L• C. Postale. - Rsce ognt mercoledi - 8 settembre /926. Izhala: vsako sredo zfutraj Stane za celo leto 15 L. > pol leta 8 » » četrt leta 4 * 7a inozemstvo celo leto lir 40. A'c naročila brez do- Poslane naročnine se ne moremo oziratl. Odgovorni urednik: Polde Kenwerle. Posamezna številku 25 swttnk št. 57 V Gorici, v sredo 8. septembra 1926 . utoix. Nefrankirana pisma se ne sprejcmajo. Oglasi se računajo po dogovoru in se plačaio v nap re j. List izdaja konsorcli »GORIŠKE STRAŽE*. Tisk Katuliške tiskarne v Gorici. Riva Piazzaia štev. 18. Uprava in uredništva: ulica Mameli štev. 5. — (prel Scuole), -¦¦ Teles, int. štev. 308, Doa uaitia razgouora. Sestanek med Mussolinijem in Besednjakom. V torek 24. avgusta je sprejel načelnih vlade Mussolini našega Poslanca drja Besednjaka in imel ž njim obširen razgovor o politic* nem položaju v naših krajih. Dr. Resednjak je obrnil pozornost mi* nisivskega predsednika na najvaz* nejše probleme, ki vznemirjajo v sedanjem trenittku Slovence in Hr- vase v Julijski Krajini. Gospod Musolini je pozorno poslušal in zahteval številna pojasnila, spušča* he se pogosfoma tudi v podrob* nosti. Več kot toliko iz razumljivih raz* logov ne moremo priobčiti. Važni razgovor, ki se je vršil v Palači Chigi ,je trajal nad pol ure. Razgovor med notranjim ministrom in Besednjakom. Po vaznem razgovoru, ki ga je imel poslanec Besednjak z načelni* kom vlade, se je sestal z notranjim ministrom Federzonijem brz po Prihodu ministra iz letovišča. Raz* ttovor se je vršil v soboto 28. av* PMsta zvečer v palači Viminale in je trajal eno uro in pol Poslanec dr. Besednjak je imel priliko podati načelniku naše notranje politike izčrpno in obsežno poročilo o po* ložaju 7ia.se zemlje in razjasniti zahteve našega ljudstva. Vcsti, ki smo ju gori priobčili, sta Politično zelo pomenljivi in dobro ie, da jima naša javnost obrne vso Pozornost. Žal nam jc, da ni mo* goče poročati o potanki vsebini raz* govorov, ki ju jc imel poslanec dr. Besednjak z načelnikom vlade in z notranjim ministrom, ker tega oziri na trenutni položaj ne dovoljujejo. Pač pa je iz obvestila samega že raz? vidno, da sta bila sestanka našega poslanca izrazite važnosti. Kar da predvsem v oko, je to, da sta načeL= nik vlade in notranji minister pri? držala drja Besednjaka v razgovoru izredno dolgo časa, kar se dogaja pri možeh, kakor sta Mussolini in Fe* derzoni, le tedaj, ako pripisujeta iz* vajanjem, ki jih poslušata, gotov po* litični pomen. Naši organizaciji je lahko v zadoščenje, da se je to zgo* d.ilo z njenim zastopnikom in da se torcj kljub težavnosti razmcr oseba in beseda poslanca Besednjaka jem* lje pri voditeljih naše državne poli* tike v poštev. Naš poslanec je bil sprejet v tre* nutku, ki je za slovensko*hrvatsko manjšino v Julijski Krajini izredno kočljiv in ko imamo vsi občutek, da se smer politike z našim ljudstvom precej poostruje. Dve uri časa je imel dr. Besednjak, da je tolmačil naeelniku vlade in notranjemu mi* nistru nazore in želje svojih volilcev in seznanil izčrpno oba državnika z različnimi problcmi, ki tarejo našo pokrajino. Prepričani smo, da je dr. Besednjak to nalogo eastno resil, za kar se mu mora naša javnost za* hvaliti. Kakšni bodo uspehi njegovih raz* govorov, bo pokazala prihodnost. Eno je gotovo: odgovorni voditelji države poznajo sedaj iz žive bese* de slovenskega poslanca naše raz* mere in vedo natančno, kaj mislijo, čutijo in zahtevajo Slovenci in Hr* vati v Italiji. ŽcJimo samo, da bi državniki izvajali iz tega znanja pravilne posledice, koristne ne sa* mo našemu ljudstvu, temveč tudi državi sami. Kaj se godi po sveiü? Vozel vseh političnih niti in spletk se je letos nahajal v švicar* ski Ženevi. Ob koncu avgusta in začetku septembra je Ženeva po* stala pravi Babilon. Ljudje vseh rnogočih ljudstev, vcr in jezikov so ondi zborovali. Več kot 14 medna* rodnih zborovanj je skoro isto* časno razpravljalo. Glavno je seve* da zasedanje Društva narodov. To* da o tern ne bomo zdaj pravili. Nam je zdaj v mislih drugo zboro* vanje narodnih manjšin. Sicer se jc kar make potopilo v morju vseh mogočih zborovanj, a za nas kot narodno manjšino je večje važnosti kot zborovanje Društva, kjer ša* hirajo veliki državniki brez razu* rnevanja za potrebe majhnih na* rodov. Manjšinsko gibanje narašča. Glas o drugem zborovanju ev* ropskih narodnih manjšin je segel bolj daleč kot lani. Pred letom si še niso državniki predstavljali, da bodo morali vsaj prisluhniti resolu* cijam in sklepom manjšinskih zbo* rovanj, letos so že skoraj vsi vo* dilni vladni listi, čeprav na kratko. a vcndarle, obravnavali manjšinsko vprašanje. In kako tudi ne? Saj tu nc gre več le za proračunjeno gibanje ene skupine kot se je žc večkrat bralo češ, da so to maslo pripravili Nem* ci, da bi lažje nadaljevali svojo o* svojevalno politiko poslužujoč se pri tern svojih narodnih drobcev izven domovine. To gibanje je da* nes objelo že 40 miljonov ljudi, 40 miljonov državljanov, ki ne zasle* dujcjo visokih političnih ciljev, — ker jih ne morejo. Teh 40 miljonov Evropejcev hoče le prepričati svet in človeštvo, da ne sme v politiki vee veljati volja močnejšcga, da ni število odločuioče, marveč pravica, podcljena iim že po naturni razde= litvi človeštva na narodne skupine in poštcnje, ki bi moralo voditi sleherno politiko. Le tern potom bi imele lepo zveneče praznice in na* pitnice raznih visokih gospodov življenjsko podlago. Evropske manjšine ne zahtevajo ničesar, kar bi bilo protinaravno, protipostavno ali proti koristim ve* I; einskih narodov. One hočejo le, da se jim prizna in da možnost obstoja in razvoja določenega jim po bo* žjih in naravnih uredbah. S tern svojim strcmljenjem gradijo manj>- šine na najbolj vzvišen naein stav* bo evropskega miru. Nc z orožjem, nasiljcm ali oslanjanjem na svoje brate po krvi, ki so morda v svoji državi, marveč z orožjem duha pri« pravljajo zmago ideji o enakih pra- vicah in enakih dolžnostih vseh ljudi in vseh narodnostnih skupin. Tako stališče zastopajo narodne manjšine pri reševanju tega po voj* ni vzniklega vprašanja na vseh kra* jih in koncih Evrope. S tern stali* ščem najbolj služijo vcčinskim na* rodom, ker sc le tcm potom izogne* jo narodnim sporom, ki ne ogro* žajo le manjšine, marveč jemljeio tudi ugled in moč večinskim na* rodom. Zborovanje. Drugo zborovanje evropskih rnanjšin se je letos pričelo 25. av* gusta zjutraj. Zastopniki 38 narod* nih manjšin so se zbrali v Ženevi v »dvorani prijateljev izobrazbe« in pričeli svoje delo pod predsedo* van j em tržaškega poslanca dr.ja Josipa Wilfana. Po svojih zastopnikih so govorili tudi tirolski Nemci. Zborovanja so se vdelcžili tudi Katalonci iz se* verne Španije, ki jih lani še ni bik>. Kot opazovalci so bili navzoči tudi Ukrajinci in Bclorusi iz Poljske, ki se pa nočcjo naravnost udeleževati dela manjšin, ker pravijo, da je cc- lotna smer sedan ie manjšinskc po* litike zgrcšena. Oni pravijo nam* reč. da bi morale man j sine dclati na popolno osamosvojitev manišin. Njihovo mnenje so pa vsi ostali zavrgli in s tern podali večinam od* ločen dokaz, da se giblje delo manj* i. p v okviru zakonitosti H da noče izziviiti nikakih nasprotovanj. Ostale manjšinc so iste kot Ian* sko leto. Prihodnjič bodo prišli na zborovahje bržkone tudi Frizi iz Nizozemskc. Letos se naš poslanec dr. Besednjak ni mogel zborovanj vdcležiti, ker je bil po važnih po* slih drugod zadržan. Najbolj važno delo jc odpadlo na tri odscke. Prvi odsek se je bavil s kulturnimi zadevami in s kulturno avtonomijo, drugi je imel nalogo, da prouči gospodarska vprašanja. in trctji je preštudiral pravna. Tarn so razpravliali in izdelali resolucije o gospodarski enakopravnosti manjšin, o pridobivanju državljan* stva, o zasiguranju volivne pravice in končno o rabi maternega jezika. Delo kongresa jc bilo zaključeno 26. avgusta zve^er na slovesni seji. Poslanec Wilfan je bil vnovič iz* voljcn za predsednika in razglašene so bile resolucije izdelane v ome* njenih odsekih. Resolucije. Rcsolucija o gospodarskem polo* žaju manjšin terja popolno enako* nravnost manjšinskih narodov z večinskim. Država ne sme delati razlik pri obdavčenju, pri agrarni reformi, pri trg9vini, obrti itd. Rcsolucija o državljanstvu sma* tra državljanstvo kot pridobljeno pravico, katcra sc na podlagi svo* bodne volje lahko odloži. Resoluciia o volivni pravici za* hteva takšne volivne načine, da je lahko manjšina sorazmerno svoji moči in številu zastopana v parla* mentih in samoupravnih telesih. Najbolj važni sta pa resoluciji o kulturni avtonomiji in o rabi do* mačega jezika. Ti dvp rcsoluciji ob* javlja na uvodnem mestu vatikan* sko glasilo »Osservatore Romano«. Glede kulturne avtonomije se zbor pridružuje rcsoluciji, ki zahteva, da se vsaj načeloma sprcjme zahtevek po kulturni avtonomiji. Resolucija glede jezika zahteva, da se sme manjšina posluževati vedno in pov* sod svojega jezika. Ob koncu je še bilo sklenjeno, da se tudi prihodnje leto vrši kongres manjšin in vdeleženci so se razšli z veselim upom v sreu, da so izvr* šili veliko delo za mir in bratstvo na svetu. Ob sklepu