183. številki. Ljabljaaa, v petek 11. avgusta 1905. XXXVIII. leto. • t v» rak oao zv»C*r, tsimii oede\)e In prarutk«, ter v«U« po poall prvemu aa •velro-ograko d«i«l« aa m |ptj Z* K, ae prt teta 18 K, aa četrt leta 6 K 60 h, m » idmn S K SO h. Za LJubljano a poimanjem na dom sa It« M JL M pol leta 1« K, sa 5«trt teta S K, sa en me««« 1 K. Kdor hodi san ponj, placa aa vae let« IZ K, aa pol lota 11 K, h eetrt leta 6 K 60 h, s« «n meae« 1 K 90 h. — Za tujo deželo toliko več, kolikor anaSa poštama. — Ss aaroSb« brei istodobne vpoSirjatve naročnine se no oeira, — Za oznanila •• plačajo od peterostopne petlt-vrate po II h, če ee ee eananUo tlaka enkrat, pe 10 h, če •• dvakrat, in po 8 h, če ■• tiaka trikrat ali večkrat. — Dopisi ,«} ;*e iavoie frankovati. — Rokopiai ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo Je v Knaflovih alieah It. 6, m aieer aredniStve v h nadstropja, ■pravniitve pa v pritličja. — Upravništv« naj se blagovolU« pošiljati naročnine, rekiamaetJe, •ananila, t j. administrativne stvari Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po lO h. if Narodna tiskarna'1 telefon št. 85. SBCiaBBMBr______. ________________—-----».. Nezaslišani terorizem. Kranjski klerikalizem ni nikdar tako lepo cvetel kakor sedaj pod i: cenijo škof« Jegliča. Kar sećbj uganjajo ti slovenski rimci ali »rune;«, presega že davno vse meje katoliSke dostojnosti in pominja že na srednji vek. Slovenski javnosti je mano, v kaki obliki se opravlja dandanes pri nas zakrament sv. pokore. Znane so slovenski javnosti različne predrznosti, ki so S3 pri spovedi že dccrcdile, toda večje predrznosti si človek ne more misliti, kot ie sledeča, ki se n&m poroča iz Zagorja ob Savi: Dne 13 t. m. bo pri nas birma, ki se ponavlja v naši fari vsakih 7 let. N strpno so Ž9 č tkali nanjo ctrec , da se ta nekaj trenutkov po Bvofe povese e In čakali so starši, da se skoro oproste" sitne dolžaoatJ, pripraviti vse potrebno otrokom za ta dan. Toda ljudje obrsč-jr, naš gosp. iupnik Gotard Roth pa obrne. V vsej svoji »visokosti« je oznanil, da ne sme noben otrok, d gar t-t*rš», cziroma boter n? bil pri. velikonočni iipovedi, k birmi, češ, da tako strogo zahteva kntjlieka vera. Kot izkazilo morajo prinesti otroci velikonočni izpovedni listek botrov in staršev v šoio in v župnišče v pogled. Nekatere ljudi je ta izjava presenetila, kajti odkar se je se delila v Zagorju birma, ni še noben župnik posegel po tako predrznem in nezmiselnem sredstvu. To se pravi ljudi naravnost terorizirati za izpoved. Pa človek i se ne čudil ko bi bilo isto tudi j drugod v navadi. Ne! Simo naš župnik mora delati izjemo. V Ljubljano pr hiti vsako leto k birmi na stotine otrok in botrov od vseh vetrov, pa jih nihče ne vpraša, ali so opravili velikonočno izpoved ali ne. Se hvhltžni so in veseli, da pride več kron in zlatov v nikdar polno bisago. Naši zagorski gospodje seveda den&rja ne ljubijo!? — A ni bilo samo dovolj, da se je z lece oznanila ta župnikova prepoved* Sedaj celo starše in botre kličejo v iupnišče in jih preparirajo na vse mogoče načine. Ali pa zahtevajo pismenim potom potrdila, oziroma Častne izjave, da so oni res zadostili verskim dolžnostim. Evo pisma, ki ga je pred kratkim pisal eden naših duhovnih gospodov nekemu zelo uglednemu občanu v Zagorju, ki se doslovno glasi tako-le: Zagorje 8 8. 1905. »Ker smo oznanili, da za botra more biti le tisti, ki je opravil velikonočno izpoved, se hočemo tega tuđi držati. Dokaz, da je kdo opravil, je izpovedni listek. To velja za vse enako. A ker ste Vi — kakor pravijo birmanoi — liste izgubili in ker poznam Vašo hišo kot pošteno, sem vseeno pripravljen zapisati Vas, Vašo soprogo in hčerko za botre — toda le pod tem pogojem, ako mi v kratkem še danes ali vsaj jutri pošljete čaBtno izjavo [fl»!j, da ste izpolnili svojo velikonočno dolžnost in se pod to izjavo vsi trije podpišete. Dokler ne dobim ali listkov ali vsaj take izjave, ne morem nobenega zapisati za botra — in torej tudi listkov z sveto birmo ne morem d ati birma ncem, oziroma birmankam. S spoštovanjem! (Sledi podpis.) Prav Uke izjave se zahtevajo tudi od drugih. — Pri vsem tem se pa kaže naš župnik precej nedoslednega. Pred dvema mesecema je bil za krstnega b o t r a neki drugi obče čislani občan. Sedaj ga župnik ne pusti za birmanskega botra, češ, da je dotični duhovnom preveč sovražen. Ali tega g. župnik pred dvema me-seoema ni vedel?! Vzrok je drugi: Pri krstih se mu stisne kolikor toliko srebra v roko, sedaj bo pa vzel večino prispevkov Prevzvišeni, nekaj cerkvena blagajn?., a zanj bo ostalo le malo. Tako si menda misli naš župnik in odtod ta nedoslednost. Sicer pa poznamo »do- bro voljo« g. Rotha. Na srcu so mu verne in »neverne« ovčice zagorske, in ravno zadnje bi rad kar za lase privlekel v nebesa . . • Zato skrbi tako za ljudi in njih velikonočno izpoved. Pa še neksj je: G. župnik bi rad pokazal v tem slučaju svojo »vzvišeno« moč nad Ziagorjani, ker jo drugače ne more. Toda zelo se moti. M i Z a-gorjani se mu ne bomo vkla-njali. Ne mi, ampak on je zaradi nas tukaj In s terorizmom se nikjer nič ne doseže, najmanj pa še v Zagorju, kjer so zlasti za te gospode tla že itak vreča . . . Lepi uspehi terorizma se že kažejo! Večina tistih staršev, ki so doslej res vedno in redno izpolnjevali svoje verske dolžnosti in vzgajali otroke v pravem krščanskem duhu, odslej tega nočejo več. Tako so se sami privatno in pa tudi župniku v obraz izrazili. In pravijo tudi, da ne puste nobenega svojih otrok nikjer in nikdar več k birmi. — Zdi 8?, kakor da hočejo naši duhovniki napraviti sčasoma iz Zagorja druge Riemanje. Za koga bi bil to udarec, 13 se raiume. H sklepu pa se predrznemo še nekaj vprašati naše gospode: Če niso naši ljude dovolj krščanski, da bi Brneli biti za botre brez izkaznice o velikonočni ispovedi, zakaj so pa v jeseni dosti krščanski in katoliški, ko oni pobirajo biro? Puste naj nas »vernike« še takrat v miru!! Za danes dovolj! V par dneh bomo imeli »čaBt« vzprejeti v naši sredi škofa. Zanimanje za sprejem je velikansko. O tem drugič! Vojna ali mir? Z bojišča? Podadmiral K ataok a naznanja, da je poslal eno