glasilo slovenske:
PODPORNE JLUMOTE


daily •acept Sndiyi tad
Holiday«.
^--#
LXTO—YEAR
inn a^imrffu«
•f lUnk l IfTI.
CHICAGO, ILL., TOREK 24. APRILA (APRIL) 1917.
STEV.—NUMBER 99.
ngleška komisija je dospela v
Ameriko.
__- —~
OSVET0VANJA PRIDNO V
kratkem.
WtthingtanyTo. - Britska
misija, obstoječa iz dvajset da-Nedospela v Washington. / 'im prihodom se je tudi rame-d«* «1» P'«'«l*'<lnik l)roMt°-lJll0 obljubi, da Združene drža-n0 sklenejo separatnega mi-Kolik«, je ua takih vesteh res-, * ne da dognati, ko je brit-komisija komaj stopila ua a-,ri;ka ti«. Treba bo počakati Ijdekov ki jih sprejmejo na ifrrenei, da bodo lahko rekli pisali, to je rekel predsednik to je obljubil.
Va podliigi njegovih prejšnjih iv sklepajo, da predsednik iz-f Ila I four ju, da ostanejo Zdru-države v vojni dokler ne do-
ejo:
rizuanje ameriških pravic na iikem morju.
nieciije pruske avtokracije, ki uri nevarnost /.a demokratično <lo in /.a svetovni mir. darovanje Združenih držav drugih ameriških republik pro-nspadii nemške vlade in proti otniškim spletkam cesarskega lelk*avanja v Berlinu. Mr. Malfour iu drugi člani brit-komisije so izjavili, da ne pri-jajo radi tega, da vprašajo, da rnžene države ne sklenejo se-ratnega miru. Če pravijo Zdru-)«• države, da ostanejo v vojni, der ni poražena nemška avto-cija, je povedano vse, ill Zdru-države imajo pravico z uliti vred staviti ininovne pogoje, tritska komisija ostane več te-iv v deželi, mejtem pa dospe francoska komisija, ki jo vo-prcjKiiji ministraki predsednik ia ni. , • . . ,*;. r-rr* Iritaki komisarji bodo izvedeli, iko jim pomagajo Združene ve gospodarsko in vojaško, loatno liodo brit ski komisarji ameriškim uradnikom nnvo-, da ne bodo delali zmot kot anei v začetku vojne. Državni department je dovolil javiti detajle o dolgi vožnji iz glije via Halifax, Vanceboro,
1'ort Inml in Varcester. iiritska komisija sc je odpel ja-proč dne 11. aprila na hitrem
Živilska predloga pride kmalu na vrsto.
OBSEGA ZELO VAŽNE TOČKE
Washington, D. C. — Kongres podvzame aktivne korake za o-hranitev živežu in pomnožitev produkcije poljskega pridelka. Predloga, ki jo je izdelal Lever, predsednik poljedelskega zborničnega odseku, po navodilu poljedelskega tajnika, gre takoj pred kongres po vojaški predlogi.
Poleg te predloge so predložene še druge metode za ohranitev živil iu pomnožitev produkcije.
Kongresnik Good iz lowe predloži predlogo, ki daje obrambnemu svetu mOČ, da določi maksimalne cene za živež in kurjavo.
Senator Kcnyeu iz lowe predlaga visok davek na opojne pijače, da se ohrani žito, senator Cummins iz lowe pa predlaga splošno prohrbicijo, da sc tako hrani z žitom.
Zadnji predlogi sta prohibicio-nistični, njiju cilj jc prohicijg, ki ga hočejo prohibicionisti doseči v vojnem času, ker ga ne morejo v mirnem. Predlogi nimata namena varovati ljudstva pred nikdar sitimi oderuhi ampak podpirata prehibicioniške cilje in kongres ravna pametno, če ju zavrže.
Zvezna obrtna komisija želi, da se ji podeli moč, da lahko kontrolira cene živil, uvede preiskavo in da kongres nji da nadzoro-valuo moč mesto obrambnemu sveti* ali poljedelskemu department u.	,
IjC ver jeva predloga daje predsedniku popolno nadzorovalno moč nad živili. Gotovim 'kapitalističnim krogom seveda ni to všeč, ali podvreči se bodo morali zakonu, ko gu sprejme kongres,
Vojne v predlogi so tele določ-l»e r V j. ■	■ .. " '. '• •
1.	Regulacija produkcije z raz-relitvijo semena. Z njo je zvezan poziv na ljudstvo, da pomnoži produkcijo in obdela več sveta. Mogoče sprejmejo v načrt, od ob-delajo tudi državni svet.
2.	Regulacija razdelitve živeža na ta način, da pride promet na železnicah, rekuh, jezerih in na morju pod vladno kontrolo. Vla-da ima pravico prevzeti hladne shrambe iu določiti ceno.
............................ Poleg bo imela moč, da odpoš-
rnikn in je dospela v Halifax I jjc ^jvi|H nu tinte trge, kjer je na-'"tek. / izrednim vlakom so se Lta|0 pomanjkanje živil. Miril-iki komisarji pripeljali do ma- j niu|lle t.t.„e }>0do vpeljane za far-kanadskega mesta McAdams, i |Httrj^ ,M) katerih bodo prodajali /i na meji. V nedeljo zjutraj iiroduktc. maksimalne cenc pa za
/i
lospeli ameriški uradniki v lo ameriško oVuncjuo mesto I'fliuro. I)ve uri kasneje se mil vlak /. hritskn komisijo, ilfour je potem izjavil, da jc rika daleč proč od bojišča I miru, ki ga je našel, ko jc >|»il n« ameriška tla. Dejal je, 'riukn komisija ne prihaja da mkaj \«>ili Američanom, nočejo. *
produkte, maksimalne cenc pa za trgovce. Trgovci ne bodo smeli prodajati nad ceno; ki jo določi vlada. Take odredbe niso seveda všeč ljudskim oderuhom, ki bi radi izrabili vojno v profitarske namene.
NEMftKI PODANIKI BO MORALI VČERAJ ODDATI 0. ROŽJJE.
»•nisij« sc je vkrcala v nekem Washington, D. 0. — Včeraj o-pristanu na severju. poldne je potekel čas za nemške JC bila biv.oplovua, <la ni podanike v Združenih državah, *« shižiii potapljačem za tar* (ia oddajo munk-ijo in orožje. 1 "«'pra\ i jo k večjem 16 1H| Nemški podanik, ki ni do določe v ori, čc m, vrhu vode.
nega roka izročil orožja, je izpo-
»VERNER PRIPOROČA, DA i VLADA------------,J
ToP«ka, Kans.
stavljen nevarnosti, da ga aretira-
vt i »-v. _-----"—"«,iu iu vtaknejo v zapor.
VLADA DOLOCl CENE.
Razprava o vojaški predlogi je
pričela. *
# ————_
V SENATU SE VHŠI BOJ OLE-DE STAROSTNE MEJE.
Washington, D. C — Bitka za
splosuo vojaško dolžnost bo v tem tednu končana/ dobljena ali pa izgubljena v obeh zbornicah: v senatu iu kongresni zbornici. Bitka jc pričela včeraj in senator Chamberlain pravi, da bo predloga za vojaško dolžnost sprejeta v senatu pred prihodnjim petkom taka, kot je bila predložena.
Senatorji Thomas, McKellnr, Reed iu Kirby, • ki ko podpisali poročilo manjšine v odseku za vojaške zadeve, vodijo v senatu boj za sistem prostovoljcev. Hitchcock je sedaj v vojni za oboje: sistem prostovoljcev in splošno vojaško dolžnost. Po njegovem mnenju hi bilo nn tn način najhitrejše zbrana armada. Senator Hitchcock bo torej podpiral predlog večine, če propade predlog manjšine.
Senator Gallinger ne nasprotuje vladni vojaški predlogi, ampak želi, da povišajo starost /a prve rekrute.
(Predloga priporoča starost od 19. do 25. leta za prvi poziv, senator pa meni, da naj pripadajo k prvemu pozivu vsi državljani od 18. do :ir>. leta.
Senator Hitchcock odločno protestira, da bi kliculi pod zastavo mladeniče z devetnajstim letom. Po njegovem mnenju naj pričenja vojaška dolžnost šele z 21. letom.
Uprava bo nastopila za predlogo senat. Galliugerja, ker bo registriranih 11,000.000 mož, čk pridejo pod prvi poziv državljani v starosti od devetnajstega do pet in dvajsetega leta. Po Galliugcr-jeveinu predlogu bi prišlo podvpr vi poziv 6,000,000 mož, kar Id le oviralo delo nabornih komisij.
Senator Hitchcock nastopi odločno proti določbi, dn pokličejo k naborom mladeniče v starosti devetnajst let iu upa; da bo njegov dodatek sprejet. Po njegovem niuenju ne bo delo nabornih komisij otežkočeuo, če pozovejo k iihIhi-ru državljane v starosti od 21.-25. leta. Matere i/, vseh krajev Združenih držav protestirajo, da pokličejo fante pod 21. letom k vo-jaškemu naboru.
V vladnih krogih upajo, da bo debata o voja*ški predlogi v kongresni zbornici končana v četrtek.
Večina v odseku za vojaške zadeve, ki se je izrekla proti vojaški predlogi, vodi demokrat Dent, ki jo obenem tudi predsednik odseka za vojaške zadeve. Manjšino, ki je za vojaško dolžnost, vodi kongresnik Kalin.
Vlada se trudi, da pridobi K it -china, vodja demokratične veČine za predlogo. Kitchiu jc nasprotnik prisilne vojaške službe. Mogoče je, da ne govori k predlogi, ampak bode s svojim glasom pokazal, kako misli o splošni iu obvezni vojaški dolžnosti. Opozicij« pa upa, da se Kitehin priglasi zm besedo, kot je to storil, ko je bilo proglašenje vojnega stanja uu dnevnem redu iu da govori proti predlogi. »Predlogo lahko zakasne razni
J /
J /
m ji
Policija ima pravico, da prei šče vsako hišo, ki je na sumu, da dodatni predlogi, loverner Cap- j nemški podaniki hranijo v nji oro-1
hr/ojavil predsedniku, da žjc.
v>/,ltt * bula določa cene iu 1
8T0 SRBOV ODIDE V
QUO.
FRAN
"'""> M "C.ua. ki jih špeku- VOLILNI SLEPARJI SO PRO
1 ^/e proč .,<1 trga. Določil »TI ............ceno /U farmar-	-
'"iMmaliio ceno /.u komu-!
Terra Haute, Ind. — George Khrfiiliardt in Henry Montgoma-bivša člana odbora za javna
Joliet, IU. <M tukaj *e je udpe-Ijalo 100 Srbov, da se pridružijo | armadi na Francoskem. Vadalj-Inih štiri sto jih sledi.
Družinska tragedi la-Dvojen umor 1 in samomor.
POSLEDICA PREPIRA 0 SVE TOVNI VOJNI.
tonkera, N. Y. Rev. Robert r\ Berrv, pastor kougrcgacioualuc cerive, jc ustrelil svojo ženo iu ta-ščoK prepiru, ker sta sc potegovali za tNeničijo. Kanil je avojo ava-khgo, ki se je rešila z urnim bo-goia, potem je pa izvršil samomor.
Vast or jc pustil listič, na katc-rem sta dve besedi povedali vzrok tragedije. Na lit ku jc stalo zapisano "blazni Prusi", ki je ležal z revolverjem poleg njega,
Nad mostovžeiu, k.ver se jc odigrala drama, vihra ameriška zastava, V hiši pa leže mrliči. '
Tt 'i hčere pastorje ve, v starosti od $ do 10 let so bile v sobi in očd ni napravil poizkusa, tla jim stori hudega. Draina se jc odlgrela ravno dve uri preje, preden jc i-mel pastor oditi v cerkev.
Gdč. Caroline Bahr, Berr.vjeva svakinja, jc izpovedala policijske-imi ^kapitanu Bradyju, kako jc prid o do tragedije. Mati pastorje-ne, stara dva iu sedemdeset je bila rojena v Nemčiji. Kot Nemka je oboževala kajzerja 'se kar je prihajalo od njega, jq. smatrala za veliko modrost.
r jc bilo napovedano vojno stanje med Združenimi državami in Nemčijo, se je v hiši naselil prejiir. Tašča in njena hči sta se pot«g<»vali za kajzerja, pastor je pa apravifoval Združene države iu je flrjal, da so ravnale pravilno, da tto oholemu kajr.erju napoveda-le vojno. Mir jc izginil iz hiše iu v nj| se je naselil prepir, ki se je ponavljal vedno pogostejše iu je postajal vedno glasnejši in bolj vrof. Končno je prišlo do kata-irtrofe, ki je koučala z dvojnim u-aAanaui' in samomorom.
