— 173 —
Na vernih duš spomin
Vesel je spomin o živih prijateljih, znancih in dobrotnikili; ljubezen nas veže nL - nje. A milo - otožen in vzvišen nad pozemske stvari je spomin od-merlih; upanje, da se bodemo spet videli, nas povzdiguje k njim. In baš denes tisti, ki o pokojnih. žalujejo, gred<5 ven na obr&stene gomile, pokrivaj6če pozemske ostanke dnih, kateri so jim bili dragi.
Cvetdči venci lepšajo grobe, in cvetice dehtč prijazno vonjavo. Tu leži venec od lilij, v spomin nedolžnosti; tam vidim rožen venec, znamenje serčne ljubezni; venci od beršlina in zimzelena so po grobčh zvestih prijateljev. Tukaj cvetice lepo cvet6, a drug(5d priroda umira; zdi se mi, kakor bi nas hotele opo-minjati nekdanje večne pomladi.
Tudi lučicegore po grobeh, a ko se zvečeri, zasvetijo lučice gori na nebu. Zvezde tako prijazno migeUjo, kakor bi gledali na zemljo vsi tisti, katerih. troh-ljiva telesa spe v mirno-tihih grobih. A človeku se vzbudi upanje in tolažba, da se kedaj bodemo vsi zopet videli!
F. Rup