bredovje v K a m -č a t k o , eno pa v O h o t s k. Pravi namen teh ekspedioij prikriva. General Linevič pa je brzo-javil 8. t. m. v Petrcgrad, da so Japonci južno T a u 1 a začeli Ruse na padati ter obkolili obe ruski krili. Ruski oddelek je bil vsled tega primoran, pomakniti se proti severu. Kakor brž pa so se Rusi ustavili ter začeli streljati, umaknil se je brž sovražnik proti jugu nazaj. Križarska „Varjag" vzdignena. Z velikimi težavami so Japonci dosedaj že vzdignili več potopljenih ruskih ladij, s čimer se je japonska mornarica zelo obogatela. Ravnokar so v Čemulpu vzdignili po 18 mesečnem delu ru:ko križarko »Varjag«, ki se je potopila še pred začetkom prave vojne, namreč 18. fe-bruvarja 1904, ko bo Japonci na tolovajski način napadli križarki »Varjag« in »Korejec« Obsojeni japonski ujetniki. Japonski vojni ujetniki na Ruskem postajajo že tudi predrzni, kakor da se zavedajo, da je Rusija po ražena. V neki vasi blizu Moskva sta Japonca Kazumatoin Akito psovala ruske vojake z »ruskimi psa ter dejansko napadla nekega ruskega podčastnika. Kazumato je dobil dve leti, Akito pa osem mesecev ječe. Mirovna pogajanja, Japonski odposlanci so se takoj v prvi seji uprli proti temu, da bi prisostvoval mirovnim konferencam ruski učenjak M a r t e n b. Japonski pooblaščenec Matzu-moto, zaupnik barona K o m u r e , je izjavil, da bo Komura zahteval poldrugo milijardo vojne odškodnine. Komura se je moral itak hudo boriti proti javnemu mnenju na Japonskem, ki zahteva polovico več vojne odškodnine. Ako bi Rusija ne dovolila poldruge milijarde ter se branila, da odatopi brezpogojno otok S a h a 1 i n , smatrala se bo kor. fe-renoa takoj za končano in maršal O j a m a začne zopet z ofenzivo. Minuter Vite pa je izpovedal v raznih privatnih pogovorih, da se bo najodločneje uprl vsakršni vojni odškodnini. Poročila iz japonskih krogov trdijo, da tudi najskromnejši pogoji zahtevajo odškodnino Japonski za vojne stroške, ki se cenijo približno na eest do osemsto mil. dolarjev. »Novoje Vremja« poroča iz Portsmoutha, da je zvedela iz povsem zanesljivega vira, da japonski pogoji prekoračajo pooblastila ruskih odposlancev in da ni pričakovati vsaj za bližnjo bodočnost ne miru. Pogajanja se najbrže naglo prekinejo, ker se merajo oboji poobltš&ecci obrniti do svojih vlad po nadaljna navodila. Ruski revolucionarji v Ameriki so brzojavili V i t e j u , da so sioer nasprotniki sedanjega vladnega sistema na Rjskem, toda zagotavljajo m nistru svojo ljubezen do domovine ter ga zaklinjajo, n a j ne odstopi ne pedi domovinske zemlje ter ne plača niti kopejke vojne odškodnine. Iz obrtnega odseka. Dunaj, 10. avgusta. V današnji seji se je razpravljalo o dokazilih usposobljenosti pri ženskah sa izvrševanje kake obrti. V debati se je nasvetovalo, naj se ženskam pri tem dovolijo največje olajšave. Z*to se je sklenilo, da se prepusti obrtni oblasti, da določi, na kak način je ženskam doprinesti dokaz usposobljenosti. Mesto učnega spričevala zadostuje tudi spričevalo o obiskovanju gotove strokovnne šole. — Glede javnih trgovinskih družb, ki začno kako rokodelsko obrt, se e sklenilo, d a mora vsaj en član dru žbe doprinesti dokaz usposobljenosti za dotično obrt. — Končno so sprejeli več točk zakonskega načrta brez posebne debate. — Prihodnja seja bo šele 22. avgusta. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 10. avgusta. Vodilni odbor združenih opozicijskih LISTEK Vzdrhtel je list... Spisal Miranov. Imel sem ljubico, krasno dekle, iive narave. Iz njenih oči je sijalo koprnenje po življenju, njene ustni so bile kot rožni popek, kipeče, da so kar izzivale v poljub. In nisem Be ogibal teh njenih usten in nisem sa branil nje poljubov, žgočih kot ogenj ... Veroval sem svoji ljubici, dal bi bil življenje za resničnost nje besed . . . Mlad sem bil po letih, mlad tudi po izkušnjah; moje stremljenje je bil idealizem. In zato sem verjel svoji ljubici • • . Stopil sem v življenje. Jasno sem zrl v svet, saj se mi je zdel tako lop, saj me je vabil z neodoljivo silo ... Pa sem šel za veliko, svetlo lučjo in nisem gledal poti pod nogami.. . Iztezal sem roke po blesteči zvezdi, ki mi je sijala v daljavi, a nisem je dosegel.. . Uvidol sem, da je svet podel, da se valja po blatu, da smeli tiste ideale ... In ■pomnil sem ae Mire, svoje ljubice in krenil sem ■ poti, ki me je po nji vodila blesteča zvezda v podli, blatni svet . . . Sedel sem v kavarni praškega predmestja. Hrup se je razlegal po dvorani; tanek tobačni dim se je raztezal po zraku, ovijal se je leno okrog plinovih svetilk in izgubljal se je počasi pod stropom . . . Pred mano je ležal kup časnikov . . . Bral sem dnevnik iz domovine. Pogledal sem zadnjo stran, na inserate. Oko mi je obstalo na anonsi, tiskani z ličnimi seoesijonističnimi črkami: »Mira T. in Rado P., poštni ofioijal, poročena«. Izpustil sem dnevnik is rok . . . Zaskelelo me je v sencih, dvorana se je jela šibati okrog mene ... Zdelo ae mi je, da ae mi vsi gostje reie v liee a spačenimi obrazi___Ogrnil sem povrinik in odšel s negotovimi koraki — Objela me je gluha noč ... Prišel sem na most... Obatal aem ... Pod mano so ae svetlikali v medlem aoju nemirni valovi, šumeli ao sdaj tiho, pritajeno, kot bi plakali, idaj močneje ... Zdelo ae mi je, da me kličejo v svoje naročje ... In vzbudila ae mi je miael... V atolpu je sa-brnel zvon. Bila je ara ... Vadramil sem se iz snu in polastil se me je neskončen stud nad žensko. In prisegel sem si tedaj, da si iztrgam za večno iz srca vsak čut ljubezni, da moralno uničujem žensko, kei ae uničuje ostudno golazen ... In zasijala mi je spet velika, svetla luč v daljavi in tedaj sem zopet šel sa njo in nisem gledal poti pod nogami... Blesteča zvezda pa me je privedla v močvirje in nad njim je izginila in zagrnila me je tema ... Sanjal sem nekdaj, da aem šel bos po ozki poti. Ob straneh je rasel gladež in robidje ... Nešteto kač je ležslo na stesi in ob kraju . . . Sikale ao v m 6t ovijale so ae mi krog nog; jaz pa aem ae potil v smrtnem strahu, beial bi bil, a nisem mogel i meata ... Piaan gad ae mi je ■ajedel globoko v meso; s vso silo sem stresal nogo, da