Pastor Bcrrv je star pel iu štirideset let iu pastoroval jc okoli dvajset let.
Švedsko delavstvo zahteva republiko.
GOSPODE Z ZLATIMI OVRA TNIKI JE STRAH.
London, 2:1. apr. - Kodanjskl poročevalec javlja 4,Kxchangc Te. legn^ihu", tla bile v soboto \ Stoekholniu, glavnem mestu ft ved* *ke, velike delavske demonstracije, ki so bile naravnost scnaaciu nalile. Velikanske delavske muo/i ce so se zbrale pred zbornično pa. lačo ob ča:<u, ko se je v aborrtb i vršila debata aaradi kredita v znesku petnajst iniljonov kron nakup živeža. Delavei so hoteli ud-ret i v zbornico, toda na stopnicah so jih usta\ ili trije socialistični poslanci, ki so pregovorili demon strmite, da uaj počakajo /.unaj ua trgu, kamor pride kmalu Bran-• ing. socialistični \odilclj \ p»rla nio.iiu. kateri Bo govoril. Mlloilca jc ubogala in čukala. Med čaka. njem je pa Karlson, urednik so cialističncga lista, stopil ua stop-nice in govoril ognjevit govor, oži-gasajoč vlado, ki sc premalo liri-ga aa delavšuke sloje. Dcmoustra-I je so odgovorili s klici: "Dol z vlado I Istauovimo republiko! Ui -vol uei ja!"
V vinilnih krogih je zavladala velika sknli vsled teh demonstracij iu kraljevo palačo so takoj zn-t lazili /. vojaštvom.
ftEST MRTVIH IN VELIKO PO-&K0D0VANIH PRI POŽARU.
Indianapolia, Ind. — Iz India napol in, Ind., se poroča, dn jc bilo pri požaru* kateri je uničil Colfax stavbo šest oseb mrtvih in velik » število poškodovanih. Med mrtvimi je tudfi Dr. Martha K. Keller, ki je najbolj znamenita ženska zdravnica v Indiani.
Kako je požar nastal, sc ne more dognati. Uničena sta dva hotela popolnoma.
ARETIRANA KOT MORILCA.
. .Portland, Ind. — Serif je arc-1 tiral Hay Landisa in William Kisli- j hacka. Obtožena sta, da sta umori-; la 201 et ne ga Hoy K. Hrowua v |{<ilkeyju. Obtoženca sta oženje* ua. Pridržali so ju v zaporu, ker j sta obtožena umora prve vrste, j
KRAVA JE ZBEZLJALA.
PODPLUTBA NA ŽELEZNI- dein: Thomas Smith, bivši mestni
CI
sodnik, iu Kdward Driaeol s<» bili izpuščeni iz zvezne kaznilnice v
VIHAR NAPRAVIL ŠKODO Lapor te, Ind. — Prek mesta j«
1 , :i	l*|Mwriu ir< mm« »«"■■■■ - — • ■ — "r — —»------i • •
Kana — Valed silnega l^avcnworotbn. Obsojeni so bili drvil hud vihar z nalivom, ki j« P-toki tako narasli, daiv ječo radi volilne sleparije, njih napravil $20.000 škode. Otlkrlvsl do-nl« Mt i ri mostiče iu jj. obsodba je zdaj kasirana.	je hiše. lomil drevje in pobral
' ^^ ' /.ouko pn^,, Santa	__braojavna drogove.	}
"-daljavo jietih npiljj	VREME.	------- ---
STRELA JE UDARILA V DINA
Vreme «wtane neetanasritno,

Richmond, Ind. —Na kolodvoru , je /bezljala krava, ki je lastnina II. J. H a nes a, blagajnika Inion National banke, in je nevarno ra-, uila Andrew llendrieksa, nekemu dečku pa odtrgala uho.
i	*mm,»m - mm
PROTI CENZURI,
New York, N, Y. — Zveza čas-, nikarskih Izdajateljev jc Hprcjela rezolucijo, v kateri imenuje ecnr /uro napad na svoboilo misli in govore, ill spelira us senatorje in koiigrcNtiikc da glasujejo proti določbi o etnauri.
PROTI ŠPEKULANTOM Waahington, D. C. — Senator CurtU i* K s lisa sa jc predložil re-Milucij«!, da se Špekulsiitom p repo-j ve vpnral»s brzojava iu p«»šte. ki žitne kupčije za bodoč.
u'slt.'

^o DEBET CENTOV . (AtA,
prodi
teni|H*ratura višja kot včeraj. He-	^^^
j ve rov/.hodil i vetrovi se spremene Point Pleasant, W. Va. — Stre-
Halunarji so! v vzhodne.	Is je udarila v sl.rsmbo za dma-
J" piva p..! So I učit i vzhod «4» 4:57; solnčni	mit in smodnik pn Ma^mu. Tri a-
1 zah<sl ob ti 40 p m.	se4ic so »gufcnle to I jen je.
CENA ZA SIROVO OLJE ORE KVliKO PitUburgh, Pa. — S«sl pbinayl-\anskega sirovega olja 4tane 10 M»d. To je at rečno visoka eena za sirovo olje, kakršne ne pomnijo v produkciji olja.
KAJZER HO0E POTLAČITI STAVKO V NEMČIJI,
Amsterdam, apr. "\icu-wc Kotterdaiusche Con rant' javlja, du je bila zadnji petek velika eksplozija v nemškem navaliieni pristanišču Wiljicinslinvnu. Ila:'.-st roil io je bilo slišati vev milj naokoli.
Amsterdam, 2!1. apr. Ke»ul-•tat štrajka mimloljskih delavrev
v Nemčiji Im najbrž ta, da bo vta. da zasegla municijrskc tovarna iu jih operirarala na svojo pest, vsled česar bo imela delavce bolj pod svojo kontrolo. Vojno miuistrsHo jc pudalo štrajkarjem ultimutum> da IukIo vsi fizično sposobni delu v-ci takoj šli v armado, ako se ue vr nejo na delo v štiriindvajsetih u rab.
Proti štrajkarjem je nastopil tudi Sehcidcniaiiu, vislja smdali-| stične večine v nemškem parluicu-tu, kateri je včeraj apeliral ns! stavkarje, da we vrnejo ua delo. X:i! vzgled jim j<< navajal ruske delavce, ki so sc /dvc/.ali proilueirali miiuieijo brez prcNtauka, dokler
i
bo trajala vojna. Po zadnjih ve stoli iz Berlina se št rajk še iiuda* Ijujc,
AROENTINIJA ZA ZAVEZNIKE,
Buciun Aires, 2-1, apr. Včeraj so bile tukaj velike demo'istenei-ji' v prid Združenih držav in •iite.ituih ZMvr .ulkr«, Okrog sto. tivoč oseb je ii ^nkal.i po ulicah, prepevalo uiavseljer.» iu gla«uo i/ rafulo sini pa ,* * do Združeiiih dr. v.iv iu Franciji' Po obhodu se je v rs I Javni na katerem je bi t ra sprejeta c«viJi|c|jii, ki ostri- ob s »js Nemčijo, odobrava stališ, c A-uicrikc, Brazdi'j** iu znv«'/.uikov * Fvropi iu | o\cl|čuje zmago ru.«ke revolucije, tioioruiki so brc/ o\ iu* J' o v iiiiKlaš.ii5, d I j« Ai gcutiiiljn li'i pragu vojin
Iz Moutevideja poročajo, da so brazilske čete naredile mir med nemškimi kolonisti iu domačini \ južni Braziliji Nemci 'iiorajo »hI* d h ti orožje.
ZMAOA REAKCIJE NA JAPON.
SKEM
Tok i jo spr. Volitve zs državni zbor, ki so m- vršile pred očka) titievi, so končale s porar.om naprednih stiunk iu \ fa<la 1st zopet imela večine. V pr4»o<iiij«,ra psrlsioeiiiu bu imela tlsds 217 dežev. na»pr<itne stranke ps IM Najbolj t*o poraženi koustitučijo.
nalei. V«»«litelii te stranke pripisujejo pora/ intrigam vlade, ki m' jf |>o«liižils vsskegs umazanega sredstva v volilni borbi, samo ds si je zagotovila ve^Mio v parlsuien-tu. •
Nova bitka na za-padu |e pričela z vso silo.
GRE ZA BOOATE PREMOGO-• VNE ZAKLADE.
Kopenhagen, 23. aprila. V Berlinu je vse živo turških čet, kl ao na potu proti sapadni fronti.
Haag, 23. aprila. — Konservativci, pravzaprav pruski junkarji, K rose uemikemu kancelarju Beth-mann Hollwegu a revolto, de aa ne kloni aahtevam nemžklh socialistov, ki so sa mir pod pogojem, da ne sme Nemčija obdržati oavo-jenega ozemlja pod ivojo oblastjo.
i Gospodje Junkarji naj ne groze preveč, ker ae lahko dogodi, da te nemško ljudstvo dvigne prot
njim. Op. ur. i
Petrograd, 23. aprila Nem iko brodovje je sapustllo Libau, da nupade ruske date aa hrbtom.
Nemžke čete se ablrajo na severni fronti Dvinak-Riga.
London, 23, aprila. — Turki io se v Mezopotamiji umaknili ia Ia-tabilita na desnem bregu Tigriia. V nedeljo io angleške četa ujela nekaj Turkov in aasegle eno hav* bioo.
London, 23. aprila. — Narodni delavski odbor priporoča:
1.	Da vlada kupi vai importiran živež.
2.	Da sapleni vas doma pridelan živet.
3.	Na trg naj polljajo vsa po trebičine in pod takimi raamtra-uii, du bodo od tega imali korist konzumentje.
4.	Da vlada odpošlje tja Mval> kjer ga primanjkuje.
D. Da prodaja kruh v vojnam čaau, ki tehta fttirl funte, po • pene.
0. Dalavitvo mora biti aaatopa-no v vseh lokalnih komiaijah, kl so nastavljena aa kontrolo ftivoia.
Loudon, 2M. apr. Današnje u* raduo poročilo se glasi, da angle* ško čete vnovič napadajo nemške postojanke na široki fronti v okolišu reke Mcarpe, Boji se više u* spešuo .Takoj v začetku boja so angleške čete okupirale Trcscault iu večji del goad a llavriucourt.
Pariz, 251. apr. • Nemški razru* Sevalci so v soboto bombardiral! Calas iu okolico. Več kot sto gra* na! je padlo v mesto. Več civilistov je bilo ubitrh III dvanajst lahko ranjenih,
London, 2d. apr. - V okolišu Lensa divja nova bilka. Znamenja kažejo, da pričujoči teden bo videl sveže III mnogo gro/.iiejŠc bitke ua vsi fronti od Is'iisa ds go/dovja Argoune, Silovito bombardiranje iu nenavadna aktiv* nosi avijatrkov, ki vselej iis|nivc-duje infanterijske napada, sn vrši /e iri dni. Kakor izgleda, jc sdaj v teku zadnji in največji kontest med Angleži iu Nemci zs posest Leuss iu bogato središče premoga, kl se nahaja tamkaj. Poročila s fronte se glase, da so angleške čete na več krajih razparale nemške obrambne pozicije. Včeraj Angleži odbili tri IJuts protinapade Nemcev Ju/uoi/točiio od L<m»* sa. Pravi boj se je pa začel še le | si poldne iu se je nadaljeval vso prošnjo noč, Očitno je, da Angleži ne bodo odnehali, dokler lic bo Lena v njihovih rokah.
Medtem so francoske čete odbl* lo eelo vrsto nemških protinapadov v Aam pa nI jI. Najljotejii boj mož proti iuoŽ4| je bil okrog gričevja Monnivillcra, kjer *o se Nemci zaleta vali napad /a napadom v modre vrste francos, voja* atvs, ali po veMteh ir. Pariaa so Franeo/i čvrsto stali ua novi Uul* ji iu Neoiei mi morali odnehati t velikimi i/.gubami. Nemci *o ro-pet srdito bombardirali U«*m* O-ki<»g pele ure popoldne «o Nem-. i v /sdiijtsi protinapadu vrgli bataljon vojaštva proti Franeo-/oni sever muca pad no od gore Ila-ot, tmls topovi in atrojne polke mi popolnoma rs/.m«*sarlle in raz* Dalje na 3. str. I. kol.