moramo še nekaj pou* dariti. Ljubljanski »Narodni dnev^ nik« je 0 ženevskem zboru mani* šin objavil lep uvodnik, kjer za* ključuje z mislijo, da mora Jugo* slavija prva začeti z uveljavljanjcm zenevskih sklepov. Svojim manjši* nam naj ona da prva kulturno sa* moupravo. Tu moramo mi Še pri* staviti: že pred meseci smo v enem političnem pregledu povedali, da mora jo prapori pravičnosti in po* stenja plapolati vedno in povsod. Ne lc Jugoslavija, marveč vse dr* žave mora prcšiniti globoka zavest, da je nravno stališče eno in nede* ljcno. Kar ni zame pošteno. to tu* di za bližnjika ne more biti dobro, kar želim, da sc meni ne zgodi, ne smem prizadjati sosedu. Taka mo* ralna zavest mora obvladovati mi* šljenje vodilnih politikov in prišlo bo samo po scbi do tistega, kar iščcjo vcčinski in manjšinski naro* di na vseh povojnih zborovanjih. DNEVNE VESTI. Našim učiteljem ! Vest, da bodo podvrženi novim izpi om iz italijanščine, je razbu* rila naše učitelje iz dveh razlogov. Prvič je bil rok za prijavo prekra* tek in so ga mnogi zamudili, ker so se nahajali na počitnicah ali so bili iz katerega drugega vzroka prepoz* no obveščeni. Nastalo je nadalje v njih opravičeno vprašanje: »Zakaj zahteva vlada od nas nov izpit, ako smo ga že enkrat položili z uspe* horn pred uradno komisijo? Ali ne tiči za novim odlokom skrita na* mera, odsloviti znova del sloven* skega in hrvatskega učiteljstva?« Dobil sem nalog, da posredujem v teh dveh smereh v Rimu. Že pre* tekli mesec sem se bil oglasil v na* učnem ministerstvu, kjer so mi ob* ljubili da podaljšajo za en mesec rok, in sicer toliko za prijavo ko* likor za izpit. Treba je le da mi* nister to potrdi. Glede izpita sa* mega so me zagotavljali, da je pred* pisan samo za tiste, ki ga niso še prestali na podlagi odloka od 10. januarja 1924. Kaj pa z izpiti, ki jih jc morda kdo položil pred 10. ja* nuarjem 1924? Pomirili so me z za* gotovilom, da so vsi že položcni iz* piti brezizjemno veljavni. Ko sem se vrnil konccm tega me* seca v Rim, sem šel še enkrat na ministerstvo, da zvem, ali jc rok že podaljšan in da se še enkrat pre* pričam, kaj je z že prestanimi iz* piti. Skušnja me je namreč naučila, da ne verjamem tako zlahka prvim obljubam. Sedaj lahko javim našemu uči* teljstvLi s polno gotovostjo: 1. Šolski skrbnik v Trstu je že dobil nalog, naj podaljša za en me« sec rok za prijavo in izpit. 2. Vsi do sedaj položeni izpiti imajo polno veljavo. 3. Kdor je že prestal uspešno ka« ko uradno skušnjo iz italijanščine, Stran 2. >G0R1SKA STRA2A« temu se ni treba javiti k novim iz= pitom. Vest, ki jo jc razširila v prcdme* tu »Agenzia della Capitale« in po* snela tudi »Edinost«, je nejasna in netočna. Resnica je taka, kakor scm jo gori označil. V Rimu, dne 28. avgusta 1926. Dr. Besednjak. MOHORJANI! Vnovič Vas opozarjamoi, da se Vam nudi lepa prilika, dobiti proti doplačilu dveh lir še šesto knjigo »Oče, budi volja Tvoja ...«, zanis miv roman iz istrskega življenja. Pošljite na upravo v Gorici, Corso Verdi, 1. dve liri, ali pa javite se pri bližnjem g. poverjeniku, ki bo potem radevolje sporočil število naročnikov upravi. Kaj bo z vlogami pri bivši avstro s ogrski poštni hranilnici? Poštno ravnateljstvo v Trstu jav* lja, da bo začelo izdajati nove italic janske poštno * hranilnične knjiži* ce najpozncje še tekom tekočega meseca. Vlogc se pa ne bodo smele dvigniti šest mesecev od dne, ko bodo nove knjižice vročene. Šc le ko bo minul ta rok, bodo vlagatelji lahko začeli dvigati svoje vloge. K vlogam, ki bodo spremenjene v lire, spadajo: 1. Vloge pri avstro*ogrski poštni hranilnici na hranilno knjižico ali tckoči račun. ki so bile vložene pred 26. marcem 1919 in šc niso bile dvignjene. 2. Vplačila na tekoči račun, ki so bila vplačana pred 26. marcem 1919, a niso bila iz kakoršncgakoli vzro* ka izvcdena, n. pr. trgovec je vlo* žil na tekoči račun zncsek, ki naj bi sc izpačal drugemu trgovcu, a se to ni zgodilo. 3. Plačilni nalogi, katere jc izdala avstrijska poštna hranilnica v do* bro kakc stranke, a jih postnd hra* nilnica do 26. marca 1919. ni izvr* šila. Italijanski državljani starih in novih pokrajin ter tudi oni, ki so si potom opcije pridobili italijan* sko državljanstvo, dobe za vsakih 100 avstr. kron 60 lir. Pri tern ne pride v poštev, jeli stanuje dotičnik v Italiii ali ne. Glavno je, da so oni, ki bivajo v Italiji, prcdložili toza* devni zahtcvck do 15. febr. 1924 in oni, ki stanujejo v inozemstvu do 31. marca 1924. Tuji državljani, ki so stanovali v Italiji in so pravo* časno prijavili svojo zahtevo, dobe za 100 avstr. kron samo 40 lir. Slovenski romarji na Sv. gori. V soboto 4. t. m. okro<* devete zvečer je prispcl iz Ljubljanc preko Trsta v Gorico noseben vlak slo* venskih romarjev, ki so sc prišli po* klonit svetogorski Kraliici. Ro* marji, katerih je bilo skoro 1200, so bili večinoma iz ljubljanske okoli* ce in Vrhnike. Vodil jih je vrhniški dekan g. Kette, kateremu e stal ob strani msgr. dr. Klinar iz Ljubljane. Romarji so se po večini kmalu po dohodu v Gorico napotili na Sv. Goro. Par stotin so tri v ta namen naročene korijere v parkratnih vožnjah zapeljale na vrh Prevalja. Prccejšnjc število od dolge vožnje utrujenih potnikov se jc pa zateklo v goriške hotele par ur k po? čitku. V nedeljo zjutraj so se že v nrvih ^rcdnonoldanskih urah jeli vračari slovenski romarji z Sv. Go* re in se jc njihova prisotnost v oživ* Ijenih goriških ulicah krepko opa* žala. Popoldne proti tretji uri so se romarji s svojim posebnim vlakom odneljali preko Podbrda nazaj proti domovini. Nov obrtni red. Od 8. septembra t. 1. velja za vsa* kogar, ki hoče začeti kako obrt ali trgovino, na obrtni red in ne vcč stari avstrijski. Treba je zaprositi za dovoljenje mestni magistrat in javiti svojo obrt ali trgovino tekom 15 dni trgovsko obrtni zbornici. Davkoplačevalcem! Opozarjamo davkoplačevalce, da so od 3. do 10. septembra na magis* tratu razgrnjeni scznami o davkih za trg.*obrtno zbornico, in sicer dopolnilna vrsta II. 1926 za 1. 1924 in dopolnilna vrsta II. 1926 za leta 1925 in 1926. Prošnje za sprejem v vojaške zavode. Okrožno vojaško povcljstvo nam sporoča, da sc morajo prošnje za sprejem v vojaške zavode za šolsko leto 1926*27 vložiti že do 15. sept, t. 1. in ne do 30., kakor je razglasilo naučno ministrstvo. Pouk pa prične mesto 20. oktobra že v prvih dneh oktobra. Slovenski Orli pri sv. Očetu. Zadnjič smo poročali, da je kon* grcs katoliških telovadeev v Rimu odpovedan. Vendar je skupina 350 vdeležencev iz Slovenije: med nji* mi večje število Orlov, ki jih je vodil prevzvišcni ljubljanski kne* zoškof Jeglič, šla v Rim. Vsi so bili deležni sprejema pri sv. Očetu. Sv. Očc jc Slovence pohvalil kot kato* liško ljudstvo in prav posebno po* vzdignil plodonosno dclovanje kne* zoškofovo v blagor Slovcncev. Vesoljni cerkveni zbor. Najbrže v letu 1928. se bo vršil občni cerkveni zbor. Škofje iz vsc.h delov sveta bodo prišli skupaj, da se posvetujejo o splošnih cerkvenih potrebah. Nckateri trdijo, da se bo tedaj obravnavalo tudi takozvano »rimsko vprašanje«. Svetoletno romanje Mar. družb v Log. Vipavske Mar. družbc priredc v nedeljo, dne 19. septembra romanje v Log, ki bo združcno s praznova* njem svetega lcta. Na.predvečcr v soboto ob Ave Mariji blagoslov in češčenje Sv. R. T. — V nedeljo bo* do ccrkvcnc slovesnosti ob 71/], 9V2, lOVa ter ob 2J/2. Šolskemu oblastvu! Na podlagi kr. odloka od 1. okt. 1923. št. 2185 el. 6. pritičc učiteljem, ki poučujejo takoimenovani inte* grativni tečaj odškodnina za pouk in sicer lir 800 lctnih. V nekaterih didaktičnih okrožjih so učitelji ta denar prejeli, v dru* gih niso pa dobili ničesar kakor n. pr. v Šcmpasu in v idrskem didak* tičnem okrožju. Tern učiteljcm bi bilo zelo ustre* ženo, da bi sc jim izplačal težko za* služeni denar, saj je njihovo gmot* no stanje itak slabo. Potrebno je, da pristojna šolska oblastva to za* devo čimprej uredijo. V prvi vrsti je dožnost prizadetih didaktičnih ravnatcljev, da podprejo v tei pra* vični zahtevi svoje učitelje. Za klobuk. V ogabnih napadih, katere je pljunil Giovanni Lorenzoni na vse, kar jc slovenskemu ljudstvu ljube* ga in koristnega, beremo tudi ova* duško trditev, da je ms.gr. Trinko v Vidmu zložil znano popevko: »Jaz niscm Taljanka ...