1 Leto XIII. | Štev. 126	TELEFON: UREDNIŠTVA 25-6? UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, ponedeljek 5. junija 1959	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 dm, tujina 30 din	Cena din 1 —
Zaključek obitka v Berlinu
Dogodki zsdivih treh dni bivanja N;. Vis. kneza Pavla in knegin e Olge v Berlinu in okolici — Danes popoldne ob 18. uri slavnostno slovo na postaji Lehrnten — Nobenih novih obveznosti
BERLIN, 5. junija. Obisk jugoslovanskega kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Berlinu se danes zaključuje. Prav tako se zaključujejo tudj razna posvetovanja, ki so se vršila za časa obiska med jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Cincarjem-Markovičem in nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom. Slovo od Berlina bo prav tako veličastno, kakor je bil sprejem pretekli četrtek. Vsi berlinski listi objavljajo danes nove članke ter poročila o obisku, iz katerih veje veliko navdušenje nad prijateljstvom med obema sosedoma.
SOBOTNI IZLETI.
BERLIN, 5. junija. V soboto dopoldne sta se N j. Vel. knez Pavel in kneginja Olga odpeljala iz Berlina v Potsdam, kjer je knez-namestnik položil najprej venec na grob pruskega kralja Friderika Velikega. Pred garnizijsko cerkvijo, v kateri je grobnica, se je zbrala velika množica ljudi, ki so priredili visokima gostoma navdušene ovacije. V cerkvi sta sl knez in kneginja ogledala tudi razne zgodovinske znamenitosti. Nato sta gosta napravila izlet v okolico Potsdama, ob 13. sta se pa udeležila slavnostnega kosila, ki jima ga je priredil zunanji minister von Ribbentrop. Popoldne sta bila gosta pri propagandnem ministru dr. Goebbelsu, nakar sta se vrnila v Berlin.
VČERAJŠNJA NEDELJA.
Včeraj ob 10.30 je obiskal grad Belle-vue maršal Goering in povabil Nj. Vis. kneza Pavla in Olgo na obisk k nemškim letalcem v Doeberitzu in Gattowu. Gosta sta sl v Doeberitzu ogledala lovsko letalsko eskadriljo »Rlchthofen«, v Gatto-wu pa letalsko vojno akademijo. Ob 13. uri je bilo v domu akademije v Gattowu slavnostno kosilo, po kosilu pa so odšli gosti In spremljevalci na izlet z motorno jahto po ffavelskem jezeru. Ob 20.30 je bila v charlottenburškem gradu slavnostna večerja, ki jo je priredil maršal Goering. Po večerji sta se gosta znova vrnila v gradič Bellevue v Berlin.
DANAŠNJI DAN.
Danes je zadnji dan obiska. Visoka go-
sta si ogledata tekom dopoldneva razne berlinske muzeje in galerije. Odhod iz Berlina je določen za 18. uro. Posebni vlak bo odpeljal s postaje Lehrten ob 18.05. Propagandni minister dr. Goebbels je odredil, da morajo biti za časa odhoda zaprti vsi berlinski j^vni, trgovski in drugi lokali. Ob straneh vseh ulic in cest od gradiča Bellevue do postaje bodo zopet zbrane ogromne ljudske množice, da se poslove od jugoslovanskih gostov.
NOBENIH NOVIH OBVEZNOSTI.
BEOGRAD, 5. junija. Vsi tukajšnji listi so ponatisnili na vidnih mestih članek lista »Independence Roumaine«, da je mogoče po berlinskih govorih in zdravicah sklepati, da pomeni obisk Nj. Vis. kneza Pavla in kneginje Olge v Berlinu le potrditev prijateljstva med obema sosednima državama in nima namena sklepa nja kakih novih političnih dogovorov. Jugoslavija ne bo prevzela v Berlinu nobenih novih obveznosti ali kakršnih koli diplomatskih akcij. Najvažnejši rezultat obiska Je pač ta, da je Hitler slovesno zagotovil nedotakljivost jugoslovanske meje za sedaj in za v bodoče.
Osem in devetdeset žrtev
REŠEVALNA DELA SO BILA V SOBOTO OPUŠČENA. — IMEOVANJE PREISKOVALNE KOMISIJE. — DANES DVIG PODMORNICE.
LONDON, 5. junija. Poizkusi, da bi dvignili potopljeno podmornico »Thetis« in rešili njeno posadko, so se dokončno izjalovili. Reševalna dela so bila že v so-iboto zvečer ustavljena. Po uradnem poročilu admiralitete je strašna nesreča terjala 98 žrtev, torej še 10 več, kakor se je prvotno mislilo. Med žrtvami so tudi 4 častniki veh drugih podmornic, ki naj bi se na »Thetisu« izvežbali za prevzetje poveljstva na še nedograjenih podmornicah. Katastrofa je še vedno v ospredju vsega angleškega javnega zanimanja in bo gotovo tudi predmet današnjih razprav v spodnji zbornici. Komisija strokovnjakov za izvedbo preiskave o krivdi za katastrofo je
bila že včeraj sestavljen. Včeraj so bile tudi že prve zadušnice za žrtve. Danes bodo skušali pormomico izvleči iz globine, da jo odprejo in pokopljejo mrliče.
LIVERPOOL, 5. junija. Od včeraj dalje je prevzela nadalnjo odgovornost za dviganje podmornice »Thetis« tvordka Armstrong. Preteklo bo pa še nekaj časa, preden jo bodo mogli dvigniti. Na kraju nesreče so ostale le še štiri reševalne ladje, dočim ie ostalo brodovje odplulo.
PARIZ, 5. junija. Francoski mornariški minister Campenchi je včeraj v imenu francoske vojne mornarice izrazi) angleški vojni mornarici sožalje na izgubi podmornice »Thetis«.
Egipt v obrambnem sistemu
SKLENJENA BO POUTIČNA IN VOJAŠKA ZVEZA MED ANKARO IN KAH1RO. — PRIDRUŽITEV IRAKA IN IRANA.
ANKARA, 5. junija. Egiptski zunanji minister Jehls paša bo prispel te dni na uradni obisk v Ankaro. Njegov prihod Sx> namenjen razgovorom o sklenitvi turško-egiptovske politične in vojaške zveze. Sklenitev te zveze pripravlja Anglija, ki ima z Egiptom že sama tako zavezniško pogodbo. Nova zveza bo vključena v celotni obrambni sistem, ki se snuje s strani
demokracij. Verjetno je, da bosta vključena nato v ta sistem tudi Irak in Iran, s katerima je Turčija sama že prej sklenila tesno zvezo. Egiptskega zunanjega ministra je povabila tudi grška vlada na obisk v Atenah. Minister je povabilo sprejel in bo odpotoval v Atene iz Ankare čez Carigrad.
Gdansk zaupa Hitlerju in moči
nemškega o o ' a
GDANSK, 5. junija. Krajevni vodja v Gdansku, Forster, je v velikem govoru na proslavi NSDAP v Sopotu dejal, da bodo prihodnji dnevi pokazali, če ie Poljska pripravljena k miroljubnosti ali če je še nadalje prenasičena s srdom. Prebi valstvo Gdanska mirno čaka nadaljnjih dogodkov, ker brezpogojno zaupa Hitlerju in moči nemškega orožja.
VARŠAVA, 5. junija. Poljska vlada je zahtevi dveh protestnih not svobodnega mesta Gdanska glede incidentov v Kalt-hofenu odklonila.
Polkovoik Spears ujetnik Japoncev
PEKING, S. junija. Japonci so zdaj prvič uradno priznali, da že od 26. maja drže ujetega visokega angleškega čast-nika, polkovnika Spearsa. Intervencija dveh drugih angleških častnikov pri ja ponskih obiastvih je ostala brezuspešna in sta se morala, ne da bi kaj opravila, vrniti v Peking.
Mussolini grozi Angliji
ODPOVEDATI NAMERAVA ITALIJANSKO-ANGLEŠKI SPORAZUM ZARADI angleške politike obkroževanja.
ve angleško-turškega pakta, pogajanj s sovjetsko Rusijo In snovanjem obrambnega bloka. Ali se je veleposlaniku posrečilo preprečiti to namero, v javnosti ni znano.
LONDON, 5. junija. O obisku angleškega veleposlanika v Rimu Percyia Lorai-nea pri Italijanskem zunanjem ministru grofu Cianu pretekli teden vlada tu še vedno največja rezerviranost. Vendar se je posrečilo izvedeti, da je bil ta obisk namenjen prizadevanju, prepričati Italijo, da Anglija nima proti nje! nobenih napadalnih namenov. Kakor poroča »News Chronicle«, se namreč bavi Mussolini z namero, odpovedati znani italijansko-an-gleškl sporazum. In sicer zaradi sklenlt-
RUSIJA GRADI BOJNO BRODOVJE.
MOSKVA, 5. junija. Reuter javlja: V vsej tišini grade leningrajske in arhangel-ske ladjedelnice s polno paro novo veliko vojno brodovje, večinoma oklepnjače in težke križarke.
Danes seja angleškega parlamenta
LONDON, 5. junija. Danes se anglešk. parlament prvič po binkoštnih počitnicah spet sestane na zasedanje. Pripravljene so številne interpelacije o stanju pogajanj med Londonom in Moskvo. Laburistični poslanec Adams bo stavil na Chamberla • na direktno vprašanje, ali se bavi angleška vlada resno z mislijo, da odpošlje svo jega člana v Moskvo. Kakor se izve iz poučenih krogov, bo Chamberlain na to vprašanje odgovoril pozitivno. Nadaljni predmet današnje debate bo razčiščevanje vzrokov katastrofe podmornice »Thetis«
FRANCOSKO-KANADSKA MANIFE STACIJA
STRASBOURGH, 6. junija. V Alzaciji je bila včeraj velika francosko-ka-nadska svečanost. Papeški legat in kanadski kardinal, nadškof iz Quebeca. se je udeležil proslave sv. Ivane iz Arca. Kardinal je po sijajni vojašk_ paradi slavil Devico Orleansko kot zgled prave patriotične ljubezni.
Paul Joseph Goebbels
V soboto popoldne sta bila Nj. Vis, knez namestnik Pavel in Nj. Vis. kneginja Olga v Schwanenwerderju gosta nemškega propagandnega ministra dr.
Goebbelsa. Goebbelsu pripada v novi Nemčiji zelo važna naloga, da skrbi za enotno usmerjenost javnega mnenja, za organizacijo najrazličnejših nacionalno-socialističnih manifestacij, sprejemov in narodnega navdušenja. Rojen je bil 29. oktobra I. 1897., študiral je zgodovino in literaturo, se pridružil že zgodaj Hitlerju, ustanovil strankin tisk, zlasti »National-sozialistische Briefe« in »Der Angriff« ter bil najagilnejši propagator novih idej, zlasti v severni Nemčiji. Po zmagi na* cionalnega socializma je dobil razne visoke državne funkcije in.končno tudi mesto državnega propagandnega ministra.
Francoski patriotizem
Predsednik francoske vlade Daladier je prejel tri milijone frankov od neke neimenovane osebe za fond narodne obrambe. To je razlika med tihim patriotizmom in kričavim nacionalizmom.
tfova uprava Skodovfih tovarn
Velike Škodove tovarne na Češkem so dobile novo upravo. V upravnem svetu je. zastopanih 11 Nemcev in 10 Čehov. Prav tako je izmenjano vodstvo v železarnah v Brnu, ki jih upravlja zdaj 7 Nemcev in 6 Čehov.