OS v BTA_"
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Izhaja dnevno razen nedelj in praznikov._
LASTNINA SLOVANSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cene oglasov po dogovoru. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina: Zedinjene driave (isven Chicago) la Canada $1 na Wto,
t 1.60 za pol leta in 76c za tri mesee«; Chicago ia inozematvo $4.60 aa loto,
2.26 za pol leta, $1.1» »a tri mesece._
NmIm aa vae, kar lata »tik a lUtoai
"PROSVETA"
2087 So. Lawadale At.du., Chicago,
"THE ENLIGHTENMENT"
Organ of |Im Slovrak National Benefit Sociot?. faened daily except Sunday and Kolldays.
_Owned by Sloronic National Beaeflt Society-
Advertising rstes on sgreement
^■j—t-n—t——■ ■ ...... " "	"	mi i i i
Subscription: United S ta tee (except Chicago) and Canada ft per ysar; Chicago and foreign countriea, $4.60 per year.
26S7
Addresa:
"PROSVETA"
So. Lawndala Avonno, Cfcleago, llliaob. YaUfon Lawndala 4s3T
Datum v oklepaju a. pr. (Marca 31-17) poleg vatega Imena in na •lova pomeni, da tram je a tem dnevom potekla naročnina. Ponovita jo pravo-no uatavl liot.
Kapitalistična zarota razpada.
Kapitalizem v Ameriki se prav nič ne loci od kapitalizma v drugih deželah. Povsod je enak, grabežki, sirov in brutalen. Nikjer ne vpraša, če so sredstva moralna ki se jih posluži, da doseže svoj cilj. Kapitalizem ne vpraša, kaj je zakonito, kaj nezakonito,%če le služi njemu Kapitalizem se posluži vere, znanosti, državne mašinerije kuje najpredrznejše in najbolj nesramne zarote, da varuje svoje interese. In vendar so mnogi ljudje tako zatelebani vanj, da mislijo, da se bo svet podrl, če ga človeška družba odpravi.
Od pacifične obali zdaj prihaja glas, da so kapita listični interesi skovali najgrso zaroto, kar jih pozna zgodovina po znani haymarketski aferi v Chicagu izza leta 1886. V San Franciscu je bil obsojen Tom Mooney na vešala. Sodišče je odločilo, da ga obesijo dne 17. maja t. 1., ker je ubil več ljudi pri demonstraciji za vojno pri pravljanje v San Franciscu. Vsak delavec, ki zna misliti in je zasledoval pazno, kaj so listi poročali o stvari, je bil prepričan, da je Tom Mooney postal žrtev kapitalistične zarote. Nad tucat prič je izpovedalo, da so Moo neyja videle ob času razstrelbe na popolnoma drugem me stu, kot je izpovedala glavna državna priča. Vse izpovedi drugih prič niso odtehtale izpovedi ene same priče. In človek, ki misli, je sebe vprašal: "Ali je mogoče, da nad en tucat ljudi narobe vidi, ena sama priča pa prav?" Od govor na ta vprašanje je bil "odločen ne." Kljub temu je bil Mooney spoznan krivim umora prve vrste in po be sedah zakona obsojen k smrti na vislicah. Jasno je bilo da je obsodba mogoča le na podlagi dogovorjenega pri čanja.
Ko je delavstvo izvedelo za obsodbo, je zakričalo "Kapitalistična zarota!" Ali s tem ni bilo pomagano Mooneyju, kajti pravico dele v današnji družbi po mrtvih črkah, ki so zapisane v zakonih. Treba je dokazati, da hočte kapitalistična zarota spraviti Mooneyja na vešala.
Kakor strela z jasnega neba je učinkovala vest, da je Oxman, glavna priča, najvažnejše kolo v kapitalistični zaroti, hotel pripraviti nekega Riegalla, organiziranemu delavstvu popolnoma neznanega človeka, ki živi Illi-noisu, da priseže po krivem. Kiegall je imel še nekaj v sebi, kar imenujemo vest ali notranji glas. Ta glas mu je rekel, da je največja krivica, če molči in gleda, da obesijo nedolžnega človeka. In Kiegall ima dokumente in korespondenco, iz katerih je spoznati zarotniško igro.
Vest je učinkovala tudi na ljudstvo v San Franciscu in ljudski glas pravi, da zarotniki ne smejo uteči zasluženi kazni. Upajmo, da se zgodi, kar govori ljudski glas.
Z razgaljen jem kapitalistične Zarote je minila nevarnost, da pojdejo Mooney in tovariši na vešala. Kapitalistična zarota ne bo dosegla svojega cilja. Ali za organizirano delavstvo je važno, da dobro prevdari stvar in spozna, na kako trnki niti je viselo življenje Mooneyja in njegovih tovarišev. Ce bi ne bilo tega Riegalla s človeško vestjo, bi Mooney in tovariši najbrž umrli na vislicah. In vspričo tega dejstva vstaja pred organiziranim delavstvom vprašanje: "Kaj je treba storiti, da so take kapitalistične zarote v bodočnosti nemogoče?"
Delavstvo se mora organiziratiludi politično v socialistični stranki. Dokler delavstvo voli v postavodajne
js štev. 7., da «« drtftvo lJ raliviK, udeleži otv,rit'*| Nar. Doma. Zbirali^ ,V* nem Domu točno ob eni ur, dne. Opozarjam w ^ ' jji izven mesta iu one. kateri udeležili zadnje me*^ *** sc gotovo udeleže. — oi* * znanjam tudi vsem ihn^Vg bodo društvene aejc v prtk!l?
vršile v dvorani SloveiJk^
J(*n Maru*.
Manifold, PaTIT h ^
naselbine se jako malo po J/' gotovo marsikateri že mUli fcM kaj sploh nobenega Sloves a Da ne bodete tako mudili J malo sporočiti, kako se iIIUJ2 kaj. Kar se dela tiče, vladajo. nje razmero pohvaliti # rem. Ko bi ne bilo take dru18 bi se že prestajalo. V dmjvj razmerah sc preeej dobro
rodnega Douia Pozdrav.
Zemljevid kaže bojišče na zapadni fronti, kjer divjajo najhujši boji med aliiranci in Nemoi. Lens in Loos se nahajata v kotu, ki jo tvorita črna in pikasta črta. Tam leže bogate premogove plasti v zemlji.
Pri Soissonsu, na katerega kaže piica, so aliiranci pri prvem navalu ujeli deset tisoč nemških
vojakov.
nedolžnost Mooneyja in tovarišev, dokler se ni priglasil človek s vestjo in potegnil zagrinjalo od kapitalistične zarote. Ce bi Riegall imel kosmato vest, bi bil umor izvršen. In ta resnica ni prijetna, ker pove, da lahko predbojevnika delavstva obesijo, če se kapitalističnim zarotnikom posreči dobiti par brezvestnih in malovrednih ljudi, ki so pripravljeni za denar pričati tako, kot ukažejo kapitalistični zarotniki.
Mogoče bo dogodek v San Franciscu tako vplival, da bo delavstvo v bližnji bodočnosti varno pred takimi zarotami. Odvisno je pa seveda od delavstva samega, da za vselej* odstranijo nevarnost takih zarot. Sredstvo za odstranitev take nevarnosti pa tvori volilni listek!
Stavbe na koleh.
•
Leta 1854 je bila zima V Švici posebno huda, 'kakoršne tamošnji prebivalci dotedaj niso poznali. Pri tej priliki se je zemlja v nekaterih krajih zelo vzdignila,' in sicer v todiko, kar se prej m nikdar videlo. Ko so delavci .delali pri Ciokiiiškeiu jezeru* so pri kopanju naleteli na kole, kateri so bili nekateri že večinoma oikamue-li. Ko so prišli izvedenci, so začeli še dalje kopati in naleteli so na različna orodja iz kamna iu jelenovih rogov. Iz tega so sklepuli, da je morala pred stoletji in stoletji biti v tem kraju človešku naselbina. Iz izkopanih kolov so spoznali, du so imela ti prebivalci svoje stavbe na koleh nad vodo. fte se daj se najdejo aiarodi, kateri žive v hišah, ki jih imajo postavi jc ne na koleh in to večinoma nad vodo. Takih narodov je se veliko v Noivi Zelandiji v Avstrraliji, kjer imajo še ukoro _ysi domačini svoje stavbe na koleh. Potem v se-vero-za|vadili Ameriki In v nekaterih krajih v srednji iu južni Ameriki.
Stara evrop<yska bivališča na koleh so bila vočjklcl v alpskih deželah. V ftvici s« takratno zimo odkrili črez 200 tiukih bivališč, kateri ntNo bili samo začasno obljudena, ampak trajno. Ko so vedno bolj rasMkavsti okolico okoli Cu-riškega jezera, so nsTeieli na različno orodje, narejeno iz kamna, kosti in rogov hi dobili ho nekaj k o; tov obleke, trakov, priprave ra ribolov, itd. Potem različno kuhinjsko opravo vaake vrste.
Gotovo si bode msrsikateri stavil vprašanje, zakaj so ljndje v takratnih časih stavili svoje hiše ns kole bi ntd vodo. To jc pa jako lahko rsstolmačiti. Tedaj so pokrivali vso Evropo velikanak* gozdovi. Obljuden s je bils jako redko, ohdelsns Re nič. Zverine vsake vrste jc bilo vse polno. In da bi bHi takratni ljndje bolj var-ni pred različnimi napadi < <1 atrs ui
Posebno znamenite izkopine iz teh časov so naftli na ljubljanskem "marostu" v neposredni bližini Ljubljane. Ko so gradili južno h leznieo« so delavci naleteli na ve liko število kolov, kateri so bili že okaaneneli. In potem pri *ra l nji vodovoda, ko so delavci glo-bokeje kopali, so nAli še veliko več stvari, iz katerih so različni arheologi sklepali, da je na mestu sedanje Ljubljane pred več tisoč leti stala ncika naselbina, katere stavbe so stale na koleh, in du je vso tamošnjo okolico pokrivalo jezero. Iz teh izkopin, katerih so največ dobili v bližini Iga, so srle ptfli, da jc bila tukaj velika našel bina.
Kakor že omenjeno, so sc ti pre bivalci pečali le z lovom. In to tu di radi tega. ker zemlja ni bil« še ugodna* za poljedelstvo radi preobširnih gozdov in pros^anih močvirij. Evropa je pa bila v ta kratnih časih se jako redko nase 1 jena in radi tega ao ljudje živeli edino le od lova.
Natančno dobo teh stavb na ko leh pa še dosedaj učenjaki ne morejo določiti. Gotovi so edino le v tem, du spada ta doba v mlajšo kmnenito dobo. To sklepajo iz te ga, ker so vsa kameni t a orodja 1k>1 j umetno narejena, kot pa nc katero drugo orodje, ki so ga naš
u. N
8 časom so pa ljudje vedno bolj opuščali ta način življenja in so se oprijeli kmetijstva. Začeli so tia naj prknitivnejši način obdelovati zemljo. Ko so se stalno ustanovili, so vedno bolj opuščali stavbe na koleh, ker jhn js bilo nepri-prsvno radi obdelovan js polja, so začeli staviti navadne hiše.
moja prosta volja in nobeden mi ne bode prepisoval, komu nuj se od k rije m, iu komu nc. V spouiauu mi je še dobro neki pri gode k iz starega kraja, katerega ne hudem natanjko.opisoval, samo to opomnim, kako je dotični dopisnik, zastopnik iu vrag si ga vedi, kaj še vse, v zadrego prišel, ko sva šla iz Metlike ~na Lokvieo. Gotovo si bode še spomuil, kuko je skakal »emintja, snažil obleko itd. Kar se pa tiče težko zasluženih novcev, naj pa blagajnik sam presodi, kje so bolje naloženi v ccr-kv iali v Narodnem Douiu. Heve-da dn je .nasproten Nar. Domu, kolikor le more biti, kar sc jc pokazalo pri društveni seji, kjer se jc sklepalo radi denarja, katerega smo nameravali {lati. Branil in zabavljal je, kolikor je le mogel toda vse zastonj. Društvo jc sklenilo dati za Narodni Dom, in dalo jc $100. — pa mirna Bosna.