«. To zlob* no podtikanjc, ki naj bi ubilo ugled* nega in priljubljcncga videmskega profesorja, jc neresnično. Imenova* no popevko je zložil sicer beneški Slovenec, toda ne msgr. Trinko, temvcč žc pokojni župnik Podreka. Spričevalo, ki si ga je izstavil veliki književnik Giovanni Lorenzoni s tako nevednostjo, si pač lahko za* takne za klobuk. Toplo priporočamo. »Resto del Carlino« nadaljuje svoje divje izbruhc proti Sloven* ccm ter zahtcva »posebnega in* špektorja« s sedežem v Gorici, da Slovence nadzoruje in dela med njimi italijansko propagando. Pod* pisan je Giovanni Lorenzoni. — Kandidata vladi toplo priporočamo. Kino in demografija. Kaj jc kino vsi veste. Demo^ra* fija je pa veda, ki preiskuje giba* I nje in naraščanje narodov in prebi* I valstva sploh. V zadnji številki go* I riškega časnikarskega lista »Squille ! Isontine« se jc nad to slcdnjo spra* vil ncki gospod Galante, ki ima v Gorici kinematograf. V nekem statistično * zgodovinskem članku o Julijski Benečiji premieva ta go* spod Galante prazno slamo o pra* zgodovini naše domovinc tako so* larsko in brez razumevanja, da ga vsak petošolec poseče. Tarn kjer govori o izvoru Slovcncev ne pove nič drugega, kakor, da je prišla ve* čina Slovencev v Posočje in na Kras le vsled avstrijske politike, vsled prizadevanja slovenskih de* narnih zavodov in vsled slovanofil* ske propagandc od strani duhovšči* ne. To so torej po mnenju tcga pač učenega gospoda »izvori in početki« primorskih Slovencev. Vsekakor silno zanimiv zgodovinski nasta* nek. Ali urednik omenjenega lista nima gradiva in pusti, da že vsakdo praska s peresom po »Squillah« ali pa neče povedati gospodu Galante* ju, ki je morda sicer brumen človek in spoštovanja vreden, da demo* grafskc studijc in kino nc spadata v en lonec. Z veseljem bomo morda brali kak Galantcjev članek o amc* rikanskih filmih njegovih zgodovin* skih pa prav res da ne. General Ronchi odšel. Izredni fašistovski komisar za vi* demsko pokrajino general Quinti* no Ronchi je zapustil svoje mesto. Za njegovega naslednika jc imeno* van kav. Atilio De Lorenzio. Gc* neral Ronchi je bil odločen pristaš politike, ki jo zagovarja napram Slovencem znani prof. Cavalotti. Popolarska stranka. V drugi polovici oktobra bo skli* cala popolarska stranka svoj občni zbor. Na njem bodo tudi izvolili novega strankinega tajnika in novo vodstvo. Dosedanji tajnik don Sturzo, duša popolarccv, se nahaja. kakor jc znano, v tujini. Popolarska stranka še ni strta in bo oživela. Trboveljski rudarji. Rudarji v trboveljskih premogo* kopih so zclo nesrcčni ljudje. En* krat jih preganjajo zastran komu* nizma, potem jim place znižujejo, zdaj je pa kar kakih 4000 rudarjev na cesti. Država je bila namreč glavni odjemalec trboveljskega prc* moga. Prišlo pa je nekaj navzkriž med dclničarji družbe in vlado ter je slednja odpovedala nakup. Druž* ba je morala obrat deloma ustaviti. Sevcda bogati dclničarji ne bodo pri tern nič trpcli, zvalili so vso težo na ubogo dclavsko paro in kratko* malo vrgli delavce in njih družinc na cesto, češ, da ni dela. Šolsko leto. Na tehničnih zavodih, učitcljiščih in na komplementarni šoli pričnc pouk dne 6. oktobra. Izpiti pa začno z 21. septembrom. Pred revolucijo? V Spaniji hudo vre odkar je diktator Primo de Rivera izdal ne* kc odredbe, ki omejujejo nekc iz* jemnc pravice v armadi. Bajc je v pondeljck vrhovni topniški nadzor* nik kar na svojo roko odredil mo* bilizacijo artilerije, ne da bi dovo* lil vojni minister. Najbrže se bodo kmalu udarili. Kralj namerava okli* cati v dežcli izjemno stanje. Framasonsko zborovanje. V oktobru se bo vršilo v Bcogra* du zborovanje framasonov s eclega sveta. Na zborovanju namcrjajo sestaviti proglas na človeštvo, naj složno dela za splošni mir. To bo na zunaj. V resnici pa si bodo pra* vili kaj drugega ... Smrt kosi. Iz Vrsnega nam poročajo: V ne* deljo zvcčer ob 6. uri je nenadoma prcminul v naši vasi h. St. 6 bivši bogoslovec France Berginc, žrtev svetovne vojne. Leta 1914 jc dovršil gimnazijo v Gorici in vstopil v bo* goslovjc. Pričetkom vojne t. j. o binkoštih 1. 1915. je prišel domov, ker so izpraznili semenišče in ga pretvorili v vojno bolnišnico. Že 11. junija bil je skupno s prebivalci va* si Vrsno deportiran v Kred. Med potjo pa, ko so prenočevali na pro* stem pri Kobaridu, sc je radi po* sebnih dogodkov tako prestrašiL da je dobil živčni napad, začetek božjasti — epilepsije. Od tega časa ga je vedno napadala ta zavratna bolezen in mu vzela vso eneržijo; ni mogel ne nazaj v bogoslovje ne v kako drugo službo, doma jc živo* taril v vednem strahu, da ga bole* zen napadc. Napadlo ga je vcčkrat hudo in je bil tudi večkrat previ* den, pa sc mu jc zopet zboljšalo, — iskal jc zdravja pri raznih špe* cijalistih, — pa vse zastonj — v ne* deljo ga je nenadoma vrglo in kon* čal je svoje nesrečno, zarcs muče* niško življenje. Bil je pranečak na* šega gorskega slavca, Simona Gre* gorčiča; njegova stara mati, sestra pesnikova, še živi. Pokopali smo ga v torek s sveto mašo. Priporočamo ga v molitev ¦— poscbno njegovim bivšim sošolcem, izmed katerih jih je mnogo srečncjših kot on, kcr so dosegli svoj vzvišeni cilj in stopajo pred žrtvenik ter darujejo Bogu nekrvavo daritev Jagnjeta. Spomni* te se večkrat svojega nesrcčnega sošolca pri tcj najsvetejši daritvi! Ti pa, dragi France, počivaj v miru, — danes si doscgel svoj cilj, — da* nes je dan Tvoje nove maše — pro* si za nas! Iz Gor. Tribuše smo prejeli: Dne 1. t. m. je umrla po šestih le* tih mučne bolezni Ivanka Jan v 55. letu starosti. Pokojnica je bila mati 14. otrok, od katerih je eden padcl na rumunski fronti, drugi pa, ki je služil pri alpinih v Gorici, je umrl v tamošnji vojaški bolnišnici, ostali so vsi živi in zdravi. Pokoj njeni blagi duši, njeni obitelji pa naše so* žalje! — Dne 2. t. m. pa je umrl v Gorici v bolnišnici usmiljenih bra* tov posestnik g. Jožef Hvala, ki je bil pred 14 dnevi prepeljan z vozom »Zelenega križa« iz Gor. Tribuše v Gorico. Lahka mu bodi zemlja! Potniški avto. Od pondeljka 6. t. m. je ukinjena poletna vožnja avta, ki je vozil vi Gorice ob 6.10 in iz Idrije ob 5. Ostane pa še vožnja z odhodom vi Idrije ob 5. uri in iz Gorice ob 13.15 do Ajdovščine, ob 16. uri pa iz Ajdovščinc v Idrijo. Od pondeljka 12. I. m. sc ukine poletni urnik iz Gorice v Grade/ ob 7.15 in nazaj ob 18. Lahko pa bo do nadaljneiJa še vozila ta kor j era ob nedeljah, če sc prijavi prejšnjo soboto do 19 ure vsaj 15 oseb. Popravek. Občni zbor »Kmetske in delav* ske gospodarske zadruge« na Idriji ob Bači sc bo vršil dnc 19. t. m. in ne 12. t. m. kakor je bilo v nazna* nilu občnega zbora, ki smo ga pri* obci'li v zadnji številki, pomotoma javljeno. Vrinila sc nam je neljuba pomota, katero s tern popravljamo. Od doma sta zbežala dva 14 letna fantiča, doma od Vo* glarjev na Trnovski planoti. Eden se imenuje Marij Pičulin od Fran* ca, Voglarji St. 11. Fant je za svoja leta srednjc, vitke postavc, nosi črn klobuk brez traka in črno, pono* šeno, že zašito priprosto obleko. Drugi se kliče Darko Plesničar od Rafacla, Voglarji, je manjši od pr* vega, za svoja lcta majhne postave in nosi obleko slično kot prvi. Od doma sta odšla zadnjo sredo in starši ne morejo še do danes najti nobenega sledu, kam sta jo popi* hala. Kdor bi ju kje videl ali ju sprejel v službo, naj to takoj javi staršem, ki so v skrbeh. Stroški se povrnejo. Če ju kdo dovede do* mov, mu starši tudi plačajo stroške. Priloga,, GoriŠke Straže" št. 57 GORISKA STRAŽA* Stran 3 GOSPOD ARSTVO. Vsem, ki so bili poškodovani po toči! Goriški municipij nam je dopo* slal sledcči poziv, da ga objavimo: Za odpis zemljiškega davka je merodajna naredba avstrijskega ministrstva od 25. 10. 1917 št. 516. Odpis mora zahtevati vsak posa? mezni davkoplačevalec, ki jc bil po toči oškodovan. Prošnja se napravi na nckolekovancm papirju. Prošnje za odpis zemljiškega davka naj se vlagajo pri pristojni davkariji (Uf* ficio distrettuale delle imposte di? rette). V smislu naredbe avstr. mi? nistrstva se morajo prošnjc vlagati 8 dni po nastali škodi. Za škodo, ki jo je povzročila letošnja toča, pa se vložijo prošnje lahko izjemno do 10. septembra. V prošn ji se morajo navesti zem- ljišča, ki so bila poškodovana; na? vedejo naj se številke poškodova? nih parcel in številke posestne po? le; v prošnji naj se tudi opiše in o? ceni škoda. Najbolj pozno do 31. deccmbra 1926 morajo prizadeti predložiti še enkrat prošnjo za odpis davka in v tcj prošnji morajo označiti vni? čeni dohodek v razmerju do do? hodka, ki bi ga imeli, če bi ne bili poškodovani. Goriški municipij je prejel pri? občeni poziv od goriške davkarije. Podobno okrožnico je poslala dav* karija gotovo tudi drugim župan? stvom. Zato naj vpoštevajo ta po? ziv vsi, ki so bili oškodovani po toči in naj vložijo prošnjo za odpis zemljiškcga davka do 10. septem* bra pri pristojni davkariji. Kaj je novega na deželi? Kronberg. Pretekli teden se je obesil v Gr* čni Jakob Leban, star 57 let. Mož je dal po vojni porušcno hi so po? zidati ncki italijanski tvrdki. Ta je hišo obnovila, toda je dvignila več denarja kakor je znašal konkordat. Ker pokojni ni mogcl ogromnc raz? like poplačati, se ga je začel pola* ščati obup in v omračcnosti uma si je vzel življenje. Ker je bil druga* če vzgleden katoličan, je bil poko? pan v Gorici s cerkvenimi obredi. N. p. v m.! Šempas. Umrl je po daljši bolezni tukaj* šnji trgovec in poscstnik Josip Hva? la, bivši župan. Dosegel je nad 60 let. Bil je vrl, zaveden Slovencc in splošno spoštovan. Med vojno je mnogo pretrpeh ker je branil pra? vice ljudstva napram vojaštvu. Bil je zato tudi odstavljen kot župan in poklican k vojakom. Umrl je 2. t. m. zveeer v Gorici v bolnišnici usmiljenih bratov, kamor je šel iskat še zadnjo pomoč. Naj počiva v miru! Rodbini in sorodnikom na* še sožalje. — Njegov pogreb se je vršil v soboto 4. septembra v Go? rici. Obilna vdeležba je pričala, ka- ko je bil rajnki župan priljubljen