Herriot francoski mladini
Predsednik francoskega parlamenta je na mladinskih svečanostih v Lyonu dejal med. drugim: Naše edinstvo je v doktrini: Svoboda, enakost, bratstvo. Z jezičnim barbarizmom se danes kitijo režimi, ki so jih naši predniki poznali pod imeni diktature in tiranije. Pa se še najdejo ljudje, ki trdijo, da se moramo tudi mi pridružiti tej državni miselnosti. Toda, pravim vam: naša rešitev je samo v edinstvu z demokracijami Anglije in Amerike. (»Nova Riječ«.)
Odmevi francoske revolucije
V	svojem nedavnem govoru se je nacistični vodja Rosenberg izrazil o proslavah francoske revolucije, da so te »največja brezobzirnost proti človeški miselnosti sedanje dobe. Nauk o enakosti vseh ljudi je ena najneumnejših trditev* ki so kdarkoli bile v političnem življenju«. (»Nova Riječ«).
S Kavkaza na Balkan
Angleško - turški pakt, veljaven za dolga leta, je razširjen na področje Sredozemlja in Balkana. Turčija bo sodelovala z Anglijo v zraku, na morju in na kopnem. Branila bo z Anglijo Palestino, Suez, zahodne meje Egipta in meje med Sudanom in Abesinijo. Tudi na Balkanu bo sodelovanje složno, Rusija in Turčija bosta kavkaške čete umaknili in jih uporabili za potrebe v obrambi Balkana. („Sunday Dispatch“.)
Maribor, 6. junija.
Danes slavi mariborski artilerijski polk svojo slavo v spomin na 5. junij 1919, ko so njegove baterije prvič dospele na Gosposvetsko polje, zibelko slovenstva na Koroškem. Ni običaj, da bi se polkovnim slavam posvečali v naših dnevnikih uvodniki, če so jih, pa so jih navadno izrabljali za slavospeve plitvemu integralnemu jugoslovenstvu, ki je pri nas napravilo samo škodo.
V	današnjih posebnih časih mednarodne nesigurnosti, ko je sila zagospodovala nad narodi in malimi državami, stopa vojska vse bolj v ospredje pažnje državljanov. Priznati moramo, da je naša vojska v prvih dvajsetih letih skupnega življenja v jugoslovanski državi pokazala zgledno enotnost, v njej vidimo hrbtenico, ki trdno veže vse tri dele države.
Vojska se ni nikdar dala zavesti v vsakdanjo strankarsko borbo, ostala je večinoma nad strankami Vojska sama, njen sestav in organizacija je ostala izven debate, tako pri sporazumu oktobra 1. 1937., kakor tudi pri letošnjih pogajanjih pomladi v Zagrebu, kar najbolje dokazuje, da je na pravi poti v pripravi državljanov za obrambo domovine.
Za Slovence je postala takratna srbska vojska že takoj ob nastanku Jugoslavije tudi njihova vojska, kakor so slovenska stvar in slovenske potrebe postale takoj ob zedinjenju tudi zadeva takrat še pretežno srbske vojske. Spomnimo se samo nastopa polkovnika švabiča v Ljubljani in na Vrhniki, na zasedbo Koroške s Celovcem pomladi 1. 1919. pod vodstvom srbskih častnikov. Ti dve akciji sta bili srečen uvod v strnitev slovenskih mož in fantov v novo jugoslovansko vojsko in navezanje naših tradicij z njenimi, kar se tako posrečeno izraža tudi na vsakoletnih slavah, ki jih posamezni polki v Sloveniji slave, in katerih večina je povezana z dogodki iz slovenske polpretekle dobe.
Našo državo prištevajo po njeni gospodarski strukturi v manj napredne države. To pa v tem smislu, da način proizvodnje, tako v industriji, kakor v poljedelstvu ne dosega tehničnega napredka drugod po svetu. Strojna produkcija je majhna, uporaba strojev v poljedelstvu neznatna. Zato nas prištevajo k tako zvaraim polagrar-nirji deželam, ki se šele razvijajo v prave agrarne zemlje, kakor so Kanada, Argentina in druge.
Oprema naše vojske pa ne drži koraka s tem počasnim razvojem v našem gospodarstvu, temveč gre roko v roki z napredkom naše tehnike. Zato se moti, kdor misli, da smo v svoji oboroženi sili enako zastali za ostalim svetom, kakor v tehniki proizvodnje. Takšna mnenja, ki jih tu pa tam ima tujina, samo dokazujejo, da nas slabo poznajo ali pa namenoma podcenjujejo. Kdor je poznal stanje tehnične opreme naše vojske na začetku tega desetletja, danes lahko ugotovi že na prvi pogled, da smo si prisvojili vse tehnične iznajdbe na tem področju, vpeljali vsa potrebna nova orožja in prilagodili stara potrebam novega načina vojskovanja. Kdor prelistuje našo številčno vojaško literaturo v knjigah in stalnih publikacijah, lahko ugotovi, kako zasledujemo vsak napredek v tujih vojskah, registriramo nove iznajdbe ali izkušnje m vodimo tudi izčrpen pregled tuje vojaške literature, ki bi lahko služila za zgled marsikateri naši »civilni« znanstveni panogi.
Vse to pa jamči tako za našo zadostno tehnično opremo, kakor tudi odlično pripravljenost našega častniškega in podčastniškega zbora.
Vojne v Španiji in na Daljnem vzhodu so pokazale, da v vojni še vedno odloča poleg opreme predvsem morala, duh vojske. In naša vojska je prežeta duha iz neizčrpljivih zalog junaških tradicij srbskega naroda in srbske armade iz balkanske in svetovne vojne. To je duh odpora proti kakršni koli sili, duh vztrajanja, ži-lavosti in požrtvovanja.
Z vsemi temi vrlinami jamči naša vrla vojska za naš neokrnjeni državni in narodni obstoj. Zato iskreno čestitamo artilerijskemu polku v naši obdravski prestolnici k današnji polkovni steivi. vk.
Daladier o volji Francije
FRANCIJA JE ZA MIR, NE VODI POLITI KE OBKROŽEVANJA, BO PA ODLOČNO BRANILA PRIDOBITVE NAPREDKA.
PARIZ, 5. junija. Francoski ministrski predsednik Daladier je imel sinoči na kongresu radikalov velik politični govor, v katerem se je uvodoma bavil z notranjepolitičnimi vprašanji, nanašajočimi se na trgovino, valuto, brezposelnost itd. Po treh zunanjepolitičnih ekspozejih, je dejal dalje Daladier, ni potrebno, da bi znova orisal mednarodni položaj, poudaril je le znova voljo Francije za mir ter zavrnil
venemu pojmovanju življenja vsakega Francoza. Očitek obkroževanja je le pretveza, da bi se onemogočilo sodelovanje in ustvarilo razpoloženje za uresničenje hegemonije. Francija odklanja vsako pustolovstvo, nasilje in fanatizem in je za pravičen mir, svobodno trgovino, pravično razdelitev surovin, razvoj individualizma in pri tem niti reakcionarna niti revolucionarno. Ako pa bo kdaj spoznala, da očitke, da vodi politiko obkroževanja I žele nasprotniki vse to uničiti, bo našla
Nemčije in Italije. Vendar se bo Francija dalje zavzemala za sodelovanje med narodi ter pobijala vse poizkuse za nadvlado nad njimi, ker se to upira najbolj bist-
dovolj uspešna sredstva, da bo pridobitve napredka branila po geslu svobode, enakosti in bratstva, kakor ji naroča njena slavna zgodovina.
Hitlerjev govor v Kasslu
Domaii zapiski
KASSEL, 6. junija. Državni Kancčlar Hitler je včeraj z letalom prispel na zborovanje bojevniške sveže. Ploslave se je udeležilo 300.000 mož. V nagovoru je Hitler dejal, da so usodne posledice svetovne vojne za Nemčije končno odstrnjeno. Določila versajlleske mirovne pogodbe so razveljavlejena. Troszeza je izzvala svetovne vojne samo zato, da se polasti nem Ških kolonij in da pahne Nemčije iz sve-
tovne trgovine. On sam ne trpi na kompleksih manjvrednosti. Danes mora svet spoznati, da Nemčijo ne vodi Bethmann Hollvvegh, temveč stoodstotni vojak, ki se zaveda, da morajo biti nemške pravice nad vse. Proslavi so prisotvovali zastopniki italijanskih bojevnikov Rossi, španski general Quiepo 'de Liano, japonski general Oshima in nekaj bolgarskih častnikov.
Položaj pogajanj z Rusijo
DIFERENCE ZARADI GARANCIJ BALTSKIM DRŽAVAM. ŠTUDIRANJE RUSKEGA ODGOVORA. PRED 14 DNEVI NE BO REŠITVE.
PARIZ, 5. junija. Časniki se ukvarjajo vsebino v London prispele ruske note. Mnenje listov ni enotno. Dočim levičarski zagovarjajo ruske zahteve po garanciji baltskim državam, češ Rusija ima vendar pravico zavarovati si vhod v svojo hišo, pišejo desničarski listi še vedno- da proti volji baltskih držav le-tem ni mogoče vsiliti garancij. Temu zopet ugovarjajo levičarski listi, da baltske države z ozirom
do sporazuma, je Pariz pripravil nov posredovalni predlog. Ako Rusija tudi tega ne sprejme, bodo potrebna direktna pogajanja med Londonom in Moskvo, in kakor danes pišejo, bi prišla v poštev državni tajnik za zunanje zadeve Buttler ali pa sir Robert Vansittard za direktno potovanje v Moskvo. Vsekakor se je Chamberlain že včeraj vrnil iz Checquersa v London. Tako londonski kakor pariški ofi-
TRANSOCEANSKI LETALSKI PROMET.
NEWYORK, 5. junija. Včeraj ob sedmih zvečer je odletel od tu »Yankee Clipper« na svoje tretje redno prekooceansko botauanie.
na mogočnost južnozahodne sosede ne J cielni krogi skrbno študirajo vsebino morejo izraziti resničneqga mnenja. Ako ruske note. Pred 14 dnevi pa ni pričako-tudi v tem vprašanju v kratkem ne pride j vati, da bi bila pogodba podpisana.
V f fr*?-. vd
Španska parada v Berlinu
BERLIN, 5. junija. Jutri ob 10. uri do. poldne bo deiiiirala iz Španije se vrnivša nemška legija »Condor« pred Adolfom Hitlerjem. Propagandni minister dr. Goebbeis je odredil, da mora biti ves Berlin okrašen z nemškimi in španskimi zastavami in prebivalstvo se mora zbrati k manifestacijam. V Berlin so prispeli tudi svojci vmivšlh se bojevnikov. Ali bo Hitler ob tej priliki tudi govoril, še ni znano.
Kraljevska pot po Kanadi
M e 1 v i 1 1 e (Kanada), 5. junij. Angleška kraljevsk dvojica se je včeraj za kratek čas ustavila tu. Prebivalstvo ju je sprejelo z navdušenjem. Dasi potujeta kralj in kraljica po severni črti, kjer je prebivalstvo zelo redko naseljeno in kjer žive po večini priseljenci, ki so se še nedavno naselili tukaj iz starih domovin, hitijo v trumah k železniški progi, da vsaj mimogrede izkažejo kraljevski dvojici čast.
JUNAŠKO OBOROŽEVANJE ŠVICE.