Lansko4eto je naš g. župnik oznanil, da bodemo imeli v tej naselbini birmo, da bomo tako srečni. Toda, ko so ljudje vse pripravili, jc pa nam zopet oznanil, da nc bo birme,, ker smo pregrešni iu dn nismo vredni, da bi sam "premi lostni" prišel sem. Tuko smo se vsi pod nosom obrisali, odraŠčeni in otroci. N t
Že večkrat jc bilo poročeno, o tukajšnjem tabernakelju. Juz sem tudi namenil, nekuj malega poročati, toda žalibog sem prepo zen. Nekdo si je dovolil nepcsčb-no umestno šalo, radi česar sc bo de sedaj mogel zagovarjati pred sodiščem. Je ua prostem sedaj, ker je položil varščino v zuesku $1000.
Ker nimam toliko imenov, kot jih imajo nekateri moji "prijatelji," sc hočemo samo z navadnim uucuoui podpisati.
Murtin Panjan, črevljar.
dujemo. Upam, da ni noben^ jaTca, da ne spada k kakemu, fttvu, uko pa je kateri naj p,u koj pristopi, ker ne ve, kje««
« vi	'
sreča čoka.
Društvo štev. 138 S. p j zadnjič priredilo svojo veselja aprila. Omeniti moram, daj*) nekateri bratje lahko doKbji obnašali, kakor so se. To jak«£ duje vsemu društvu. Kadi % svetujem dotični m, da naj«] prihodnjih prireditvah malo h doatojncjše obnašajo. Hodita« i žni dn delajmo skupno za kori in procvit naše slavne jednot*,i pa poskušati eden drugemu 9 dovati, to ni nobeno bratstvo. " .	Jurij Kopit
DOPISI.
Evslsth, Minn. — Neki dopisnik v N. V. je trnsl, kje jc sloga. Moved« jaz aem mu rade volje postregel in mu natanjko razložil
in povedal, kje da tiči zajce ueslo-zveTln,,kakor tndi od kakegaIge. T<*la, ko sem to povedal, aem
zboi* in kot javne uradnike ljudi, ki jih priporočajo ka- drugega sovražnika, so Staviti avo-ldohil takoj celo kopo anonimnih pitalfetiČni interesi, je delavstvo vedno v nevarnosti, da ja bivališča nad kakšno vodo, po pičeni. Nolieden nI imel toliko pose kapitalistična zarota ponovi v kakšnem drugem mestu	IVI m »unu« <u bi » p«l|rfsal.
in da se ne pojavi kakšen Riegall, ki ga |wče vest in raz- ilwHi dvo)uo knrWh hr*uo
bi se pod|iissl. Nevem zaksj ne? Ali niins mogoče čiste so imeli takoj pri roksh, ker sate- testi? Uospodje anonimni dopisni-
gali zarotnike.	. moms se bsvtli z ribolnxoin In s ki »o nvi očitali rszne pregrehe.
Delavsko časopisje do sedaj Še ne more obdelati ka- lovom ns drvje zverine. To nam Tako na primer so očitali, ds
pitalistične zarote Uko, da bi ležala pred čitatelji popol- pričujejo rasne kkoptne rtHtf- zabsvljam črez eerk. kolekto in
nrivna . »iroalient Pm-akati bo treba obravnave ki nri. ,1f*" ,ovwk,k*» orBiJi- ^ v	lU w "f	*	'»P'
notna tazgaijtna. i ocaKau oo ut oa ooravnave, ki pri- vjnj wrHnjrfa vfkk(l hereino, ds m nlku. Ksr ae teh dveh ^tvsri tiee.
nese detajlirana fakta na dan. Veselimo ae, da bodo,krstni prebivalci gledali v prvi onemu takoj povem in razloliir.
Mooney in tovariši zdaj oproščeni, ali krči se nam srce vrsti na to, da so stavili meats ob Ali sem &c kcdsj ksj poškmlovsl
pri mislih, da je prav malo manjkalo, da niso bili Moonev	kMm4	»^jell v eerkvi, sli oneanaHIT Aka M ke-
...	, . . .	.. ... : okoli in okoli meats, ksr je bbo že dsj ksj tskegs nsprsvlb bi prav
m tovariši umorjeni postavnim potom, in da jim kljub ,,nhr|| nj|rivM1(	tsk«.rad dsi da b,-e to poprsvib, Ko-
temu delavstvo nt moglo pomagati, Čeprav je verjelo VI* delali tudi le v prsatsrih čsaih mu usj se ps jaz odkrivam, je ps
La Salle, 111. — Upam, da ta moj dopis nc bode romal v uredniški koš, kot je pri 0> N., akoravno jc uradno glanilo našega društva s Barbare. Odgovoriti moram nssn reč na neka. očitanja dopisniku v "Am. Slov.'V kjer zavija iu oči ta našemu društvu, da sc ui vde-ležilo pogreba za pokojnim Frank Pelicijanom. Piše namreč, da so se pogrebnega iaprevoda vdeležili 4 društva, edino petega društva, t. j., postaje štev. 7 sv. Barbare, k kateremu društvu je pokojni xp*-dal, pa ni bilo. Zaksj ga ui bilo, bom preeej pojasiail. Odbor naše ga društ va se je pri žaluj'>či soprogi informirsl, kedsj bode pogreb pokojnegs, in ons nam je povedala. da po navsdi t. j. v nedeljo popoldsn ob d veli. Mi suio lakoj sklicali izredno sejo, ukrenili vse potrebno, in kupili tudi vence. Ns-to smo povsbaH druga sloveusks društva, katera so se vss odzvsls našemu povabilu. Toda društvs sv. Bsrbsre/J. f*. K. J. je ps vse lo preprečile, ker ae ni tako ravnalo, kot ae je sklenilo. Radi tegs se naše društvo ni moglo vdeleiiti pogreba, ker ni vedelo, ksj je prejšnjo društvo nap rs vilo. In rs
Iz pota po Zedinjenih drfci kot opazovalec. — Kamor &
pride, v katero si hodi naselhis povsod dobivajo "Prosveto." hko smo ponosni nato. V vsaki i sclbinii komaj čakajo, da ju <M ker radi prebirajo zanimivi aMrsikatej-i, da žc mnogi,tni je^ kel, da ni bolj zankiwvein kot sta Prosveta in Proletan Seveda-se dobijo po nekilenhi sclbinah šc rojaki, ki .svetu v« jo, da je Ave Mica, najboljši I kar sc jih more dohiti po širni liieriki. Ako pridem k takem« jaku iu začnem a«n'i1irati n p liste, gotovo msrsikakano grrei dobim pod nos, toda ni«" wto.
Vsakdo lahko hvali "Mieksl zadnjaško," kot jt» j«: zndnjtf enem dopisu iz Joungstovn.O, da. da bi za dela vea kaj dobil storila ali ga pa podučila. t«p še ni- kar izhaja. Nikjer v iw številki še ni bilo jiriobčeno, kl da se delavci organizirajo, ilii bi vzpodbujala, da naj nc '»r zirajo. Toda poročala je samo, kaj in tukaj smo postavili novi tar, tukaj bomo zidali nov« kev prosi sc, da rojaki daruje nov kelih, itd. In taki listi ng imenujejo najlHiljši delavski Is Kaj so šc dobrepa napravili m lavca! Ali so jih le kedij P* vali, tako in tako se m»ra zirati, da bodete izvojevali nad kapitalizmom- <la ai Urt vojevali boljše delavske |«or Ali je že kedaj'tako pisal t« povejte mi oni, kateri lite! Poglejmo pa "Pro™J "Proletarca", ali ne podrajf delavce T Ali jih m ni™* k organiziranju, ker je Irv" organizaciji moč. N> aiorrm meti, «akaj <la nekateri bavljajo črez "Prosveto terim sc sicer nc ai o* » ker jim tako žep veleva. p« neumnost. To,I« klj.ib umnim pisari jam po raw« boljših slovenskih l*tifc, ^
sc zaganjajo v 1'rosvcto	p
tako razvila iu nap^l")^ bode v kratkem času »ajW širjena. To se lahko gs. kako sc razširja v su. kot sc nobedet. IW it Posebne svetujem "ra'0« t dnemu glsnilu ,»ojr...aj'H-e « ske vlade," da naj J w « miru pusti, ker mu ^ legs storila, on je P« * doval ljuden, S svoji-"« pisanjem. Pregovor prsnj ima maslo na gUvi, '"J ns sobice. In to velja M
F. A. saatopn|»J m
Zdravnikovo psr^fll
V nekem mestu je
Pir
tii»l
<11 tegs ps nam dottfui .lopisnik	ki rszbojnik ol-^n- ( očits, ds se nismo hoteli udeleži-i nsmeujeno *mr»J" ' f
ti. ker smo mends "rdes'i." lipo	obolel in »Kidali	g
minjam gs, da nsj drugič vaaj re-	Ko je obtožen.	jl# "
anieo poročs- ne pa tska zsvijs	zdrsvnik v«*" irrj,a*f
njs.	aojenega	n
Naznanjam nadalje vaeiu čls nom društvs sv. Barbs re, posts-
t
nedsj obesiti. ljenje je odsfrsnjeas
J
»Sn na evropsken
bojisco.
23. apr. — bili včeraj
tiri a
* ___
.........-n^^ou.Sepmlen
I ,.«,•! polovico pota. \ . . '*
,l anov ill drugih pet Jepo-Angleži poireiajo StW e-
plane.
Ik-rlin če« London, , ttrra;ki fronti so ■ rtilerijski boji. Blito Loo-pujavili infanterijskl bo-Sovražna artilerija je poseb-aktivna neverno od reke Scar-Gibanje sovražnih čet je več-prišlo pod ogenj naših bote-ki m, neusmiljeno razdevnle •ra/ne vrste. V Sampaniji in reki Aisne so bili tudi hudi ;j severnoiztočno od Soiason-jf bil živahen topniški spopad. Berlin, 23. apr. - "L(*al A.n'
-e,." javlja po svojem poroee-|eu i/, fronte, da bitka ob reki sne ni izpadla za Nemce k pora-„ temveč z zmago., Poročeva-pravi, da no Nemci držali »ta-pozicije toliko časa, dokler m-pripravili nove Siegfriedovc li-e, nakar so prepustili nepotre-c pozicije in sc umaknili. Pa-pise poročevalec, da no Fran-ii s pomočjo Rusov petkrat na-Hi trdnjavo Hriiuont v Šampa-i in vsi napadi so bili brez u->ha.
aka fronta.
Petrograd, 2:1. npr. — V smeri iti Vladimir-Volinskemu in v o-lišu ("clvovn jc nemška komipa-s pomočjo artilerije napadla pke pozicije, toda bila je odbita, eprečen je I>i 1 nemški napad ?u-v okolici Zborovu. Južno od zezany so Nemci razstrelili mi-iiiod bojnimi črtami. Na m-inski fronti jc sovražnik potis-iiaše prednje straže nazaj pri isangalii.
PRQ8VETA

»ji v Palestini.
London, 251. apr. — Britiške če-so kouzolidirale okupirano oze-Ijc in zdaj so v dotiki z glavno rško pozicijo v okolišu Gaze ob rdogeiiiakem morju, 25. milj ju-ozapudno od Jeruzalema. Okrog
lijanska fronta.
Kini, 2:1. apr. — Naše baterije razdjule most pri Soccu v doli Ijagariua. Avstrijski upad v olici Lage, pozinska dolina, je odbit. Na primorski fronti liili včeraj topniški boji v o-'li>u (lorice iu na Krami. Naši delki so učit-1 i v sovražne pozi-jc v .lamnici iu sc vrnili z vple-uiin orožjem in strelivom. Ita-anski n vi jat ik i so zopet bom-rilirali t'epu van iu Dornberg.
kr
Balkanu.
'ari/, 2'1. apr. — Iztočno od Orne smo odpodili bol gar-e ogledne partije. Topniški boko sc vršili v italijanskem oko-ii okrog Crvcne Stene iu med /.pri,
-U
NEMCI POTOPILI NEMCE.
Unidoti, Zl. apr/— Dve angleš-boliiihki ladji, Donegal in Lu-x<i«o, bili torjiediraui iu po-1'ljnii brez svarilu v Kanalu 17.
Na I K) nc ga I u ho bili unglcš-ranjeiiei, na Lnfraucu po po-ranjciiccv tudi nemški bojni " "Ki, ki ao bili na poti iz zu-'bn* front® na Angleško. Uto-J«' IH ranjencev, dvanajst farjev in petnajst nemških etnikov.
Kakor m- klasi uradno jtoročilo, * i/knzali ujeti Nemci za naj-j<' »trslmpetcc. Tint je bil zadet, so Nemci prvi sko-k 1'Mluini čolnom iu prosili življenje, medtem ko so angle-1 ranjenci hladnokrvno čakali Lahko ranjeni Angleži poiusgsli Nemcem v čoi-
^ ČETE PRIgEOAJO HA VOJNO DO ZMAGE.
nik armade na zapadni ruski fronti.