pri ljudstvu, katcremu je storil mnogo dobrot in radi njegove pie? menitosti mu bo ohranjen v Šem? pasu trajen spomin. Pri žalnem sprevodu, ki se je vil iz gor. bolni? šnice, so bili tudi zastopniki šem? paške in ozeljanske občine. Pri po? grebu smo videli tudi državnega poslanca drja Besednjaka. Blagi pokojnik je bil pokopan na poko? pališču na mirenski cesti. Vogersko. Naše prosvetno društvo »Po? mlad« bo imelo 12. t. m. v proslavo obletnice ustanovitve društva več? jo vrtno prircditev. Vršila sc bo v prostorih g. A. Hvaliča; začetek točno ob 3. uri popoldnc. Na spo? redu je več pevskih točk, burka enodejanka: »Mutasti Izidor« ter roparska drama s petjem: »Volka? šin«. Pri pevskih točkah nastopijo razun domačega zbora pevski zbori iz Dornberga, Batuj in Šempasa. Mcd odmori in pri prosti zabavi svira godbeni oddelek iz Prvaeine. Pridite v obilnem številu! Miren. Predzadnjo sredo zvečer smo končno dobili toliko zaželjene zvo* nove. Ker nimamo še izgotovljene* ga zvonika, smo jih morali zaen* krat še shraniti v nekem prostoru. Zvonovi so po svoji teži, velikosti in glasovih enaki onim iz pred voj? ne, a ne po zaslugi vojno?odškod? ninskih oblastev. Stari zvonovi so tchtali 3950 kg ter so bili tekom vojne vnjčeni. Cerkveno oskrbni? štvo je ob določenem času prijavi* lo vojno ? odškodninskim uradom vničene zvonove s prej označeno težo, ki je bila ugotovljena po iz? vedencu strokovnjaku. Komisarijat v Trevisu pa jc odbil 400 kg teže, tako da nam je vlada priznala le 3500 kg. Cerkveno oskrbništvo je poskrbelo, da nam je livarna La* pagna v Trstu vlila kljub temu zvo? nove s prejšnjo tcžo, seveda pod pogojem, da plačamo razliko L 7 tisoč. Ni to malenkosten znesek, vendar smo prepričani, da je med nasim občinstvom šc vedno toliko idcalnih in vernih ljudi, da bomo ta znesck poravnali v kratkem času. Ne bo dolgo, ko bodo naši liub? ljenci krščeni in oglasili sc bodo iz visokih lin ter z mogočnimi glaso? vi jeli vršiti svojo važno nalogo. Vaščani, pokažimo, da znamo poj* movati vrcdnost zvonov in naj ne bo nikogar, ki bi ne daroval par lir za sklad, ki je potreben, da plačamo dolžni znesek. Darovi se bodo po?. birali v zakristiji po sv. mašah, pa tudi v župnišču. Tudi ko se bodo prispevki začeli pobirati po vasi, naj vsak občinar daruje par lir. Na dcio! Podraga. (Napad.) Za opomin dekletom, da naj ne hodijo same, posebno oh poznih urah, priobčujemo sledeči dogodek: V nedeljo dnc 29. m. m. ob 7. uri zvečer, se je vračala iz Vipuve proti domu 22 letna Marija Janežič. Kma? lu zapazi za seboj dve osebi, ki ji sledita. Ona, ne ozirajoč se več na? zaj, pospeši korake, da bi se čimprej oddaljila od neljubih zasledoval? ccv. Ko pride do najbolj samotne? ga kraja mcd Vipavo in Podrago, jo kar naenkrat nekdo zagrabi za roke, vprašajoč, če se kaj boji. Ona v silnem strahu zacne klicati na pomoč. Napadalec v strahu, da bi koga ne priklicala, ji je skušal z ro? ko zamašiti usta; obenem pa ji je zagrozil. V tern hipu ga je njegov tovariš, ki jc dotedaj mirno glcdal, pahnil proč — obenem pa prevrgel dekle na tla. Ta porabivši to pri? liko, se naglo vzdigne ter zdirja še vedno kličoč na pomoč, proti 5 mi? nut oddaljeni hiši, kjcr najdc varno zavetje, doklcr niso prišli slučajno mimo domači fantje ter sprcmili prestrašeno dekle doraov. Napa? dalca v jczi, da jima jc plen ušcl, sta j sc spravila nad solnčnik, katerega i jc dekle pustilo, ter ga vsega po* lomila. Dobrovo. Kakor že javljeno, se bo vršila v nedeljo 12^ t. m. na Dobrovem ve* lika javna veselica. Prosvetno dru* štvo VDrizori dramo v petih deja? njih »Rokovnjači«. Na sporedu so tudi Leopardijeva »Alia Luna«, »Jutranja«, ki jo poje zbor iz Foja* ne in »Kresovale tri devojke«, ki jo poje zbor iz Cerovega. Med odmo* ri bo sviralo godbeno društvo iz Biljane in bo delovala šaljiva pošta. Kdor hoče videti rokovnjače?bra* dače, naj se potrudi v nedeljo na Dobrovo. Po vcsclici prosta zaba* va. Začetek točno ob 4. popoldne. Otalež. Meseca avgusta (dne 8.) je umrla ncpričakovano hitro v 38 lctu sta* rosti Apolonija Lipužič, dobra kr* ščanska gospodinja iz Lazca. Za? pušča 6 nepreskrbljenih otrok. Pre? ostale Bog tolaži in naše sožalje! Žita smo malo namlatili. Ako bode vreme stanovitno in lepo, imamo upanje, da bode tudi še turšiča in ajda obrodila. Pri nas v hribih že zgodaj slana pomori jesenske pri* delke. Naši krčmarji točijo vino, ki ga rodijo idrijski vinogradi?! Ubogo, revno ljudstvo, kedaj pri* deš k spoznanju!! Črni vrh nad Idrijo. V enem dnevu je dospel iz Lon* dona v Črni vrh kavčukast balon. ki ga je nekdo našel 8. avgusta na Strmcu. Balon je bila izpustila v Londonu neka vrcmenska opazo* valnica 7. avgusta, kakor je razvid* no na karti, ki je bila privczana za halonov rep. Opazovalnica naproša balonovega najditelja, naj ji vrne karto, kar se je tudi zgodilo. — S pomočjo takih balonov določujejo vremenoslovci smcr in jakost ve* trov, da morejo potem izdelovati vremenske napovedi za prihodnje dni. Naš balon je vsekakor redka in zanimiva najdba. Preletel jet gnan od silnih vetrov, v cnem sa* mem dnevu in med hudimi nalivi velikansko razdaljo; moral je naj* brže tudi skozi snezene viharje, kajti pot ga je vodila preko visokih Alp in tisto nedeljo je v Alpah sne* žilo, saj smo tudi mi videli po oni nedelji naše gorske velikane ödete v belo snežno obleko. Da je balon mogeJ napraviti tolikälno pot, je znamenje, da je napravljen iz naj* finejšega kavčuka, kar zopet govori, da je anglcško blago lahko naj si* nejše, ker so v angleških rokah sko* raj vse najbogatejše dežele sveta. Jožefinska doba v Idriji. (Dalje.) Ko se na to nič ne ukrene, pro* sita drugo leto kaplana, naj se jima vsaj onih 75 gl. da lctno kar se je ugotovilo da jima po novi štoli od* pade. Za samo hrano vendar nc moreta delati, za obleko, knjige, podporo rcvežcm moreta kjc do* biti. Prisiljena sta prositi stran, ako se nič ne ukrene. 12. 3. 1789. odgovori rudnik, da ne da nič. Ako v resnici nc moreta shajati, naj ju pa ordinarijat pre? stavi na bolj dotirano mesto. Župnik je nato samovoljno zvi* šal štolo in sicer za 9 krajcarjev pri pogrebu z mašo, enako pri vpelje* vanju mesto prejšnih 3 kr. scdaj 12 kr., pri oklicih in poroki pa 17 kr. vcč. Ljudjc so bili nejevoljni in hi* tro sc jc rudnik lotil, da je prisilil župnika, naj vse pri starein ostanc in vsa štolnina naj se na cerkvena vrata nabije. Vihar jc nastal med gradorn in župniščem ko je 24. 4. 1789 oberamt vsled postave z dne 5. 8. 1784 imenoval nova cerkvena ključarja, nc da bi prej kaj vprašal župnika. Tudi je dovolil exkanoniku Pau? manu, da sc v Idriji naseli in prcv? zamc ncmške pridige, ker so napra* vili novi jarck sv. Josipa in se je Idrija zavezala dajati 4480 metric? nih stotov živega srebra Španiji za 6 let, potem sc šc za daljnih šest let celo zavezala dajati 5600 m stotov. Zato so poklicali več rudarjev iz Tirolskega, Saksonskega, Stajcrske* ga in Koroškega in ti so želeli ob nedcljah ncmške pridige. V adventu in 40 danskem postu sta hodila 2 kapucina iz sv. Križa na duhovno pomoč. Spovedovanja je bilo takrat vcliko in prav počasi se je delalo. Rudnik je za nju plačeval po 45 kr. na dan za hrano pri žup? niku. Ko so razmere bolj napetc postale jc pa rudnik plačal lc po 40 kr. Župnik je sicer naredil po? botnico za 160 dni po 45 kr. a rud? niška blagajna je plačala le po 40 kr. Vse to je vžalilo župnika Tirin* gerja, zato mu je ušla kaka opazka in kritika radi tako samovoljnega in netaktnega postopanja, ki je pa dospela na ušesa v grad. Oberamt ga prav resno opomni, naj se v prihodnje vzdrži vsake kritike, kajti stem se pregreši dva? krat zopcr višjo oblast. Naj bode torej bolj skromnega obnašanja! Tiringcr odgovarja na to: »Ni* sem pričakoval da bom pri tolikem delu dobival toliko žaljivega in poniževalncga od visjega urada. Ne bom na vse odgovarjal, le troj* no naj omenjam. 1. Cerkvena ključarja ste brez mene imenovali kar čisto nova mo? ža. O tern sem se res ncpovoljno j izrazil, saj bode vendar vsaki pri? I poznal, da je bilo tako ravnanjc na? ravnost pristransko. In zato se mi da ukor v tako sramotilnem tonu in še celo s povdarkom! Bi li bil ugled rudniškega urada kaj trpel, če bi se bilo v tako cminentno ccr? kvenih zadevah vprašalo cerkvenc* ga predstojnika t. j. župnika? Če že uljudm sntteongezhaaeatv d dd že uljudnost tega ne zahteva, pa gotovo pravica; kaj se je pozabilo na »navodilo« iz 13. 8. 1870, ki tako gorko svetuje naj bode soglasje med duhovščino in svetno gospos* sko? Tarn se želi naj se k cerkve? nim službam lc oni jemlie, ki ima res cerkveni značaj in vsposoblje* nost! 2. Zadeva Pauman. Ce je mislil i gospod tu ostati bi se moral vendar I prej predstaviti guberniju, da mu dovoli. Če sem jaz vprašal, ali smc tu ostati sem ravnal le v smi? slu državnega odloka ki določuje da mora vsak duhoven ki iz aktiv* ne sluzbc stopi, biti v domaeem kraju pod vodstvom domačcga žup* nika. Zadnji čas jc toliko duhov** nov šlo v penzijo in scdaj pohajajo kjer se jim zljubi, so brez dela, le ' v spodtiko prcbivalstvu. In meni ki sc tako drziin postave se tako os* tentativno povdarja, da Pavman tu ostane. Ima li dovoljcnje? Kako naj ostane? Kot župnik? Ne! Ne! Vsaki duhoven v penziji, pa naj bo direktor profesor ali kanonik je pod vodstvom in nadzorstvom svo* jega župnika. 