BERN, 5. junija. Švicarski ljudski zbor je s 424.000 : 98.598 glasovom odobril osrednji vladi kredit 400 milijonov švicarskih frankov za nadaljnjo izpopolnitev narodne obrambe, s čimer se bo zmanjšala tudi brezposelnost.
EVHARISTIČNI KONGRES V LIBANONU LIBANON, 5. junija. Včeraj je bil tu ve lik evharistični kongres, ki se ga je udeležijo sto tisoč vernikov. Značilno je, da se je udeležil katoliške svečanosti tudi libanonski muslimanski veliki mufti.
FR.4NCOSKO-ITALIJANSKO BRATSTVO
MARSEILLE, 6. junija. Včeraj je bila tu velika francosko-italijanska manifestacija. Navzočnih je bilo 3000 italijanskih emigrantov, ki so poslali Edvardu Herriotu brzojavko, v kateri se zavzemajo za resnično bratstvo med obema narodoma.
NEMŠKI DAN V BUDJEJOVICAH PRAGA, 6. junija. V Budjejovlcah je bil včeraj prvi okrožni dan NSDAP, na katerem je državni tajnik Frank v velikem govoru orisal odnošaje med Nemci in Čehi v protektoratu.
ŠPANSKA DEMOBILIZACIJA. BURGOS, 5. junija. General Franco je odredil delno demobilizacijo. Od 9. do 16. t. m. bodo pustili domov 310.000 vojakov, a pod orožjem bo ostalo 200.000 mož.
SLOVO PORTUGALCEV OD ŠPANIJE
MADRID, 5. junija. V Salamanki je bila velika slovesnost na čast poslavljajočih se portugalskih prostovoljcev, ki so se skupaj z Nemci in Italijani borili v Francovi armadi.
NEMŠKI MINISTER NA MADŽARSKEM BERLIN, 5. junija. Minister Friok je sinoči odpotoval na Madžarsko.
RADIO NGRMANDIE ROUEN, 6. junija. Francoski trgovinski minister je včeraj posvetil novo radiofonsko oddajno postajo „Ra-dio Normandie".
PRpTEP V RUŠKI TRGOVINI.
15.	oktobra je prišel proti večeru v Požarjevo trgovino v Rušah Maks Velcer. V trgovini sta bila dva pohorska delavca Vidmar iz Tinja in Ivan Crešnjer iz Padeškega vrha. Vidmar jc zaradi nekih starih raččunov, ki jih jc imel z Velcer-jem zgrabil utež in napadel Velcerja, pri čemer mu je pomagal tudi Crešnjer. Oo-dišče je obsodilo oba na štiri mesece pogojno.
Dunajska napoved. Močno oblačno, morda tu m tam krajevne padavine, topleje
Cvetkovič o socialnem delu
»Dve temeljni dejanji sem storil za izboljšanje življenjskega položaja delavcev« je dejal na taboru ZZD v Ljubljani predsednik vlade dr. Cvetkovič. Eno je imelo nalogo, dvigniti raven delavskih mezd, drugo pa zavarovati delavce za čas, ko postajajo nesposobni za dejo. v onemoglosti in starosti ali če njihove rodbine ostanejo brez hraniteljev — ob smrti. Sprejem uredb iz 1. 1937. predstavlja ogromno pridobitev za naše delavce. Je to uresničenje dejanja, ki je izglodalo še pred leti kot nedosegljiv sen. Uredba o zavarovanju delavcev se nanaša na okoli 700.000 delavcev, uredba o pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev pa vključuje 80.000 umskih delavcev. Obe veji zavarovanja bosta zbra-
li	vsako leto več sto milijonov dinarje’* denarnih sredstev.
Dr. Korošec o položaju
Na taboru Zveze združenih delavcev je v nedeljo govoril predsednik senata dr. Korošec in med drugim dejal, da se ZZD ne izgublja v internacionale, ampak »hoče ostati nacionalna, jugoslovanska«. »Komunisti in socialisti nosijo v sprevodih trakove na prsih s patriotičnim napisom: Branimo državo! Branimo narod! Pravilno se to mora brati: Branimo državo od strani drugorodnih komunistov!..-.« Nadalje je dejal, »da je vojna nevarnost danes že mnogo manjša ter da mirneje gledamo v bodočnost. V Berlinu je nemš-ki kancelar Hitler dejal, da so skupne jugoslovansko-neraške meje po-stvaljene za vedno in da bodo dobri, prijateljski odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo zagotovili obema državama trajen mir. Teh besed se radujemo iz vsega srca, čeprav smo jih pričakovali.« O notranji politiki vidi predsednik senata na dnevnem redu dve točki: 1. organizacijo JRZ, 2. nadaljevanje dela za sporazum. »Nočem omenjati duševnih vrlin in sposobnosti dr. Mačka, to bi bilo laskanje. Dr. Maček ni samo dober Hrvat, ampak tudi dober Slovan. Krivico mu dela, kdor si upa misliti, da mu slovansko časopisje in mišljenje ni sveto. Govorite kar koli hočete, mislite o njem, kar koli hočete, vendar so le Slovenci, vendar so le Srbi dr. Mačku najbližji bratje na svetu. Dr. Maček ne pozna bližjih bratov na svetu, kakor so Slovenci in Srbi. Jaz cenim dr. Mačka in visoko mislim o njem. Zato pa tudi ne obupam nad delom za sporazum, po bolj ali manj številnih peripetijah bo vendarle do njega prišlo.«
Naperi okrog sporazuma
Novosadski »Dan« razpravlja o nedavnem govoru hrvatskega prvaka dr. Šu-bašiča ter izjavlja: Dr. Šubašiču je jasno, da tujina stvarno nima interesa, da se pri nas notranje prilike končno urede, da bi Jugoslavija postala res modna, na znotraj zadovoljna, na zunaj enotna, složna. Tujini so potrebna naša notranja nesoglasja, da bi jih izkoriščala za svoje račune v našo škodo. Dr. Maček je že 26. oktobra 1937 dejal v Farkašiču: »Vsi smo Slovani in to je velika stvar. Ponosen sem, da sem Slovan, da sem slovanske rase, ker vem, da čaka Slovane še velika bodočnost. Kadar bomo vsi imeli zavest, da drug drugemu ne more vsiliti svoje volje, bo sporazum takoj gotov. Zakaj bi prav mi Slovani na jugu ne mogli urediti svojih stvari kakor to store resni ljudje?« — Ali res ni mogoče, da pridemo do razumnega popuščanja z ene kakor druge strani tako, da bi že davno željno pričakovani sporazum postal stvarnost? se vprašuje list.
Madžari o stališču Jugoslavije
■Pester Lloyd« piše ob priliki obiska kneza namestnika Pavla v Berlinu, da »je za stališče Jugoslavije v prvem redu odločilna njena samostojnost. Beograd ne želi, da bi bil pritegnjen v politiko pustolovščin, ker bi zaradi tega trpeli interesi države.«
V številkah je zapisano...
V Jugoslaviji je 76.419 kmetskih družin brez lastnega doma, 173.000 kmetskih družin nima svojega zemljišča. (»Nova Piječ«),
Novice
Zborovanj© „S(m@tijsk@ družbe*'
USPEŠNO DELO V PRETEKLEM LETU. — RAZŠIRITEV POSLOVANJA NA PODEŽELJE. — LEPA ZMAGA MLADE KMETSKE GENERACIJE.
Včeraj je bil v Ljubljani občni zbor Kmetijske družbe, ki je najstarejša gospodarska organizacija slovenskega kmeta. Otvoril je občni zbor predsednik g. Oton Detela ob številni udeležbi delegatov. Po sprejetju pozdravnih brzojavk kralju, predsedniku ministrskega sveta in kmetijskemu ministru ter po počastitvi med letom umrlih zadružnikov je ravnatelj g. inž. Ferlinc podal k tiskanemu in med delegate razdeljenemu obširnemu po ročilu o poslovanju družbe v preteklem letu potrebna pojasnila, Celokupni promet je znašal v letu 1938. 283,314.086 di-.narjev; vrednost nepremičnin je ocenjena z vsoto 2,900.916. din, rezerva družbe pa je 2,745.450 din in čisti dobiček je izkazan z 19.897 din.
V	imenu nadzorstva je poročal njegov Predsednik g. inž. Teržan Jože iz Ruš, ki je predlagal dosedanjemu odboru raz-rešnico z željo, da bodoči odbor še bolj ■usmeri poslovanje družbe v zadružnem smislu, da bodo tako imeli njeni zadružniki čim. več koristi.
Po kratki debati o delu družbe je bil predlog g. inž. Teržana soglasno sprejet s sklepom, da se čisti prebitek dodeli rezervnemu skladiu.
Ker je funkcijska doba dosedanjemu odboru potekla, so se vršile volitve. Postavljena je bila samo. ena lista, ki jo je
a
ismo uredniku
Gospod urednik! V Vašem cenj. listu Ste dne 20. maja t. 1. objavili pismo s podpisom »Eden od 936 nezaposlenih«. Gre za nezaposlenega profesorskega kandidata, ki protestira proti prizadevanju meščanskošolskega učiteljstva, da bi se v naši državi ustanovila poleg beograjske in zagrebške še ljubljanska višja pedagoška šola, češ da je to vse dotlej nesmiselno, dokler imamo na stotine nezaposlenih profesorskih in učiteljskih kandidatov. Svoja izvajanja naslanja pi-/sec na slučaj, da sta v Vašem listu dne
16.	maja t. 1. bili skupaj objavljeni dve notici, * Višjo pedagoško šolo v Ljubljano« in »936 brezposelnih profesorjev«. Na koncu svojega pisma pisec imenoma poziva tri društva, da naj na to bolno vprašanje odgovore. Na prvem mestu je imenovano »Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov«, ki Vas, gospod urednik, sedaj prosi, da objavite njegov odgovor.
1: Naše društvo ni poklicano, soditi o potrebnosti ali nepotrebnosti nove višje pedagoške Šole, čeprav mislimo, da bi nova šola ne mogla biti kulturnemu nar rodu V škodo ali v breme.
predložil g. Joško Tomažič, vinogradnik iz Vitanja. Po manjših spremembah je bi la lista soglasno sprejeta. Poleg nekaterih članov starega odbora, ki so bili izvoljeni v novi odbor, se nahajajo v odboru tudi mlajši možje,. Id so znani javni delavci in pristaši ter predstavniki kmet-sko-mladinskega gibanja v Sloveniji. Ta pomladitev odbora bo gotovo v korist družbi in njenemu bodočemu delu.
Občni zbor je tudi sprejel obširno re-
solucijo, ki se je še izpopolnila z dodatnimi predlogi delegatov. V resoluciji so navedene zahteve, katerih uresničenje bi vsaj v nekem pogledu pomenilo zboljšanje gospodarskih prilik za slovenskega kmeta.
Po težkočah in neprilikah v pretekih letih, posebno pa zaradi negotovega položaja, v katerem se je družba precej časa nahajala radi razpusta s strani oblasti, se je lansko poslovno leto zaključilo z majhnim pribitkom.
Dolžnost bodočega odbora je, da Kmetijska družba svoje poslovanje razširi tudi v podeželske kraje ter se preuredi tako, da bo člmpreje postala resnična in prava gospodarska zastopnica slovenskega kmeta.
Otvoritev Ljubljanskega velesejma
ODLIČNA REVIJA NAPREDNEGA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA.
iesejmskega predsednika industrijca Ivana Bonača. Otvoritvi je prisostvoval tudi ban dr. M. Natlačen.
