vos dobro poznojo mso vajeni, ffes se vos bo make lotilo maloduije. prav ni< van ik bo šlo od rok. ^f^K^J • ňoido bo se nojbolje, šalo boste verjeli opozoniom. fû po se zno zgociiti kor kmalu, če se ne boste vzeli v roke in piiceli živetr toko, kot od vos pritegujejo Kidi vosi nojiiližji. fi so se že precei noveličoli vaših obljiii. ki |im m korco. uresničite po boie katero. Kbzcffcg cd 23.12. <±> 20.1. Če SI boste ie toko želeli, se ne bo zgodilo. Žal se van va» soije niso v celoti uresničile, o bodo težavice, s koterimi se trenutno ubodáte, piehodrte narave, ^ozroli boste nekoga, ki bo več kot simpotičen. zoto se boste vse pogosteje zolohli pn misli, koko všeč vom je. Nikcr pii tem ne razmišljojte o prrmemotti zveze in o tem, kaj bodo rekli drugu Kadar koli ste to počeli, seje slabo končolo. zoto koočno poslusofte srce, možgorve po uporáljojte za koj drugega. Vodr^ cd 21.1. 19.2. Ves čas se boste krivili za stvora zo katere niste prov veliko krivi. 2ato se ne čudite, če vos bo pogosto áodolo po telesu m vos bodo bolele vse store rane m poskodovoni deli telesa. Nomesto, do jemljete analgetike, se roje posvetite somemu sebi m fvoji dusi. /^rsikoj ji monjko, predvsem po vom manjka več zoupoija vose m v vosa dejanja. Samozavest van bo dvignilo hjdi ljubezen, o se zadnje čase obnošote do poitnerjo tako blodno, do dojete občutek, daje rte potrebujete. Ribi cd 20. 2. aD20.3. S partnerjem bosta kovalo nočrte za prihcdnosi ki se bodo spni>o zjeli neuresničljivi, že ob koncu prsf»dnjeça ledrto m bosta spo* znalo, do so več kot uresničljivi. ?ato boste naenkrat zelo zopo* sleni. utn;jenosti po vseeno ik boste Čutili. S^oh. ker se vam bodo dobre poti obirale eno za dr;fgo. Doletelo vos bo neizmer* no irečo, ki ste si jo dol^o želeli in po malem že izçubili uponje, do se vam bo kdaj nasmehnilo. Vase življenje se bo precej spiemenilo. Republltca Slovenija MINISTRSTVO ZA DKOUE IN PROSTOR Dunajska c. 46.1000 Ljubljana. Slovenija URAD ZA PROSTOR Služba za posege v prostor œpubliàkega pomer>a Tetefofl: (061) 17 87126 -T^taks: (061)17 87125 Miiilstrslvo za okolje In prostor, Dunajsica c. 48, Ljubljana, na podlagi 2. točke 60. Clena Zíikona o varsivu okolja (Ur, lisi RS: šl. ^Iř-)?- in lAXi) v |X)sa)pku i/dajc enotnega dovoljenja :ia postavitev dimnih kanalov od blokov 1,2 in 3 do RDP bloka 4 in izvedhi prelakalne pJoilčadi in plo^aUi nad nev-Iralizacijskim bazenom 'termoelektrarne Šoi^tanj (TEŠ), in-voslitorja Termoelektrarna SoŠlanj, d.0.0., Ulica Iva Lola Riharja 18, Šoštanj, & tem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST 1. da bodo osnutek enotnega dovoljenja za postavitev dimnih kanalov od blokt>v L 2 in 3 do RDP bloka 4 in i/vedbo preta-kaine plo^Cadi in ploščadi nad nevtralizacijskim bazenom Termoelektrarne ŠoStanj (TCŠ); Porť)Čilo in ocena vplivov na okolje • povezave kanalov dimnih plinov blokov L 2 In 3 2 napravo za raz/veplanje dimnih plinov l>loka 4. ki ga je v januarju 2m) pod .^i. D?-mm Izdelal ERKX> Velenje, Ini^titut xa ekološke raziskave. Koroška 58, Velenje in Poročilo o vplivih na okolje • nadomestno pretekališčc nevarnih snovi v ITEŠ, ki ga je 08. 19W pod It. EK-SHSm izdelal KOVA družba za izvajanje kompletnega varstva pri delu in ekonomski inženiring, d.0.0., Clrcgorčičeva 3, Žalec, javno predstavljeni oziroma dana javnosti na vpogled in seznanitev v prostorih Občine Šoštan,). IV^ svobode 12,3325 Šoštar^j, od 06.03.2(m do 22. a3.2<>00, vsak delovni dan med 7 JO in 18.00 uro; 2. da bo javna obravnava z /asIiSimjcm investilorja Termoelekirama Šoštanj, d.o.o,, Ulica Iva Lola Riharja 18, SctStanj, opravljena dne21.il3. 2(MH)nh 11.00 uri v sejni sobi Občine Šoštanj. 'IVg svi4)o da imisijske vredntxsii v okolici nc bodo prekoračene. Predviden poseg "Pcjvezava kanalov dimnih plinov blokov 1,2 in 3 z napravo za razžveplanje dimnih plinov bloka 4" bo ob upoštevanju predvidenih ukrepov imel pozitiven vpiiv, saj omogoča zmanjšajije oncsnai^eniKii zraka v bližnji okolici TES, s tem zmanjšanje negiitivnih "vplivov na tla. rastline in živali. Vplive emisij iz naprave RDP bloka 4 (x:enjujemo kol zmerne. Pomembno je tudi, da bo sanacija izvedena hilro, kar bo šc dodatno prispevalo k zmanj.