3. Se mi vrne in popravi pobot* nica radi 2 kapucinov od 45 na 40 kr. dnevno. Vendar mora biti gos* podi v gradu znano, da smo že pred 2 letoma določili 45 kr. na dan, ko ste me naravnost prosili naj vzamem kapucina na hrano in sta? novanje. Ali se mi ni moglo lctos prej po? vedati da bode ceneje kot prejšnja leta? Jaz bi sc bil dal morda celo »zglihati«, morda bi bili prišli celo na 10 kr. na dan. Pričakujcm da se me ne ponižu? je v prihodnje, ternveč moja velja* va varuje kakor postava zahteva.« Odgovor na to: »Radi oblike in raznih zadev v dopisu in radi ncpremišljenc pisave bi morali kar zavrniti dopis z dne 18. t. m., a radi nesrcčnega tempe* ramenta imamo ž njim usmiljenje, ter hoeemo pisatelja radi nevednos* ti v uradnih spisih potrebno poučiti. 1. Naznanili smo mu, katere klju? čarje smo izvolili in vam ne pristo* ja odloke višjih kritikovati ali celo grajati. Dirckcija, kot zastopnik višje oblasti pač ne bo sveta iskala pri župniku, posebno še ako ji po? stava daje popolnoma proste roke pri njenem postopanju. Postava z dne 5. 8. 1784 pravi, da imajo klju* čarji skrbeti za red in snago pri ccrkvenem osebju, odredba iz leta Ms-an A. »GOR&KA STRAŽA« Modrejce. Ker je pozval neki dopisnik iz Modrejc v »Got. Straži« z dne 18. avg. t. L, da naj se oglasi dotieni, ki bi bil kaj prizadet z dopisom v omenjeni štcvilki, sem se oglasil jaz podpisani v »Goriški Straži« z dne 25. avg. Čakal sem do sedaj, da bo dotični dopisnik toliko mož? beseda, da bo odgovoril in porav? nal meni storjeno krivico na do? brem imenu, ali zaman. Pozivam zato dotičnega in sicer slednjič, naj se opraviči, ker bi bil drugače pri? moran nastopiti sodno pot, da se izve njegovo ime in da bo vedel vsak, s kakšnim človekom im a »east« živeti in se ga varovati, ker je navaden obrekovalec. Peter For; iunui p. d. »Klemenov«. Brje. Prihodnjo nedeljo dne 12. sept. priredi »Bralno in pevsko društvo« veselico. Na sporedu je šaloigra v treh dejanjih: »Charleyeva teta«. Med odmori in pri prosti zabavi petjc, godba salonskega orkestra iz Vipave, sreekanje. PrircditCv bo v Trpinovi dvorani v Kasovljah. Zaeetek ob 3. pop. Prijatclje vesele zabave vabimo na par lepih uric! Trnovo pri Kobaridu. V sredo 1. t. m. popoldne okrog dveh in pol se je zgodila pri nas grozna nesreea. Prižigalec min pri sedanji popravi ceste med Trnovom in Kobaridom Jožef Fon iz Trno? va št. 61, star 30 let, je zbiral smod? nik iz stare municije. Na ta naein so namree hoteli znižati stroške za nabavo streliva. Ta usodepolni dan je hotel dobiti smodnik iz dveh kapselnov od nekdanjih metalcev min. Pri tern delu, ki ga je vršil do? ma na skednju, sta kapselna razpo? eila in nesrečneža grozno razmesa? rila. Trebuh mu je bil popolnoma preparan, tako da je izstopil želo? dec s erevesjem. Ödtrgana mu je bila leva roka v zapestju in več pr? stov na desni. Tudi na obrazu je dobil težke poškodbe in je zgubil obe očesi. V tako groznem obup? nem stanju ga je prcpeljal goriški »Zeleni križ« v goriško bolnišnico, kjer ie pa kmalu potem zdihnil. Pokoj njegovi duši, težko prizadc? tim ostaiim pa naše iskreno sožalje! Čezsoča, Naša vas zelo napreduje. Naše prosvetno društvo se je zopet po* kazalo s prireditvijo, ki je nad vsc nepričakovano lepo vspela. Dvora? na je bila nabito polna. Pa kaj ne bi lepo uspela saj je program te ve? selice daleč presegal vse veselice naše okolice. iznenadilo nas je lepo solo ? petje g. Joško Bratuža. Po* slušali bi ga kar celo noč. Iz srea vsi želimo, da bi nas ta gospod še kedaj obiskal in nam še pokazal .lepoto pravega petja. Uprizorili smo tudi vee dramatienih in šalji? vih prizorov. Bovški naraščaj je ze? lo lepo pokazal pretresljive prizore iz boja mladega dekleta s smrtjo in hudobo. Tudi Robota se je zelo prestrašil, ko je zagledal zamorca. Ženin Miha seveda se je hotel tudi to pot poročiti pa revez je bil prc? reven. Med odmori je krepko udar? jala vojaška godba in nam odmore kratkoeasila. Cela prireditev je le* po uspela le tu pa tarn so motili lepo petje, krepki glasovi harmonike »naprednega« društva, za dar se jim iz srea zahvaljujemo. Gledulec. Odbor društva se zahvaljuje za lepo uspelo prireditev gosp. Joškotu Bratužu za njegovo prekrasno pet? je obenem se zahvaljuje g. Uršieu iz Kobarida za spremljanje, godbi, ki je kratkoeasila odmore in vsem drugim za obilno udeležbo. Bog živi! Odbor. Marijino Celje. Prihodnjo nedeljo 12. t. m. bo po stari navadi pri naši romarski cer? kvi vsakoletni shod Marijinega Imena. V soboto popoldne bodo ro? marjem na razpolago spovedniki, v nedeljo bo slovesna sv. maša s pro* cesijo. Pridite na našo prijazno go? ro h Kraljici Milosti! Škrbina. Cerkveni pevski zbor v Škrbini vabi na svojo prireditev dne 12. sept, toeno ob 3. uri popoldne. Na sporedu je petje, deklamacija in igra »Domen«. Med odmori svira godba iz Svetega. Ker je to prva kulturna prireditev po vojski v Skrbini pričakujemo obilne ude? ležbe. V slučaju slabega vremena se vrši dnc 19. sept. Pozdravi f antov-vojakov- Podpisani slovenski fantje ? vo* jaki, ki slu/imo pri 82. pešpolku v Rimu scdaj v Civitavecchii, posi? ljamo najlepše pozdrave vsem na? šim staršem, bratom in sestram ter vsem zavednim fantom in dekle? torn, posebno pa »Goriški Straži«, ki nas je spremljala ves čas voja? škega življenja. Sedaj pa upamo, da se vidimo kmalu v domovini. — Na svidenje! — Vsi letnika 4 in 5: Vuga Leopold, Vedrijan; Srebrnie Jožef, Medana; Moeilnik Henrik, Moeila: Prineie Franc, Cerovo; Tre? bee Jožef, Orlek; Sedej Alojzij, Cerkljanski Vrh; Gorenšček Jožef, Drežnica; Prinčič Franc, Fojana; Bratina Benedikt, Goren je; Brecelj Ivan, Ajdovščina; Figel Ivan, Aj? dovšeina; Figel Emil, Vogrsko; Metan Marij, Skofija; Peternel Fr., Jageršče; Švara Alojzij, Skopo: Prinčič Henrik, Medana; Jermol Avgust, Avčc; Ravbar Karol, Vel. Repenj; Colja Emil, Prečnik; Bran? kovie Leopold, Črniče; Žcrjal Ru? dolf, Boršt; Gorjup Avguštin. Li? pica: Klemenčič Albert, Avško; Ko? bal Jožef, Podkraj; Blažič Josip, Dcskle; Penko Jernej, Čcpno; Ro? sič Rafael, Logjc; Ursič Karol, Pie? šivca; Prunk Franc, Vremski Bri? tof; Žižmond Jožef, Vogrsko.. * * * Fantjc od 2. konjcniškega polka, ki se sedaj nahajajo na vojaških vajah v Montefiaschone pošiljajo vsem v domovini srene pozdrave. ¦¦— Ušaj Franc, Črniče; Goljevšček Ivan, Marijino Celje; Gaberšček Anton, Gabrije; Tpavec Franc, Ban jšice; Susie Ivan, Stara gora; Angelin Franc, Čehovin Hieronim, Branica; Andlovie Ivan, Gradišče; Koren Anton, Fon Janez, Drežnica; Toroš Stanislav, Medana; Sonkovič Alojzij, Berce, Lukan Pavel, Go? dovič; Rutar Ludvik, Poljubin. Milan. Topic pozdrave pošiljamo slov. fantje ? vojaki, ki služimo pri 68. pešpolku v Milanu. Sedaj smo na velikih vojaških vajah v bližini švicarske me je. Pozdrave pošiljamo v prvi vrsti naši »Goriški Straži«, ki nam prinaša novice iz slovenske domovinc. Dalje pozdravljamo starše, brate in sestre ter vse slo? venske fante, posebno pa naša de? klcta, ki so menda že pozabila, da mi še na svetu živimo. Ob tej pri? liki se spominjamo tudi na letnik 1907 in mu kličemo, naj se zabava dokler je še na svobodi. Svetuje? mo mu, naj Se utrjuje v nogah in ramenih, ker tu se vcliko maršira in težko nosi. Fantje, korajžno! — Kavčič Karl, Črni vrh nad Idrijo; Klanjšček Anton, Dol. Cerovo v Brdih; Možina Gregor, Cerkno; Bergoe Miroslav, Trnje pri St. Pe? tru na Pivki; Saftie Jožef, Zvonik; Pirih Rafael, Kal pri Kanalu; Me? dvešček Ivan, Gor. Cerovo; Bolči? "na Anton, Črni vrh nad Idrijo; Ga? briiclčič Ozvald, Ložice; Cargo An? ton, Lokev; Kenda Anton, Temli? ne; Krebelj Jožef, Podbrdo; Kuka? nič Ivan, Zgonik; Prodan Ivan, Furt Prodan, Susan Ivan, Kueeli; Džulje? yec Karol, Kojsko; Žvab Ivan; Šmarje pri Sežani; Furlan Izidor, Brje pri Rihemberku; Furlani Al? bert, Prvačina; Roželja Ljubko, Temnica; Softie Jožef, Dolenje; Zuljan Karol, Kojsko; Lampe Vin? cenc, Idrija; Mar jo Verdovec, Trst. Širlte Jiorišk'! Stražo" Zahvala. Potrti v globoki žalosti radi prezgodnje izgube našega preljubega edinčka Radkota izrekamo tetn potom srčno zahvalo vsem onini, ki so nam v žalosti na ka- terikoli načiii priskočili na pomoč. Posebno se še zalivaljujemo preč. gosp. župniku Josipu Kosu iz Biljanc ler prcč. g. vikarju Iv. Podobniku iz Grad- nega za tolažila in spremstvo nepozabnega pokojnega. Iskrena zahvala g. zdravniku dr. Armandu D'Ottonc-ju za skrb in požrtvovalnost za časa bo- lezni našega ljubljenCka. Enako se najtopleje zahvaljujemo vrlemu pevskemu zboru iz Biljane, darovalcem vencev in cvetlic ter vsem znancem in prija- tcljem, ki so v tolikem številu spremili nežne ostanke našega edinčka v angelski raj. Žalujoči: Mllka roj. Obljubek in Anton Juša, stariši. Cvetka, Jelica, Zmagica in Vidica, sestre. Drnovck, dne 2. septembra 1926. 