V	soboto je bil na izredno svečan način otvorjen 19. ljubljanski velesejem. Otvoritvi velesejma, ki je letos na odlični višini ter izpopolnjen z nekaterimi novimi panogami in popolnoma zaseden, so prisostvovali ' mnogi zastopniki oblasti, raznih organizacij in veliko število gospodarstvenikov. Nj. Vel. kralja, ki je pokrovitelj te velike slovenske gospodarske revije, je zastopal div. general Dra-goslav Štefanovič, otvoril pa je velesejem minister za trgovino in industrijo Jevrem Tomič po uvodnem govoru ve-
Po otvoritvi je sledil ogled po razstavnih paviljonih, ki je nudil prvim obiskovalcem in odličnim gostom pester vpogled v veliko marljivost in delazmožnost slovenskega gospodarstva, ki tudi na letošnjem velesejmu prednjači z razstavljenimi deli. Že prvi dan in pa včeraj je bil velesejem deležen velikega obiska občinstva iz Ljubljane kot tudi s podeželja in oddaljenejših krajev.
Zhorovanfe celjskega učiteljstva
V	soboto je na mestni šoli v Celju zborovalo učiteljstvo celjskega okraja. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano. Predsednik g. Fr. Roš je po pozdravu izrekel čestitke društva in vsega članstva šol. upr. v pok. g. Antonu Petričku, ki obhaja te dni svojo 80 letnico. Jubilant je znana osebnost naše Savinjske doline, znan organizator, predavatelj in odličen šolnik, a pred 40 leti je vrsto let predsednikoval celjskemu učiteljskemu društvu. Predsednik je nato podal izčrpno situacijsko poročilo, v katerem je še posebno podčrtal zadeve napredovanj in ž njimi v zvezi zapostavljanje učiteljskega stanu ter neobjektivnih kriterijev dosedanjih napredovanj.
Predsednikovemu poročilu je sledilo zanimivo predavanje g. M. Samsov e, učiteljice iz Vojnika „0 socialnih vplivih okolja na razvoj in uspehe šolske-
ga otroka“. Predavateljica je vzela snov iz svojega službenega delokroga in jo dognano prikazala. Nato sta gg. Pogačnik in Gerlanc stavila predloge za sekcijo in glavno skupščino, v katerih zahtevata, da se vsa naša stanovska borba posveti našemu gmotnemu vprašanju, napredovanju, pravočasnim upokojitvam, reorganizaciji učiteljskega združenja na avtonomni podlagi, pravični odmeri honorarjev za delo na obrtnih šolah, plači državnih uradnikov, ki so poklicani na orožne vaje in drugo, kar je bilo soglasno sprejeto.
Predsednik Učit. doma iz Maribora g. Ant. Lovše je nato predaval o delu in pomenu Učit. doma. Zborovanje je bilo zaključeno s pozivom, da se učiteljstvo v čim večjem številu udeleži velikega učiteljskega zbora v Ptuju.
PRVA LETOŠNJA ŽRTEV SAVINJE
Včeraj popoldne okrog pol 3. ure se je kopal pri izlivu Voglajne v Savinjo 16 letni krojaški vajenec Albin Belak iz Žavodne pri Celju. Zašel je v vrtinec in je izginil v valovih. Rešili ga je poskušal dijak Vladimir Veble, pa mu ni uspelo. Savinja je truplo odnesla dalje in ga naplavila pri Laškem,
2. Smoter višjih pedagoških šol je po- kjer so ga potegnili iz vode in spravili
'vsem drug kot smoter filozofskih fakultet, zato ne more biti govora o kakršni koli konkurenci.
3. Ni res, da bi nam kolegi absolventi višjih pedagoških šol kakor koli odjedali kruh. Naši kolegi z višjih pedagoških šol .spadajo na druga službena mesta kot mi. Dejstvo, da se profesorski kandidatje nastavljajo tudi na meščanskih šolah, smatramo le za začasen izhod.
4. Govorjenje o nadprodukciji učiteljskih in profesorskih kandidatov smatramo za nesmiselno in povsem neutemeljeno. Žal, je takemu naziranju podlegel tudi naš kolega, ki piše celo o »strahoviti« nadprodukciji. Zdi se, da je ob številu 936 brezposelnih kandidatov prezrl Prav tako jasno ugotovitev v istem članku o potrebi 1400 novih nastavitev.
5. S pisanjem našega kolega se torej ‘likakor ne strinjamo. Podpisano društvo misli, da je popolnoma zgrešeno, reševati Problem btezposelnih kandidatov z ne-ustanavljanjem novih (tudi višjih) šol. Ne le mi, ampak tudi drugi faktorji so ob prepričljivem statistične^ gradivu jasno pokazali, da pri nas ni nadprodukcije profesorskih in učiteljskih kandidatov in tla bi ne bilo nobenega nezaposlenega kandidata, če bi z namestitvami krili potrebo po novih učnih močeh. Članke v tem smislu je prinašal tudi »Večernik«. Sprejmite...
Društvo brezposelnih profesorskih
v mrtvašnico laškega pokopališča.
o. Iz poštne službe. Napredovali so v Celju Viktor Wagner, Miroslav Hočevar, Ivan Gams in Albin Rihteršič, v Mozirju Karl Kosem, v Ptuju Anton Lah, vsi kontrolorji 6. skupine. Za višje kontrolorje so napredovali Marija Jugovič v Ma-renbergu, Hedvika Hočevar v Murski Soboti, Valter Šubic v Slovenjgradcu in Ana Kupec, Leopold Fridl, Albin De la Meja, Srečko Štaut, Terezija Grobelnik, Marija Faganeli, Ana Lenko, Marija Rabič ter Franjo Turk na pošti v Celju.
o. Zdravniško službo zdravnika uradnika I. plač. razreda v ambulatoriju v Celju je razpisal Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Prošnje je poslati do 1. julija.
o. Finančni polom Merkantilne banke in Mestne hranilnice v Kočevju se je obravnaval tudi pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. Bivši člani upravnega odbora Mestne hranilnice so bili obsojeni nk 1,400.000 din odškodnine, ker so s protipravnim nalaganjem denarja v Mer-kantilno banko spravili kočevsko mestno občino v hudo gospodarsko stisko.
o. Stari tihotapec v rokah pravice. Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah so prijeli orožniki starega tihotapca z žganjem, že predkaznovanega K. Jožefa iz Benedi-Škega vrha, ko je vozil s kolesom v Maribor večjo količino nakupljenega žganja, ti trn ga zaplenili.
Co l/e
c. Odvetnik dr. Ivan Skel se je s
svojo pisarno preselil iz Šmarja pri Jelšah v Celje.
c. Nesreča. Posestnik Anton Kamen-šek iz Stoperc pri Rogatcu se je peljal z enovprežnim yozom skozi Stoperce. Nasproti mu je privozil avtomobil. Kamenškov konj se je splašil in prevrnil voz v obcestni jarek. Kamenšek je padel z voza tako nesrečno, da si je zlomil levo roko v ramenu. Zdravi se V celjski bolnišnici.
Ljubljanski velesejem
Ofl 3.-12. VI. 1939
(45. razstavna prireditev).
500 razsta vijake v iz
12	držav.
Naj razno vrstnejše blago. Posebne razstave:
Pohištvo - Avtomobili - Narodne vezenine
Polovična voznina na železnici. Pri postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za din 2.—. žrebanje vstopnic za dobitke v vrednosti okrog din 100.000.—.
c. Celjsko pevsko društvo priredi na Telovo popoldne koncert v Rogat-, cu, zvečer pa v Rogaški Slatini.
c. Avtomobil je zadel v kolesarja.
V	soboto popoldne se je peljal proti gimnaziji s kolesom neki dijak. Nasproti mu je privozil avtomobil in ga podrl na tla. Dijak je dobil na glavi k sreči samo lažje poškodbe, lahko pa bi se bila zgodila težja nesreča.
Ptuj
AKADEMSKI PEVSKI ZBOR V PTUJU.
Pretekli petek je gostoval v Ptuju APZ iz Ljubljane, ki ga vodi France Marolt. Ptujčani so akademike z navdušenjem sprejeli. Povorka s kolodvora se je razvila v pravo narodno manifestacijo. Zvečer je bilo gledališče nabito polno, saj so bile vstopnice že par dni prej razprodane Pesmi so občnistvo zadiviile. Najbolj pa je navdušila pesem »Hercegovska«. Mladina je prisilila pevce, da so jo ponovili. Odsekani in odločni »Bratje« so globoko odjeknili v vseh srcih.
p. Uspeli sokolski nastop. Na sokolskem telovadišču je bil včeraj sokolski nastop Ptuja in njega okolice. Zbralo se je mnogo občinstva. Vsa izvajanja so bila nagrajena z burnim ploskanjem. Dr. Kovačič Maks, sokolsiki prosvetar, je imel pomemben govor, v katerem je .podčrtal resnost današnjega časa.
p. Že vse nedelie je kujavo vreme za-državalo Ptujčane za zidovjem, gostilničarji se sicer niso ravno pritoževali, včeraj pa je toplo sončno vreme privabilo meščane v prirodo, da so pozalbiM na vse dnevne skrbi
»Pravi, da ie bil v njegovih prejšnjih nogometnih vratih premočen prepih!«
Nedeljski obisk pri Sv. Lovrencu na Poh.
Kadar koli me pot vodi k Sv. Lovrencu na Pohorju, sem zelo vesel. Prijazen trg v osrčju zelenega Pohorja ima toliko mi-kavosti in prirodnih čarov, da pač ne moreš pomisliti na tegobe vsakdanjega življenja. Le nekaj kratkih uric bivanja v objemu šuštečih šentlovrenških smrekovih gozdov pomiri razdražene živce in prežene obup. Kako prijetno je poslušati šumenje pohorskih potokov, ki so vprav pri Sv. Lovrencu tako zgovorni.
Vseh naštetih čarov se zavedajo tudi tujskoprometni činitelji pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Z uspešno propagando so privabili v ta prekrasen pohorski raj mnogo tujoev, ki se vsako leto vračajo na oddih. Za letoviščarje je tudi dobro preskrbljeno. Trg je vzorno čist in napravi na letoviščarja najlepši vtis. Gostinski obrati in zasebna stanovanja so urejena za čim udobnejše bivanje tujcev. Naravni bazen za kopanje, pijjrodni smrekovi parki z lepo urejenimi potmi, gostoljubje in prirojena ljubeznivost Šentlovrenčanov, vse to vabi letoviščarje v ta najlepši kraj na Pohorju.
Sredi pohorske romantike ob šumljajo-čem potočku je prenovljeni Peasion Biitt-
ner, ki ga je letos prevzel kopališki strokovnjak g. Viljem Podlipnik iz Maribora. Uporabil je bogate dolgoletne izkušnje iz Cateških in Stubiških Toplic ter pripravil za letoviščarje res vse, kar je potrebno za udobno letovanje. Terase za sončenje, hladni parki s prekrasnimi cvetnimi nasadi, kopalni bazen in bister potoček pod vilami vabijo vedno znova goste v ta prelepi košček zelenega Pohorja.
Da bi se tujski promet pri Sv. Lovrencu čim lepše razvil, je zastavil tudi g. Otmar Fornezzi vse svode sile. Uvedel je redni avtobusni promet med železniško postajo ln trgom, tako da imajo letoviščarji zvezo z vsakim vlakom. Urejena je tudi vzorna zdravniška služba z lekarno, v kraju je pošta s telefonom in •brzojavom, tako da tujec ne more prav ničesar pogrešati.