^nju emisij .S02 in prahu (težkih kovin) v zrak. Potrebno pa bo izvesci sanacijske ukrepe 5c za zmanjšanje emisij Iz 100 m dimnika blokov 1,2 In 3. Prtices čiščenja dimnih phnov na napravi RDP bloka 4 je zasnovan tako, da je zagotovljeno obraiovanje brez odpadnih vod, Del vode se iz procesa odvaja s suspenzijo produkta. Izcedne in meteorne vode iz odlagališča produktov razžveplanja so speljane v zaprti krogniok onesnažene vode, lako da ne ^wesnažujejo Velenjskega jezera in Pake. Povečala se bo poraba surove vode, Vpliv na vode ocenjujemo kol zmeren. Transport se bo povečal zaradi odvoza produktov razžveplanja in dovoza adiliva. Prevoz in skladiščejije aditivaza obsioječo napravo RDP bloka 4 sta ustrezno urejena. Vplive iransptîria na oki^lje ocenjujemo koi znwme. Gradnja bo potekala na območju, ki je namenjeno proizvodni dejavnosti TES. Cevi bodo speljane nad pohodnimi in transportnimi polmi, tako da poseg med gradnjo in obraUwanjem ne bo vplival na lia, vode. vegetacijo ali favno. Posredno bo imel pozilivni vpliv na ŠirŠo okolje,.saj se bo zmanjšalo onesnaževanje okolice z S02 in prahom 1er težkimi kovinami. Vplive emi.sij na tla. rasdine in živali zaradi že obstoječe ob remenje nosi i ocenjujemo kol večje. Emisije l\njpa bodo manjše od predpisanih in ne bodo vplivale na povečanje hrupa pri najbližjih stanovanjskih objektih. Med gradnjo dimovodov se dela. ki povzročajo večji hrup. ne bodo izvajala ponoči. Vplive hrupa na okolico cvenimo kot zmerne. Večje količine odpadkov bodo nastale predvsem pri rušenju objekta DEMI 1. Z upa^levanjem predvidenih ukrepov (evidenca, izvajanje ukrepov proti zapraševanju, ločeno zbiranje nevarnih odpadkov, ločevanje usorWn) odpadki ne bodo povzročali negativnih \7>Iivov na okolje. Obstoječe raraanje z odpadki, ki naslajajo pri delovanju naprave RDP bloka 4jc ustrezno urejeno. Vplivi nastajanja in odlaganja íidpadkiw na okolje zaradi navedenega posega bodo zmerni. Pt>seg ne bo vplival na slabšanje vidnih kakovosti prostora, saj bodo cevovodi skriti za višjimi objekli in znotraj območja 1"EŠ. Vplivi bodo zmerni. Predvidena povezava kanakjv dimnih plinov blokov 1, 2 in 3 z napravo za ra^eplanjc dimnih plinov bk>ka 4 in rušenje objekta DEM! 1, ob upc>Šlcvanju predvidenih ukrepíw ne bo povzročala onesnaževanja, razvrednotenja ali poškodb okolja, prav lako ne bo prcd-siavtjahi tveganja ali nevarnosti za okolje. Ocenjujemo, da je poseg z vidika zmanj.^anja obremenjevanja okolja z S02 in prahom sprejemljiv in nujno potrclx^n. POVZETEK POROČILA IN SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI POSEGA, ki je sestavni del IWočila o vplivih na okolje - nadomestno prêta kil I išče nevarnih snovt vTEŠ, ki ^»jv 13.08.1999 |>f>d št. EK-925/99 izdelal KOVA družba za Izvajalce kompletnega vurstva pri delu In ekonomski in/eoirin^, d.0.0., Gregorčičeva 3, Žalec. Invcslilor želi za prelakimje kisline in lugov v skladiščne rezervoarje in lipske kontejnerje za transport nevarnih snovi izvesti nadomestno ploščad za pretakanje. Nadomcsina prclakalna ploščad je locirana med stene obstoječega objekta in bazena 1er servisno ccslomed objekti v TES-u. Ot'ijekl predstavlja monolitno konstrukcijo, ki jc v bistvu sestavljena iz dveh dolov, In sicer Iz ploščadi dimenzij 11,25 x 10^0 m, z naklonom betona proti .sredini, kjer je nameščen linijski požiralnik in iz uvozne rampe v Širini 3,50 m. InvesUlor želi zaradi omejenasii s prostorom izkoristili ludi prostor nad obstoječim nevtralizacijskim bazenom. Prostor bo namenjen skladiščenju praznih kontejnerjev za prevoz nevarnih snovi. Nanj bo možen dostop z viličarjem. Investitor predvideva v prihodnosti ludi možnost nadkritja pretaka lišča. Obravnavani poseg bo povzročal določene negativne vplive (predvsem emisija snovi v zrak in emisija hrupa v okolje) na okolje, vendar se pričakuje, da bodo vplivi vzakonsko dopustnih mejah, tako da ne bo prišlo do prekomerne obremenitve okolja, zato ocenjujemo, da je obravnavani poseg dopusien oziroma sprejemljiv. 12 KAS VAS VRTIUAK 2. marca 2000 Tust; kalkulator! Koliko se bo z dobrodelnim županovim plesom nabralo, bomo že zvede/í,' pravi Matjažu Nátku (desno) soproga (ob njem). A kaj» ko je to zanimah ceh omizje» tudi Jenkove in Filipanàièevi. FRKANJE Takoj, ko sta zvedela za velik uspeh Joiande Čepiak na evropskem dvoranskem atlet* skem prvenstvu v belgijskem (àentu, sta Jolandin mož Aleš in trener Tomislav Popetrov šla. kot se za moške spodobi... Na pirî Zaslužila sta si ga. Za kakšnega bo dala pa Še Jolanda, ko se vrne. REZANJE ŠOŠTANJA ^[řQKIQK^ Nobenega raalo^ nimam, da ne bi veijel pisaiiju v nekem lokalnem časopisu. V taksnem sa pogosto skriva mnogo več zanlmîvosTfl, kot Jih