Kodioev je v svojem govoru
vprašal navzoče, da li so pripravljeni zspoditi sovražnika iz Rusije. "Prisegamo, da suio!" so zs-grineli zastopniki soglasno, (ie-ncral Gurke je dejal; "Ruska armada ne sme rrej oditi s fronte. dokler ne bo konec nemškega militarizma, ki je večuu nevarnost zu svetovni mir."
Zastopniki armade so naslovili go rak apel na vlado iu deleče, da naj skrbe za orožje iu strelivo, da ga ne bo zmanjkalo.
Delavsko-vojuški svet se jo organiziral in zmanjšal število svojih članov, katerih je bilo do sedaj tritisoč. M. Čeidze, socialist in predsednik delavsko - vojaškega svets, je izjavil, da so vse vesti izmišljene, ki se gjuse, da svet ovira delo provizoriene vlade in da je v konfliktu z vlado. Delavsko-vo-jaSki svet ima to nalogo — je dejal Oeklze — du pomaga vladi z nasveti in skrbi, da bodo izvedene vse reforme, ki so zajamčeuc v revolucionarnem programu.
FALKSNHATN, GUVERNER V BELGIJI.
Haag, 28. apr. — Iz Hanovcrju javljajo« da jc general Falken-hayn, bivši šef nemškega general-nega štaba, imenovan militarist 15-nim guvernerjem v Belgiji. Nasledil bo Bissinga, kuteri je pred nekaj dnevi umrl.
SCHEIDEMANN ifiČE MIR.
Kodanj, 23 .apr. — Sobotni "Vorwaerts" iz Berlinu, ki je prišel danes semkaj vsebuje podrobno poročilo o* konferenci nemških socijaliatov (večinska frakcija), iz katerega je jasno razvidno, da delujejo socialisti pod vodstvom Scheidcnianna zu sepurutni mir z Rusijo vzlic neprestanemu zanika-vanju sličnih vesti. Scheklemaiiii je rekel v svojem govoru — piše "Vorweartu" — da se naravno trudi nemška socialna demokracija za splošen mir, toda> ako je splošen mir nemogoč, teduj bo stranka napela vse sile, du pridobi na svojo stran ruske socialiste za separatni mir z Rusijo. Scheide-0 Turkov je bilo ujetih 1!). t. m.|.niunn je tudi ^tel angleške in
francoske socialiste^ ki so poslali v Petrograd svoje zastopnike in namenoma zmešali račurt nemškim s6cialistoni. Zu njim ho pov-darjali tudi drugi govorniki na konferenci, da bi bil največji uspeh, uko bi mogli avstrijski in nemški socialisti stopiti v zvezo z ruskimi sodrugi.
x. Nu konferenci so bili zustojfo-ni vsi nemški okruji, kjer imu večinska frakcija svoje organizacije, in navzoči so bili trije zastopniki iz Avstrije iu dva iz Ogrske. Med avstrijskimi delegati je bil tudi Viktor Adler iz Lunaja. Friedrich Kbert je v svojem govoru dejal, da nemški socialisti odklanjajo odgovornost za brezobzirno subiua-rinsko vojskovanje iu da he razen enega samega nihče med socialisti ne strinja s tem bojem.
Delavske ve»ti.
V ZNAMENJU UNIJE.
Chicago, DI — Ako olwtoja kaka orgunizuciju že trideset let in"
ves tu čas vodi boj s svojimi delodajalci za izboljšanj« deluvskih razmer, je lahtko vsak zaveden de-1 lavec na to ponosen im naj si vza' me to zu vzgled, end M a ni nobe-ne tako močne organizacije, tako zavedne in tako složne, kot je ravno "Mednarodna pekovska umi« ja." Bije se ^e Iridewet let neiz-prosen boj proti kapitalizmu, ampak ne zastonj. Delavci vidijo v unijskem znamenju svoje največje orožje in ga tudi čislajo, ker vedo da je le v tem znamenju mnn' ga "In hoc aigno vmces." Vsi zavedni delavci naj posnemajo to mednarodno pekovsko zvezo. Naj bodo tako složni, kot so ti, in zagotovljeni da bodo vedno zmagovali v boju za svoj boljši delavski položaj.
Kako se je "Mednarodna pekovska zveza" razvijalu, nam najbolj natančno povedo štcviilke prodanih unijskih znamk. Vaak hlebec kruha, kateri je narejen v unijski pekarni, mora imeti linijski znak.
Pred 25 leti je bilo teb znakov prodanih 11,965,000. Pred 20 leti se je to število skoro podvojilo Razpečalo se jib jc namreč 26,-452,000. Pet let pozneje sc je razpečalo teh uHijskih znakov nad eno četrtino miljarde 251.951,000. Pred desetimi i leti jih je bilo prodanih 369,624,000 in pred petimi leti več kot polovico miljarde. ln zu letos upajo, da bode število prodanih unijskih znakov presegalo eno milijardo. Te številke num jasno povedo moč pekovske unije.
Gotovo* kdo vprašuje, kakšno moč pa imu tu. muli košček papirja (katerega vidim na "štruei" krubuT Ta znak ne pomeni samo. da je narejen v unijskih pekuri-jali, kjer pekovski mojstri delajo z delavci človeško, ampak tudi to, da jc ta kruh, ki imu linijska znu-niemje, pečen v j>ekariji, kjer se :iikrbi za snago hi red. Kjer sc pu-zi nato* da irnia kruh tudi pruvo in predpisano težu. In to so tudi ljudje izpoznuli, zaradi tega zahtevajo vedno bolj in bolj mii kruh, kateri jc pečen v uiifjskih pekarijah. In gotovo bode prišel čas, da se ne bode prodalo nobenega hlebcu kruha, kateri ne bode imel linijskega znaka. In dolžnost vseh zavednih delawv je, kateri namreč kupujejo kruh, du pu/.ite nato, da iina vsak hleb uiiijwki znak, ker s tem podpirate pekovsko unijo. —
sebnih-čekih, zs tnsrec je bil ps nsdčas že vštet pri nortueliii mesečni plači.
Železniško družbo stane nadčaa oktdi 25 odstotkov od norm s ine plačo.
USLUŽBENCI POCESTNE 2E. LEZNICE GRADE SVOJ DOM.
Chicago* Ilk — Ogelitt kamen za novo stavln), katero postavi organizacija uslužbencev ulične žele/., nice, je bil položen v soboto dopoldan ob navadnih ceremonijah, ki so uuvud'ie ob takih p ilikali. Zupan Thompson ae je sla vnosi i tudi udeležil. Proračun zu stavbo je $400.000.
ZAHTEVA POVIJANJE PLAČE.
New York. N. Y. — Sedaj kil SO pVemogarji, ki delajo pri mehkem premogu dobili povuauo plačo, zahteva predsednik od A. M. W. of America White šc za one delavce, ki delujo pri trdem premogu isto povišanje pluče. Za vzrok je navedel, da delavci ne morejo živeti s to plačo, kakor jo imajo. l7pajo, da ne bode štrajku. ampak du se bode tu spor miruo poraniul iu du bodo preniogokopne druži.c po. višale pluče.
Za zabavo Ib kratek čas.
NEPOTREBNO.
Žena: "Že vidim, da nc zaleže nobena dobra beseda več. Treba* bo pokazati zobe I"
Mož: Br-r-r, nepotrebno. Saj jih vsak večer vidim, ko se močijo v kozarcu."
Virok.
"To je čudno, gospod doktor, da se ptivsod vidi toliko razporo-čenib žensk, pa tako malo ruzpo-ročenih moš. Kaj je vzrok temu."
"No, možje po navadi umrjejo od veselja, du so sc rešili žen."
Upravičena jasa.
Stara gosposična: "Prosim vas, kam pa vo<^ ta pot, ko piše, da je prepovedu
Saljivce: "K Jceiutveiii posrc dovalnici."
Stara gospodična V14 No, to je pa že skrajna nesram
i ost.
sedi):
Vidi« ga.
Oče (sinu, ki nedostojni "Ali drsgec, kako sediš?'
Sinek: "Hvala za vprašanje, jnjto dobro."
Moderno.
—	"No, kaj pa imajo pri vušem sosedu, da so tako vesele in žida-ne volje!"
—	"O naš sosed je povabil svojo nekdanjo ženo, da dostojno
Wheeling, W. Va. — Stnvkn pri proslavita desetletnico svoje ruz-
Stafvoska laradn
Wa«aaavl>aa t. sprlla 19M
Jaiavta

glavni ttamt aser-ae 00. lawndali ivm, anoaoo, illincmb
UFBAVNI ODBOB: frslsaialk: Jaka Vofrlt, bas ISO, La BaUa, tB. L Psdpradaadaiks J. Brstkavtl, B. V. D.	M, (Hrsrd, Bsaa
1L Padpradaadsik 1 Jalsi KukelJ, »4« Bwla« ava^ Ba. fMiifi. QL Tajaik 1 Jaka ▼•rdarbar, tfOI 80. LawadaU Ava, Gklaaga, OL UagsjaUi Aatoa J. Tarbsvaa, P. a Baa 1, OUm, OL laptsstksr: Jaka MaUk, 40M W. Ilsl Bt, Cklaafa, OL
VADBoaan OXMBSI
Jala Asabrslil, 111 to* Oassssksrg, Pa. Pasi Bsrgsr, 741-lal Bt, U Balls, QL P. •. Taaakar, ITI Aksaj Ava^ Bask aprla«s, POBOTM1 OOBBXi Aatoa Hrasl, Ill-Mlk Ava* Haw Dslatk, Jak Badllak, «71 ba* fealtbaa, Pa. Badolf Plalarlak, a« bss, BrllfartBa, Pa. Jaakob Mlklavčlč, L, Box 8, WUlock, Pa.
Jala Savartslfe.
P. J. Bars, M. D., 6101 H Oslr Ara* OtovaM, OMa, ▼■I DBMABJTB KAJDBTB X» BWABX, fcl ss	gL ont
la a N. P. 3. aaj sa paSUJsJa as ssslsvt
JOHN VHBDBBBAB, M8T-M Bo. Lawndala Ave* Obloaga, OL PMlTOtBl OLBDB OBBBBALVBOA POBLBTAHi «
uiari
JOiB AMBBOftlO, Bss ML ■ADBPB PBBPIBLJTTB TBBBIV B, H lU ■Uses, h podUjajo aa asatovi
ANTON HBAST, 811 — BBlk Avs., Naw Dalatk, Mla..
▼BX DoriBl ^sapravs, ttlaakt, -----1- tig, m r-jissista" m
aa aaslov:
UBBONIiTVO "PBOfTBTB", MtT-B Sa. Lswsdals Avs,
- T«B UPBAVNIftKB BTVABL aarateisa, agS^H, m psiMJiJe rPBAVNliTVO "PBOIVBTB", M67—as Ba. LswBdals Avs, ▼ karaspoodaaol s Ujalltvoa B V. P. I, biBMIIIS IB "Praa-ato" m rabita Isms srsdalkov, saarval aapUMs aaslav, ki |a IB aafi d ska laUto, da be vsaka stvar him
S«ja flaasaga vpra^aaga adbara — arilja vaaka prvs svsJa Is tratjl talrtak a ataaaa«. Zalatak ab aal ari papaMaa.
STAVKA JE KONČANA.
"AMERMI DAN" NA FRAN COSKEM.
I'M rog ra»l, 23. spr.
Nsjdrs
r'^a deillOUStrBBiiB V Riis,
J'' porojena deiuokraci
J" bila ju,
ki m-
, Pariz, 23. apr. — Včeraj je bil na Francoskem "Ameriški duu". Vsu Francija je praznovala vstop Združenih držuvuli v vojno z ve-liuii svcčantisUni. Ameriška zastava, ki jeplui>olula nu stolpu Kiffei, je bila pozdravljenu z 21 wtreli in med ljudstvo v Parizu je bilo razdeljenih 40.000 malih zawtavie, ki so jih nosili v rokah v pouličiilh niauifcstacijuili. Na Place d'lena so vpričo vladnih zastopnikov in at ncrlike ga poslaniku Sburpa položili z velikimi slsvnosti bronasto palmo k vznožju \Vu;d«uglo-novega sptnuenika, ki se iiahajs tam.
Wheeling Steel & Iron kompaijiji je končala, fctrajk je trajal dv,i tednu in prizadetih je bilo 21,000. delavcev.