Ko sem odhajal, sem še enkrat prisluhnil vabljivi pesmi pohorskih logov in se zagledal v trg, ki ga je obsevalo pozno popoldansko sonce. Prekrasno je pri Sv. Lovrencu na Pohorju, ki mu ni treba reklame, saj za to preskrbe njegovi zvesti obiskovalci	L Grešak.
Maribor
Jubilejna proslava železničarjev
OB 30-LETNICI GIBANJA SLOVENSKI H ŽELEZNIČARJEV
»DRAVE«.
IN 20-LETNIC1
V soboto in nedeljo je mariborsko železničarstvo proslavilo 20 letnico delovanja železnič. glasbenega društva „Drave“ in 30 letnico gibanja slovenskih železničarjev. V soboto zvečer je bil v nabito polni dvorani Sokolskega doma jubilejni koncert „Drave“, pri katerem je pokazalo glasbeno društvo svojo visoko kvaliteto. Nastopili so člani moškega zbora, ki jih je vodil dirigent A. Horvat, nadalje šolski orkester, tamburaški zbor in godba na pihala, ki so jih vodili prof. DVuzovič, Pivka in Zekar. Gojenec glasbene šole C. Veronek pa je odsviral Viotijev koncert št. 23. Predsednik Vokač je na večeru očrtal požrtvovalno delo „Drave“. Pred 20 leti se je zbrala v Studencih majhna skupina železničarjev ter ustanovila društvo, ki je gojilo slovensko kulturno delo z našo pesmijo in utrjevalo narodnostno zavest od severni meji! Ljubljanska „Sloga“ in oblastni odbor UJNŽB sta poklonila „Dravi“ dva lovorjeva venca. Prof. V. Mirk pa je razdelil zaslužnim pevcem „Drave“ 18 zlatih, srebrnih in bronastih kolajn za njihovo 20, 15 in 10 letno delo.
V nedeljo popoldne pa je bilo
letnem telovadišču Sokola v magda-lenskem okraju svečano razvitje zastav mariborske podružnice Združenja železničarjev in „Drave“. Predsednik Vokač je pozdravil navzoče delegate iz Slovenije in vse države, kakor tudi navzoče železničarske odličnike ter njih zastopnike. Omenil je, kako se je pred 30 leti zbrala v Trstu peščica zavednih železničarjev ter postavila temelj slovenski železničarski organiza-
ciji, ki se je po prevratu mogočno razvila. V Mariboru sta bila izmed prvih zavednih železničarjev tovariša Hochmuller in Cezarec, ki sta prevzela tudi kumstvo za novo zastavo podružnice. Nadaljnja dva kuma sta bila tov Doblekar in Lukačič. Zastavi je blagoslovil kaplan Dr. Oberžan. Spominske trakove na obe zastavi so pripele številne organizacije kakor ljubljanska „Sloga“, mariborsko pevsko društvo „Jadran“, oblastna uprava iz Ljubljane itd. Številni zastopniki pa so bodrili kakor podružnico UJN2B tako pevsko društvo ,.Drava“ k njunemu nadaljnjemu delu ter čestitali dosedanjemu. Po blagoslovitvenem obredu se je razvila na letnem telovadišču domača veselica
Kolikor ur, toliko časov
ČE HOČEŠ PRITI PRAVOČASNO NA VLAK, POTEM SE RAVNAJ PO JAVNIH
URAH
Mud: se mi ha vlak. Zato hitim. Ko pridem na Glavni trg, pogledam v stolpič mestnega magistrata, kjer je ura. No, si nvslim, še je čas. Prestrašim pa se, ko pogledam na električno uro na Glavnem trgu, ki. je kazala kar čele četrt ure več. Hit m naprej. Na Aleksandrovi cesti je zopet električna ura. Glej čudo. tudi ta ne kaže tako, kak. njena posestrima na Glavnem trgu. 10 minut razlike. In pred kolodvorom! Zopet presenečenje. Ura kaže skoraj pol ure več, kakor ona v mestnem stolpu. Kakor da so se zaklele vse ure
m. Tatvina aenarja. udauj.v-. ouieta Cilki Šulerjevi je nekdo iz stanovanja v Strossmajerjevi ulici 5 ukradel ročno torbico, v kateri je bilo 500 din.
m. Zaradi nesrečne ljubezni se ie ustrelil v glavo neki mlajši moški, k: so ga prepeljali v bolnišnico. Zdravniki upajo, da mu bodo rešili življenje.
m. 100 novih .žrtev brezposelnosti je nastalo z novim odpustom delavstva v tovarni Zelenka & Co. Doslej ie lo odpuščenih 300 delavcev. Nekaj de’avcev de’a sedaj same še tri dni tedensko.
* V Kraljevu sla se poročila uradnica Milena Kosec in radio telegraiist Vinko Fermi šek.
* Razstavišče Ljubljanskega velesejma meri 40.000m2, v razstavnih zg ad-bah je 8.000 m2 prostora. Vse lo je napolnjeno z najrazličnejšimi izdelki, velesejem je bil otvorjen 3. in traja do 12. junija. Vsaka industrijska panoga je za sebe urejena tako. da nudi tudi sicer neveščemu takoj jasen pregled izdelkov dotične stroke. Tako je vsakemu omogočeno, da hitro najde lisiO kar želi nabaviti-in da med seboj pri
Zdravim varstvo — bolnim pomoči
SVEČANA OTVORITEV PROTITUBERKULOZNEGA TEDNA.
Delo današnjih generacij pa je, da to
V nedeljo dopoldne je bila v mestni posvetovalnici na magistratu slovesna otvoritev letošnjega Proti tuberkuloznega tedna. Navzoče odličnike mariborskega javnega življenja, med katerimi so bili okrajni podnačelnik dr. Brolih, major dr. Tasič, magistratni direktor Rodošek, monsignor Umek, ravnatelj dr. Tominšek, primarij dr. Černič in dr. Korenčan, dalje dr. Vrtovec kot šef Zdravstvenega doma v Mariboru, je pozdravil namesto odsotnega predsednika Protituberkulozne. lige v Mariboru nadzornik A. Alt.
Nato je predaval primarij in šef pro-lituberkuloznega oddelka na mariborski bolnišnici dr. Radšel o osnovah protituberkulozne borbe. Borba sestoji iz profilakse in zdravljenja. Prvi način borbe zahteva zvišanje socialnega standarda, gojitev zdravega športa in preprečitev okuženj po tuberkulozno obolelih. Bolnike je treba takoj izročili v bolnišnice in zdravilišča. Glede zdravljenja je primarij poudaril, da družba do danes ni skrbela dovolj
proti. men5. Končno sem zaradi njih še vlak zamudil. Hvala Bogu, da vozi več vlakov! Dogodek je vreden, da o njem pr zadeti razmišljajo. Kolikor ur je v Ma- merja izdelke konkurenčnih tvrdk. De-riboru, toliko različnih časov kažejo, če j settisoČi vedo, da se na Ljubljanskem bo šlo tako naprej, obstaja nevarnost, da j velesejmu kupi dobro, zalo prihajajo
se bodo meščan1 popolnoma zmedli in zna . vsako leto, da tu izbirajo, kupujejo
se zgoditi, da bodo trgovine odpiral' šele : in naročajo. Naj tudi Vas ne manjka ob 9., iz pisarn pa bodo puščali uradni- ( med obiskovalci. Izkoristite polovič-štvo šele ob 15. h kosilu. Zato naj go- no voznino na železnici za potovanje spodje poskrbe, da bodo mestne ure urav I v Ljubljano na velesejem, nane in da bodo kazale točen čas. -ig. I * Jadranska slraža Maribor poziva
somišljenike, da se izvolijo prijaviti
 	j	za izlet k velikemu slavju Jadranske
. . ,	v	•	straže v Ptuju z avtobusom na praz-
bo darovat domači župnik sv. mašo, pn nik dne 8. junija ob pol 14. uri z kateri sodelujejo pevci Jadranaši. Doma- Glavnega trgu v Mariboru,
v pisarni
Jadranske straže. Gregorčičeva ul. 26 čimpreje. Cena 25 din. — Odbor.
* V nedeljo. 11. junija z modernim avtokarom „Putnik-a“ okoli Pohorja za le 65 din. Prijavite se takoj!
| Nočna lekarniška služba: (od 3. do zavedni posestnik iz obmejnega ozemlja. vključn0 9 t. Lekarna pri Zamor-Sam je pričel akcijo, pobiral podpise za cu Gosposka ulica 12, tel. 28-12; Le-gradnio, povabil komisijo in posredoval karna ri Angelu varuhu Aleksandro-
če ljudstvo je o tem izletu že obveščeno in nas željno pričakuje, da ga obiščemo, da z njim pokramljamo in da skupaj za- I nalogo razumejo in storijo vse za pojemo naše narodne pesmi, ozdravljenje po tuberkulozi obolelih, j 11L Novo šolo na Gomili v Slovenskih Tuberkulozen, ki pride danes pravo- goricah bo zgradil na svoje stroške neki. časno v bolnišnico, ozdravi. V bolnišnicah je pa vse premalo postelj, prav tako so pa tudi zdravilišča prezasedena. Nič ne pomaga cela mreža di-	v Ljubljani za dovoljenje,
spanzerjev, če. se ne more začeti z	j m. Prometna nesreča. Na križišču	Gre-!
zdravljenjem. Da bo zdravljenje uspeš- gorčičeve in Trubarjeve ulice sta trčila \ Kino no, je potrebna za vsakega bolnika	osebni avtomobil advokata Josipa	Le-;	*	Grajski	kino.	Danes	zadnjikrat
bolniška postelja.. Na koncu je dr.	skovara in neki tovorni avtomobil.	Obe	„Rendez-vous	v	Parizu*,'	od	torka
Radšel poudaril, da je za.izvedbo lega vom sta občutno poškodovani, res treba denarja, da bi se pa dalo z m> Zastrupil se je blizu dravske brvi1 dobro voljo marsikaj napraviti ter re- 42-ietni optik Tomaž Žnidar iz Zagorja
va cesta 33, tel. 22-13.
,Polarna luč“. Sonja Henie.
* Espianade kino. Danes zadnjič „Konflikt“ s Camilo Horn. Torek
šili ta prepereči problem za Maribor ^ se nezavesten zgrudil. Obupanca so „Ulična glasba1 veseli in zabavni film.
m okolico.	prepeljali	v	bolnišnico.	Kaj	je vzrok po-
aJ?™ar^e™,rJ	:	skušen	e ga./samomora,- še ni znano.
_	t	~' m. Vlom v Kejžarjevi ulici. Včeraj po-
poldne je. neznani siorilec vlomil v stanovanje železničarja Vrečka. Njegovi hčer
govorila še g. Alt in monsignor Umek. nakar je bil Protituberkulozni teden otvorjen.
Omeniti je še treba na koncu, da je od sobote ves. Maribor v znamenju protituberkulozne borbe, o čemer pričajo številne zastavice. Prav tako je meščanstvo pokazalo razumevanje za
Union kino. Do vključno srede „V velemestnem vrtincu” velefilm po romanu Stefana Zweig-a. Gabv Morlay.
Mariborsko gledališie
ki je ukradel za 5000 din razne zlatnine. Ponedeljek: Žaprlo.
m. V voza je padel, ker so se splašili konji,' Stefan Vujetiič in si zlomil desno roko v zapestju.