lahXo najdete v velikih osrednjih časopisih. Tako sem ugotovil, daje go» spod VlncencIJ î^ter K\j nste^ državnim uslužbencem, ki na našem področju skrbijo za gcadove, priskrbel svinjsko glavo. N^ kar takoj poudarim, da zdaj nasi gozdai^Jl zaradi tega nlmsjo svinjskih glav. ampak Je bila ta glava glavna nagrada na veseli sindikalni smučarji, ki si Jo Je gozdarska srenja or^ilzlrala na Golteh. Resnici na ljubo pa Je treba reči. da Jim svinjske glave nJ priskrbel samo gospod Kunstelj, ampak tudi Gozdno gospodarstvo Naaaije in še nekateri drugI, ki imajo gozdarje radi, pa Jim zato z veseljem popestrijo z^lhcTvo zasluženo sprostitev In zabavo. Za mnoge taksna novica sploh ni nobena novica. Zanimivo pa bi bilo prisluhniti yudem, kaj bi rekli, če bi na primer zvedeli, daje združenje avToprevoznlkov v sodelovanju z nekaterimi velegostlncl plačalo sindikalni Izlet policistom? Ali pa da Je veletrgovsko podjetje postavilo tržnemu Inšpektoratu počitniško hišico na morju? Karkoli od tega bi pri državljanih vzbudilo sum, da se bo kmalu zgodilo nekaj nezaJçonite-ga; da bodo poUdstl spregledali avtoprevoznlkom alkohola v krvi ali da bo tržna inšpekcija zamižala, če se bo na policah trgovcev znašlo »prešvercano« blago brez deklaracij. V teh primerih bi se nemudoma razširil smrad po korupeyi, Če pa GG Nazai^le in gozdni veleposestnik državnim xiradnlkom priskrbio nagrado, se zdi novica celo zabavna, čeprav Je bilo na spisku poklonjenih dobrin najbré še kaj drugega kot svinjska glava. TlsU. ki pa obdarujejo dràavne uradnike, tega najbrž ne počenjajo IZ yubeznl do njlh, Harmonya med Zavodom za gozdove Republike Slovenije, Območna enota Nazaije. ki skrbi tudi za šoštanjske gozdove In Gozdnim gospodarstvom Nazarje, Je že prlslovična in najbolj očitna v razpisnih dokumentacijah za vzdrževanje gozdnih cest. Vanje namreč Javni zavod zapiše takšna merila za izbor vzdrževalca le-teh, ki so na las podobna inventurnemu popisu mehanizacije, s katero razpolaga GG» pa je ta zato kljub visokim cenam praviloma boy konkurenčen od drugih po nudnlkov Boy n^asen Je odgovor na vprašanje, s kakšnim razlogom «»kupi^e^ gozdarjem svinjsko glavo veleposestnik, ki mu Je v denacionalizacij skem postopku padlo v naročje veliko gozdov v Šentvidu? V tej prijatelj ski gesti se morda ne skriva nič posebnega. Po drugI strani pa za Ime g Kunstlja slišimo večkrat txïdi med našimi občinskimi ftinkclonaijl B?sebno med tistimi, ki Jih pot zanese v eno od Črnih gradenj, ki stoj na Kunstljovem zemljišču, î^ tudi to ne bi bOo nič posebnega, če ne b domnevali, da skuša ta veleposestnik domaz Vrhnike, po svoje prilcro Jltl usodo domačinom tako, da Jim ukinja pooblastila za izgradnjo tam k^ânlega vodovoda. Zemjjlškemu gospodu se sicer ne sanja kaj dosti o ustroju šoštanjBke lokalne oblasti, da o sami izgradnji vodovoda v Šent vidu sploh ne govorimo. O tem zgovorno priča njegovo pismo, kije bilo konec lanskega oktobra razdeljeno občinskim svetnikom. Iz tega pisma pa lahko tudi sklepamo, da prostočasno sodelovanje med veleposestnikom z Vrhnike m drža^mimi gozdarji, ki se v javnosti manifestira v obliki svinjske glave. nI zgoy posledica sindikalnega smučanja aH veselje do kuUnarike. Zato bo zanimivo slediti prepletanju kvazi-državnlh in zasebnlli interesov še naprej In slejkoprej se bo razkril zaenkrat neznan skupni Imenovalec. Zd^ Je videti le to, da so ti interesi uperjenl proti nekaterim domačinom, ki imajo preveč odprte oči. Če bi se pa uresničile nekatere črne napovedi, se bo Vrhniška zgodba iz Šoštanja, ko so Vrhnlčani spravili ob zaslužek stotlnjo Dudi, ponovila t;idt v Šentvidu. Še posebej, Če bosta kupoprodajno pogodbo za Andrejev dom na Slemenu podpisala samo dva Vrhnlčana. Obnašanje gospoda Kunstlja, ki očitno spi'etno lobira tako med nekaterimi občinskimi funkcionarji kot med državnimi uradniki v šoštanJ'J. Je seveda povsem legitimno. Koliko koristi bo od tega imela občina. Je pa veliko vprašanje, zato Je tudi nerazum^lvo, da se vsi tako trudijo pomagati človeku, ki svoje davke plačuje daleč stran od Šoštanja. Domačini pa namesto pomoči dobivajo pod noge polena pri taJco elementarni stvari, kot Je oskrba s pitno vodo, ■ Perorez To že nI re$ v Velenju jc več lakih, ki pûgoslo oí^iiajo ^upaiîu Srečko Mvhu. da ác\n napačne korake. Nu n njegove m« plesu tega sploh ni Mlo vjdcij. (Brez)po$elnost ( C ho (Jorenje Je naprej lako zaposlovalo, bodo na.siali presežki hrczpt^-selnih na zavadu vu zaposlovanje. Potruditi se bo treba v Rcilei ob Savinji .so av potrudili in poćasi f.c končujejo svojo nav<î osn^wno Solo, /daj se bodo morali potruditi 5e drugače; da bo v Solo hodilo Uwolj otrok. Uspešni po tem. koje p<^lal Jože Angeli podjetnik leta. je priznanje /a t/jemne gospodarske uspehe dohil .