1770 pa govori le o posvečenih ose* bah. Torej je župnik v zmoti. Če razmerc med direkcijo in župnim uradom ni prisrčno, je kriv župnik, ker nc pozna svojega delokroga, in misli da je on patronus ecclesiae in smc po svoji volji brez vednosti višje oblasti vse odločevati. Direkcija se nič ne vtika v stro? go cerkvene zadeve, ali razmere inter clerum, pae pa so bili slueaji ko se je za veljavo župnikovo po? tegovala. Ona pozna svoj delokrog in si ne da uplivati od nobene stra? ni. Župnik je tudi stipendiarius ca? mcralis, ki je dolžan najbolj natan? ko spolnovati odredbe in zapovedi visjili. Direkcija ima pa tudi moč v rokah, da si pridobi veljavo, če drugače ne pa da tcmporalia od? vzame. Ker /upnik naša določila kar »pisma« imcnuje, ga podučimo, da Geschäftsstil pravi: Uradi enake vrste obeujejo med seboj po do? pisih, ki se »note« imenu je jo; kar pa župnik od nas dobi, se imcnuje »od? lok« ali »dekret«. 2. Glede Paumana ne preis'kuje* mo kdo je zakrivil, da se je njego? vo bivanje tu sumnieilo. Dopis z dne 18. t. m. kaže, da /upnik ni nie kaj vcsel, da v Idriji prebiva. Za? gotavljamo pa, da se bode vse sto? rilo, da se mož ki se toliko žrtvuje za nemške rudarje, dolgo ohrani pri idrijskem rudniku. Njegova goreč? nost v pastirstvu, njegovo pleme? nito, nevsiljivo obnašanje ne bode dčilo povoda zupnikn kaj proti nje? mu ukreniti. Solski vodja in katehet gojita isto spoštovanje do gospoda župnika, kakor gospod Pauman. Razume se, da on ni v istem raz? merju, kakor gospoda kaplana. ri"e? ma lahko ukažete, ž njima lahko disponirate, a če hočete Paumana za kaj pridobiti, treba se k njemu priblixati s prošnjo, kajti on dela brezplaeno. Ima nemške govore, kakoršnih še nismo slišali ne od gospoda x-upnikaj, še manj pa od nenemških jiospodov kaplanov. 3. Radi popravljene pobotnice za hrano in postrežbo gg. kapueinom, naj se ne razburja. Popolnoma na prosto mu je dano, da lahko dvigne svoto pri blagajni bratovske sklad? nice, ali pa lansko opusti. Noben ga ne bo k terau silil. V tern oziru nam je župnik toliko kakor vsaka privatim oseba. Več sc jih je po? nudilo, da bi bilo »potrebno« dati oeetom kapucinom in to precej ce? neje. Zato nismo navezani na žup* nišče.« Župnik je nato pomirljivo odgo? voiil, a zopet napravil »veliko na? pako». On je odpisal na pol pole in zopet na celo stran in imenoval oc! direkeije njemu došlo pi smo le »Schreiben vom 20 dm..< Nato je dobil 29. 7. 1789 oster ukaz: »Tuje so župniku važne na? redbe in »Kanzleistila« ne pozna. V naslednjem se ga za silo poduči. Nižji urad dela do višjega le prošnje, ki so vselej kolekovane, ali se napravi poročilo brez koleka, a oboje se piše le na pol strani, in sicer po pregibu le na desni strani, ne pa vselej na celi poli, ali pa na več pol, ne pa sumo na pol pole, kakor župnik navadno dela. Pregiba se na oktav in odda in loco v odprti koverti; ako vloga ni tako zvršena se po predpisih ne sme sprejeti in tudi ne protokolirati, temvee se stranki naravnost vrne. Zadnja vloga je zopet na pol pole in v zapeeateni koverti, kakor kako privatno pismo. To ne ka/e spo? štovanja do višje oblasti. Vrnilo bi se, ko bi ne imeli usmiljenja z nevednostjo župnikovo. In zope tje le dopis z dne 20. t. m. kot odgovor na naš odlok. Naj se še enkrat omen j a in za naprej uvažuje da višja olDlast daje lc od? loke, dekrete, ukaze nižji oblasti, le cnakovrstne obeujejo med seboj s pi:-;mi ali notami. G. zupni'k nima ali časa, ali pa resne dobre volje, da bi preštudiral »Amtsstil«, kako se uraduje. Zato se mu še zadnjikrat tern potom raz? loži, da bo v i^rihodnje pri enakem postopanju dobil svoje uloge ne? rešcnc nazaj. Kako so vsako malenkost iskali, da so sitnarili se spozna iz pisma 3. 12. 1789. Ondi grajajo šolsko vodstvo, ker ima samo katehet An? ton Schöpf ob nedeljah in prazni? kih šolarsko mašo. Vpraša se, ali ne pozna jo gubernijalnega ukaza, da morata 2 duhovna se vrstiti za so* larsko mašo? Zopet so pisali o tern ordinarijatu v Gorico. Temu je bilo že prevee sitnosti, zato graja v od? govoru, da se daje župniku psovke kakor: Starrsinn, Hochnnut, Ehr? geiz in priporoča vzajemno skupno delovanje. To je speklo naše ravnateljstvo in odgovarja 17. 6. 1790 da mu je sicer žal, da jc rabil take epitete, a postopanje župnika Tisingerja jih zasluži v polni meri. Njegova go? stobesednost kaže napuh in kaj je zadnjič naredil? Vrnil je in politi* cis dckret direkciji z opombo, da od nje ne sprcjema nobenih dckre? toy in politicis! Še kakih 5 let po smrti cesarja Josipa II. se je kazal oni cerkvi nas? protni duh. Marsikatero prasko je imel župnik Tisinger, na zadnje se je naveličal mesta in odšel 10. 4. 1794 na malo župnijo Kovor pri Tržiču, kjer je pa 2 leti pozneje umrl dne 24. maja 1796. Dočakal je komaj 51 let, pljučniea mu jc kon? čala burno življenje. Morda so tudi navedene razmere vplivale, da se je Idrija in Spodnja Idrija dne 14. 7. 1791 izloeila iz go? riške nadškofije in priklopila ljub* ! ljanski. (Konec.) >ÜORJSKA STRAZA< St ran 5. Dve izjavi. Objava Bor. Mohorjeoe družbe. Prejeli smo od odbora Goriške Mohorjeve družbe in objavljamo: V dncvniku »Resto del Carlino« z dne 29. avgusta t. 1. je izšel članek prof. Giov. Lorenzonija z napisom »Propaganda antinazionale e clero sloveno«. V tem članku je pisec na* padel Goriško Mohorjevo družbo takole: »Glede te Mohorjeve družbe je dobro si predočiti, do je pred vojno imela svoje središče v Celovcu in da ga danes ima v Prevaljah v Jugo* slaviji. Da bi pa imela svobodno možnost, tiskati tu v Italiji svoje knjige, — zakaj uvoz tiskovin iz so* sednje kraljevine se dovolj strogo nadzoruje in je bil v gotovih časih v preteklosti celo popolnomn pre* povedan, — se je goriški odsek na: videz odcepil od (prevaljske) Druz* be in deluje kot avtonomen odsek. Toda imamo vzrok da mislimo, da so vezi z inozemstvom bolj tesne, kot bi hoteli, da domnevamo, in da finančne podpore, da more Družba skoraj darovati pet knjig, prihajajo od tarn. Kako naj si sicer razlaga* mo, da se prepogosto prikazuje v Gorici oni znani duhovnik, prose* sor in propagandist iz Ljubljane, ki sliši na ime Don Ujčič?« Te trditve profesorja G. Loren* zonija so popolnoma neresnične. 1. Ni res, da je Goriška Mohorje* va družba podružnica jugoslovan* skc Družbe sv. Mohorja v Preva? ljah. Res je, da je Goriška Mohor* jeva družba popolnoma samostojna cerkvena bratovščina, ustanovljena z odlokom knezonadškofijskega or* dinarijata v Gorici z dne 15. no* vembra 1924 in sicer le »za sloven? sko ljudstvo živcče v Italiji.« Druž* bo je potrdila pristojna rimska kongregacija in je njeno delo odo? bril ves katoliški episkopat Julijske krajine in sam Sv. Oče Pij XI. Go* riška Mohcrjeva družba nima z Družbo sv. Mohorja v Prevaljah ni? kakih zvez. 2. Kdor trdi, da dobiva Goriška Mohorjeva družba financijelno podporo onostran meje, grdo laže in obrekuje. Našc poslovne knjige pričajo, da se Družba vzdržuje iz lastnih sredstev. Oblastvom so naše knjige vsak dan na vpogled. S ka* kimi gmotnimi težkočami se mora Družba boriti, kažejo računski za* ključki, javno razpoloženi občne* mu zboru. 3. Ni res, da prihaja g. prof. dr. Ujčič radi tega pogostoma v Go* rico, da bi donašal Družbi finančna sredstva. Res pa jc, da g. dr. Ujčič zahaja v Gorico zato, ker ima kot bivši semeniški profesor svoje znance in prijatclje med slovenski* mi pa tudi italijanskimi duhovniki in lajiki. Da g. dr. Ujčič ni nikakr* sen propagandist, kaže dejstvo, da je g. dr. Ujčič hišni prijatelj kr. konzula Italije v Ljubljani. Iz teh dokazov je razvidno, da so trditve prof. Lorenzonija prosto iz* mišljene laži. Dvigamo slovesen protest proti temu krivičnemu napadu na kato? liško ccrkveno ustanovo in si pri* držujemo pravico, da bomo upora* bili proti krivcu sredstva, ki nam jili nudijo državni zakoni. Gorica, 6. septembra 1926. Za odbor »Goriške Mohorjeve družbe«: Dr. J. Kralj Dr. Josip Ličan t. č. tajnik. t. e. predsednik. Objaua Alojzijevišža. Z ozirom na članek prof. Giov. Lorenzoni*ja z napisom »Propa* ganda antinazionale c clero slove? no«, objavljen v listu »II Resto del Carlino«, z dne 29. 8. t. 1., prosimo, da priobčite v Vašem cenj. listu ta*le popravek: Prof. Lorenzoni je med drugim postavil sledeče trditve: »V slov. Alojzijevišču v Gorici kratjuje pod skromnim imenom prefekta neki don Terčelj, jugoslovanski drzav* Ijan, ki so ga poklicali preko meje nalašč, da vzgojuje mlade slovenske gojence. Ti revčki se sicer ne po* sebno hvalijo s hrano, toda se po* čutijo dobro v ambijentu, kjer je niihovo čustvo — ali se spominjate tiste učiteljičice, ki se radi čustva ni hotela vpisati v Anif (udruženje fa* šistovskih učiteljev). V tem zavodu je z dovoljenjem šolskega oblastva delovala zasebna osnovna sola, ki ie bila formalno italijanska, dušev* no pa slovanska.« Te trditve so popolnoma neres* nične. 1. Ni res, da je »Slov. Alojzijeviš? če« v tesnem stiku s katoliškim šol* skim društvom, ki ima razne oddel* ke, med temi tudi zvezo med slo* venskim dijaštvom v Italiji in pa »Pevsko, glasbcno in dramatično društvo«. Res pa je, da Slov. Aloj? zijevišče ni bilo nikoli, in tudi se* daj ni kak oddelek gori označenega društva in imenovanih udruženj. Res pa je, da katoliško šolsko društvo sploh ne eksistira. 