bi se ga isne-bil. Odtrgal aem ga, a glava je oatala ¥ mesu... Z glasnim krikom aem ae vzbudil... Videl aem jo aopet.. . Šla je ob strani svojega moša ... Bila je kot nekdaj, le še bujneje raavita... In vzljubil aem jo vnovič ■ blazno strastjo in possbil aem prisege, ki aem ai jo bil dal, v temni noši, ko so nemirni valovi šumeli pod mano... Tedaj sem se spomnil svojih sanj... Njen spomin mi je ostal v srcu, kakor se mi je sajedel v snu gad v meso . . . Ona je bila kača ... Videl sem tudi njenega moža . . . Bil je bled, upalih lie, kalnih oči ... Hodil je počasi, tresel se je in pokašlje-val. .. Ob tem pogledu se mi je vzradostila duša v zlobnem veselju ... »Ona trpi«, sem si dejal, »ona ni srečna ob Živem — mrliču« ... •* * Sel sem skozi gozd . . . Završalo je v visokih vrhovih in rumen list se je odloČil od vejice, lovil se je po sraka in padal in pal na mojo roko in vzdrhtel ... Vzel aem list in aem ga spravil... Pogledal aem ¥ svoje življenje In videl sem, da sem orumenel list, ki pade adajpaadaj s veje ... Spomnil aem ae tudi nje, ki mi je uničila življenje, a ni mi veš ard polnil duše... Rumeni list, ki mi je bil drhteč pal na roko, mi je uklonil duha... »Odpusti ti Bog, Mira«, sem šepetal, »jaa aem ti odpuatil...« Nad mano pa ao šumeli vrhovi drevea in liatje je vsdrhtavslo ... Brat Justin. (Iz dnevnika samostanskega novica Priobčil Bistričan.) (DaUe.) Dne 31. oktobra. Danes sem dobil dve pismi, eno navadno, eno priporočeno. Navadno je bilo od tete in ga je pater magister vsled dane mu oblasti odprl in prebral ter vidši, da ni nobenih nevarnosti in pregreh v njem, ga oddal meni. Priporočenega pisma pa ni smel odpreti, ker toliko se vseeno varujejo naše pravice, zato je pa vihal nos in nekaj godrnjal, ko mi ga je izročil. Da me prvo pismo, ki je bilo od tete, ni dosti zanimalo, je umevno. Teta mi je pisala, kako jo veseli, da ae meni dobro godi, da me pride na spomlad obiakat in da upa, da doživi mojo novo mašo. Drago pismo je pa vsebovalo nastopne besede: Spoštovani gospod! Skoraj nisem verjela svojim očem, ko sam prejela od Vas pismo, v katerem izražate svojo ljubezen do mene. Pravite, da boate zaradi mene zapustili aamoatan. Proaim Vaa, ne atorite tega, morda bi Vam bilo še kda) šal zato in jaa bi ne hotela sira d k je imel danes zvečer sejo pod predsedstvom posl. Kossutha. Odbor je sklenil, pozvati vse občinske zastope, naj sklenejo že v naprej, da bodo uradniki, ki bi bili zaradi pasivnega odpora proti vladnim naredbam odpuščeni is službe, dobivali od mestn ih občinskih ■ aatopov eelo plačo. — Ravno-tako je dovoljeno, pobirati užitninske davke, toda denar ae ne sme dati vladi na raspo lago. — Glede vojaških pri živil i o je odbor sklenil, da javne oblasti ne smejo podpirati vojaških oblasti ter nikogar klicati v vojaško službovanje. — Oibor smatra za svojo dolžnost, skrbeti za uradnike, ki bi bili zaradi tega odpuščeni. Iz Srbije. Bel grad, 10. avgusta. Sedanje ministrstvo se samo izpopolni. Minister zunanjih zadev postane skoraj gotovo generalni konzul Ristić v SiopljU — Verifikacijski odsek je zavrgel več mandatov za skupščino. Napad na sultana. Carigrad, 10. avgusta. Najbolj obtežilno se izkazuje preiskava za belgijskega an&rhista J a ur is s. Inozemske pošte so namreč preiskovalni komisiji izročile vsa pisma, ki so bila naslovljena na J-urisa. In ta pisma Jaurisa pokopljejo. Jauris je vsled tega že začel deloma priznavati; med drugim je izpovedal, da goji že 11 let globoko sovraštvo proti tiranski sultanovi vladi. Nemiri na Ruskem. Petrograd, 10. avgusta. Revo-lucijska stranka izvršuje po celi Rusiji svojo krvno osveto. V Bialostoku sta na javni cesti dva delavca preoblečena v revolucijonarja ustrelila generala Teniclova, ker je ta general pri varšavskih nemirih prvi ukazal streljati na množico. — V Varšavi je nekdo umoril načelnika viseljske železnice. Nadalje so neznani zločinci nevarno ranili s streli iz zasede tri policaje. — V Odesi so prijeli in iztirali iz mesta rektorja ondotnega vseučilišča, prof. Jarošenka. — Govori se, da postane general T r ep o v minister notr. zadev. Razmerje med Anglijo in Nemčijo. London 10. avgusta. Privatni tajnik kralja Edvarda, lord Knol-lys, jo izpovedal, da je vest o sestanku med cesarjem Viljemom in kralje Edvardom prišla v nemške liste iz nemškega ministrstva zunanjih zadev. Tak obisk je v sedanjih razmerah naravnost nemogoč ter ga kralj Edvard niti ne želi. Sploh na Angleškem ravno sedaj narašča protinemško javno mne-n j e. Dopisi. Iz Starega trga, okraj Črnomelj. (Nove občinske volitve.) V »Domoljubu« št. IS a dne 6. julija me neko smrkavo dopiaunče podlo napada, šeš, da niaem v evo jem triletnem županskem delovanju nič atoril aa občno korist Z sto opozarja smrkavce voliloe, naj volijo pri prihodnji občinski volitvi odločne, delavne in z z splošni blagor vnete moie. Ako imaš dopisuoek mirno vest, podpiši ee a polnim imenom, da ae vidiva iz oši v oči. Dokler se ne pokažeš a svojim obrazom, na katerem ti je »budiš lešnike tolkel«, toliko Časa ti nihče ne verjame tvojih natolcevanj in prepričan bodi, da bode tvoje srce pri prihodnjih volitvah klavrno in iz tvoje ■ maslom namasane prlave bode slišati obupne adihljaje. Župansko delovanja zna najsadnejši nepridiprav kritizirati. R%d bi videl, kako bi županil črni klerikalni dopisun, kadar bi se usedel na težavni županski stoleo. V naši občini je bil lep mir, dokler niso začeli gotovi rogovileži delati zgage med nami. Jaz se ne bom prerekal s njimi, kakor tudi ne bom »Domo-ljubovega« dopisuna napak vlačil med Bvet. K-čem le to: Kdor ima pošteno srce in mirno zavest, da je res, kar je zapisal, naj se podpiše s svojim imenom Peter Majerle, župan. Dnevne vesti V Ljubljani, 11. avgusta, — Izdajalstvo »SiovenČevo« se prikazuje v vedno lepši luči. Njegov brzojav iz Jesenic in hudodelski napad na vesoljno slovensko »Sokol stvo« je čin, čigar je sposoben le lopov brez vsake narodne vesti. Ia takih je vse polno v »Slovenčevi« redakciji. Ti ljudje pač ne zaslužijo nobene dobre in prijazne besede od naše strani. Zategadelj smo jim tudi povedali vse kar jim gre. S.daj kličejo