^e Vegratlov Muharem BoliC. NiC iudnega. Če ÍO /.un] nlišalí ludi na pra-vem mestu v Ljubljani, poicm koje Vegrud »pd K3 krajevnih odborov v Sloveniji in šteje 147 ćlamn; ^o se v ponedeljek srečali nu rednem občnem zboni. Zbor je vodil nov predsednik P<»lde Dvor^ak. ki Je sredi lanskega leta zamenjal Viktorja Kt»laija. Taje odbor vodil vse ikI ustanovitve^ februaija leta 1993. pf>teni pa zaradi bolezni 4k1 stopil. Circ /a pomembno dru/bono civiino gibanje žrtev vojnega nasilja, v katerem bodo lelos glavno pozornost namenili 55-Ictniei vrnitve iz izgnanstva. Osrednja prireditev bo junija na Raj be n bu rškem grad u, množično pa se je bodo udele/iii Ludi i/gnanei s lega območja. Pošla Slovenije bo ob Icj prilt)žnosli marca iztlala i/redno spominsko znamko, veliko po/ornoRli pa I>hIo namenili tudi seznanjanju mladih / dogajanji pred več kot 55. led. V la namen so v društvu izdali posebno /lo/enko, ki go-vori o izjinaneih med drugo svetovno vojni). Sicer pa je program Društva izgnancev Slovenije v eekui zajel v programu krajevne organizacije Velen ie. "I vorno sc bodo vključili ludi v pripravo Zakona o poplačilu vojne i>dskodnine, ki je v Jr/avnem /boru ?.c Sel skozi drugo branje, čaka pa ga še obravnava v tretje in sprejem. Med nalogami, ki so si jih začrtali v krajevni (Kgani/aciji Velenje pa je najpomembnejša skrb /a b^>lne in sti^ejše člane in obisk 1er pozornost tistim, ki so jubilanti. ■ mkp Uradne ure Krajevna organizacija druslva i/gnancev Velenje ime uradne ure vsako zadnjo sredo v me.secu v pros-tt>rih mestne četrti Desni breg. med 17. in 19. uro. Nova organiziranost javne uprave Kmalu upravni okraji država v malem Zaradi pospesene^a približevanja in pri-kUučevanil» Evropski skupnosti, pa ludi zaradi njenih zahtev. \ Sloveniji v tem času pos}>eseno tečejo postopki preoblikovanja Javne uprave. Novo zakonodajo s te^a p(»dročja pripravl^ja ministrstvo za notranje zadeve, natančneje njej^ov urad /a or^ianizacijo in razvoj uprave, ki }>a vmii prof. dr. (àorazd Trpin. kl,jučne^a pomena pri teh smernicah hi»do zakon o javnih usluzheneih in k(»pica uredb za to področje, ns\ipofnenibnej.^i pa ho gotovo zakon o upravnih organih. Ta lx> na ravni dr>avnih organov prinesel kar nekaj vsebinskih in praktičnih novt»sli. Njegov osnovni namen bo ziigoloviti bolj usklajeno delo državnih organov, kar naj W\ zagotovila viidstva predvidenih upravnih organov v sodelovanju s prislojnimi ministrstvi, in seveda obratno, /a ta namen naj bi v Sloveniji oblikovali H do 10 upravnih okrajev. To pomeni zdr\i/cvanjc sedanjih upravnih enol in vseh državnih organov» ki danes delujejo na njiho- vem območju, pod islo streho. Edenosmwnih razlogov za laksno odločitev je (iudi) zelo slabo asklajeno delo inšpekcijskih slui^b z ostalimi državnimi organi. V praksi to pomeni, da Iwdo sedanje upravne enote ohranile dejavnost, po novem pa ne bodo več upravne enote, ampak i7pt)slave upravnih okrajev. Ib ludi pomeni, da se bdo polovico svojega delovnega časa tako prebili v Ljubljani in tudi na ta način In^mo povečali učinkovitost državnih organov." pravi dr. (lonizd Trpin, pri tem pa pimdarja, da se nova organiziranost ne bo "zgodila" iW leíos, ■ /P To se ne zgodi pogosto, a občnega zbora krajevne organizacije izgnancev so se uđetežiti skoraj vsi člani. Vinsiia Gora 29. srečanje velenjskih abrahamovcev TD Velenje o svojem delu PESjE - V petek zvečer prejšnji le<)en, so dvoninn dnnta kntjanov v Wbju do /ii-drde^a kotička napolnili člani Ibristične^a dmšO'a Velenje, ki so se /brali na reJk« je bilo dolgo in izčrpno, predvsem zato. ker je društvo tudi v lanskem letu dobro in veliko delalo. Poleg tega so junijft obeležili 4(J. Iclnico delovanja, ob jubileju pa izdali ludi izčrpen zbirnik. V lanskem lotu so Sť člani dru^^iva usmerili predvsem v spodbujanje t>k?pSeviinjii okt>lja. stanoviinj-sklh hii^ blokov in zelenic. Oh k(^ncu so tisiim, ki so lani skrbeh '/'A lepo urejeno okolico svojih hiS in balkonsko cveljc v bliskih, podelili priznanja. Lepa uveljavitev v nedelje» so v Celju zaprli letošnji sejem l'1ory 2000, ki je v štirih dneh pri>ahil kur 30.e tega velenjskega podjetja. ■ Anja Sotošek Je "cveteta" med rožicami v Cetju (JM). V soboto je bilo v Vinski (rori v tamkajšnji večnamenski dvorani že 29 srečanje abrahamovcev velenjske občine, tokrat seveda rojenih leta 1949. Teh je bilo letos 74, skupaj s sv{»jci pa je dvorano napolnilo preko 220 udeležencev, in nI jim bilo žal, saj je bil večer nadvse prijeten in sproi^čen. Obujali so spf»-mine na pretekle dni, saj se nekateri že dol^o niso videli, d^u^i pa so spoznali nove prijatelje in znance. To srečimjc že vsh leta nazaj pripravlja lO-članski odbor, v katerem so štirje člani slalnc-g;) organizacijskega odbora, ostali so slavljenci s prejšnjega srečanja, žc siiri leta pa ga vtîdi (»ašper Brglc/ s pobudnikom lega srečanja pred davnimi 29 leti Jankom Rahtenom, O tokratnem .srečanju je Gašper Brgic/. povedal: "(jlede na majhno zanimanje na začetku priprav na kUosnje srečanje je bilo kar nekaj dvomov. na koncu pa smo v,si izredno vcscil zaradi uspešnosti - v zadovoljstvo nas in leto.snjih abrahamovccv. TruJ ni bil zaman, saj smo bili z ob- iskom veř kot zadovoljni, povedali pa moram, da so /a pravo V7dušje poskrbeli člani ansambla Fantje treh dolin s pevko Sanjo Mlinar. Srečanja je vsa lela doslej vodil Ivo Goragranc. tokrat pa je njegove misli in i/najdljivosl nadaljeval pjc lakoW ko-mcmlral Jolandin nasiap po icieftmu iz Fie.sc, kjer pnlc-kojo priprave aUelov AK Velenje (na CP v Cicnî ga AZS tli poslala): "Će bi Jolanda zîidr^ala prikljuCek z 3 M ^mJfmrnm 1—1 rmt^lT vodilnimi med 4(ii) in 60U metri, hi /agoiiwo osvojila mediiljo, saj je v /aJnjili 200 meirili piwkuSala nadoknaditi /»amajeno, vendar ji jc [x^lcm /.» končnico zmanjki> vaio mi^i." Že v sredo se ho Jolandii pri-druj^iia klubskim pripravam v Fiesi, nfilo pa ho 17. marca odpotovala na enomesečne priprave v /DA. saj jo v lej sezoni iaka vcrjeino najvcamo, da sc na-pwed uresničila, Jolanda pa hi bila prva VelenjCanka. ki hi nastopila na 01. Verjetno bo imela A/S po tem uspehu v (»enlu ludi već posluha za pomoá, ki je Jolanda v minulih dveh letih ni bila najbolj deležna. ■ V. R, foto: vos ZRK Vegrad 1. SNL - Tekma na Prevaljah preložena Rudar v soboto s Pohorjem v nedeljo .so pnoH^asi oilicnili tekme 17. pr-ven.sf>'enef2a ki so jeseni zarsidi prehi- tre /ime prťlo^ill. Pa ludi (okrat na Prvvaljah in v Rui>»N niso bili kos le.avnim prvakom iz Maribora prispevali, da ho pomladatLski del zanimivejši. Na preo.sialih treh igriščih so bili izidi naslednji: Publikum - Mura Olimpija -Dravograd 4:2. PolroSnik pa je na svojem igrISCu d(^ivel hudpesl to-kometaSic. Gostje so že v 5. minuti kljuéili eno najboijSih igralk dumaCi, Kranj^ivo. OCitno je la i/kljuCitev vzela vso voljo že precej utrujenim domaČim igralkam. ki sov nadaljevanju zaigrale povsem nezbrano in go.sî-je st» zlahka ujele njihovo vodstvih in osvi^jile Četrto mesto. Sodnika pa sta pobrala denar. Razočaranje zaradi nekaterih sodniŠMh odločitev kakšnih 250. lekma je odloeala o tem, katera ekipa bt") v konCniei prvenstva igrala za uvrstitev od prvega do Četrtega mesta in katera od petega do desetega. S êcir-lim mestom in dvema toikama ve C so bile četrtouvrSCene Piranianke pred peto-uvŘCenimi Velenjèankami we-liki predntisti, Slednje bi morale zmagati kar s pelimi goli razlike, ker so v prvem delu v Piranu izgubile za Štiri. Oh enakem Številu loCk bi namre? oJU>Cal izid v medsebojnih tekmah. Trener Velenjčank Bojan imele predm>sl treh z^delktw ( 4:1). vendar hitro vodstvo domačih deklet ni zbegalo. Igrale so v.sc bolje in po pr\'em delu vc^dile za zadetek, Pri tem izidu so bile iitf vedno četrte g5>&tje. V nadaljevanju so igralke Vegrada re.^niCno prekosile same sebe in dobrih deset minut pred konecm je biio Celrto mesto njihovo, saj so gi\stjam usle za potrebno razliko - 22 : 17. Toda pred tem sta sodnika, ki ^ta z nekaterimi odločitvami povzroCala ne le ncgvanjc na klopi obeh ekip, ampak jezo in nezadovoljstvo tudi na tribuni, še tretjič iz- ob žvižgih nekaterih navijaCcv zapustila dvorano, in življenje tcCe dalje. Vegrad - M-Degro 22 : 22 (14 :13) Vcyrad: ladič, Omeroviê, Jukií 7(2). DeSman X Per.^c. RodiC. NojinoviC 1» Krajne 5 (1 ). Boskovic, Stevanoviê ň (."