2. Ni res, da »vlada kot gospodar v Slov. Alojzijevišču Don Tercel j pod skromno obleko prefekta, ki je jugoslovanski državljan in ki so ga pozvali čcz mejo nalašč zato, da vzgaja slovenske gojence v zavo? du.« Res pa je, da g. Tercel j ni bil nikdar pozvan od odbora Slov. Alojzijevišča, da pride čez mcjo nalašč zato, da vzgaja naše gojen* ce. Res je dalje, da g. Terčelj ni bil nikdar in tudi sedaj ni ne gospodar, ne prefekt v zavodu. Res je, da g. Tercel j ni jugoslovanski, temveč italijanski državljan po polnem pravu, doma iz Sturij pri Ajdovšči* ni. Res je, da vodi zavod odbor 7 gospodov, po vecini duhovnikov, a med tcmi ni g. Terčelja. -3. Ni res, da se gojenci ne morejo pohvaliti z dobro hrano v zavodu, res pa je, da imaino v rokah kopo zahvalnih pisem iz rok starišev, ki se odboru zahvaljujejo ne le za lepo vzgojo, ampak tudi za zdravo in tečno hrano. 4. Ni res, da se gdč. učiteljica v zavodu ni vpisala v udruženje Anif radi kakih nelojalnih čuvstev, te-mvee zato, ker je sam minister iz* javil, da so vsi učitelji povsem svo* bodni v tem oziru. 5. Ni res, da je v našem zavodu le privatna ljudska sola, ki je le for? malno italijanska. Res pa je, da ima* mo solo s pravico javnosti, otvorje* no z izrečnim odobrenjcm šolskih oblastij, da imamo italijanskega vo? ditelja g. Zuccala, ter stojimo pod državnim nadzorstvom. Res je, da se v njej izvršujejo natanko vsi državni zakonski predpisi. G. nad* zornik Rubbia, ki je opetovano za* vod in solo nadzoroval, se je po* hvalno o soli izrazil. Res je tudi, da so bili uspehi pri sprejemnem izpitu dobri, kajti padcl je od 55 kandida* tov definitivno lc en sam dijak. Ni res, »da se silijo da hodijo v pri* pravnico gojenci nadškofijskega kolegija, ki sprejema dečke in de* klice slov. starišev.« Res pa je, da se ni sililo nobenega dijaka iz ško* si j skih zavodov v našo pripravnico, le encmu sc jc le na izrečno in nuj? no prošnjo starišcv samih to dovo? lilo in sicer zato, da gojence leta ne zgubi. Res jc tudi, da se v skofijs* kem semenišču in v Alojzijevišču ne nahajajo poleg dečkov v soli tu* di deklice. 5. Ostale trditve piščeve so tako nizkotne in ncrcsničnc, da nanje ne bomo odgovarjali. Poskrbeli bomo, da bo imel pisec priliko, dokazati svoje trditve, ki so težka, prosta obrekovanja. Odbor slovenskega Alojzijevišča v Gorici, dne 1 septembra 1926. Dr. Josip Ličan, t. č. predsednik. 0 naših zeleznicarjih. (Piše poslanec Besednjak.) V zadnji »Gor. Str.« sem priobčil članek pod gornjim naslovom, ki ga je slavna policija zaplenila. Go* riška podprefektura je bila mne* nja, da bi mojc poročilo lahko raz* burjalo duhove in sejalo nezado* voljstvo med železničarje. Druga izdaja »Goriške Straže« je zato članek morala izpustiti. Moja poslanska dolžnost mi pa nalaga, da obvestim železničarje, kaj sem zanje storil in kje je vzrok, da njih prošnjc niso bile uslišane. Čc tcga nc naredim, bi si ljudje lahko končno tudi mislili, da sem njih prošnje enostavno vrgel v koš. Vsled tcga moram o stvari brezpo* gojno sprcgovoriti in priobčim da* nes le suha dcjstva brez najmanjšc pripombe. Čitatelji bodo žc razu* meli in si naredili sami o stvari pra? vilne sodbe. Čim so začeli padati premestitve* ni odloki, so se oglasili v našem taj* ništvu številni žclczničarji in pro* sili mojega posredovanja. Kakor sem že svoječasno poročal, sem se bil podal takoj k železničarskemu min. Cianu tcr ga opozoril na nepri* jetnosti, ki morajo zadeti nekatere družine, ako se njegova nolitika izvede kar tako počez brez razliko* vanja. Opomnil sem ga bil na očete z mnogoštevilnimi otroci, ki imajo še živc 70 do 80 letne bolne staršc in katerih ni mogoče na stare dni prevažati v srednjo ali južno Ita* lijo. Poscbno sem se bil potegoval za železničarje, ki imajo lastno hi* šo, živino in zemljo, iz katere do* tekajo družini potrebni dohodki za obstanek. Ali naj želczničar ob pre* mestitvi proda hišo, njivo in živi* no? Kdo mu nadomesti zgubo? Ali naj se loči od žene in otrok ter gre sam po svetu? V tem slučaju bi se družina razbila in gospodarsko bi si prav nič nc opomogla. Železničar bi porabil skoro vso plačo sam in družina, ki je ostala doma, bi zaga* zila v bedo. Tako sem bil razložil ministru Cianu in minister se je v tistem trenutku vmislil v razmere ter ob= ljubil, da hoče moje predlogc pre* študirati. Istočasno me je bil poob* lastil, naj mu sporočim vse posa* meznc slučaje, kjer sodim, da bi premestitev posebno hudo udarila družine. Dolgo čakanje. Sestavil sem bil lepo seznam že* lezničarjev, pojasnil težavne raz* mere vsake posameznc družinc in poslal vsc ministru. Čakal sem od* govora, a ga ni hotelo biti tedne in mesece. V tem so se bili oglasili še novi železničarji in zahtevali moje pomoči. Ker sem videl, da ni nobene rešitve, sem si mislil: čemu bi sestavljal nove seznamc, ako mi ne dajo odgovora na starega? Po* vedo naj brez ovinkov, kaj mislijo, zakaj nepotrebnega dela ne maram vršiti. Stopil sem zato še enkrat k ministru in ga spomnil na mo jo vlogo s seznamom. Prašal sem ga, naj mi pove odkrito, ali se sploh splača prositi še za nove železničar* jc. Pomiril me je, da hoče stvar proučiti in mi rekel, naj grem k na* čelniku njegovega kabineta, s ka* terim naj se zmenim. »Bomo videli, kaj se da napraviti« — so bile nje* gove poslovilne bescde. Na mi* nistrstvu so me povabili naj vložim vlogo še za nove žclczničarjc, kar sem storil. Slo je še samo za 8 dm* zin. Odgovor ministra Ciana. »Gospod poslanec! Na posredovanja Vašega blago* rodja v korist še osmero novih že* lezničarjev, ki so bili prcmeščeni iz Julijske Kraiinc, Vam nc morem odgovoriti drugega kakor to, kar sem Vam bil priobčil že 23. p. m., in sicer da so imenovane premes* titve utemeljene v splošnih smernis cah, katerih se drži železniška uprava že deli časa. Z odličnimi pozdravi Ciano« 1. r. V pismu pravi torej minister, da spadajo premestitve v njegovo splošno politiko in da se zato ne smejo delati izjemc. Niti cden iz* med prcdložcnih slučajcv ni bil re? sen, vse premestitve ostancjo ne? prcklicno v veljavi. Zdelo se mi je potrebno, da spi* šem to pojasnilo radi tega, ker me je več železničarjev prašalo za izid in je dobro, da se izve res? nica. Železničarji naj si ne delajo nikakih praznih upov, da morejo v danih razmerah kaj doseči. Dr. Besednjak. Književnost in umetnost. Slava Brezmadežni. Zbirka mešanih, moških in žen? skih zborov (Marijine, evharistične in druge pesmi). Tretja izdaja. Pri* redil St. Premrl, založila in izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljub* ljani. Cena vezani knjigi 40 Din, broš. 30 Din. Zbirka se dobi tudi v Katoliški knjigarni v Gorici. Cena v lirah po dnevnem kurzu. »Slove* nee« piše o tej knjigi, katero tudi mi priporočamo: To je zbirka, ki jo žc dcsetletja prav vsi zbori brez izjeme s hva* lcžnostjo in veseljem rabijo. Za? mislil jo je pokojni P. Angelik Hri? bar in priredil prvo izdajo — ško* da, da je izginilo z naslova njegovo ime. Drugi izdaji se je zelo srečno poznala Premrlova spretna, pa ven* dar skrajno obzirna roka: pesmi je sicer preurejal, pa ni menda prav nikjer zabrisal prvotne skladatelje? ve zamisfi, le neokretnosti v glas? benem stavku je odstranil, tako da so pesmi šele v tej glasbeni obliki pokazale vso svojo lepoto, kakor so jo skladatelji že v prvotnem za^ mctku občutili, pa temu občutu ni? so vselej znali dati točnega izraza. Tretja izdaja je natančen posnetek druge, le da je prirejevatelj dodal nekaj zelo porabnih skladb, n. pr. na cast sv. Jožefu, blagoslovnih, odpevanj za litanije. Listnica uredništva. Dr. J. S., Cerkno: Dopis prejeli 1. t. m., za zadnjo številko torej prepozno, zato ga nismo objavili. Pozdrave. I. Š., Collecchio: Pismo s posla? nim denar jem jc prišlo na svoj na* slov. Hvalst prisrena! Pozdravi pa v pismu niso bili sporočcni, zato jih »Straža«« tudi ni objavila. Z veseljem pa jemljemo na znanje po* zdrave, ki smo jih prejdi v zad = njem pismu in sporočamo tudi nasi iavnosti ,da pošiliajo slov. železni* čarji iz pokrajinc Parma tople pozdrave. Valuta. Dne 6. septembra si dobil : za 100 franc, fraukov 79.50 do 80.75 Lir za 100 belg. frankov 76.- do 77.— Lir za 100 švic. frankov 520.- do 530.- Lir za 100 češ.-slov. kron 79. do 81.