državnega pravdnika na pomoč. I dba. Ljudska zabave in jgre: metanje serpentin, živa loterija, faljiva pošta in razna drutra razve drila. Po končanem pevskem sporedu ples Z četek ob 4 uri popoldne. Vstopnina 40 v za osebo, č. člani »S avea« in otroci do 10 let prosti. K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor slov. del. pevskega društva »Slavec«. V s'učaju neugodnega vremena se veselica preloži ca praznik, dna 15. avgusta. Posebna vabila se ne raspoših&jo. — Slov. pevskemu društvu „Ljubljana" je pristopna kot u*ta-nc~oioa z zneskom 50 K gospa Če-snovarjeva, gostilnidarka v Kilo rfrcrsk-.h ulicah, za kar ji kliče društvo: Živela) — Umrl je vieraj bivši jerme-uar v L|ubljani g Fran Bartel po ia m bolezni. — V veliko bedo je prišla vsled nenadne smrti slikarja Alojzija srnica, vdova Ženka .vabic ki je sedaj s svojimi tremi otročiči brez vsake podpore. Naj bi 89 tedaj prijatelji rajnkega »Lojzeta«, spomnili ir. to revo in naj bi jej olajšali veliko g r.e. Je pač Žalostna istina, da slovenske umetnike in njihove rodbine vedno preganja revščina. Zatorej ni pomoč. Mnodari naj se blatzovo lip poslati na naslov »Ženka Subio v Ljubljani, Karlovska cesta 15 II — Kaj pomeni beseda: „lama"; ie-li ona znana Slovencem? V poljskih polit, listih je večkrat citati: „v lamach našego pisma" itd., kar pomeni v nemščini: in den Spalten uuseres Blattes. — Še kot dijak ljubljanske gimnazije sem večkrat Čul to besedo doma na Notranjskem. Ker ima Notranjec več izposojenih besedi od Italijanov, sem mislil, da je i filovo „lama" laškega izvora. A temu ni tako. Beseda rlama" izhaja od glagola: lomi-ti, zlamljati (poljski lam uti) Brechen, zerbrechen, spalten. — Pri nas doma smo imeli pod hišno streho napravo za sušenje in kajenje svinj-skega mesa, klobas in slanine. Da bi se mogel dim razširiti po prostoru na podu, je bilo napravljeno v dimniku dosti Široko okno (Spalte), v katero so se vtikale nekake iz kositarja narejene nečke, po katerih je bil dim primoran ne iziti na prosto, ampak se razprostreti pod streho, in tako je bilo meso dobro okajeno (povojeno). Kadar se je v pritlični kuhinji prav močno kadilo, sem dobil vselej ukaz iti pod streho pogledat, da li ni „lama" odprta? I. I. S t. — Planinski izlet. Odbor S. P. D. opozarja vnovič svoje člane in prijatelje planin na tridnevni izlet dne 13., 14. in 15. t. m. v Vrata, od tod na Razor, v Trento in po novi poti čez Komar na Triglav, kjer se proslavi desetletnica, odkar kljubuje na „glavi trojni snežnikov kranjskih siv'ga poglavarja44 Aljažev stolp vsem vremenskim nezgodam. V Vrata gre lahko vsakdo, zadostuje navadna obleka in bo y Aljaževem demu poskrbljeno za jedi u pijačo. Izlet na Razor in dalje pa )e prava planinska tura, potrebna je talaj popolna planinska oprava. Ude letniki se odpeljejo v nedeljo 13. t. m. zjutraj ob 5. uri s turistovskim vlakom do Dovjega. Kdor se udeleži samo iz- leta v Vrata, se lahko vrne z večernim vlakom. Planinci in prijatelji planin, pohitite v obilnem številu v Triglavovo kraljestvo. — Eoidemicna bolezen „Miliaria" |e »daj popolnoma prenehala v novomeškem okraju, kjer je svoj čas hudo razsajala ii zahtevala preeej Ž rt a v — Mestno hišo v Novem mestu otvore dne 18 t. m. na cesarjev rojstni dan. Posebnih sloves noati nn bo v zmialu sklepa zadnje občinske seje. Nova stavba je moderno sezidana in ena najlepših mestnih hiš na Kranjskem. — Strela je udarila v nedeljo popoldne med hudo nevihto v hlev posestnika Ludovika Ovna v Radohovi vas*, da je pogorel. Zororel je tudi neki vol. Oven ima 4000 K škode. Zgorela ie tudi sosednja lesena bajta oestarja Josipa Zavodnika. — Velika ljudska veselica V Gor« Logatcu. Prostovoljno gornjelogaško gasilno društvo priredi s pomočjo vrlih logaških dam, kakor se je že poročalo, v nedeljo 13. avgusta vel ko ljudsko veselico v parku kneza Windisohgratza v G >r. Logatcu o priliki bl» g ^lovljenja nove brizgalne. Veselica b>de po svojem impozantnom obsegu ve-lezanimiva, kakor kaže sledeči spored: Dopoldne: 1 Sprejem gostov. 2. Ob 10. uri slovesna sv. mača. 3. Po sv. maši blagoslovljenje nove brizgalne. 4 Banket na Lanassijevem vrtu. Popoldne ob 3. uri se prične veselica v parku z najraznovrstnejšo zabavo, pri kateri svira godba peš-polka št. 27. Pri veselici tombola z lepimi dobitki, šaljiva pošta, korian-doli, muzej zanimiv kakor po svojih historičnih zakladih, tako tudi po or'ginalnih slikah iz narodnega živ ljenja. Ob hladu ples. Dalje u etilni ogenj, čarobna raisvetijava i. t. d. K tej veselici vabimo najvljudneje vsa slavna bratska kakor tudi druga narodna društva. — II.-bistriška-trnovska čitalnica priredi v korist družbi sv. Cirila in Metoda v soboto dne 12. avgusta v veliki dvorani hotela »Ilirija« zabavni večer s sledečim Rporedom: 1) G'saovir, igra g. R Scegnar 2) a) dr. G Ipavec: »Savska«; b) dr. A. Sohw*b: »Slanica«, poje kvartet iz Ljubljane 3 ) Citre, svira g.jEdv. Valenčič. 4 ) Volarič: »Pogled v nedolžno oko«, poje gospa A H >d nik Bisail. 5) H pnot'zer, znanstveno predavanje s pomoČ|0 najnovejših poskusov. 6) s) H. Vogrič: »Rszsta-nek«; b) dr. G Ipavec: »Oblačku«, poje kvartet 7 ) Glasovir, igra g H Stegnar. 8) »Urška«, trago kemičen prizor s slikami. 9) »Ponesrečena glavna skušnja«, burka v 1 dejanju. 10.) a) dr G Ipavec: »Planinskaroža«; b) H. V. Vogrič: »L^hko noč«, poje kvartet. 