í). MuraitJViC, LakiC, (írudnik- ■ VOS NK Esotech Šmartno Zelo dobro pripravljeni Nogometaši šmarske&a Issoteeha so prejšnji teden opravili krajše priprave v Fiesi. Na dopoldanskih treningih je trener Dra&u Ko.stanjšek dal poudarek zlasti iiiuranosM moštva, ki bo /.aêelo pomladanski del prvensna. Popoldne so i^niM tekme /a trening, na kjiterih je ireiier dal priložnost vsem iunileem ter tako (R*enil njihove /.mo^.nosti in pnpravljrnost. Najprej so premagali moStvo Galima z 8:2, nato Piran s 4:1, v petek so gostovali v P^^reCu in premagali ekipo Vitez iz Osijeka s 5:2, med vrnitvijo domov pa so v Kozini odigrali tekmo / ekipo Jadran Sepiê in izgubiliz 0:1. V nedeljo .so se v Žiileu sreCali s kranjskimi Živili Triglav. V prvem polčasu so igrali odliCno in 2 goli Repi>vŽa in Arliča povedli 7 2:0. Tudi v drugem polčasu sta obe moi^tvi igrali napadalno in si ustvarili prcccj priložnosti, vendar stre lei mso bili dovolj spretni, pa tudi iiba vratarja sta se izkazalo, zato se izid do konea ni sprvmcnil. V tem tednu bodo Smart^ani odigrah še dve prijateljski tekmi. MJG Opravičilo v prcjSnji Številki Našega časa sm<^ pomotoma zapisali, da stav novem upravnem odboru NK Usotech Šmarlm» tudi Janko Vuiiem in Peter Ažman. Resnično sta nova člana AU>jz Pvenj Ciradeu, v boto orvnja v i>lav-nem le pridno trenirali, tek* muvali so Iv niladinei, ki so v puninJelJek v Rdeči dvora« nI gostili mladin.sko ekipo Dol TKI Hrastnik in jo vtht)-ko premapali z 29j17, Največ /sidetkov sta pri domači ekipi dosegla Luk;t Dohel^ek (6| in AlJui^a Ste* tanič (5), pri gostih pa Koiir (5) in Počue (4). Rokometni teden s<^ mladinci RK Gorenje sklenili z aspesnim jiosiwanjem v Slovenj Cîradeu. kjer so premagali sovrstnike Prevenia s 23 r Pri diimačili sla največ zadetkov dosegla Nabernik (7) in Mirkae (6). pri CSorenju pa Gajk-k (7) in SicfanlC (ft), /a zmago s<> bili zaslužni prav vsi igralei Cîorenja, na čelu •/ vratarjem Rohijem Lain^čkom, ki je z odličnimi obrambami izdatno prispeval k razveseljivemu izkupičku Štirih ii»Ck v tem lednu. 2.marca 2000 SPORT IN REKREACIJA KAS Í AS 17 Mladinsko SP v alpskem smučanju Bernard Vajdič dvakrat srebrn N-a mladinskem svetovnem |)n«nstvu v Kanadi je Cast slovenske reprezentance resil ve-le(\jski smuCar Bernard Vujdii*, sicer čLin SK Unior Celje. Slovenski mUulInci in mladinke so se namreč doslej samo leta 1994 s svetovnega pnenstva vrnili hrcz medalje, tokrat pa je edini dve iJ Slovenijo prismucal prav Bernard, ki je nastopil v vseli štirih disciplinah. V smuku je i>svi>jil 9., v su-pervelslak>mu 10. mcîjln in bil iîhakrai najlxïlj^i med slovenskimi predstavniki. V .slalomu jc 18. mcslom malcc zaostal /a svojimi pričakovanji, vse pa jc nadoknadil v veleslalomu. Po prvem teku jc bil na 5, moslu, 2 izredno vožnjo v drugem pa je iiil žc blizu velike zmage, vendar ga je na koncu /a IB stotink sekunde vendarle prehilel Avstrijec (ieorg Sireilberger. Tretji Je bil lani drugouvrsCenl Francoz Freddy Rech, Četrti jc bil svetovni prvak v slalomu Švicar Daniel DeTago, lanski veleslalomski svetovni prvak Avstrijec Christian Alsler pa je bil to- krat se!e peli. Veliko veselje ob srebrni medalji v veleslalomu je Bernard VajdiO dopidnll s Še enim srebrom, lorej drugim naslovom svetovnega p od prvaka. Tega je namreč osvojil v kombimiciji in tako lepo nadaljeval tradicijo uspehov slo-vcnskept smučanja na mladin- skih svetovnih prvenslvih. Tudi naSe iskrene čestitke, več o prvenstvu pa bo za naslednjo vilko Nagega časa povedal Bernard sam. H Srebrna veieslatomska medaîja potrjuje pot med vrhunske smučarje Smučarski skoki Kaligaro na svetovni pokal Rolando Kali^an» seje minuli vikend udeležil dveh tekem celinskega pčke s 25. mestom. V sredo je bilo na 4l)-meirski skakalnici v skakalnem centru ob velenjskem ^adu prvenstvo štajcrsko-koroške regije za pioniijc do 12 let, na katerem je zmagal Igor Ži/ek pred Nejcem Kokoljem, oba SSK Velenje, in Pograjccm. SSKZagoije Kis~niki SI) Juteks in Žalca. Okipno so zmagali s 535 krop. 3. so bili strelci domačega Mroža (488). Med posamezniki je zmagal Uros Vogrinc (Juteks) s 186 krogi. 2. je bil Urban Belaj .s i 79. 3. Simon Matek s 179 (oba Du.Šan Požene!), najboljši domačin pa je bil Veljko Rebič na 12. mestu. Pri pionirkah je ekipno zmagalo SD Dolič s 484 krogi, med posameznicami pa Pokma Bilenc s 177 krogi ( Jiiieks). 2. Maja Kuplen (Dolič) 170, 3. .lasmina Gorisek (Dušan Poženel) 168. 