Brzojavka no pove drugih detajlov.
RAZ8TRELBA V KEMIČNI T0-- VARNI.
Kearney, N. Y.~ V kemični tovarni ob Ilockciisuck Riverju je bilo slišuti tri močne razstrelbe. Neki čuvuj iu delavec slu ubita. Vsied požara, ki jc nastul po eksploziji je v nevarnostih dvanajst nabiralnikov, polnih benzoin, du gredo v zrak.
DELAVČEVA USODA.
poroke."
Ouden razlog.
"Zakaj ste pu odpustili svojo sluškinjoT"
"Ker je imela prevelike noge. Kudar sem skrilu zvečer možu črcvlje, mu Je vedno ono posodila svoje."
Vprašanji.
(ligerl (gospiei): 4M)H, niste li vi ona dražestns gospica brez ks-terc niacin mogel živeti pretekli meseet"
Princeton, Ind. — Pri vrtanju vrelca za olje sc je onesvestilo pet delavcev. Omamili so jih vlfajajo-rti plini. Poklicali so takoj zdrav-nike, ilu jih zopet olive,
NOSACI PREMOGA ftTRAJ KAJO.
ČRIVUI STANEJO 34 KRON
SVARILO.
Svarilo pred prekanjenim ličkom po imenu Anton Z. vulgo (Anton Šnider,) doma je tam nekje iz okrsja Krško ua Dolenjskem. Ima precej dolge prste, o-pozarjamo vse rojske, da se ga varujejo. Nama je odnesel preeej obiske, ter jo je popihal menda nekam gori v MiiincHoto. Lahko ae gs spozoa, ker uims pnl<x ns ileaui roki, Svarita, John Ms* ri iu Mike Plstnsr, It. Y. D. No.
Box t/j, Garrettaville, Oblo.
Pozor rofald!
Chicago, UI. — Več ato nnsačev! Iz Budimpešte poročsjo, ds j premoga, kateri ho se v k rs tke m neka tamošnja tovams pro<lals orgaulr.iridi, a4» zaštrajkall ker jim j
niš manj kot 250.000 parov črev- delodajalci niso boleli povišati '.a	^.rciniie^ n.aa.
Ijev po 32 do 34 kron, kateri so LT, na dan plače, kakor - zal,te j *^verte z vali 111 Vme imeli podplate ia papirja. T. črev- vali.	L.iovoo, lUksnlm v o
qaval rlav
I ji niso dslje trsjsli kot kvečjem dva dni. Kakor poročs časopis 4 Az| Est' je vlada zaplenila celo tovar-( zboru zsstopnrkov no m vai tovarnarji se bodo mord-i je vršil v Minsk 11 j\\ zagovarjati pred eodnijo. 40 f, "ito. Zboru je pred-, Ako pomislimo, ds so imeli ti to-m ko/sk Sorok<dc1ov varnsrji vojne ujetnike uslužlie-tt vorniki ao bili M '
Kadar potrebujete pisalni ps-
cnom In glsvju,
VSAK	aa BlovMtb«
Narodno Podporno Jndaal« •a marala aa "Proaval* .
Opravlja svojo dolžnost,
Gospoda:
•Jemljem si dovoljenje, da vas obvestim o moji dolgoti'ajui Želodčni bolezni črevesje ni delovu-lo pravilno iu bil sem dolgo časa nudlcgovuii z zaprtjem, prtsliHi sem pričel rabiti vaš pravi Bol-gorski krvni Caj, u oil tedaj mi je prenehalo.
Veliko drugih, ki so vzeli moj nasvet so bili oproščeni enake bo lečine, ki navadno prihaja vsied nezdrave krvi iu zanemarjenja prehlada. Smatral selil ai dolžno«! ds priporočani vaš sloviti Bolgarski Krvni Cilj vsakemu, toliko ea sa, da so se prepričali kako dobro deluje zu čiščenje krvi in ojuču-je organizem.
Pošljite mi se dva zavoja, ker ga želim imeti vedno pri rokah.
Vaš u<la 11 i
Aug. (,'ollandcr, ;»7.'i Red St. Milwaukee, Wis.
To pismo In še veliko drugih
0	/adovoljuosl i je bito jmslaiiili II, II. Von Sehlieku, Izdelovulelju Bolgarskega Krvnega Čaju.
Tisoče ljudi piše, du so se rešili kitšlja, obiNtniL bolečin, zaprl nice, trganja, nečiste krvi in l/gube s pet it s s tem, du so rabili I a sloveči čaj.
Vi ga morate rabili uprav se-duj, ko neh;i zima, da sc vam kri izčisti in si tako ohranite xdrs V je v dobreip stanju, Kil veliki zavoj stane $1.00 iu za *'».oo |»u pošlje mo H zavojov onake velikosti, Ako želite pošiljate v zavarovali pošlji te 10e več.
Opomba: Veliki uspeli tega čudovito dobrega llolgarakcga Krvnega ('sjs je povzročil, du so pri čeli piHisrejalei pošiljali avoje ze lišea na trg in trdijo, da ie enake I korfeti, kot jih daje nus čaj. Vsak naj pazi ns enake ponared-be pa Če jih tudi /aatunj ponu-I jajo.
Prsvi Bolgarski Krvni ( sj je izdelan in rs«p«atlhn le od:
Marvel Products Co..
1	Marvel B\4§ . mnkrnr§k. fa.
POSOB 10JAXZI
Naznanjam rojakom, da iem odprl trgovino b mešanim blagom in ae priporočam za obilen oblik.
Vaakemu bom hvalelno poatrt-gel po zmerni ceni.
AVTOV S0BVXE,
HHRMINIB, PA.
robert w. layer
ARCHITECT 118 N. Li S1II1 St., Ckleago,
ki Je izdelal načrt bb gl. urad S. N. P. J. m priporočrn Slo. vencem aa izdelovanja atavbinaklh načrtov.
Tel. Franklin N01 TEL. NA DOMU AUSTIN M00I
Dr. Koler
BLOVENSKI ZDRAVNIK SSt Psu Ar., Pittsburg k, Pa.
Itltllllll
- -J1
am*:
p'm
araf. tril«k
I It kWaSa MU.
sta v na,
1---J— 1. i.* ^flu. m k^iA brti|i,
iS ^ (TETVa SakajU. V- U imi>m m ualaaa.
»4uhm alraVlL M JsraJ/ftal aS«if*V»
har kun »tiHi. da *aai panaaaia sim> MiakiMMt. aa 4akaSa, Uai*f4 »rtdrt« Si la« vaa h ka« »«»S aavratt.
rlp^tTealKai Uaw^lfrValiu «li hit« —dmnm v M trta la vUm krat aa-
NMlS
»a*44aaia »ada, aaSravka I ItSfaM*.
llssBaallflaM.	LJ^iUa elaillai
.return iTrTfi« h jr'i ■ T k ^ 1 t '
Ifvavi^i	*	^ r^*^ ^^^
ki MMUaaia v«Ul nallala krvi aadr*rim r kraili mi 4a«a ta ai pairi
v kraikcai 4a«a la al r«4*«ka« U4aU
V*J| it 'atjiTl/T. M aaSSIto
(P pa§la M 4IIMI< *** IMM Sa misti Im Is MafBbal
BURLINGTON ŽELEZNICA JE vjrrsfisjte vaelej zs ceno pri meni.
IZPLAČALA PLAfiO V ZMI SLU ADAMSONOVEGA ZAKONA.
KIKE CEBAŠEK,
Bos 148,
Van Voorhia, Pa.
Denver. Colo, — Med tukajšnji
■	.... Rodi- j n«, katerim so dsjsli alsl»c plsče, mi železnicatm je Burlington žele
in	Hnske, predsednik vemo, koliko dobičke so napnvi- znirs prvs Izpla^la nsdčas o<l pr
' K^bianko, vojni minister li.	ve*s jsnnsrjs 1^17. kot gn določi
' v »1 M 1 '<rs«'n<>nMJ^I.iL	Arlnmaonov 7/lkotl
''♦^ner, predsednik ('jaškega sveta. Na v-««uersl Uurke, po vel j-
Adamsonov zakon VaMrajte naročnike aa daeralk Uslalbenei ao nsknndno plač«!
^ j	1KA januarj in februar prejeli v po-1
KADITE TILLMAN CIOAEI. Unlako Izdelane
Ibjrkue Cigara............10e
S. V. P. J. Cigana........iOe
Tillman Cigar Oo.
Al BOBA. MINX.
NORTH SIDE STATE BANK
hock snu/fes. tuyo. IMA KAPITALA IN EEZEttVE ff0M»l«t0
Je izradno prir>r*v|j«n in opremljen za isiakivanjc* • SLOVENCI, HRVATI, SLOVAKI In drugimi »LOVA NI
III paMiiMo 4m* r(Mm	r Hm	po na> m l/t h trn,
r%m*m\9tmm I slalala« akrrSI aaa las#« vlafl*
MoCNA. SONZSHVATIVHA IS NAPSSONA INSIITUCI/A
tlllllllllllllllllllllllllltltl...........................................
SORODNI DUSl.
Spisal Josip Prernk.
OhMM)
"Katinka —"
< isto tiho je izrekel, a oči ho iuu zasijale prešerno iu začutil je sladkost plahega upanja, ki ga
je nohil v ciutti noč in dau. . .
11.
I'n<] dvajseti in i leti je bilo.
Pomlad je trosila rože po polju, kakor brez-mejen, višnjev obok ne je sirilo nebo, niti ene meglice ui bilo na njem in sem od brd so se razlega!« čez Zupoljc vesele pesmi vaških pastirjev,
Na okrajni eeati se jc pojavila kot ija; urno sta bežala konja, oblaček prahu se je dvigal za njima m kmetje, ki ao jdeli ua polju turščico m pšeiiieo, so se spogledavali ki gledali za vozom, ker urili sta bili neznani tisti dve gosposki ženski, ki sta sedeli v vozu.
Na koncu vasi Mu zavila konja v vas, kar se | j«- zdelo vsem še lx»lj čudno, in obstala je kočija j m* le gori pred Anževčevo bajt o. Kar jih jc bilo ] v vasi, so prihiteli na vrata, ker nikdar hc ui prišla k An že ven kaka got poda, in začudenja niso ! veddi veščami, kaj "bi rekli.
I/, kočije pa, ki je obstala gori pred bajto, : sta izstopili tisti dve gosposki ženski: starejša , je imela pod pazduho nekak zavoj, mlajša ]>a je držala v naročju v povoju povito dete, ki je mežikalo pred bleščečimi žarki |>omladaiiskegu solnea.
Bajtar Anževee, možakar kakih štiridesetih let, zaripljen in kuštrav, je prišel na vrata s klobukom pod | »azil uho in ua pol od prtih' ustih se uiu je poznalo, da ue ve, kaj bi izpregovorM. Prestopal je na pragu iu kimal menda v pozdrav, in šele ko sta vstopili gospodaki ženski v pol t eni no vežo, polno zagatnega dima, ki se jc dvigal z og-njišča, je postopil za njima in jima odprl vrutu v izbo. ■—
( cz kake pol ure je kočija zopet oddrdrula. ViiHČuni so sc usiiJi v Anževčevo bajto iu v veliki zadregi sta bila AuževČeva, ko sta morala pripovedovati — zakaj je ostalo pri njiju tisto dete, ki sc je cmerilo z vznožju postelje. Tudi Štaeunar je prišel iu majal z glavo'nad Anževko, da vzame pod streho otroka . . .
"Saj ne bo dolgo živelo", je dejal Anževee —"saj vidite, kakšno je! IVt mesecev je staro, pa je, kakor bi bilo danes rojeno!"
In želliee so se stiskale k postelji in ogledava-le drobno, Medolieno dete, ki je gledalo okrog sebe, črnimi očmi, kot da ue razume, kako se je moglo zgoditi, da jc prišlo v tisto zatohlo, kmet-sko izbo.
In zvečer *o se zbrali možakarji pri Crbanov-en, kot da je nedelja. Okrog dolge mize so sejjcli, si /apulili v i veke in modrovali vsevprek o dogodku, ki se je zgodil tisti dan.
"Pa Kako more biti Anievee tako brezvercu, d.i vzame k sebi takego otroka," je skimavaia krčmsricu Trbunovčevku, iu vsi so se čudili ž njo vred.
"I saj veste, kaj je denar!" je govoril eden izmed kmetov. "Dvesto goldinarjev je dobil — pil je bil zadovoljen. Ta Muliovčeva pa je bila tudi vesela, da se je rznebila take nadloge!"