Rabuka po nogometni tekmi. Ko
zdravljenje tuberkuloznih, ker je sina-j protituberkulozni dinar, ki ga je nabi- |se s;noči ijii^je vračali z nogome.ne tek-
trala, da je tuberkuloza neozdravljiva. I rala mladina po mestu.
SKAVTSKA SLAVNOST V LIMBUŠKEM GOZDU.
Včeraj se je vršila v limbuškem gozdu na že običajnem taborišču mariborskih Skavtov proslava 5-letnice Samove čete, zvezana z razvitjem novega prapora. Navzoči so bili poleg kumice gospe Novakove namestnik stegovega starešine prof. Ivan Kos in mnogi starši iz Maribora. Pred novim praporom so skavti obnovili svojo obljubo. Zvečer so se zbrali pri tabornem ognju in pokazali številnim gostom, ki so se zbrali iz vse okolice, kako se znajo skavti s pesmijo in šaljivimi nastopi zabavati.
NESREČNA VOŽNJA Z MOTORJEM.
Pri vožnji z motorjem je padel z vozila banovinski cestni nadzornik Roman Blazin ter si poškodoval roko in kolena. Zdravi se v bolnišnici.
NEDELJA PRETEPOV.
V Maistrovi ulici na Teznem sta napadla dva znana moška 25-letnega šoferja Viktorja Čelana iz Tezna. Eden izmed napadalcev je sunil Čelana z nožem v roko, da se je moral zateči v bolnišnico.
V neki gostilni na Meljski cesti je prišlo do pretepa, med katerim je nekdo udaril s stolom po glavi 34-letnega tekstilnega tehnika Friderika Reicha iz Vetrinjske ulice. Reich~.se zdravi v bolnišnici.
Na nedeljski veselici pri Devici Mariji v Brezju je nastal, povsem iznenada med fanti pretep. Med prepiranjem sta nava-
-me na igrišču SK Rapida. je nenadoma ! pobesnel slaboumni bivši trgovski pomočnik Karl H., ki je napadel več ljudi.
lila dva fanta na čevljarskega pomočni-
ka, Draga Kača.iz Dobrave, pri Mariboru strašniki' so ga kimaj" ukrotili.’ Sele“ko in aa zabodla, v-prsi in hrbet. Nevarno s0 ga polili z mrz'o vodo, ie nesrečnež ranjenega Kaca. so prepeljali na kirur- preneha, besnetj Reševa!ci j0 ga prepe. gični oddelek mariborske bolnišnice. jjaif na njegov dom.
NAMESTO ŽGANJA JE PIL SALMIAK m. Nesreče in poškodbe. Z drevesa je Železničar Feliks Srb in iz Selnice ob padel in si poškodoval hrbet delavec An-Dravi je hotel, napraviti doma nekaj po- ton Kmetič iz Pregljeve ulice. — Z roko žirkov žganja. Pomotoma pa je vzel v je prišel pod jermen in si jo teže poroke steklenico s saimiakom. Požrl je in škodoval nožarski vajenec VI. Peteline so močno opekel po grlu, da se je mo- jz Sokolske ulice. — 21-letnemu Konradu ral zateči po pomoč v mariborsko bolni- Stopajniku iz Zg. Kaple pa je cirkularka
Torek, ob 20.: „Hollywood“. Red C. Sreda, ob 20.: „81. 72". Red B. Zadnjič.
Ob zaključku gledališke sezone. Jutri, v torek, pride zadnjič na oder zelo uspela komedija ..Hollywood“, v sredo pa tudi zadnjič zanimiva igra iz življenja kaznjencev, „St. 72“ — s tem je gledališka uprava tudi napham abonentom izvršila svoje obvez-
šnico.
DELAVEC POD OPEKO
razrezala roko. — Pri skoku s črešnje si | je poškodoval nogo 15-letni sin podpre-
V košaški opekarni je zasula opeka glednika finančne kontrole Alojz Šprajcer uslava. 1930 si ašl- *
28 letnega delavca Franca H o r v ata j iz Tržaške ceste. Ponesrečenci se zdra- j cert RO. — Pariz PTT:P2030 Vokalni in \r..i-----1----r»—tr—v|j0 v mariborski bolnišnici.	'	*-	’	•	•
Radio
Torek, 6. junija Ljubljana: 11. šolska ura; 12. SpansKo pesmi s plošč; 13.20 Koncert RO; 18. Ci-traški trio; 20. Plošče; 20.20 Radio gledališče; 22.15 Koncert RO. — Beograd: 17. Zabavni koncert; 19.05 Koncert havajskih kitar; 21. Komorna glasba in plošče. — Sofija: 18. Vedri program; 21. Ruske romance in plesna glasba. — Strasbourg: 20.15 Prenos iz opere. — London National: 20. Barkerjeva opereta. — Milano: 21. Puccinijeva opera „Lastovica“. — Bratislava: 19.30 Slovaške pesmi, nato kon
iz Vukovskega dola. Opeka je Horvatu zmrcvarila obraz, zlomila roko in nogo ter prebila glavo. Horvata so takoj prepeljali v bolnišnico.
' orkestralni koncert.
• m. Mariborski župan dr. Juvan je nastopil redni dopust. Zastopal ga bo podžupan in narodni poslanec Žebot.
Polkovna krstna slava
V lepo okrašeni vojašnici 32. art. polka je bila danes dopoldne krstna slava v počastitev spomina 20-letnice, ko so ba-
ni. Nepričakovano le preminul 26-letni 1 taljoni tega polka prvič stopili na Gospo-g. Emil Klanjšček, mehanik v orožniški svetsko polje. K slavnosti se je zbrala šoli v Krškem. Pogreb bo danes ob 16.15 precejšnja množica zavednih Mariborča-
na Pobrežju. N. p. v m.!
nov, zastopnikov raznih nacionalnih or-
ni. xBrivn!ce In česalnice bodo odprte ganizacij in javnega življenja. Mestno oh v sredo do 9. ure zvečer — v četrtek, čino je zastopal podžupan g. Žebot z ob-na Telovo, pa zaprte ves dan.	činskimi odborniki, policijo predstojnik g.
m. Izlet k Sv. Jerneju na Ko-zaku. SPD K»s in svetnik Pestevšek, oba okrajna Maribor priredi v četrtek (na Telovo) načelnika dr. Šlgka In Ajlco državno topi an inski obmejni izlet za svoie člane in "ilstvo tožilec dr. Hojnik, ?andarme-'io prijatelje k Sv. Jerneju na Ko.^, .u. kjer an g. Mavrič, cerkev ravnatelj dr.
Osterc, komisar Krajuovič, zastopani pa so bili še Sokoli, Maistrovi bhrci in Slovenski fantje.
Domačin proslave je bil komandam polka polkovnik Peter Kiler. Navzoč je bil tudi gen. Stanojlovld. pri cerkvenem obredu, ki sta ga napravila katoliški kurat Zavadta! in pravoslavni prota Ivoše-vlč, ie vojake nagovoril komandant rolka P Kiler in ;im obraz’ožil prrien proslave. Govori1 ie 'e general ^'anolloVič, ki je vola kom Častit-:’ nakn> e sled1! de-file pre'- častno tril>!i,;o. (V.-:ir. so bili nato i>0_'
Soort
Jugoslavija — Belgija 2:1
Specialni atletski troboji SK Železničarja
1424 točk; 6. Kovačič (2) 1083 točk. Skakalci :
1. inž. Stepišnik (Ilir.) (165, 617, 11.87) 1721 točk; 2. Filipič (M) (165, 611, 11.85)
Včeraj dopoldne je priredil SK Železničar na stadionu tekmovanje v specialnih trobojih za sprinterje, skakalce in metalce. Slarlalo je lepo število domačih atletov, od zunanjih pa inž. Stepišnik (Ilirija). Predpisane discipline so bile sledeče: Za sprinterje 60 m, 80 m, 100 m; za skakalce višina, daljava in troskok; za metalce kopje, krogla in disk. Doseženi so bili sledeči rezultati:
Sprinterji:
1. Les (R) (7.2, M, 11.8) 1820 točk;
2. Dr. Musuik (R) (7.8, 9,7, 11.9) 1^5 točk; 8. Gracijanski (2) (7,7, 9,9, 12) 1558 točk; 4. Badl (R) 1504 točke; 5. Starašma (Ž)
1704 točke; 3. Lužnik (M) (170.5, 603, 11.47) 1701 točka; 4. Gregorovič (2) 1469 točk; 5. Jeglič (R) 1399 točk; 6. Surkalovič (2) 1138 točk.
Metalci:
1. Lužnik (M) (43.25, 11.35, 36.77) 1648 točk; 2. Hlade (2) (39.50, 12.24, 35.18)1623 točk; 3. inž. Stepišnik(Ilir.) (39.90, 11.61, 35.69) 1586 točk; 4. Gregorovič (Z) 1458 točk; 5. Gujznik (2) 1279 točk; 6. Kovačič (2) 1083 točk.
Nesrečen poraz ISSK Maribora
SK B\T\ JE PORAZIL ISSK MARIBOR V PRVI IZLOČILNI TEKMI S 5:2 (1:1) * “	REZULTAT	JE PO POTEKU IGRE MNOGO PREVISOK
PRESENETLJIV PORAZ NAŠIH MUŠKETIRJEV V DOUBLU PLASIRALA V EVROPSKI FINALE
NEMČIJA SE JE
V soboto sla bila v Zagrebu prva dva singla med jugoslovanskimi in belgijskimi zastopniki v Davisovem cupu. Punčec je le s težavo premagal Belgijca Lacroixa 1:6, 6:3, 6:3, 7:5, dočim je imel Mitič proti Geelhandu mnogo lažji posel ter je odločil igro v treh setih s 6:1, 6:4, 6:1 v svojo korist.
Včeraj se je odigral double, v katerem sta PunČec in Mitič presenetila z jako slabo igro ter gladko izgubila v tren setih s 6:2, 6:2, 6:3. Jugoslavija vodi z 2:1,
zaključni singli so na sporedu danes popoldne.
NEMČIJA—ANGLIJA 3:0
Nemčija si je v Berlinu že zagotovila vstop v evropski finale. Menzel j c premagal Harea, ki je pri stanju 6:0, 6:1 v tretjem setu radi bolezni odstopil. Henkel pa je odpravil Shaycsa 6:2, 6:3, 6:1. V doublu
drugi dan matcha je nemški par Henkel-Metaxa porazil par Shayes-Wilde s 6:4, 6:2, 6:2 ter zagotovil Nemčiji nadaljnje tekmovanje.
6:4,
Včeraj se je odigrala na Rapidovem igrišču kvalifikacijska nogometna tekma za vstop v ligo, ki se je odigrala za domačine pod jako nesrečnimi okoliščinami. Prvič domače moštvo včeraj nikakor ni uspelo, da bi bilo razvilo vse svoje znanje posebno ni bilo mogoče doseči prave povezanosti med posameznimi formacijami, ki so igrale več ali manj brez vsakega sistema, na slepo srečo. Bilo pa je tudi že od vsega začetka handicapirano radi blesure Korenta, ki se je sicer vrnil v igro, pa se seveda ni mogel popolnoma uveljaviti. Odločilno je bilo, da je v veliki meri odpovedala krilska vrsta, ki ni znala dajati napadu uporabnih žog, ter je jako slabo pokrivala — levo krilo je bilo stalno prosto, kar se je zlasti maščevalo prvih edinec
krilec, dokler	*	—---------------	r:-	.
z leve in desne proti koncu omagal. Moštvo domačih je v drugi polovici pokazalo veliko pomanjkanje kondicije, kar je pač vse posledica pomanjkanja pnmernegc prostora za trening. V napadu .s^Jiaj^boi.
ugajala"vane**bT*T?čar, sfeSijf if vtis >ko nokvaril proti koncu radi svojih znanih nesportnosti, tudi Dušan se je jako potrudil, dokler je mogel, osteh niso posebej vzbujali pozornosti. Ožja obramba je radi svojega sistema v igri mnogo pripomogla k dobljenim golom, v opravičilo pa ji je, da je formacija z blesiranim Korentom morala več ali manj odpovedati.
Gosti so nastopili s 4 rezervnimi igralci ter radi tega niso v polni meri zapustili vtisa vigranega moštva. Imeli so v njem celo izrazite vrzeli, zlasti sta podala šibko igro oba branilca, toda neodločen domači napad tega ni znal izkoristiti. Goti pa so zato pokazali, da ima vsak po^ sebej za seboj resno nogometno šolo, vsi so odlični v kondiciji, dobro startajo, dobro obvladajo žogo, precizno podajajo ter zlasti pred golom jako nesebično ustvarjajo drug drugemu ugodne pozicije, kar se po včerajšnji igri o domačih ne da reci-Nasprotno, egoizem je poleg smole v streljanju pokvaril lepe šanse. Najboljše moči so imeli gosti v vratarju Popoviču ter v Rajiču in Sliterju v napadalnem kvintetu, moštvo razpolaga poleg tehničnega znanja tudi z velikim številom dovoljenih in nedovoljenih trikov.	.
Po renomeju, ki ga gosti uživajo, smo upravičeno pričakovali od njih kot celote malo več, kajti malo bolje razpoloženo domače moštvo bi jim ne bilo dalo prilike, da odidejo z zmago iz Maribora. Po poteku igre je rezultat mnogo previsok, kajti domači so imeli najmanj ravno toliko zrelih šans kakor zmagovalci, pač
E. S. BRUCE:
Prvi polčas sta obe stranki začeli jako nervozno, gosti so igrali iz previdnosti zaprto. Ze v 7. min. je Korent radi blesure zapustil teren, a se je pmalu šepaje zopet vrnil. Po brezuspesnin izmeničnih napadih je Rajič v 23. min dosegel po
?-eški Korenta za svoje barve vodstvo, akoj nato so gosli potegnili obe zvezi v obrambo, da branijo rezultat. Maribor je s tem dobil rahlo premoč, vendar je ostala igra v glavnem odprta. Kljub ponovnim zrelim prilikam je izenačenje padlo Šele v zadnji minuti. Bačnikova bomba se je odbila k prostemu Tičarju, ki je žogo bliskovito poslal v mrežo.
Drugi polčas je začel s presenečenjem. Gosti so v prvih 3. min. zvišali po Rajiču in Sliterju na 3:1. Kljub temu domači niso klonili, napadali so dalje, toda radi mnogo premehke igre brez __ številčnega uspeha. Sreča jim tudi zdaj ni bila mila, žoge iz največje bližine so postale plen izbornega Popoviča v vratih. Gosti so igro zopet odprli. V 29. min. je Simčič iz prostega strela plasiral žogo preko zida neubranljivo v nasprotno mrežo. Ta uspeh je dal domačim novega impulza, toda moči so bile že vidno izčrpane, zadnje minute so pripadale gostom, ki so pokazali več izdrzliivosti ter so po Boraviču v 42. in 44. mm. postavili končni rezultat.
Tekmo je sodil Beograjčan M. Stojanovič.
Tekmi je prisostvovalo le okoli 700 gledalcev, kar je p® zadnjih deževnih nedeljah precej razumljivo, zlasti ker je bilo mnogo prireditev, ki so bil epreložene na včeraj.
Po včerajšnji zmagi je več kot gotovo, da bo iz dvoboja Maribor—Bata izšel slednji kot zmagovalec.
V predigri so junioni ISSK premagali Slavijo s 5:1 Konič.
Kolesarsko prvenstvo MKP
Seniorski prvak Planinšek (KSK Celje), juniorski pa Sodec (Maraton)
Včeraj dopoldne je bila na cesti Maribor—Prevalje cestna dirka za kolesarsko prvenstvo Mariborske kolesarske pod-zveze za seniorje in juniorje. Prvi so vozili do Marenberga in nazaj (80 km), drugi pa do Brezna in nazaj (60 km). Startalo je 6 juniorjev (1 odstopil) ter 8 seniorjev (3 odstopili). Po propozicijah ima prvih! 5 v vsaki skupini pravico starta v državnem prvenstvu. Start je bil malo pred pol 9. pri km. kamnu 1 na Koroški cesti, kjer je bil tudi cilj. Doseženi so bili sledeči rezultati:
Juniorji — 60 km:
1. Planinšek (KSK Celie) 2 : 7 : 58 (28.5 km na uro); 2. Lukas (Tekst. Del.) 2:10:10; 3. Spaizer (KSK Celje) 2 :11 :01; 4. Rozman (Žel.); 5. Lene (Poštela).
Seniorji — 80 km:
1. Sodec (Maraton) 2 : 54 : 54 (27.5 km na uro); 2. Sojč (Maraton) 2 : 57 : 42 ; 3. Šketa (Perun) 3:9:18; 4. Jerneje (KSK Celje); 5. Ranftl (Poštela).
Organizacija je bila v dobrih rokah ter je prireditev potekla brez pomembnih nezgod.
Časten poraz proti Italijanom
JUGOSLAVIJA — ITALIJA 1:2 — SLOVANI SO IGRALI SLABŠE
JUGO-
KAKOR
Maribora (3:1). Sodnik g.
Za poka! kraljice Marije
Jugoslavija—Italija 2:1
V Beogradu tekmujeta damski teniški reprezentanci Jugoslavije in Italije za damski srednjeevropski pokal Nj. Vel. kraljice Marije. Hela Kovačeva je premagala Italijanko San Donino s 6:3, 6:3, Aliče Flo-rijanova pa Tonnelijevo s 6:4, 6:3. Drugi dan so iste igralke nastopile v doublu, ■.s	Ttoiiianki	r.	rezultatom
KOLESARSKA DIRKA OKOLI NEMČIJE
V tretji etapi Breslau-Reichenberg, dolgi 219.3 km, je zmagal Belgijec Grisold.
PROTI ANGLIJI.
Italijani so si zmago zaslužili, toda ako bi bili pri malo več sreče zmagali naši reprezentanti, bi uspehu z ozirom na potek tekme tudi ne bilo mogoče prigovarjati.
TENIŠKI TROBOJ V BEOGRADU.
V teniškem troboju Beograd—Sofija—Bukarešta za pokal romunskega kralja Karola je v nadaljevanju dvoboja z Sofijo naš par Konjovič—Laslo zmagal nad bolgarskim 3:6, 1:6, 6:2, 6:4, 8:6. Oba zaključna singla sta odnesla Bolgara, tako da je končni rezultat 3 :2 za Beograd.
V dvoboju Bukarešta—Beograd je Radovanovič prvi dan premagal ‘Romuna Schmidta 6:4, 8:6, 7:5, dočim je Smerdu izgubil proti Caralulisu 2:6, 4 :6, 6 :8. Isti igralci so nastopili tudi v nadaljnjih igrah, double in oba zaključna singla so dobili Romuni.
SK RAPID NA PTUJU SK Rapid—SK Ptuj 8:0 (2:0)
Včeraj je gostoval na Ptuju mariborski SK Rapid ter porazil domači SK Ptuj 2 rezultatom 8:0 (2:0). Domači so se kolikor toliko uspešno branili le do odmora, pozneje so bili gosti absolutni gospodarji na terenu. Sodnik ss. g. Jančič iz Maribora.
Sokolstvo
Sončna sokolska nedelja
MOGOČEN NASTOP SOKOLSKIH DRUŠTEV Z VELIČASTNO POVORKO PO MESTU.
dobili Italijanki 6 :4. Jugoslavija vodi 2 :1.
ki sta ga 5:7, 7 :5,
s Gostovanje Vienue v Zagrebu. Dunaj-ska Vienna je v Zagrebu v soboto izjm-bila proti HASK-u z 2:4, čeprav je: bila že z 2:0 v vodstvu, drugi dan proti ura-djanskemu pa z 1:3.
Včerajšnja nedelja v Mariboru je bila vsa v znamenju sokolskega zleta. Že zgodaj predpoldne so bile na telovadišču Sokola-matice skušnje sokolskih telovadcev, ob 11. uri pa se je zbrano sokolstvo v mogočni povorki razlilo iz telovadišča v Ljudskem vrtu po mariborskih ulicah. Vsepovsod do Sokolskega doma je pozdravljala navdušena množica dolgo povorko, ki se je sestajala iz fanfaristov, konjenikov, članov in članic, moškega in ženskega naraščaja, sokolske dece in številnega občinstva.
Popoldne pa je bil na letnem telovadišču Sokola-matice v Ljudskem vrtu nastop sokolstva mariborskega okrožja. Vse edinice so pokazale veliko izvežbanost in pripravljenost. Nastop sokolskih telovadcev sta vodila okrožni načelnik br. Cilenšek in okrožna načelnica s. Vičičeva. Po nastopu,
ki se je končal s pesmijo „Hej Slovani", se je razvila ljudska veselica. Pri prireditvah je sodelovala voj. godba.
■ — — % SOKOLI, NA MEJO!
Sokolsko društvu pri Sv. Antonu v Sl. goricah priredi v četrtek, 8. t. m., telovadni nastop z razvitjem prapora. Naša dolžnost je, da s svojo udeležbo podpremo naše mejaše. Vožnja z avtokarom tja in nazaj 22 din, za člane v kroju 16 din. Odhod ob 13. uri izpred Sokolskega doma, povratek ob 20. uri. Prijave pri »Putniku« do torka popoldne. Zdravo!
Rešitev križanke štev. 35.
Vodorovno: strašilo, oligocen, Ramadana* ako, oko, ena, mat, leto, oče, Irokez, Tino, Ilirijan, jek, Lada.
Navpično: Sora, litij, tlakomer, le, Rimokatolik, aga, otok, šoja, etil, Ica, erozija, Lenin, nad, ona, anemona.
pMSUU/idltOVa sluivkcsl
»Kdaj pa so ga zadnjič videli?«
»Snoči«, je odvrnil sir Philip z zaskrbljenim obrazom. »Nesel je dva zajca moji strežnici, gospe WillingbyjevU
»Ali ga je ona še videla?«
»Da.«
»Ali je bil videti v skrbeh?«
»Vprašal sem gospo Willingbyjevo. Rekla je, da je bil prav dobre volje.«
»Ali ni preveč popival?« je iznenada vprašal Gibbons.
To vprašanje siru Philipu očitno ni bilo prav všeč.
»Prav za prav res«, je priznal. »Moj oskrbnik Page ima majhno napako — ne maram govoriti o njem že v preteklem času _ da je nagnjen k pijančevanju.«
»Samo nagnjen! Skromni ste!« je odvrni Gibbons: »Skromni in preveč obzirni, Kolikokrat je moral plačati kazen zaradi motenja nočnega miru! še jaz sam sem sc moral pri vas večrat pritoževati zaradi njegovega vedenja.«
»Saj smo vsi pod kožo krvavi!« je rekel sir Philip. »Page je zelo zmožen 'n vesten oskrbnik. Moji otroci ga imajo vsi prav radi. Ne morem verjeti, da bi se mu
bilo kaj pripetilo. Saj ima same prija-
telje!«	_	. ,
»Res je«, je priznal Gibbons. »Rad plačuje za druge v gostilni. Zmerom ima polne žepe denarja in se ne trese zanj. Slišal sem, da dobiva na dirkah.«
»Jaz mu dajem prav spodobno plačo in pri igri ima dosti sreče«, je povedal bančnik. »Sicer se me to ne tiče, ker je njegova zasebna zadeva, priznati pa moram, da mi je dal pogosto kakšen dragocen migljaj. Prosim vas, storite vse, da ga najdete, gospod Beeke!«
»Našli ga bomo!« je odvrnil Beeke z vso odločnostjo.