8. pa je bi I a D e ina Za hi rc >vič ( M rož ) 146. MEŽ. Britovškova tretja Na odprtem lurniiju do 18 let v Ljubljani je J.Metoa Saša Drit^wSck (AS Velenje) z zmago nad Prlslanovo ('I K Jaki Ljubljana) s in 6:4 osvojila îre!je nieslo, pred lem jo je polfinalu s 6:1 In 6:0 premagala kasnejša zniagov.ilka Kjiausovîi (Spori Plas Ljubljana). Nakičevi zmaga Najmlajši i^jralci in ij^ralke ŠTK Velenje so se lepo izkauili na odprtih turnirjih širom p4i Sloveniji. V kategorijo do 16 let sla Cokan in Retko v prvem krogu tesno izgubila proti nosilcema, v medsebojnem srečan^ju je Prosen v ěetrtfínalu premagal Verbiča, v polftnalu pa Izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu. Pri dečkih do 12 lel seje Kiamar na B lurnirju uvrslil v polťina-le, na glavnem A turnirju pa so se Dujmovič. Vrtačič in Cverlin uvrstili v dru^'j krog. Pri deklicah se je na >»Iavnem A turnirju Spe^Jova izgubila v prvem krogu, Tinaucrjeva in Nikoličeva pa v drugem. Izreden uspeh pa je dosegla reprezentantka Diana Nakič, ki je na A lurnirju zmagala. Rok Bizjak se jc v Mariboru udeleži) reprezentančnih priprav pn:d mednnrodnimi niisiopi za dečke do 14 leu teniško šolo Plk;i pu je februarja obiskovalo 69 dečkov in 57 deklic. H KK Velenje ■•♦•»♦■■♦•■♦•»«■»•a Odličen začetek sezone Cjani Karale kluba Velenje so se udeležili 23. mednarodnega tekmovanja za pokal Pohorskega halaljonj v Slovenski Bistrici in so dobro odrezali. Prvi mesli sta osvojila Jasmina Hod2ič in Darko Pavlnvič, dru^ Lidija BiYhC. itvtji pa Mirela Sijak in NutaŠa Kristan. || KK Tiger Dve zmagi v Tuzli C'bili KK Tiger so konec minulega tedna nastopili na 1. mednarodnem turnirju v Tu7li. na katerem je nastopilo 48() tekmovalk in tekmovalcev iz Bih. Hrvaške, Makedonije. Grčije, Turčije in Sluvenijc. /^Tigersta niustopllu Alisa Rdei^ič In O mer Tabake wič, ki sla zmagala pri starejših deklicah in dečkih ter t>svojila zluli medalji. KK Elektra Razigrani Božič Tekma je bila zelo pomembna za obe ekipi, domači so si želeli dokončno Z4ii:olovici obstanek v li^i« posije pa so se želeli rešiti "plajuuta". Začetek je bil za domače precej zaskrbljujoč, saj se je že v prvi minuli poškodoval Vugdalič. Božič, ki je vstopil v Igro namesto njega, pa je bil tokrat izjemno strelsko riizpolo?,en in je povedel Elektro v vodstvo z 2I;I6 v 15. minuti. Sam je do lakrat dosegel 17 točk, od tega tri zaporedne irojke. Prednost ^>i>tanjČanov je naUi le še naraSčal.'^ • do polč^isa na 10, v deseti minuli nadaljevanja pa celo na 2.^ U^Čk (60:35). V zadnjih minutah so zalo igrali predvsem mlajši igjalci» ki drugače ne di>bijo toliko prik)žnostÍ za Igro. tokrat pa so jo dobro izki)rlra/ v pom kula nskeni delu. Igralci Soàtanj TtipoîAIca so sicer odlično začeli, zalo ludi zanesljivo dnbili prvi ni/. V naslednjih dveh pa so gostje s hitro igro povsem razorožili domače, ki so si opomogli Šele v četrtem in si pritvorili možnost za zmago v petem nizu. Tu wí povedli že z 9:4, a prednost ležemo zapravili in pustili gostom zmagali. V soboto, 4. marca, bodo igralci Šoštanja TopolŠicc gostovali v Prvačinl. | R.H. Sabljaški šport Za naslove DP Sabyaskt klub Rudolf Cvetko Velenje je bil 26. februarja 21)00 oq^u* ni/alor mladinskega dr/:tvneua prvenstva v florelu in meču. McHialje s*t si v mladinski konkurenci "prijateljsko" ra/ eno srebrno, dvelmmasti), Rudolf Cvetko Velenje (dve srebrni, eno bronasto), Branik Maribor eno/lato in Olimpija Ljubljana iri bronaste. Rezultati: floret - mladinci: 1. Jan Smerkolj (Tabor). 2. Tine ť'as (RudoU^ Cvetkih Velenje). 3. Karo! (irnbner (Olimpija) In 'ladej Kntv (Rudolf Cvetko Velenje), 6. Jure Uranjek. 7. An?e Guček, 9. Uros Ku/man. 10. Lev Mijuč (v.sl Rudolf (Velko Velenje): mladinke: 1. Petra Kladnik. 2. Anja Smrekar (obe Tabor), 3. Sćiša Kuburovič in Jasna Musi (obe Olimpija), 5>. Barbara Brlo^nik (RuJolf <\etko Velenje). Meč - mladinci: 1. Jure Vernik (Branik). 2. Tine (as (RudolfťVciko Velenje),.^. Jure Jeza in Urož Baient (oba Tabor). 5. Lev Mijoč (Rudulf CVciko Velenje). V nedeljo, 27. fcbruaija 2t)ÍK). pa so na lumiiju v Vcknju lloreie prekrižali še najmlajši slovenski sabljači In sabljćičice. Prva mesta so osvojili sabljači labora in Olimplje, Velenjčani pa so imeli predstavnici le med deklicami, ki so sla si izbL^rill bronasto medaljo in 5. mesto, Deklice • fl^v rct: 1. Anja Smrekar. 2. Sandra Mirkovič (obe Tabor). 