"Vidite, tako se je vse tako zgodilo, kakor muo dejali," jč govoril I'rbnnovec. "Vedno jc bil napačnih misli ta rajni Midiovec — kaj je bilo treba pustiti dekleta v mesto? Doma naj bi bila, pu Id ne bilo prMo tako. Sedaj, ko nima ne očeta, ne matere, živi tam v mestu, kakor se ji ljubi! Pravijo, da »'isto pregrešno življenje! No, pa saj se vidi: drugače bi ne bilo tega otroka, ki bo ne* reč en vse svoje Življenje! Komarjev študent mi je pravil, ko je liil o jNičitni-eali doma, kako je v mestu s to .Multovčevo. Nekaj časa je hodilu v nolo, pa ne dolgo — potem pa je sla med tiste ljudi, ki nimajo nobenega posla. .Tako mi je pravil in lagal gotovo ni, saj je šel letim v leuieiMt -— ua dolgo in široko mi je pripovedoval - pa ga nisem mogel prav dobro razumeli, ima že tiste učene besiile pa zapomnil mmii si \ sceno toliko, da vem, kako je s to ,\lm-hoveev o!"
"Kako?" je |mivpraševalo nekaj kmetov in vsi so privedli bliže, kot da se boje da bi mogoče preslišali kako besedo.
"V lue-iu >.ivi," je nadaljeval Crbatiovcc "po dnevi menda samo spi, po poči pa dela tiste komedije, ki se jih mora sramovati i Mik pošten kristjan. Tam stoji visoka lira, kakor mi je pripovedoval Komarjev študent, visoka hiš«, polna podob - pa kakšnih: ženske, same ženske iu tuli" . . ., da oblije človeka rdečica, če pogleda vanje Pa hodijo zvečer tja noter pokvarjeni ljudje, ko je ta/s\etIjeno kakor pri veliki maši v cer-k \ i. da je \ se še bolj oeito . V dolgih vrstah stoje Moli, mehki iu dragi, drug poleg drugega, m tlim posedajo in gledajo, kako sc vrte med njimi tak«*, kot je la Muhnvveva, Ki je ni ničesar sram .
liole rame iu uole prsi ka/ejo iu objemajo se in nakladajo greh na greh kakor v Sodomi iu tloiuo-M k j« r ni niti deset pravičnih Take ivci se gode x HMi hiši, kjer služi denar ta Mtihovocva, iu sedaj nam pripelje otroka, ki je bil rojem v takih grehih	Nezakonski je in I mg ve, Kakšen pre-
st 'nt 111 k in krivovere j«* njegov oče morda ee|o
•	11 uge n ere Kaj se ve, kako	seznanila ž njim ta ni< v rcduiee, ki ne \cruje uv v Itoga, ue v ka /en božjo '
Ktviuar 1 rbuuovee je obmolknil iu je pljunil \ kot.
Kako pa j«- ime otroku*" je takrat povprašal st neunar.
"Kstinkn!'' se je oglasil eden Ume«! kmetov
" K .it ink n " s« i poiiuv ili polglaNiio «kom v si m irl«.Uli v I rbamivea, ki je iitrkovel pejn-l i/ p i i m*, roilnreliii — ee jim |»»vr še kaj o Murov-
•	••vi pn I rbmiovee je mends povedni v »e, kar je v rdel.
"Ta otrok uiora iz vasi, »e je oglasil uapoaled Štaeunar, ko so le vsi molčali. "Sramota bi bila za celo vas, če bi dopustili kaj takega!"
"Tako je! Prav praviš, Štaeunar," »o uiu pritrdili skoro vsi. "'Naj bo taiu, kjer se je rodilo!"
"Pa kako tiho se je vse dogodilo in napravi-io," je povzela 1'rbauovčevka. "Nikomur ni napovedal ta Anževee, kaj namerava; le to se mi jc čud 119 zdelo — zakaj je šel oni dau v mesto!"
In še dolgo so rišeta I i tisti možje v Urbanov-čevi krčmi o muli Kutinki in o njeni pregrešni materi . . .
Ko so sc razšli, je udarila pri fari enajsta ura. —
Katinka pa j v ostala pri Auževčevih.
Prvo leto, ko sta sc Anževčeva še spominjala srebrnih tolarjev, ki sta jih dt/bila za Katinko, sta še nekoliko nanjo pazilo, a ko je pričela hoditi po dvorišču in okrog hiše, se ni kmalu nikdo več zmenil zanjo in postala je najbolj zanemarjen otrok v celi vasi. A vendar je ostala njena polt nežna, iu ako sc je v nedeljo Auževka slučajno spomnila iu jo umila, je bil njen obrazek bel m tiste globoke, črne oči — jasne, da je olistala preti njo marsikatera mlada mati . . .
Ali vendar je vaški otroci niso marali, ker so euli doma o njej grdo govorjenje, in tudi v njih mlada srcu sta se naselila do nje uckak stud in sovraštvo. Prišlu je včasi, ko so se igrali na trati, a zapodili no jo iu jo opsovali, ker vsakdo je vedel, tla ga starši ozmerjajo, ako ga zagledajo v njeni družbi. Katinka ni vedela, zakaj jo sovražijo, in gledala jih je od daleč s solznimi očmi, u ko je videla, tla se le nobeden ne zmeni zanjo, je odšla proti domu, sedlu nu prag in gledala po vasi, dokler je ui surovo zapodil Anževee z izbo ali kn 111 drugam . . . Ali vendar se ui zgodilo, kar sta Anževčeva tako željno pričakovala: Katinka kljub svoji slubotnosti im 'bolehnosti ni umrla, temveč sc razvijala v nežno, šibko dekletce, kar je vaščane še bolj jezilo. Ko je pričela hoditi v *olo, je postala vsled svoje plahosti iu ponižnosti prava ljubljenka učiteljice. In često sc jc zgodilo, da jo je po šoli poklicala k sebi. Katinka,'ki se jc bala vsakega v vasi, ki ui uživala nikdar 11 it■ materine ljubezni, je čakala z veseljem samo takih trenotkov, ko ji jc namignila mlada učite-Ijica v svojo sobo. Tam jo jc posadila na stol in postavila prednjo jabolka in bel kruh, jo pogla-dila 1 mi črnih laseh iu ji pripovedovala pravljice, kakršnih Katinka šc ni nikoli slišala. Naposled jo je spremila do vrat iu jo potolažila: "Nič ue bodi žalostna, Katinka, ako te nikdo ne mara — jaz pa te imam rada in za Veliko noč ti kupim lepo novo obleko. Samo pridno se uči 1"
In Katinka jc z velikim veseljem pričakovala Velike noči.
— Ali tretje leto poteiu je bila mlada učiteljica premeščena. Ko je odhajala, je Katinka jokala, kakor du sc poslavlja od matere, ker vedela je, da odhaja ona, ki jo je edina ljubila. Takrat je imela deset let iu v njeno srce jc kanile tisto grenko spoznanje, da jc uied tujci ua milost iu njeni roditelji bogve kje . . . Vedno se je s strafitoiu bližala Anževčcvi bajti, kjer so jo sreča-vali samo mrzli, osorui pogledi, kjer ni slišala niti ene prijazne besede . . . Skušala je ugoditi vsaki želji Anževčevke, šc predno jo jc izreklu, a kar je storila — bilo je napačno, iu Katinka je mislila z veseljem saiuo še nu tisti dun, ko se bo mogla posloviti od Anžcvčevc bajte za vedno. In izpolnila »e ji je želja prej, nego jc upala. Prijel je ua faro župnik Anton, mlad človek s čudovito jeznimi očini, ki jc lasal vaške paglavce kakor nobeden njegovih prednikov iu zuicrjul vaščane često kar s prižnice. Nič tistih komedij iu ustanavljal kakor prejšnji in večkrat povedal s prižnice, da ni morda v celi fari uiti deset resnično pobožnih. Z njegovim prihodom se je mnogo izpre-menilo. Vse tiste ženice, ki so prihajale prej dan za dnem v župnišee, so prišle samo enkrat iu |m>-tem nikoli več, ker župnik Anton, kakor so pripovedovali po vasi, ni, kakor bi moral biti: noče slišati o grehih in napakah, ki m> gode v fari, in pobožnega človeka, ki iiiii to razkrije — še ozmerja. Tudi o Kutinki je svetlel, in ko jo je spoznal, se je čudil vsemu, kar je slišal o njej. V nedeljo po|>olduc jo je poklical k sebi in skoro dve uri jc hilu Katinka v žopnišču. Drugi dan pa sc jc govorilo že po vsej vasi, da jc vzel župnik Anton v župurče Katinko, ko je Vendar v vasi toliko drugih ki so l»olj poštene in imajo boljše ime.
Takrat je imela Katinka štirinajst let iu delo, katero je opravljala poleg kuhariee v župul-šču, je bilo zanjo, ki jc bila vajena samo trpeti, kakor igrača iu brezdelnost.
S prihodom v župnišee, sc je zuzdelo Kutinki, je pričela Živeti po|>oluomu novo življenje . . , Mirno so ji potekli dnevi in nikogar ni bilo, ki Iu jo gledal sovražno. Samo ob nedeljah ji je bilo nekako težko, ker čutila je, da mo vseh pogledi v pri i vanjo, in zato je odhajala vedno zadnja i/, cerkve. — Samo tri leta je ostal v Za|sdjir župnik Anton, potem je odšel, kakor je želel, na samotno župnijo tja ua Dolenjsko. Katinks je bila pri njem vsa tri leta in tudi, ko je odhajal, se nikakor ni mogla sprijazniti z uiisjijo, da bi hc vrnila v Anževčevo bajto. In odšla je ž njim, kar jc provzročilo čudne govorice . . .
ln ni jc bilo enajst mesecev.
Med tem st* je dvignila doli v PodmoMju bela hišica. Trgovec iz mesta je napravil v njej gostilno, ue toliko zaradi dobička kakor zaradi poletja, ki ga je nameraval preživeti s avojo dni« fino nn deželi, /snemaljen« hiša je bila poprej; stara vdova je stanovala v njej, po ujeiii smrti mo prodali hišo ua dražbo iu kupil jo je neki človek i/ mesta, ki ga vafteani do tedaj niso pognali. Zadaj za hišo je napravil vrt, velike niže so evtt-le na njem po leti, peščene poli no se križale med gred te« oto v vijugastih kolobarjih. Po zimi je bilo vse nekako zapuščeno, »amo natakarica iz tr* ga je sAumtariln notri iu ob nedeljah vtaai se je pripeljal i* meet a gospodar |">gle«lat, če je vse v redu, nt se zvečer zopet <alpHja4.
(Dalja prihodnjič).
0 Vojni spomini nemškega vojaka. |
0	Prosto prevel Jože Ambrožič.	S
(Nadaljevanje.)
"Kaj hočeš?" aeui gu vprašal. "Kedo si tit"	*
"Pionir."
"Pridi k me«ii. jc zanikal," grozno je v tej hudk'evi noči.
"Zakaj si pa ti tukaj!" Me hočeš tudi umoriti ka^or oni nu nasprotni strani?---Kmalu
pridejo zopet in j*les bode.--
Jih li slišiš jokati?---" in
zasmijal se je.
Črez nekaj časa je zopet začel; ".Streljam vedno v nje, toliko časa, da prenehajo jokati--
ha, ha," zasmijal we je blazno.
Vedel sem dovolj; zblaznel je. Neki vojak je prinesel inunieijo, njemu naročim maj pokliče četo-vodja. Ko je slednji prišel, sem mu naznanil, da moj tovariš na desni zmedeno govori tn sirelja nu ranjence pred jankom.
Cotovodja j stopil med naju. "Ali kaj vidiš?" ga je vprašal.
"Kaj, da bi videl? Ne! Ampak slišimi jih stokati in jokati, kakor hitro pa enega dobro zadenem, jc tiho — zaapi."
Oetovodja mu jc hotel vzeti pu ško ali oni unu jo jc iztrgal, skočil na rob strelnega jarka in »tre Ijal stoje v kup aaujeaioevi dinkier — ni par sekund pozneje pade nazaj v jarek, prevrtan od muo gih krogel.
Ta drama jc iiucla malo gledal cev iu ko je končala, Je bila tudi pozabljena; vse, samo sentimental uosti ne. Streljali smo naprej brez cilja.
Vpitje riimjeneev jc bilo vedno glasnejše. Zakaj? Ti, ki so ležali med strelnimi jarki, so bili izpo stavljeni ognju obeli strank. Nib če jim 111 mogel pomagati in bila bi norost, ako bi kedo šel uiec strelne jarke. Vedno glasnejše so bili »kliei: "Pomagajte" — "vo de!" Kvečjeml jim jc bila kakšna kletev v odgovor.
Naš jarek je bil črevetj visoko napolnjen z votlo im blatom. V tem »močvirju so ležuli mrtveci in ra njenci, v-.d križem. Morali smo na rediti prostor iu zmetali smo nirt veee črez rob. Ob eni v noči so f>ri šli vojaki z nosiluk'umt ku vze nekaj ranjencev, za one met strelnimi jarki jc biia vsaka po moč izključena.
Da je bila vsa grozota popolno mu, snio dobili ukaz ob četrti ut petnajst minut narediti masrkoik na sovražnikov jarek. Točno ob tl< ločeni uri sumi sc zakadili pre mrtvecev in ranjencev -proti nas protnikovem jarku. Strojne pu* ke so zaropotale iu morali smo st vrniti ua pol ]>otu. Zastonj siuo izgubili veliko število uiož.
Komaj smo prišli nazaj v naš jarek, žc so mu« napadli Franco zi. Do treh metrov so sc pribliižu li ini tu so se zgrudili p<kI našem ognjem. Imeli so tudi oni grozne izgube. Še trikrat v dveh urah so nas naskočili, vedno z enakimi us pchoni.
Nas ae je loteval obup. Ako ne pride •kmalu pomoč* nam jc nemo goče še dolgo vzdržavati. Bili smo lačni, žejni, premočeni do kože in trudni, tla bi naj raje po|>ada.li na tla. Ob desetih naskočijo Francozi v četrtič. V velikih masah so se bližali. Poveljniki so sedaj izpre-videli, da sc muha jamo v pe varnem položaju in ukazati vto sc u-makiiiti nazaj.
Pustili s-mo ranjence iu drugo blago in bežali smo nuzaj. Z vsemi močmi smo rešili (komaj strojne puške iu strelivo. Zu tista" metrov ;<uio se umaknili in sc postavki v bran v prejšnjih strelnih jarkih. Častniki ao nas vzpotlbujaili, da moramo tu na vsak uačiu odhiti vse napade, saj pride kmalu po-moč. V trenofcku smo i-meli strojne puške |Mistav Ijeue in že je vsula toe a ua naskokujočega nas-protnvka. Naskok se jc vstavil in mi v kleči ta uspeh, emo streljali še l»olj divje. Francozi ;«o bili pri-moraiii iti nazaj v jarke. Obljubljene pomoči ni bilo. Kakih X00 metrov tal nas je stalo šest top niških baterij aji njih ogenj je bil slab.
Neki topničarski častnik je pri-šel k nam in vpraša! |M»ve1jnika našega oddelka, ako bi .ne bilo dobro topove premakniti nazaj, ker je zvedel telefonieno. da je eele nemške vrta v vaej dolgosti ua lie-gu. Predno <mu je mogef poveljnik odgovoriti, ao zopet iia«koeiH aedaj v sedmeri premoči.
jarek hrtv. ukaza in šlo je v teku uazaj. Šest baterij, to je 36 topov, smo pustili nasprotniku kot plen. Sovražnik boječ we, da strelja na svoje, je vstavil kanouado. Ta trenutek so porabili naši in spravili vsake vrste vojake skupaj. Pešce, ioiijžke, tki niwo iuueli konj, pionirje, vse so zboimali skupaj. Nado-
Kakor na poylje smo izpraznili
"Vstati! - Naprej •mu tekli pogubi v
\ec kakor t>etjiu0 mfl'
izgubili. Vstavili smo pol noma izmučeni h' * naredili postojanko * napadeni «1 strani j, J*. * uieH nismo več moči, ()l L 1110 na vse strani. I
^vo kril0
udrpzaut naši vojak
iu
' »t i.,"
lo popoluomu snio, kako
knlu dvigajo v zrak n>kf JI sovražniku pokazali, 4 ' 'V jo kot ujetniki.
Francozi niso poziniIi , ... »ja, kakor je bilo tuje smo zmagovali.	*
Nihče na leveiu krilu
milosti, vse jc bilo pobit, • Mi iz sredini
m d^
111*1110 Kj^M
pomagati, ker nas je bil,,J? dalje manj. "Majeva,,je mep y 'brenčalo mi j,,. ^ Desno krilo sc je adtigal« , tegnilo naa je s seboj in ^L se je začel. Ker je uam lii]aw,J zaj zapita, tekli sum l,o!j •ni, vedno v sovražnem ognj,« 3 nam jc pa folklo poti
(Dalje prihodnjič.)
Sirom Amerike, I
trije ameriški BERLINI *i i h te v a jo SPREMEMBO Itt na.	1
New York, 23. upr. - Akt J vojna trpela dalj čas«, u, |M) v A ineriki ne enega Berlina. \hmA tri nie^ta z imenom * * Berlia**! namreč Berlin in New licrliii. \ J., in Berlin, Conu. Vsa tri mnJ so vzela akcijo, da sprciuear ij v kaj l>olj ameriškega.
PRELOM S TURCUO.
Washington, 23. apr. - Amp ki poslanik Stovall v Hernujfi nes uradno obve.tt.il državni partineut, da je turška vlada maltio pretrgala diplomatične 1 ke z Združenimi državami.
Tukajšnji turški poslanik dni II«k Iluseju bej ni m obvestilu od svoje vlade.
mestne reserve so bile že sedaj, V prša, v trebuh, v noge kaiuor c zadel bajonet, tje suio suvuli, o pravilnem bajonet nem boju ni bi-o sledu, ta se odigrava samo na dvorišču vojašnice. Kopita pušk so žvižgala po zraku in ako so zadela glave, so bile razdrobljene. Pokrivalo in telečnjak smo že zdavna izgubili.
Vendar nam ni mogel nasprotnik v svoji premoči do živega. Pozabili smo 11a vse okrog in wmo se niojevuli krvoželjiK) — brez vsakega pomisleka. Del naših je prodrl steno nasprotnika in se začel bojevati za posest topov.
Nasprotnik je izprevidel pretečo nevarnowt in se jc umaknil mulo muzaj, da brani z vso svojo močjo topove. Popustili nismo za las iu kJuli smo možu za možem umikajočemu se nasprotniku. Krog topov se je vsa aovražna moč zo*-pet zbrala. Vsak top je pokrit z mrtveci in vsako minuto sc iniiože. Z nami se bojujoči topničarji so poskušali odstraniti topove zapi ralo, da top postane neraben.
Pri tretjem topu- na desno od mene so se bojevali še trije Nemci s štirimi Francozi, asc drugo je ležalo mrtvo ali ranjeno na tleh, Sauio pri enem topu jc bilo po sedemdeset mrtvih. Neki pionir jc stopil k topovi cevi in začel basa-ti granato za granato v cev, — zažgal je in zbežal. Prijatelji in sovražniki, so bili na tiwoce koscev raztrgani, — top je bil ruzstre-Ijep — za njega jc pustilo 80 mož življenje.
Po eni uri trajajočem boji« so biLi topovi v naši posesti. Sedaj si pa pomislimo, koliko je stalo človeških ži/vljen, da smo priborili izgubljeno nazaj? Mrtvi in ranjenci, pešei, konjeniki, pionirji in topničarji pokrivali so v družbi s Francozi po sto in sto to mali prostor, na katerem se je ta tragedi ja odigrala.
Zopet smo doibili pomoč, sedaj štiri st.otuije regularnih pešcev, katere so nekje drugje odvzeli. Ako wc vojak samo Imjuje zutlobi tako majhno obzorje črez položaj, du popolnoma nič ne ve, kuko obstoji njegova ali sovražnikova moč. Tako tudi tukaj. Najprvo smo dobili v pomoč vsakovrstne vojake, in sedaj pešce, ki so bili nekje drugje odvzeti, oddelku ki jc bil ruvno tuko v nevarnosti kakor uii. S tem so hoteli nas prepričati, da bodemo wedaj kos vsem nuskokom nasprotnika, dokler liv pridejo sveže čete. Ko bi vsa j i-ntcli kaj živeža — huda lakota in grozna žeja, sta nas mučili.
»Sedaj st> pridrveli v divjem di ru konji, da odpeljejo topove istem času je sovražnik odpr
genj vweh kalibrov na teli 30 u ,	— ------------. .
preg broječo kolono. Nastala jel Yorka. je prišla v Cliicajc«),^ zmešnjava, konji so sc postavljali imela več predavanj <> p na zadnje noge, preobrnili prvi metu. V nedeljo je iinrl« ih« r del pripreg in tako vlekli za seboj.! davanja iu eno j«' '>'•» Večina konj je zdirjala naravnost .žeimke,
tja, kjer so padali uujgostcjc iz- Sangerjcva je rekla. ^ strelki, in granute so jih raztrga- dveh dneh bivanja v < luriyj le z moštvom vred v kosce.	jela že 1 r»CN) pisem M
No.to jc nasprotnik prenesel o- „ omejitvi porodov. K" J«' H
gonj na naše postojanke. Nam jej ni tukaj, je dobila	^
preostala samo ena: nuprej alj na- — večinam« od delavci' zaj»	I * < ,____1__.1., ,i.eiii I't^l
avstrijski KONZUL IMA I PECATENA USTA.
Chicago, III. — Avstrijski U zul Hugo Silvestri, ki bi žc mori oditi od tukaj, je liil prnir vsled tožbe, ki jo votli dr. Frai Iška, lastnik tukajšnjega češke tednika "Vesiuir", proti neke« drugemu češkemu Ikttu, kateri i pisal, da je Iška prejemal de« od avstrijske vlade za svojo pagando zoper odcepitev Ceikc| Avstrije. Konzul je bil za priče i je od lov 11 o tajil, da bi l»il M«! jel kakšen denar skozi njegove 1 ke. Na vsa druga vj>r;i^aitjati je Avstrija podpiral« J« jem kakšno propagando v An ki, da li je on bil v pismeni 1» z vludnim tiskovnim birojem Dunaju, da li je prejemal trda ska poročila od Iške itd.. jcM" atri odgovarjal: "To *« tajna moje vlade iu po pogodbi ne»n»t odgovoriti". Nf vprsienjejl prejel kakšne čeke oil nadoraeS nega poslnika Zvviedineka teiubru IMI.",., je priziial. di j»] dobil, ni pa hotel povedati,
SANOERJEVA V CHICAOC
ve. V I Chicago, III. - -Mrs. Mam*
pri o-! Sanger, znana voditelji« Pr'f
30 u-i gaude za porodno kontrolo« f 1 v.-i-	I 'liirMiro. kjer a
ki iuiajo po šest do «*«■ "Nazaj?" Ne! Povelje se gla- i„ 1111 vsa ta pisma jr ve0«H. si drugače. Nazaj v izgubljene jar vorila. V svojem govoru J' ke, v katerih so se vgucztlili vetlaj da žena ne by toliko
H
Francozi, pripravljajoč sc za 110- ua, dokler ne bo 1
mela 9*4
vi napad. Dobili smo ropet nekaj pravdee, da si fie««'" kruie za toptive in ples se lahko za- otrok, ki jih ima	^
ene iznova. Šli smo naprej, pred na mora biti bImoIuIii" * nami je bilo pa široko polje, po- ca svvjcga teless.	g
krito s tisoči raztrganimi tele-! materinstvo, ki ji jf
.i------,i „j.Mi volji. Jr
Patlel ui strel, samo sovražno ;^itsko in «*troka. ki r topništvo je idiMtreljev alo še ved- Rekla je tišli- d* OS ^ ^ 110 naše topnierke poatojanha. Š« tanoviti kliniko M vedno ne atrelja nasprotnik mi t rolo v Chieagu.
nas ne s topovi, ne s puškami. To.	.waliOllfi^
je bilo sumijw'o, to amo mi pozna-1 OGROMEN D" li. Vedno naprej smo prodirali — Chicago. DI. —	^^
ne nadlegovaui.	and Steel ktwnpei"J« J^j
Naenkrat ae je oglaail cel zbor ju, ke je končsl« 1 stro|inh pušk, in nepopisns toča ea t. 1-, napravile ^^ ^
kr«»grlj ae je vsula na naa. Padi: ga profita Med ^.777. i
i..« _ ' t__: _ Mattel ne
Mil jau o na tla in se skušali zakriti po.čarje rae»H«'« noči.	I po $14 40 na dehneo
,ii S'
48484823485323485323485348534848534853484823