11) R sto Savio: »Poroka«, poje g. I. Završao 12) »Zanikrna deteljica«, komičen pevski prizor s spremljevanjem glasovirja. Po sporedu prosta zabava in ples Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina: Sadež pri mizi 1 K, rodbina 3 članov 2 K, stojišča 60 v. Vstopnice bodo koiekovane z narodnim kole-korr prosi se torej vljudno, da se ima pripravljena pri blagajni 2 v. Ker je čisti dohodek namenjen družbi sv. C rila in Metoda, Me preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni uit ležbi vabi nalvliudneje odbor. — VI. deželna štajerska učiteljska konferenca se je pričela predvčerajšnjim v Gradcu z oficijelnim predposvetovanjem. Deželni šolski nadzornik Končnik jo je otvorii ter se takoj pokazal kot osornega birokrata. Učiteljstva niti pozdravil ni, pač pa je s nezasluže-nim panegirikom slavil odstavljenega Linharta, čemur ae pa niti eden izmed zbranih delegatov ni odzval. V stalni odbor so bili izvoljeni tudi S ovenoi. — Učitelj Gassarek je utemeljeval svoj protest, da nima dežtlai šolski svet, oziroma predsed nik konference pravice, določevati dnevni red, temuč zbor sam. Nadzornik Končnik se je moral vdati ter je obljubil, da za prihodnjo, t. j. Vil deželno učiteljsko konferenco določi dnevni red stalni odbor. — Iz pred sodnikove statistike je če povzeti, da se je v zadnjih šestih letih na Štajerskem ustanovilo 30 novih šol, da se je zgradilo 125 novih šolskih poslopij, k 60 poslopjem pa so se napravile prisidave. — Nemški junaki imajo samo dolge jezike. Neki nemški kmečki fant, Lang po imenu, je v Vržeju pri Ljutomeru zmerjal slovenska mladeniča Ertla in Gelana i »Windische«. Ta dva pa nista hotela mirnim srcem prenesti te psovke. Zato sta junaškega Nemea malo »počlatala«. Tako je skupil nesramni izzlvač, ki si ni znal drugače pomagati, kot da )e iel tožit. Nemoi to pa kajpak junaki le v stezanju tvojih dolgih jesikov. Sieer se pa slovenskih pesti boje kot vrag krila! — Junaški brivec. V Ptuja je padel v Dravo 71etni dedek Iva- nula in le izginil v valovih. Ko je to videl brivee N e k o 1 a, skočil je brl ia nJim v tri metre globoko vodo, kjer se mu je posrečilo dobiti dečka, katerega je srečno prinesel na suho, kjer je Iranuša kmalu pri Iel k sebi in ie svojemu rešitelju toplo zsbvaljevei. — Vlom pri belem dnevu. V Trstu so podnevi vlomili neznani tatovi v vilo »Malvina« v kateri ada j nihče ne stanuje. Pokradli so rasnih srebrnio v vrednosti 1000 K in iglo s vdelanim diamantom, vredno 150 K. Okradeni je zavarovan proti vlomu, da ne trni nobene škode — Glas iz občinstva. Na dvorišču tukajšnje plinarne sta pri vezana psa, katera ponoči ■ močnim lajanjem in tulenjem budita občinstvo, stanujoče okoli plinarne, is spanja. Zlasti občuti to železniško, spanja potrebno oaobje. Vprašamo tedaj al. vodstvu plinarne, »li ae ne da temu nedostatku od pomoči? — Zadaviti se je hotel v Pulju 27ietni mehanik F. Forsa, katerega so aretovali zaradi pouličnih izgredov in ga soravili v neko sobo zraven stražnice. Kmalu so čuli stražniki neko grgranje in ko so od prli vrata sobe, videli so, da se je Forsa z vso silo tiščal sa vrat z rokami, da je bil že ves višnjev v obraz. Ker v bolniŠnieo ni hotel iti, poklicali so njegovo ženo. Pri pogledu na boljšo polovioo se je doslej divji mož takoj spremenil v ponižno ovčico. — Zapuščena „sirota". Včeraj zjutraj je neki gostilničar naznanil m mndočernu policijskemu organu, da se v njegovi gostilni za drŽuje neko mlado dekle že eel dan in celo noč, katera je prišla baje v Ljubljano s svojem očmom, a ta jo je, kakor pripoveduje, v neki gostilni pred par dnevi popustil in neznano ksm odšel. V isti gostilni se jo je pa usmilil neki gospod in jo pripeljal k temu gostilničarju v preno čišče, kjer ji je tudi plačal nekaj za večerjo. Tudi drugi dan so se gosti, ko jim je otroče to pripovedovalo, zgražali nad njenim očmom in ji je tu pa sem kdo ii usmiljenja plačal, da je kaj jedia, kajti očem jo je bil popustil brez denarja in vzel s seboj tudi njene potne izkaze in tako je bila dekliea brez vsega, kakor da bi bila padla iz neba. Policijski organ jo je vzel v zavetje in peljal k uradu v s vrbo natančnejšega zaslišanja. Na magistratu so pa potem dognali, da to ni bila zapuščena sirota, ampak je smrklja, bolj potrebna šibe, kakor podpore. Navedenka je namreč 15 letna Marija Gindlvein, hči železni škega strojevodja iz Mttrziusohlage, ki jo je že meseca maja popihala z natakarjem Jožefjm Hamskijem, roj. 1873 leta v Lemb&chu na šsajer-skem, kateri jo je bil res v Ljubljani pred tremi dvevi popustil v neki gostilni, sam pa šel po mestu in je bil zasačen, ko je kradei ure pri starinarju Ambrožu Cirku. Ko ga pa le ni bilo nazaj, si je otreče izmislilo to anekdoto, s kojo je izko rišČalo radodarnost dobrosrčnih ljudi. Popačenka je pozneje veselim obrazom povedala, da je ušla iz očetove hiše m sta hodila s Humskijem vedno peš in »počivala«, kadar sta bila trudna, v hladni sanci. Ogledala sta si Pulj, Reko, Trst in druga mmjša mesta, a naposled je prišel »očem«, ki ima z varnostnimi organi že prece »intimno« znanje, zopet pod ključ, ona se bode morala pa povrniti z uradnim »očmom« k svojemu pravemu očetu Pravila je, da ji je »očem« vsega preskrbel, in da sta prav dobro izhajala po svetu. Od Vipave sem sta »rajžala« še z nekim drugim zaljubljenim parčkom, ki se pa, žal, še veseli svoje prostosti. Mlada zaljubljenka nikakor noče ve deti, da bi bil njen »očem« kje kaj ukradel, ampak je šel vedno le »Gald sammeln«, v tem ko ga je ona čakala v kaki gostilni, dokler ee ni povrnil. — Čebela v „panju". Kakor smo že poročali, je dne 28. pr. m. gospe Ivanki Kušarjevi neka služkinja poneverila 84 K 98 vin. in neznano kam odšla ter pustila pri gospodinji dvoje poselskih bukvić Po prvih je bilo soditi, da se piše Ivanka Rome, druge so se pa glasile na ime Ane Torošetove. Včeraj je mestna policija aretovala dozdevno služkinjo, ki pa nikakor noče vedeti, da bi-bila ona kdaj tam služila. Vkljub temu, da njena bivša gospodinja, tri druge stranke in njen »pol-ljubček« odločno trdijo, da je aretovanka prava storilka, ta odločno vse zanika io trdi, da se pile Ivana čebela, da je lena želez niškega delavea Ferdinanda Čebele, ■ katerim je ie dva meseca poročena in iivi ves čas pri njem v Litiji. Na vprašanje, kako se je pitala preje, je odgovorila, da je bilo njeno prvotno ime Marija Vrhovlek. Ker pa ae do-tedaj nevestino krstno ime pri poroki le do ispremeni, ampak le priimek, to sačeli na magistratu to Cebelino »brenčanje« vedno bolj za- čudeno gledati in jo popraševati, kako je to, da ji je bilo preje ime Marija, po poroki se je pa prelevila v Ivano. Prefrigan ka si je potem le bolje »pomagala« is zagate. Hipoma je to preklicala in rekla, da so jo »prekrstili« pri birmi. Ker ji pa policija tudi tega ni hotela verjet«, jo je oddala sodišču, kjer je baje poneverbo ie priznala, le menda njenega pravega imena ie ne vedo, toda Čebela bode morala v »panju« toliko časa brenčati, da se bode tudi to izvedelo. — Gozdni požar. Včeraj popoldne je začela goreti v tivolskem gozdu v obližju reservarja neka okoli 32 m visoka smreka in je obigala še poleg nje stoječa drevesa. Sm eko so potem izpodžagali. Na lioe mesta je prišel oddelek prostovoljnega reševalnega in gasilnega društva, ki je ogenj zadušil. Sami se, da je kak zlobnež v smreki zažgal smolo, kajti sicer bi se ne mogla vneti. — Surovost. K tej včerajšnji notici je pripomniti, da ni Frane Do-linšek poklical Frančiške Sedejeve v gostilno, ampak nekdo drugi, in je DolinŠek proti njej le osorno postopal radi nekega obrekovanja ter je ni sunil. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo % južnega kolodvora v Ameriko 19 Kočevarjev in 10 Hrvatov, nazaj so pa prišli 4 Hrvatje. V Hab je šlo 19 v Tacen 17, v Ino-most 20, v Schaibs 17, v HruŠioo pa 25 Hrvatov. Iz Jesenic je prišlo 20 Ogrov. — Izgubljene in najdene reči. Hlapec Fran Jelovčan je izgu bil bankovec za 10 K. — Rudolf K s-zek je našel denarnico, v kateri je mala vsota denarja in jo oddal na magistratu. — Ljubljanska društvena godba priredi jutri, v soboto vrtni konoert v hotelu »Ilirija«, katerega čisti dohodek je name. jen v pokritje stroškov za muzikalije in uniforme. Soored: I Petje: 1. F. S Vilhar: »Za H«vatsku«, zbor. 2. Dr. G Ipavec: »Slovan na dan«, zbor z bariton samospevom. 3 I Kccjančič: »Majnik«, zbor. 4 D Jenko: »N« moru«, zbor. II. Godba: Fačik: »Prihod G adiato rov«, koražaica 2. Auber: »Nama iz Portici«, overtura 3. Lehar: »Lonce-vez«, valček. 4. Poula: »Slovanske pesmi«, potpouri. 5 M*yerDer: »Robert hudič«, kavantina. 6 Parma: »Ksenija«, Intermezzo. 7. Titi: »Slo vanske melodije«, overtura. 8 Ha-bišta: »Slovenske pesmi«, potpouri. 9 Ziehrer: »Ponočnjaki«, valček s petjem. 10. Eileinberg: »Petrogradeka vožnja«, polke hitra. — Hrvatske novice. — Samomor meniha. V Karlovcu je skočil z drugega nadstropja bolnišnice menih Gedeon M a m u ls, župni upravitelj ii Mirindrjla, ter se ubil — Nov železni most čez Sotlo so napravili blizu Kianjc*. da se zia^no olajša promet med Krapino in Štajersko. — Brzojav brez žice uvede ogrska poštna in brzojavna uprava na Reki. — Najnovejše novice. — Zvezni svet v Bernu v Švici je ^izgnal pet anarhistov; med temi so trije iz Nemčije in dva Avstrijca. — Kaplan — tat. Kakor smo že poročali, je neki kaplan umrlemu ravnatelju jadranske pomorske dru žbe Tothu ukradel večjo vsoto denarja. Kaplan se piše Hora k in so ga včeraj aretovali v Szakolczi Priznal je, da si je prilastil le 8000 kron. — Ravnatelj železničnih zgradb sekcijski šef W ur rab ie na svojo prošnjo umirovljen. Na njegovo mesto pride njegov doseda nji namestnik dvorni svetnik M il leni o t h. — Lakota na Španskem. V Sevili se na tisoče delavcev živi b koreninami in zelišči. V Utreri je množica napadla pekarije in skladi šča živil. V Bdbao so berači škofov voz bombardirali s kamenjem, ker jim Škof ni hotel dati miloščine. — Grosna 1 j u b i m s k a drama. V Hofu na ćaškem je oženjeni agent Fromm iz M »nnheima ustrelil petkrat na ženo nekega poštnega odpravnika, ker ni hotela za vselej zapustiti svojega mola. Fromm je ustrelil na to sebe in bil na mestu mrtev. Tudi lenska je nevarno ranjena. Na rumeni mriliei v Novem Orleansu je obolelo predvčerajšnjim 63 oseb, 7 jih je pa umrlo. Umrl je tudi nadškof C napeli e na tej bolezni. — Potres v Zagrebu. Včeraj opoldne so čutili v Zagrebu valovito tresenje, ki je trajalo dve sekundi. Tudi v Skadru je bil potres. — Dva dvoboja v enem dnevu. V Araduje imel neki Martin Hecho en dan dva dvoboja v dveh urah. Bil se je na pištole z nekim Kosztko, pri čemur ni bil nihče ranjen. Ko se je pa dve ari pozneje tolkel z nekim poročnikom, je bil zadnji težko ranjen. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Valentin Podobnik, berač v Ledineah, ima zaradi raznih hudodelstev in prestopkov 40 predkaznL Doe 19 rožnika je hotel iz zaporov okrajnega sodišča v Idriji pobegniti, kar se mu pa ni posrečilo, ker ga ie sodni sluga pravočasno zasačil. Ko ga je spravil nazaj v zapor, je prijel Podobnik sodnega slugo sa vrat ter ga je nazaj potisnil, da bi mu ušel, a ta je vrata urno sa seboj zaprl. Razjarjen, da se mu ni načrt posrečil, je zmerjal sodnega slugo z raznimi psovkami. Obdolženec je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe. Jožef T »r p i nc, kovaški vajenec v Lešah, je z obuto nogo na pokopališču v Lešah sunil Janeza B»loha v levo stegno in tako povzročil poškodbo na kolenovem sklepu, to pa zato, ker ga je Baloh v cerkvi med mašo za uho prijel. OoBojen je bil na 6 tednov ječe. Angela, 5 let stara hčerka Ivane Kutni k. tovarniškega delavea žene v Javorniku, je, igraje se s štiriletnu Frančiško Repe, prižgala žveplenko ob zid, pri tem se ji je pa vnela obleka, katero je mati, ko je začula krik, urno pogasila; vendar je bila deklica po životu tako opečena, da je drugi dan umrla. Zagovor Ivane Kutnik, da je mati pe.er h otrok, da je imela istodobno s perilom opraviti in da ima tako majhno stanovanje, da ji pploh ni moč otroke v sobi obdržati, je sodišče upoštevalo ter jo od obtožbe oprostilo. Telefonska in brioja?na poročila. Trbovlje 11. avgusta Zaradi zahtevanja malega povišanja plačila, so delavci pri tukajšnjem rudokopu danes delo deloma ustavili. Dunaj 11. avgusta. Sodnijske oblasti so baje dobile obvestilo, da bo cesar povodom svoje 751etnice pomilostil večje število političnih io drugih kaznjencev. Četi nje 11. avgusta. V Skadru, ki je bil po zadnjem potresu skoro popolnoma uničen, se je jela znova tresti zemlja Prebivalstvo beži. Pariz 11 avgusta. Listi poročajo, da se sestane kralj E d v a i d na povratku iz Marijinih varov s predsednikom Loubetom. Pariz 11. avgusta. „Matinu poroča iz Petrograda: M nistrski svet je včeraj definitivno sklenil, da se proglasi ustavajutri. Promulgirana bo s posebnim carjevim manifestom, ki se izda v Peterhofu in ne v Moskvi, kakor ie bilo sprva določeno. Petrograd 11. avgusta. V zadnjem času se rabi sibirska železnica zgolj za vojaške transporte. Železniška uprava je razglasila, da se na pregi do preklica ustavi vsak privatni promet. Iz te ra se sklepa, da so v Rusiji prepričani, da se mir še ne bo sklenil Carigrad 11. avgusta. Ruska topničarka „Hrabri", ki je nedavno tega streljala na krečanske vstaše, je priplula v Retimno in tamkaj izkrcala močan oddelek vojaštva in orožništva. London 11. avgusta. „Daily Maila poroča, da se je kitajska vojska v Kajzengfu v pokrajini Hunan uprla in se pridružila kristijanom sovražni množici. Uporniki, ki jih je okoli 2000, so osvojili Suitšinangsian. Kitajska vlada je odposlala proti upornikom močno armado. London 11. avgusta. Maršal Ojama se je jel pomikati počasi proti severu in stopi v kratkem v ofenzivo. Ruska armada se nahaja v močno utrjenih pozicijah, iz katerih jo bo zelo težko pregnati. Ta bitka, ki se sedaj pripravlja v Mandžuriji, bo največja in najljutejša, kar jih pozna zgodovina. VVashington 11. avgusta. V diplomatskih krogih so se že uve-rili, da ni upati, da bi se sklenil mir. Mirovna konferenca se raziđe že v nekaj dneh, ker ne bo mogoče doseči sporazumljenja. Listnica uredništva. Raznim dopisnikom. Kar se nam doposije brez podpisa, se vrže v koS! Umrli so v Ljubljani: Dne 7/8 Jera GorSič", delavčeva žena, 67 let, Linhartove ulice 8, srčna kap. Dne 8/8 Ferdo MaSke, zasebnega uradnika sin, 24 ur, Stari trg 2, Gastro Ente-riti8. — Jakob Kobilica vrtnarjev sin, 1 me«., Dunajska cesta 25, Driska. — Anton Pajer, poslovodja 73 let, Radeckega cesta 11, ostarelost Dne 9 10 Ema Pevec, krojaškega mojstra hči, 4 mss, sv. Petra cesta 67, driska. V deželni bolnici: Dne 7,8 Jakob Sare, posestnik, 36 let, Combastio. — JoBip Jevniker, gostač, 86 1., ostarelost. — Ivana Mavc, posestnikova žena, 30 let alkoholismus Dne 8/8 Ivana Eidovc, zidarskega mojstra žena, 36 let, jetika. Po vseh kulturnih državah registrirana N* drobno ne prodajava. srajce ovratnike in manšete ^M.Joss&Liivvenstein c. (n kr. dvorna dobavitelja; PRAGA Borzna poročila. Ljubljanska yyKreditna banka11 v LJubljani. Uradni karal dan. bone 11. avgusta 1905. BJalOBbenl papirji. 4° c, majeva renta .... 4 erebrca renta .... 4 arstr. kronska renta 4% „ alata ••/„ ogrska kronska „ . . 4° c „ zlata ■ . . 4°'o posojilo dežele Kran^k« 41 , 0 posojilo mesta Spliet 4Vi% » n Zadar . 4l/a° c boa.-her«. žeL po§. 1902 4° 0 Češka. dež. banka k. v. . 4°/C n n n ž. o. . 41 zst. pisma gai. i. hip. b. 4f/t°/o Pe5t. kom. k. o. i. 41 ,° , saat. pisma Innerat hr. • r ogrtke cen. •Vi-,-. 41 ,c , z. pis. ogr. hip. ban. . IV/, obi. ogr. lokalnih že- leznit d. dr..... 41 -•/- obl. češke ind. banke . 4°,0 prior. Trat-PoreS lok. žel 4°/0 prior. doL žel..... ■•/, B jož. žel. kup. V,1 , . •Vi°/o *TBt* POB- " *el* P- °- • Srečke* Sračkt od L 1860» , . . . . ■ n t> 18 96-9b 11565 115 85 99-50 101 — 100 60 101 60 'j 100-- 100-— 101-10 1 1C2 — 100 5.5 100-75 100-25 lOO 85 l| ICO 95 101 95 K6n 10710 | 100-50 101*50 100-25 100 60 100 05 101 — j1 100'— 101*-- J 100-75 101*75 9S 90 99*50 100- 31825 32025 101 05 102-— 191- 193 — 1 293'— 295 — 165 90 167 90 i 301 60 310-— 302-— 311 — 267 — 273 — 108*— 107 90 141 20 142 20 2610 27 50 476*— 482 50 78-— 83 — 88 25 94 25 65 60 69 50 64 75 65 75 34 75 35 75 •2- 66 — 74 — 78 — 635 - 142 60 88 75 89-75 874 — 675 — 1632 — 1643 — | 670- 671-— 785 50 786 50 246-50 247 — i 655-— 660*— | 533-50 534 50 2724 — Z734-— 549 75 650-75 285-— .89 — 651 — 555 — 160 — 164 — 11-35 11-39 1909 1912 2347 2355 23*95 24*03 117-20 117-40 96-40 95-60 163- 263-76 4-84 S — Žitne cene v Budlmpeitl. Dno 10. avgusta 1906. T orisi i n. . za 100 kg. K 16 28 Plenica za oktober . Pšenica B april 1906 . . B 100 B Bi . oktober . . . B 100 B Karazs . maj 1906 . . . 100 B Ovea r oktober . . . „ 100 n Efektiv. 10 vin. višje. 16 74 13 20 13 38 12*22 Meteorologično poročilo. -flaina uad morjem b0«S. Srednji aracni tlak 716*0 asa < Čas opazovanja Stanje barometra f mm n Vetrovi Nebo 10. 8. av. 736 9 218 ar. vzhod jasno 11. • 7.1TJ. 9, pup. 736 4 7347 171 301 brezvetr. p. m. zah. jasno del.oblač. Ivana lin rt I naznanja t svojem ter t imenu svojih otrok Vitrin A ■lice*' vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njih soprog, ozir. oče, gospod Franc Bartl jermenarski mojster včeraj, dne 10. t. m. ob poln 9. uri popoldne po dolgotrajni mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 43 let, mirno zaspal v Gospodu. Pogreb dragega rajnika se vrši v soboto, dne 12. avgusta ob polu 6. uri popoldne iz hiše žalosti na Tržaški cesti št. 1 na pokopališče k Sv. Krištofu. Pokoinika priporočamo v blag spomin in pobožno mol.tev. 2547 Ljubljana, 11. avgusta 1905. Brez posebnega naznanila. Učenca ki je dovršil vsaj I. gimnazijski razred sprejme tvrdka 2519-2 R. & E. ROOSS v Kranju. Stanovanje s 4 sobami, kopalno sobo in z vsemi pritiklinami se z novembrom t. 1. odda v Wolf oviti ulicah sat. 12 (Auer- jeva hišaj. 2602—4 Več se izve ravnotam v pisarni. Stanovanje se labko ogleda vsak delavnik od 8. zjutraj do 2. popoldne. 2352-6 dalmatinska in istrijanska Sprejmo se spretni v 0 Vprašanja sprejema od sobote, 12. t. m. 6. ure zvečer do nedelje, 13. t. m. opoldne v hotelu ,,pri Slonu'1 v Ljubljani 2543—1 inženir Erfort. <^*sVHBHBBBBBflBUMsVflBBflBBK^- priporoČa po najnižjih cenah (18 do 22 kr.) od 56 litrov naprej po povzetju EGIDIJ VIO zaloga vina v Pulju. ££i 2X1 £flHI HI 2X1 2X1 2X1 **** BSJ BS1 BH sXa.ttXu. «l4 a. »T» «1» «T» iJ* a Ta, yXacT» «T* *Ta. aXa Ravnokar je izšla KORISTIM. Povest iz gledaliških krogov ljubljanskih v polupreteklem času. (Ponatis iz „Slov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje dogodke neke koristke izza Časa Moudheimovega gledališkega ravnateljstva. Cena broširano 80 v., po pošti 1 K. Dobi se v knjigarni L. SCHUENTNER u Ljubljani Prešernowe ulice. itt it> tj> Os ijš iwi tit tj> tjt tjt ttt rit nt rtz Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C kr. ravnateUstfO dri. železnice v Beljaku. Veljaven od dne 1. junija 1905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBI2. Ob 12. url 84 m pouoCi osobx i vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, MosakoTO. Ljubno, fies Selethal v Aaeseti Solnograd. <*ez Kleir-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. -unija do 10. septembru ob nedeljah in praznikik. — 0' ?. uri 6 m tjotrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno, Danaj, Cei Selttba^ ? Solno|j*Tad, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Budeievice, Plzen, Mari]) .»e are, He a Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko. če« Amstetten na Dunai. — Ob 11. „iri 44 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Ljubno Seizthal, Dunaj, Solnograd, (uomost, Bregenc, Ženeva, Pariz. — Ob 3. ari 15 m popolne osobni vlak v Poduart Kropo, samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak ♦» Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Fran-zensfeste, Monakovo, Ljubno čez KIeiu Beifling v Steyr Line, BudejTnce, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago Ljubljana-Linc-Praga direktni vo* I. in II. razr.), L psko na Dunaj cez Anostetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran-zensfeste, Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m ajutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zrečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA 12 TRBIŽA. Ob 3. uri V3 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljubljana direkt. voz 1., II. raz). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak z Dnnftja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga Line-Ljubljana direktni voz I. in H. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, i*»teyr, Pariz Ženevo, Curih, Bregen«. Inomost, Zeli ob Jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, bmohor, Pontabel. — Ob 4. ar 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakosega, Inc mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni vlak I Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih varov Heba, Mar. varov, Plzna Budejevic Liiica, Ljub aa, Beljaka Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda. — Ob 9. uri 5 m zvečer iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOĆEVJA. Osobni vlaki ; Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mest* ir Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m svečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaaj: Ob 7. ur 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki; Ob 6. uri 49 m zjn :\j) ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer Ob 9. uri 65 m ponoči sam > ob nedeljah n praznikih. — Srednjeevropski Čas ie za 2 min. pred krajevnim časom v LjoL' j. 2079 Ernest Hammerschmidta nasledniki MADILE, OTTSCHER * k.. trgovina železnim in kovin Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6. Velika zaloga 3498-7 poljedelskih strojev in orodja. manufakturne stroke, se takoj sprejme ; pri tvrdki 2607 -2 Cešnik * Milavec v JLijiit>lja,iii. Vdova želi dobiti mesto v kaki hiši kot psT" hišnica da bi imela prosto stanovanje. Ponudbe se prosi pod Mšt. 100" na upravništvo „Slov. Naroda". 2342 3 Zaradi pomanjkanja prostora se proda lepo rezljana 2470 3 salonsko garnitura, garnitura za spalno sobo, dalje kuhinjska oprava In jako dober skraćen klavir (Stutzflugel). — Pojasnila na Cessrja Jožefa trgu št. 11, med 10. in 12. uro dopoldne, kjer se blago tudi lahko ogleda. V špecerijsko trgovin] v LJubljani se sprejmeta 2532-2 trgovski pomočnik vojaščine prost, z dobrimi izpričevali in učenec poštenih staršev, zdrav, ki je dovršil vsaj prvi razred kake srednje šole. Kje pove uprav. nSlov. Naroda*4. „Adonis Creme odstrani brez nevarnosti v kratkem pege Preprosto ravnanje. Gotov uspe* Lonček 3 K. Samo pristno v zelenih lončki pošilja, če se posije naprej K 3 — K*hua nen-Apottielke, Frankfurt m ti. ■ _226U, Učenca z dežele, 14—15 let starega, sprejo v trgovino z mešanim blagom G. Budkovič u Bohinjski Bistriti Spretna prodajalka se išče takoj. Ponudbe pod ^prodajalka" uprav Slov. Naroda". 253( MM orana k ia za dva mirna gospoda, s hrano ali bre hrane ter s prosto porabo klavirja, i takoj odda na Karlovski cesti št. 3 Več se izve ravnotam v I. saditi 2585 - Prodajalniškega sluga iriće takoj 2534—1 Oton Fischer^ knjig tržeč v Ljubljani, na Kongresnem trgu. Pristni dobri brinjevec v „Katolišk em domu" Ljubljanici ležeča, se odda s 1. no vembrom t. 1. — Vpraša se v pisarni F. Supančic, Rimska cesta št. 20 2533- Sprejmeta se takoj dva se dobi pri 2332—6 L.SEBEMKUvSp.Siški. za postavljanje glinastih peč in štedilnikov. 2542— Tovarna giinin, Griže pri Celju, Važno za vsako gospodinjstvo! Če hočete žgano kavo z velearomatiškim okusom, močjo in Izdatnostjo, kupujte samo žgane kave Prve ljubljanske velike pražarne za kavo karla planinska na Dunajski cesti ■it*h|»roil kavarni ,,l »ropa1- ki spajajo vse te vrline 158 XC »A. iii tAl *&> ii. -A. -A. ^«vl*vl£vl£vl2vllvlX^ j Marija Alešovec izdelovalka perila s* • - ►g vljudno naznanja, da se je s Poljanskega nasipa Štev. 14* i| iv" preselila **va ' | na Elizabetno cesto štev. 6 (dohod s Poljanske ceste). Obenem naznanja, da otvori meseca septembra od vis. c. kr. K-r —•Jgj deželne vlade na Kranjskem koncesijonirano K" j učlliščc za prikrojeuanje in izdelovanje perila ' ter se prijave učenk sprejemajo ie sedaj. 2496-2 Sprejema savarovanja Človeškega življenj a po najr&znovrstnej aih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti je ugodno mirovanje na dofttvet-je m smrt ■ amanjftajocimi sc vplačili. Vsak <9an ima Srednja včerajšnja temperatura 19 3«. — Padavina 0 0 221*. sn ima po pretaka petih pravico do dividende. let WW vzajemna zavarovalna iDanlcav Pragi, Res. fondi: 31,865.386*80 X. Izplačana odškodnina in kapitali ja: 82,737.159-57 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ -eaeaslenl ■■-»▼•nelio . narodno upravo. 5—93 Var* »ofr—n« daj«: lini zaafop w Ljubljani, iegav pisarne ao t lastne) banana) hiši Zavaruje poslopja in premiCnino proti rx)žarnim Škodam po najnižjih cenah Škode oenjoje takoj in cajknlantneje Oživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje is Čistega dobička izdatno podpore v narodno m obCnokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni arednik: Dr. Ivan Tavi ar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne*. D/.0+^C 45 5458