3. bpela Pavlin (Rudolf Cvetko Velenje) in Mojca Vernik (Branik), 5. Barbara Brlo^nik (Rudolf a-etko Velenje). ■ m. S. ACi Mariborska 202, 3000 Celje, Tel.; 063/425-50-10 Oprema! Servo volar • klima * cen^ino zaklepanje * električni pomik prednjih stekel* radio • 2 zvoCnIka * antena Že za 1.699.000 SIT Možnosti nakupa: KREDITI NA POLOŽNICE (PRIDOBITEV ŽE Z OSEBNO IZKAZNICO) BANČNI KREDITI DO 5 LET (TUDI DO 51 % OD-ja) KREDITI TUDI ZA TISTE, KI SO ZAPOSLENI SAMO 3 MESECE... ... ZA ŠTUDENTE, UPOKOJENCE. SAMOSTOJNE PODJETNIKE.... RABUENOZANOVO TOREJ... FINANČNA REŠITEV ZA VSAKOGARIII DAEWOO PE Šempeter Tel.: 063/700-13-00 PE Slovenj Gradec Tel.: 0602/ 502-110 MOTOR Na zć^ogl tudi vsi ostali modeli Daewoo vozili Velika Izbira rabljenih vozili (nakup na položnice) Kmalu tudi v Velenju! i v- : * T J Kulturno društvo Skale Na sobotnem zač&tku enajstdnevnega in 40. po vrsti ptujskega kurentovanja sose predsta' viie izvirne in pristne siovenske skupine, med njimi s presenečenjem tudi čiani društva Pust Mozirski, presenečenje pa je bila mozirska karnevalska kraijica, kije poseiiej očarala prvega ptujskega pustnega princa (ievo), mozirski pustni župan pa zadovoljstva seveda ni skrivai, Mo: vos Mozirje Pustovanje, kakršnega še Društvo Pust M<»3:irski je hilo lani sprejťto v evropsko /dru/enje kiirne vais kili mest KtCC» loir je ob vseh prednostih (udi dodatna obvez» za delovanje. Dejstvo je. da z vključevanjem v evropsko ^dru/enje nho imeli nikakršnih leÂiv, ra/.lo}2 z» to pa je pestrost njih ponek^Kj (rdijo, da so pastovali le prej. Dejstvo je tudi, da letos v Mo/irju slovijo 50 let neprekinjenih prireditev po dru|^i svetovnih vojni. Ra/iou veř, da bodo prireditve re.s nekaj pneu;i, da iifxJo holj ra/nolika kot kdajkoli doslej. Vodilo puMovanjii 2l)iJ() je "o/rinio sc v preickiosl. da bi spoznali NvJyjijosi," mnoga dc-iciiotja uveljavljenemu sporedu p-a so dodaJj nekaj privlačnih novoiiij. Povejmo Se, da bo večina prireditev v velikem i>oioru pred Mozirjem za 1200 obiskovalcev, (iosicwa ponudba ho reslavraeijska. med M^>zirjcm, Rečico in Nazařjami bo brezplačno vozil pustni vbk, na vse prireditve pa bodo iz Celja. Velenja, Solčave in Cicrnjega Grada ízleinikovi avtobusi na rednih linijah vozili zasionj. seveda je, du biinske meje. popoldne ob 15.0()pa bodo zaCeli veliko otroivko mažkarado z modno revijo otroSkili oblajMl. za otroSki iiv-žav pa bosta po-skrl>ela Spidi in Clogi. V ponedeljek pop<5ldne bo na vrsti "t.>kol ofiranje" od Itiie do hiSe. zveier pa na vtîti pustni rok žur .s Tinkaro Kovář, The Drinkers in se desetimi ansambli. Vj^ek bo v lorek. ko bodo zjutraj piskali pusta, z njim pre-v/i'li občinsko oblast. "piiSlihta-li" razmere v okoliških ptvdjet-jih, popoldne pa bo seveda velik karneval z bogatim sporedom» «L katerega bodo pi>skrbcli domaći pastnaki, kot gostje (udi ptujski kurenti. Škoromaii in Liški pustjc, zvećcr pa bo maškarada s Sanjo Dolc^^l in Nc>Cno izmeno. Seveda bo pust opolnoči preminil, na pare ga btido položi li v sredt"» dopoldne, ga popoldne pokopali in prebrali njegovo oporoko. Dovolj torej za vsi? in vsakogar- ■ JP Ni jim dolgčas - imajo korajžo Nisem vedel^a}^ da znajo lako lepo peli, icf^tli; tako dohre pesmi napisati, recitirali: |M»^lej. kako je diihuvit: kako hiiro je ćas minil... Takšne in podobne besede smo sliSali v soboto zvečer v Skalah, v tamkajšnjem domu, na kulturni prireditvi Po domaće - korajža velja. V kulturnem drušivu so pred časom namrcC začeli razmišljati, zakaj ne bi pripravili eno- ali dvcurni vcćcr, na katerem bi sc predstavili sami domaiJi izvajalci» tisti, ki so brez i/kušcnj z nastoptim na odru in pred polno dvorano. Kol da bi skrili talenti samo čakali na izziv. In lani se jc v kraju rodila nova nadvse zanimiva prireditev, ki jc v dvorano privabila kakšnih dvesto ljudi. EWorana je bila nabito polna, .saj jih veliko več vanjo tudi ne gre. Pa so kmalu za tem glasel odbor m pripravo veleix|^ke-]>a pustnega karnevala Pusra 2iHMK lûirneval ho po napevski /.b<»r Ivana Cankarja i/. Plešivca. moški pevski zl>or iz Ponikve pri Žalcu. domaČi starejši mešani pevski zhor, moški pevski /bor Trim iz Kavč. mešani pevski zbor KUD Lipa s Kimove^a, mešaiti pevski zlw»r i^ Andraža nad Polzelo, domači mešani |>evski zbor in domači dekliški zbor. Skttpajje tako nastopilo preko 150 pevcev. Nastop vsakega zbora jc bilo za dokaj številno občinstvo doživetje zase inza vsakogar se je našla pesem, ki mu jc.segla do srca. Sama prireditev tudi letos ni imela tekmovalnega značaja. Toda če bi moralo občinstvo v dvorani podajali ocene in mne- Oktet Vogiarji iz Vinske Gore nja, potem bi bil domači mešani pevski zbor med tisiimi, ki bi se povzpel zcio visoko. MladiKina vedrina, okusna kosiumograťija in lahkotnost njihovega petja je li.sio, karšc po.scbej «^HÍlikujc ta zbor. Pohvalo pa .si i'aslu?! ludi r