Obrnil se je in odšel z umetnim zobovjem
»Zdaj tu nimava več dela, Eustace«, je rekel. »Sir Bertram ga bo pa imel polne roke. ko pride.«
»Sodim, da ste vse poglavitno že vi opravili, Beeke.«
Zloben nasmešek je preletel Beekeov
obraz.
»Odpeljite me v Wersterham, Eustace«, je .Jtočll. »Rad bi že vse uredil pred pri-
žel vso slavo? Obisk v Carringtonovi graščini bova malo odložila. Najprej morava ugotoviti, kdo je zgoreli mrtvec.«
»To se mi ne zdi prav lahko.^ Mislim, da se je Page kje napil in obležal.«
»Da, obležal«, je prepričano odvrnil Beeke. »Obležal v Clintonovem letalu, ko je dobil kroglo v srce.«
Kmalu sta bila v Wersterhamu. Gospod Matthew Stanton, ki je imel razkožno opremljeno delavnico in čakalnico, je bil doma.
»Sir Philip Laver naju je poslal, gospod«, je dejal Beeke.
»Sir Philip in lady Laverjeva prihajata j že več let k meni«, je odvrnil zobni zdravnik. »Kaj pa je tole?«
»Umetno zobovje. Ali ste ga vi napravili?«
Stanton ga je dobro pogledal in počasi odkimal.
»Ne«, je odvrnil. »Tako slabo pa jaz ne delam. Tudi tako slabega materiala ne uporabljam.«
Beeke n! bil videti prav nič presenečen.
»Saj se mi je takoj zdelo, da to ne bo vaše delo, gospod Stanton«, je rekel. »Samo prepričati sem se hotel. Sir Philip je svetoval nekemu gospodu Pageu, naj sl gre k vam popravit zobe.«
»Pageu? Njegov oskrbnik je, kajne?
hodom sira Bertrama. Cernu naj bi on po-'Ne, k meni ga ni bilo«, je povedal zobni
zdravnik. »Ali je to njegovo zobovje? Jaz ga nisem delal. Kako, da ste me prišli vprašat?
»Mislim, da je umetno zobovje last človeka, ki je v pretekli noči zgorel, in midva morava ugotoviti, kdo je bil prav za prav ta človek«, je povedal Beeke. »Thomas Page je včeraj izginil in zato morava ...?«
»Možak v letalu, kaj? Poznam že to zadevo, je vzkliknil Stanton in vzel spet zobovje v roke. »V listih sem bral, da je truplo zoglenelo. Kako, da se kavčuk P stopil?«
»Ker zobovja nismo dobili v njegovih ustih, ampak v ribniku,« je povedal Beeke. »Bojim se, da je mrtvec Thomas Page, in upal sem, da mi boste vi lahko pomagali. Očitno torej Page svojega gospodarja ni poslušal... šel je h kakšnemu drugemu zobnemu zdravniku. Koliko pa jih je v Westerhamu?«
»Ne vem. Sicer pa je Page !ahko hodil tudi v London. Bojim se, da po tej poti ne boste daleč prišli.
»Mislim, da bom le prišel«, je vzkliknil Beeke. »Bolj verjetno se mi zdi, da si je Page popravljal zobe v Westerhamu. Kateri izmed vaših tovarišev pa najbolj ogla ša po listih. Saj razumete, kako mislim: kateri dela najceneje in na upanje?«
(DaJje sieetO
i predstavnik STANKO DILTELA uredništva Stev. 25-67 in uprave
SOBA IN KUHINJA
se takoj odda s hlevom. I ska cesta 54.	512
Ljubljana 3
12.6.1939
MAYBACH
VRHUNEC NEMŠKE IZDELAVE
na področju ENDUSTRIJE AVTOMOBILOV in MOTORNIH KOLES Vam bodo pokazale na Ljubljanskem veleseimu sledeče znamke
Zanimivosti
Mravljinje glave - zaponke pri operacijah
Nauk o žužkih je mlada veda. Še pred 150. leti so proglasili lady Glanvilleovo ra prismojeno, ko je zbirala metulje. Zdaj vemo, da so žuželke že bite 40 milijonov let prej na svetu kakor človek. Računajo, da imajo žužki že 300 milijonov rodov za seboj! Tako razvijajoča se bitja so dobila neverjetno sposobnost prilagodljivosti m odpornosti.
Dandanes je na svetu več milijonov jsužkov, znanstveno so jih doslej obdelali 750.000 vrst Premnoge žuželke mora
človek preganjati s strupom, ki ga na moderen način sejejo iz letal, ali pa z drugimi žuželkami, morilkami med tovarišicami. Tako prevažajo letalske družbe cele roje os na druge celine, kjer ugo-nabljajo škodljivke. Iznajdljivi izkoriščevalci žužkov so pamorska plemena v Srednji Afriki, ki porežejo termitom glave in njihove čeljusti jim služijo pri raznih operacijah kot najbolj zanesljive zaponke ...
ZASTRUPLJENI BONBONI
Neki zakonski par v Groningenu na Holandskem je prejel zavojček bonbonov. Ko sta jih zakonca použila, so ju napadli krči. Preiskava je dognala, da so bili sladkorčki zastrupljeni. Zavoj je zakoncema poslala neka učiteljica, ki se je hotela nad njima maščevati zaradi že starih prepirov. Njo in njenega 16 letnega brata je policija zaprla.
NAPREJ K PETEMU MILIJONU.
Tak je naslov okrožnice angleškega ministrstva za zdravje naroda, kjer poziva ljudi k nadaljnji gradnji novih stanovanj. L. 1918 je bilo na Angleškem okrog 8 milijonov hiš, po vojni so zgradili doslej že štiri milijone novih poslopij. 1.5 milijona novih hiš je zgradila država, 1 milijon fitš so postavile občine, 500.000 pa privatniki. Samo v 1. 1932 so pofušili 250.600 starih hiš na Angleškem.
TRIDESET LET JE KRADEL
Monter Guyoux je bil nameščen štirideset let kot nočni čuvaj v neki pariški Irgovini. Vsi so zaupali njegovi poštenosti, dokler ga niso ne-koč po naključju razkrinkali. Detektivi so namreč opazili, da noM čuvaj vsako noč zavoje s seboj. Dognali so, da je nosil domov najrazličnejše blago. Kradel je najmanj trideset Bet, doma so našli celo skladišče ukradenega blaga v vrednosti več tisočev din.
LINČANJE CIGANOV NA POLJSKEM
V vasico blizu Hluma sta prišla ciganska jezdeca in zahtevala ‘od kmeta cigaret. Ker ju je kmet zavrnil, sta moža razjahala in z bičem pretepla gospodarja. Mož je obležal v krvi, cigana sta pokradla, kar se jima je ljubilo, in odjezdila. Prihiteli so vaščani, se oborožili z vilami in kosami ter jo ubrali za cigani. Pred ciganskim taboriščem se je vnela prava triurna bitka. En kmet je obležal mrtev, 11 drugih je bilo težko ranjenih. Ciganom se je posrečilo z mrtveci in ranjenci pobegniti, le dva moža in dve ciganki so razjarjeni kmetje ujeli in jih strahovito linčali. Orožniki so šele čez nekaj dni zvedeli o strahotnem pokolju v samotnih vaseh.
40-LETNI MOŽ V ZIBELKI
V Jasenovcu pri Daruvaru na Hrvat-skem imajo zdravniki nenavaden primer. V zdbelki leži 40-letni človek, ki ni večji od dojenčka. Od rojstva je navezan na zibelko, mati ga hrani kakor vsakega dojenčka, s steklenfco mieka. Njegove oči imajo zelo inteligenten izraz, 40-letni dojenček razume vse.
Katehet: — In ko je Bog ustvaril zemljo, potem... no, Mirica?
Mirica: — Polein je dejal: Ustvarimo človeka po svoji podobi...
Kntehet: — A Komu je to dejal? Mirica: •— To je dejal... Štorklji.
Izd la In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., ae luačaip. — Uredništvo in UQrava: Maribor. Kopališka »lica 6. — Telefon
v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se uprave stev. 21-67, — Poštni čekovni rnčun štev. 11. 409.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda M par: nalmanlia pristojbina a ta oglase <• din (i—. Dražbe, orekllcl. dopisovanja In ienltovanisk) oglasi din U— oo besedi. Nalmanlil znesek za (e oglase le din 10.». Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Oglasni davek ta enkratno oblavo znata din 2.—, Znesek za male oglase se olačnle takol orl naročilu oziroma «a le vooslatl v pisma skapal r naročilom ali na oo ooStnl noloinlcl na čekovni račnn it 11.409. Za vil olsmeoe odgovore glede mallb oglasov se mora orlloiltl znamka za 3 din
Narednik regrutu: — Ali znaš plavati?
— Znam, gospod narednik.
—■ Kje si se pa naučil?
— V vodi, gospod narednik!
Narednik dijakom — rekrutom: —Kadar jaz govorim, morate molčati kakor
sveti Kolumb, ko je prvič zagledal New York...
s hlevom. Ptuj-5124—5
Razno
IŠČEM BOLJŠEGA GOSPODA
ali upokojenca, ki bi imel veselje, prebivati na deželi pohištvo potrebno. Oskrba v hiši. Posestvo leži v bližini Maribora. Ponudbe na upravo pod »Mirni dom«. 5125—1
LOKAL dam v najem takoi ali s 1. Juli jem, pripraven tudi za sobo
s štedilnikom. Vprašati Koroška c. 63.	5127—1
Prodam
Prodam poceni OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK
moderen, in radio starejši sistem. Rappe, Ivaniči.
5108-4
VELIKA SOBA
ter kuhinja se odda Koroška cesta 90.	5128—5
Stanovanje išie
Iščem čisto
DVOSOBNO STANOVANJE
v novejši hiši. bližina centra. Ponudbe takoj na portirja hotela »Zamprc«.	5123—6
Sobo odda
2 SOLIDNA GOSPODA
se sprejmeta na stanovanje in hrano. Mlinska 35. 5129—7
Službo CfODI
MLAJŠA POSTREŽNICA
za delo čez dan se takoj sprei me. Naslov v upravi »Večer-nika«._________________5126
SLUŽKINJA z dežele, pogoj: pridna in poštena, dobi stalno mesto. — Sever, gostilna, Dobrava-Tez no.	5130-9
pri naSIh inseren-kUPUjte M*1 *or oglašujte!
V globoki boli naznanjajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njihov iskreno ljubljeni, nepozabni sin in brat, gospod
Emil Klaniiiek
mehanik v orožniški šoli v Krškem
v soboto, 3. junija 1939, v 26. letu starosti nenadoma Bogu vdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, 5. junija 1939, ob 16.15 uri iz mrtvašnice na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo v torek ob 7. uri v magdalenski cerkvi. Maribor, 5. junija 1939.
5121	Globoko	žalujoči	ostali.