— Lir za 100 dinarjev 47.25 do 47.75 Lir za 1 sterling 129. do 131- Lir za I dolar 26 50 do 27. Lir Novci po 20 frankov 105— do 110- Lir za 100 avst. kron 0.0380 do 0.0395 Lir Benečijske vojnoodškodninske obs veznice: 68.175. Zopet je zatlelo v meni upanje, da bo železniško ministrstvo rešilo ugodno vsaj najtcžje slučajc. Od* govor je po tolikem času končno dospel, minister mi jc poslal v pred* metu dve pismi, ki se glasita ena* ko. Priobčujcm poslednje, ki se glasi: Dflpujte za sHInd > „Gopišhe Straže"! Stran 6. »QORISKA STRA2A« Darovi za sklad »Goriške Straže«. N. N., Podgora 5 L; N. N.f Pod* gorix 4 L; N. N., Plave 10 L; Neime* novani, Vipolžc 10 L; Ivan Brie, Cočc 25 L; zbirka »Izobraževalne* ga društva« v Črničah: nabrali gde. Bernarda Mavrič in Angela Ipavcc 33 L; N. N. 2 L 40 stot.; N. N. 2 L 40 stot.; Peršič Alojzij, Šempas 5 L; Stefan pi. Posarclli, župnik 5 L; N. N., Gorica 5 L; Slov. izobr. društvo Otalež 10 L; Božič Jakob, Lazce 10 L; Ambrožie Ivan, Otalež 5 L; Sla* be Anton, Otalež 5 L; Zajc Anton, Plužnje 5 L; Pavšič Ivan, Plužnje 5 L; Zajc Konrad, Lazce 5 L; Filipič Ciril, Lazce 5 L; Lipužič Anton, Lazce 5 L; Jereb Marija, Otalež 3 L; Seljak Stefanija 3 L; Zajc Kata* rina, Plužnje 2 L; Ma^ajne Franc, Mazora 2 L; Ambrožič Franeiška, Otalež 2 L; Ambrožič Albina, Ota* lež 2 L; Brejc Ivan, Otalcž 2 L; Bi= zjak Josip, Otalež 2 L; Dežcla Se== bastjan, Otalež 2 L; Peternelj Ka* rol, Otalež 2 L; Eržen Josip, Ota* lež 2 L; Jeram Lovrenc, Jazne 2 L; Prebel Janez. Plužnje 2 L: Brejc Ja= nez, Otalež 2 L; Lucija Karnelova 25 L; Venčeslav Kovačič, Idrija pri Bači 4 L; N. N. 5 L; Kristančič Fr., Medana 2 L; gdč.ni Tilka in Ven* celj nabrali v Logu ob izletu kakor slecii: Hadalin Janko 1 L; Kragelj 2 L 50 stot; Pcternclj 2 L 50 stot.; Bevk Franc 10 L; Kosmač Mihael 6 L; Bevk Gabrijel 5 L; N. N. 4 L; Paa 4 L; Kacin Blaž 2 L; Anton Oblak 1 L; Franc Mezek 1 L; Franc Humar 1 L: N. N. 1 L; V. Tušar 10 L: Aloizii Uršič 10 L; Navaden človek 25 L; Mikuž Ivan, Zadlotj 5 L; L. J. Črni vrh 5 L; Vidmar A* lojzij, Mrzli Iojl* 4 L; Rupnik Janez, Idrijski Log 5 L; Leskovec Ivan, Idr. Lo^ 5 L; Tominc Jakob, Idr. Log 5 L: Lampe Fr., Idr. og 5 L; Kupnik Franc, Idr. Log 5 L; Ko* govšek Iv., Zadlog 5 L; Semrl Ni« kolaj, Lom 5 L; Lampe Ivan, Črni vrh 2 L; Rupnik Fr., Zadlog 2 L; Neimenovani, Črni vrh 2 L; Ru* dolf Dominik, Črni vrh 1 L 50 stot.; Raznožnik Ivan, Črni vrh 1 L 50 stot.: Feie Matej, Črni vrh 1 L; Grom Fr., Predgriže 1 L; N. N., Cepovan 3 L; N. N., Parma 10 L; N. N., Podsabotin 2 L; Kolenc AI* bin, Avče 2 L; Simčič Anton, Fo* jana 2 L; Simoniti Daniiel, Fojana 2 L: Fikfak Vencelj 1 L; Fikfak Fr. 1 L; Kodcrmac Eliza 2 L; vsi Fo* jana; Pule Rudolf, Barbana 1 L; Anzelin Janko, Barbana 1 L; Šibau Ciril 2 L; Korošec Aloizij 1 L; Kos Peter 1 L; Kren Cecilija 2 L; Ma* korič Anton 1 L; Mavrie Olivija 3 L; Markovie Ludovik 1 L. Skupai 416 L 80 stot. — Zadnji izkaz: 5290 L 10 stot in 2.50 kol. gld.; današnji: 416 L 80 stot.; skupaj: 5706 L 90 st. in 2.50 hol. gld. Darovi. ^ Za Slovensko sirotišče: Družba pri preč. g. novomašniku Antonu Piščanc v Cvetrožu (Rihenberg) 25 lir; N. N. 10 Hr. — Srčna hvala! Iščem izucenega kovaškega po* močnika na deželi. Naslov pove uprava lista. Ugodna prilika! V zapadnih Br* dih se radi izselitve proda ali odda v najem hiša z vscmi potrebnimi prostori ter s štirimi obrti. Zemlji^ šča nad 35 njiv. Pogoji zelo ugodni. Več pove uprava »Gor. Straže«. V Marlboru je na prodaj radi bolezni lastnika zelo dobro vpelja* na vrtnarija na zelo promctnem kraju. — Naslov in podatki ge do- bijo pri Troha, Maribor, Slovenska ulica št. 2 (SHS). Zgubile sta se dve ovci in en ko* štrun (ena ovca breja) na pažniku na Banjšicah v bližini Bat. Kdor jih je našcl, naj sporoči Andreju Bi* zjaku, vas Lohka 115, kjer dobi postavno nagrado. Za prihodnjo lovsko sezijo je lep, čistokrven Irlandski Setter (Irisch = Setter) 8 mesecev star na prodaj pri Evgenu Sfiligoju (dav* kar v pok.) v Vipavi. Radi selitve prodam po nizki ce* ni 30 sodov po približno 7 hl in 30 sodčkov po 3, 2, 1 hl in po 50 li* trov. — Benoni Guerra, Via Tri* este št. 64, Gorica. Dvajset panjev čebel je na pro* daj. Cena po dogovoru. Naslov pri upravi »Goriške Straže«. Malo stanovanje v goriški oko* lici se odda v najem pod zelo ugod* nimi pogoji. Ponudbe pod »Ugod* nost« na upravo lista. Dva mizarska pomočnika sprej* mem v trajno dclo. Hrana in stano* vanje pri mojstru Antonu Černeti* ču v Knežaku. Učenca poštenih staršcv za urar= sko obrt sprejme takoj Albert Marc, urar — zlatar, Ajdovščina št. 17. Pozop hpojači, siyilje! Krojna sola, Ljubljana, Stari trg št. 19. Ravnatelj Fr. Potočnik, iz* vedenec mednarodne Rimskc raz* stave, diplomiran z zlato kolajno in imenovan za profesorja kroja v Italiji. Špecialen slovenski tceaj moške* ga in damskega krojenja za Sloven* ce v zasedenem ozcmlju. Vsak kro* jač, šivilja in nešivilja ima priliko se točno po vsaki podobi v mod* nem listu na vsako mero naučiti krojenja po lahko razumljivem si* stcmu, ki je preizkušcn v Angliji, Franciji, Nemčiji in na mednarod* ni Rimski razstavi. Otvoritev teea* ja bo 15. septembra. Krojna šola preskrbi ueencem hrano in stanovanje po ugodni ce* ni. Izdaja slovenskih modnih listov, cena polletno Din 120.—. Ob za* ključku teea j a ima vsak učenec pri* liko delati rjsbe za mednarodno razstavo in dobi po možnosti, tudi rimsko diplomo. Informacije in vprašanja direktno na gorenji m\> slov. Spričevala. ki jih izdaja omenje* no učilišče imajo polno vcliavo tudi v Italiji. Lloyd Sabaudo. Prihodnjc vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Biancamano« 24. 9. 1926. »Conte Rosso« 12. 10. 1926. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Principessa Giovanna« 17. 9. 1926. »Principe d' Udine« 24. 9. 1926. »Conte Verde« 2. 10. 1926. Iz Genove v Buenos Ayres v 13l/2 oziroma v 19 dneh. v Avstralijo: »Regina d' Italia« 30. 9. 1926. Informacije daje in sprejerna pi erf- naročila na vozne listke zastopnik F. Rostch. Gorica, Via Contavalle St. <¦ GOSTILNIČARJI! Kmetijsko društvo v Vipavi razprodaja iz svoje zaloge pristno j vipavsko vino po L 2.20. Spccialitete: Renski rizling, zelen od L 3.10—3.30. — — Podružnica v Idriji. — — KIRURG s PRIMARIJ Dr. LUIBISUSSI6 se je vrnil in je začel spet ordinirati. KRTove KOŽE kupujem Pasti in poduk na vprašanja W. WINDSPACH GORICA, VBA CARDUCCI 6 :: STAROZNANA TVRDKA :: EMILIO WOEÜLÄT & C. Gorica, Corso V. E. St. 7. in vogal via Barzellini, priporoča svoje najboljše FOTOGRAFSKE APARATE vsake velikosti in vsake cene ter vso pripa- dajočo pripravo na debelo in drobno. ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE ROBERT BERKA Gortca, sedaj Corso Verdi 36. Lastnik se je specializiral na Dunaju, bil več let asistent zobozdravnika dr.ja Pikla. Labo- ratorij otvorjen že leta 1918.— Sprejema do 9. do 12. in od 2, 6., ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. — — Dr. G. Smerchinich-ev RADIOLOGIČNI KABINET v Gorici — Via Seminario 24 bo odprt vse dni od 8M> do 10 ure, razen cetrkov popoldne. Diagnostika in zdravljenje z röntgenovimi žarki. Aparat se na željo prenese na dorn. Röntgenologicni zuü za zdravljenje in diagnostiko prwijti Di i). DE FIQRi 1 GORICI, CORSO VITT. El». III. tt. II SPRE3EMA OD S - IZ IH Z-» Zdrovnih za zobe in usta Dp. LOJZ KRUIGHER sprejema vse dni v tednu v Gorici, na Traviiiku št. 20 ob sobetah in nedeiiah pa tudi v Ajdovščini štev. 14i riüöproti Ljudskemu vrtu. Odbor Ijubljanskep-a vzorčnega Velesejma priredi od 4. do 13. septembra 1926 Prvo DEŽELNO L3UBLJANŠKO RAZSTAVO pod imenom I II TOI I AM A \T ICTCI7MI Razstava obsena »ledcce par.ojjß: Poljcdelstvo, mle L I UüL lr\iNr\ V iLLf&HfiNl karslvo, vrtnarstvo, čobelorejo, vinogra^ništvo, žlvino- %l ______J________ *l_____________ rejo, aytonioliilizeiii, radij, umetnost, splošno razitavo ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦HHIIBill^HBlil^HIHlBI industrijskili izdclkov, zdravstvo itd. Obiskovalci bodo deležni sledečih olajšav: 50% popust na jugoslovanskih železnicah. cO°!o popust na italijanskih železnicah. Lir 12"— konzularni vizum. Legitimacije, ki dajo pravico do inienovanih znižani se prodajajo po L 10 pri komisarju razstave Ogrlosnl zavod G. ČEHOVIN - TKST Vlale XX Setfembre 6ifl.I. - Telefon Sl. 33-17 NB. Preskrbi se konzularni vizum in dostavijo legitimacije. K gornjemu znesku naj se dodene še Lir 7. za poštne in režijske stroške. KOTLARSKA DELAVNICA Engen Orion - Gorica Via S. Giovanni 4 V zalogi imam popolne naprave za žganje- kuho na eden ali dva kotla, precejalnice za vino in žganje ter vso kotleno posodo. - Izvršujem popra- vila točno in solidno. Cene zmerne. — Proračun gratis. Teod« Hribar (nasi.) - Oorica COKSO V^iRÖI 32 - - (hiša Cenfr. Posoj«) i'El'Hs MiDii« CEf;^fl3 piotns iz znsne fouarne Regencharl I Ray mann, psabo- vrstna b\üw in poročsnse M\w fudi n\M izbiPß rMznß its ženslisga sukna. Biago solidne! Cene zmerneE Teisfon Stcu. 16 Ustannvljiiid ]. 1889 Fßbtni čeK. lD.öaa MESTHB HHBMILMlCfl L3UEL]flH5Hfl (GRADSKA STEÖIONICA) Stanje wlosenega | I fi I RI S A W Ä St an J 9 wloienega dencrla nad 200 *^J ^ *-* *-*J /^l^ ^* denarja nad 800 „»u~.idi.~i~ pRESERNOVA ULiCA -«"—•"««'•¦ sprejema vloge na hranilne knjižnict; Uakor tudi nu tekoči račuii, in sicer protl naj- ugodnejtemn obrestovanju. HranUnica plačuje ziasti za vloge pioti dogovorjcnl od- povedi v tckočem raCunn najvišje inogočc obresti. fjamslvo za vse vloge \n obresti, tudi tckočejja račnna, je večjc A kot kjerkoU druROd, ker janiči zanje poleg lastnega hranilnične- ^H ga prcinoženja še tnesto Ljubljana z vscin premoženjeni tcr ^m davčno močjo. Uprav radl tega nalagajo pri njej sodiSča denar W netlolctnih, župiHjskl urad! cerkveni in občine obcinski dcnar. ¦ • Naši rojaki v Air.eriki nalagajo svoje priliranke naj- ^ več v naši liranilnici, ker je tu popolnoma VAREN. W Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice.