ILUSTRIRANI SLOVENEC TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA Leto VI 24. avgusta 1930 Štev. 34 Foto P. Sedej. Prihod s planin 266 z odkritja Cankarjevega üpomenika na Vrhniki, ki se je vršilo dne 10. t. m. ob izredno veliki udeležbi izobraženstva iz vseh krajev in domačega ljudstva, da počastj spomin velikega slovenskega umetnika. Pogled na slavnostno odkritje spomenika. Na levi: Cankarjev spomenik na Vrhniki. Na desni: S slave kraljeve gardne pehote, iki se vrši dne 1. avgusta vsako leto z največjo slovesnostjo ob navzočnosti civilnih in vojaških dostojanstvenikov. Naša slika nam kaže slavnostni paviljon, izpod katerega so letos navzoči odlič-njaki z vojnim ministrom Hadžičem opazovali defiliranje gardne pehote. Med navzočimi je bil tudi minister Shwegel. Spodaj: Kasukanov, pomočnik bolgarskega ministra zunanjih del in predsednik bolgarske delegacije v bolgarsko-jugoslovanski mešani komisiji za likvidacijo dvolastniških posestev, ki deluje sedaj v Vmja-ški Banji. Znamenita angleška letalka mis Emi Djohnson (X), ki je v 20 dnevih preletela pot iz Londona v Avstralijo, se je na povratku ustavila tudi v Belgradu. Naša slika kaže pogumno letalko v krogu belgrajskih dam. 267 Na desni: Blagoslovitev Aviona Bloudek XV., prvega aeroplana čisto slovenskega izdelka, ki je last agilnega ljubljanskega Aero-kluba. Letalo je 3. t. m. slovesno blagoslovil škof dr. Rozman. Spodaj: Nošnja sena iz »grah« v Prlekiji, v krajih, kamor ni mogoče z vozom. Udeleženci Marijanskega zborovanja delegatov slovenskih srednješolskili, akademskih in teoloških kongregacij, ki se je vršilo pretekli mesec v celjskem Slomškovem domu. Udeležba jasno priča, da se je Marijanska misel pri slovenskem inteligenčnem naraščaju že kreptko ukoreninila. (Foto Jagodic, Celje.) Spodaj: Zlata poroka Franceta in Frančiške Pavlovčič v Planini pri Rakeku. Njun sin Jožef je nalašč prišel iz Amerike, da preskrbi lepo slavje Na levi: Jos. Plantarič, prejšnji župnik in dekan trebanjski, sedaj kanonik v Novem mestu. Spodaj : Usoda nekdanjega trebanjskega poeU nega voza. Pr. HuČ, ki je 30 let županova! v Trebnjem. Miha Jenko, trebanjski kaplan, duža pri gradbi novega Doma. Jos. Žafran, predzadnji župan trebanjski in dobrotnik Doma. 268 K današnjemu prosvetnemu dnevu v Trebnjem Besedo razlagajo različno. Po Valvazorju sei^vaja ime po grofih Treuen (zvestih), ki so imeli v davnini tod svoj grad. Drugi spet trdijo, da je to( bilo v rimskih časih važno križišče treh cest, ki se . je imenovalo »Trefinis«. Za to razlago bi govorili 1( stari župnijski pečati in stare listine, v katerih se župnija in deikanija imenujeta »parochia et decan^g Trefiniensis«, Pisano večkrat z dvema f. Tretji pa trdijo, da so dolini dali ime Slovenci, ki so jo moi^\ iztrebiti. Kaj je starejše cerkev ali grad, je težko dwnati. L. 1528. so Turki grozno razsajali po vsej dolini. L. 1617. le dobil stiski samostan patronsko pt^o na trebanjsko župnijo. Bivši trebanjski župnik-dekan Janez Weinzerle je kot stiski opat napravilobokan strop v župni cerkvi (tako zvani križni svod) na^ štirih osmerokotnih stebrih iz polovičnih rezanji kamnov (mehak peščenec krasne roza barve). V baročni dobi so apsido zelo povečali in s tem premaj^o cerkev podaljšali. V trebanjskem gradu je bival dalj časa naSßaraga. Njegova sestra Amalija se je po prihodu iz Amerike poročila z lastnikom trebanjske graščini Gresselom in je pokopana na trebanjskem pokopališču. Kakih zgodovinskih znamenitosti v gradu t več. Sedanji lastnik je po rodu Čeh, ki je notranjščino temeljito popravil. V cerkvenem oziru je Trebnje dekanija z l| župnijami — prej je spadala sem tudi vsa žužem-berška dekanija — in župnija s 64 vasmi, od kateiih je vas Trebnje najbolj gosto naseljena. Vaška imena še sedaj pričajo o nemškutarskem gospodatitvu graščakov, ki so dajali raznim naselbinam čisto nemška imena kakor Brunndorf sedaj Prudot, Priigtal nekdaj najbrž Grünes Tal, Dol. in Gor. Nemška vas, Kukenberg itd. Radi pomanjkanja dobre tekoče vode, se m more razviti nobena industrija. Temenica, ki teče skozi vso do ino, ima ipremalo padca teT se komaj iremika. Zato vsa dolina že težko čaka nameravane elektrifikacije, ki jo Dolenjci tako pogrešamo. Na prosvetnem polju nastopa Trebnje seda čimdalje bolj vodilno mesto. S kulukom in raznimi darovi so si ljudje postavili velik in praktičen »Pisvetni dom«. Največja dobrotnica toga je pač domača hranilnica. Dom bo na Jernejevo nedeljo slovesno lagoslovljen. Trebnje je sedaj središče prosvetnega in pevskega okrožja in ima še vse polno raznih djigih organizacij. Šoli sta v občini dve: šestrazredna v Trebnjem in štirirazredna v Dol. Nemški vasi. Pva sta-vba je stara, premajhna in sredi največjega šuma, druga pa nova, moderna in na primernem |rostoru. Snuje se dvorazrednica na Račjem selu. Glavni dohodki trebanjskega ljudstva so: pije, vinograd, živinoreja in les. Zemlja je težka, glinasta, v suši kaže velike razpoke. Svet kraškesorte (Temenica se zgubi v zemljo v Ponikvah). Barve rdečkaste, zlasti v Dečji — bolje Rdeči vasi. Vinojadi dajo ob dobrih letinah precej dobrega lahkega vina. Govedoreja kaže zelo mešane pasme in obliki Gozdovi pa kažejo čimdalje večja rebra. Lepša prihodnost se pa obeta Trebanjcem, ie se bodo uresničile obljube raznih železniških komisij, da bo namreč prav kmalu stekla .šentjanška ieleznica do Sevnice in bi tako Trebnje postalo važno križišče gospodarskih potov. Da bi le kmalu! Prave turistike tu ni, ker ni pravih gora. Pai pa je več krasnih razglednih točk. Najvišja je romarska cerkev na Zaplazu odkoder se vidi daleč ipkoli. Druga je Sv, Ana, tretja pa Vrhtrebnje, Pot do vseh je zelo Jagodna, senčna in železniške zvea ugodne. Saroo reklame ni. Pogled na Trebnje. Na levi: J. Zupančič, sedanji trebanjski župan. Spodaj : Trebanjsko žup-nišče z nekdanjo mlako, kjer stoji sedaj Pvosv. dom. Župna cerkev v Trebnjem. Spodaj: »Knlukarji« pri gradnji Prosvetnega doma. Dr. Fr. Cvetko, deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Trebnjem, Novi Prosvetni dom v Trehjem, ki bo danes posvečen. 269 Trebnje z zahoda. Na desni: Iv. Tomažič, zaslužni slovenski prosvetni delavec; župnik in dekan trebanjski. Spodaj: Novo trebanjsko obč. poslopje za tamoänje urade in oblastva. Veliki oltar podružnice na Račjem selu, znamenita baročna umetnina. Spodaj: Razstava L gospodinjskega' tečaja v Trebnjem, ki se je vršil letošnjo pomlad. Dr. Fr. Pavlovčič, okr, zdravnik v Trebnjem. Na levi: Večina trebanjskega občinskega odbora ob priliki kolavdacije tamošnjega uradn, poslopja. 270 Slovenska obmorska letovišča Poleg Omišlja je gotovo najbolj priljubljeno obmorsko kopališče Slovencev na otoku Krku, Aleksandrovo. Če se odpeljemo zvečer iz Ljubljane, smo naslednje jutro v Sušaku, od tod pa v polpeti uri s parnikom v Aleksandrovem. Spotoma se ustavimo v Omišlju, v Njivicah, v Malinski in v Krku, ko pa v Aleksandrovem izstopimo, nam takoj od vseh strani zadoni na uho slovenščina, kajti kamorkoli pogledaš, povsod zagledaš kak znan slovenski obraz. Saj je pa tudi izredno privlačno in ljubeznivo tole Aleksandrovo. — Skromno, a ljubko mesitece v prijaznem zalivu, sredi katerega se dviga, kakor na Blejskem jezeru, otok Košljun. Na njem stoji že v XVI. stoletju zgrajena cerkev s frančiškanskim samostanom. Tu so grobnice knezov Frnnkopanov in dragocena knjižnica ter slike Giro-rolama da Santa Croce. Letoviščar ji se neprestano prepeljavajo s čolni iz mesta pa do otoka in nazaj. — Aleksandrovo ne nudi hrupnih zabav in velikomestnega komforta, za katerim po\'prečni Slovenec tudi ne stremi, pač pa vse, kar potrebuje -nerazvajen človek za udoben in ne predrag odpočitek ob domačem divnem morju. Pogled na Aleksandrovo na otoku Krku; sredi zaliva idiličen otok Košljun, v ozadju mesto. Na levi: Samostanski vodnjak na Koši junu s patrom gvardijanom. Nočni pogled na Košljuitski zaliv. (Foto L. Dolenc.) Na levi: Pogled na Aleksandrovo. Spodaj : Kopališče v Aleksandrovem. Na obrežju. (Foto L. Dolenc.) 271 Zaprisega novega ameriškega pro-liibicijskega komisarja Woodcocka, od katerega pričakujejo Američaui, da bo uspešneje pobijal silno razvito tiliotapstvo z alkoholom in omejil tudi silno pijančevanje, ki cvete po neštevilnih krčmah, bez-uicah, barih itd. Turški vojni svet pred 400 leti pod predsedstvom sultana. To skupino so pred kratkim sestavili v vojnem muzeju v Carigradu in nas spominja na najslavnejšo dobo turškega cesarstva, obenem pa tudi na najžalostnejšo dobo naše slovenske zgodovine. Na dest\i: Katedrala v Liverpoolu je slavila pred kratkim svoj jubilej. Ob tej priliki so služili v njej najslovesnejšo službo božjo, h kateri se je zbralo nad 200 anglik. škofov in nadškofov. Start za polet okrog Evrope, ki se ga je udeležilo 60 letal raznih evropskih držav. Izhodišče za nad 7500 km dolgo pot je bil Berlin. Vrnili so se prvi letalci 27. t. m. Zmagala sta angleški pilot Buttler in kapitan Broad. Najbolj so se odlikovali pri poletu Angleži in Nemci. Na desni: Stroj, ki istočasno žanje in mlati, so jako uspešno preizkusili pred kratkim na nekem berlinskem mestnem posestvu. Stroj je ameriška iznajdba in silno poceni ter pospeši dosedanje spravljanje žetve. Poleg stroja je videti voz, v katerega se steka omlačeno žito, slamo pa pobero pozneje. 272 Športni vestnik Nogometna sezona se še ni pričela, v ostalih športnih panogah pa tudi ni pravega delovanja. Višek poletne sezone so bile plavalne tekme za državno prvenstvo. Od ostalih bi omeinili predvsem teniški turnir za prvensitvo Dravske banovine in pa motociklistične dirke na Gorjancih. Na naši sliki (spodaj) vidimo izbornega igralca Rapida g. Leyrerja v borbi. Druga slika na desni je pa posnetek z motociklistične dirke na Gorjancih. Dobro znani golgeter Ilirije Šiška, se je posvetil motociklistiki. V tej dirki je odnesel zmago v skupini, v kateri je vozil. Na sliki vidimo, ko reže v ostrem tempu nevaren ovinek. Moment z iste dirke. Vozač s prikolico reže ovinek. Vidi se, kako daleč v stran se vrže vozač v prikolici, da obdrži na ovinku ravnotežje. A, Derental: Singapurska krasotica Povest Kate je žalostno zmajala z glavo: »Ah, George! Zakaj tako govorite? Na žalost mi je itak vse znano. To se pravi, meni je vse^kakor več znano nego Vam. Zaio mi je hudc), da z menoj nočete biti iskreni! Če Vas ne bi jaz — če ne bi bila midva dobra prijaielja, hočem reči, si ne bi jaz nikoli dovolila, vmešavati se v Vaše zasebne zadeve! Verujte mi, George! Nisem samo ljubosumna na Vas, temveč se bojim za Vaše življenje! Slutim, da preži na Vas neka meni neznana nevarnost in Vas moram na vsak način pred njo posvariti!« Prvič v teku njunega znanstva je razločil Rahmanov v Katinem glasu nenavadno odločnost. Pazno jo je pogledal in se zopet prvič prepričal, da sedi pred njim ne več nekdanji otrok, ampak prava žena. Spustil je svojo dlan na njeno drobno in slabotno, sredi mize izgubljeno ročico. Za spoznanje je zadrhtela, a je vendar nepremično obležala. »Kate! Malo že slutim, kaj je vse za tem! A poprej mi morate kot svojemu dobremu prijatelju — saj ste sami rekli, da sva prijatelja — odkritosrčno povedati, kako se razumete z onim Špancem, Moraledo?« Kate je hudo zardela. Temna rdečica ji je polila celo vrat in čelo. Oprostila je svojo roko in jo umaknila z mize. Njene sinje oči so postale zmedene: »O, George! Ničesar mi ne smete očitati in tudi ne smete biti jezni! Saj sem ga le slučajno srečala tu pred kratkim. Dvoril mi je že dolgo poprej. To je bilo še v San Frančišku, ko z Vami sploh še nisem bila znana. Tako hudo mi je bilo pri srcu ta teden! Smejala sem se ž njim, ker bi sicer morala na samem jokati! Ta človek je tako zabaven! Saj je vedno prijetno, če postane kdo iz ljubezni do Vas še neumnejši, kakor ste Vi sami! A bodite prepričani: če bi mi Vi hoteli reči samo eno besedico, takoj bi ga ...« »Ali ste prepričani, da Vas ima res rad?« jo je prekinil Rahmanov. »Seveda sem!« , »Ali veste, kakšen človek je to?« »Ne vem. Zdaj je to zame itak brezpomembno! Vem samo, da bo vse storil, karkoli bom hotela! Zdaj je ves iz sebe! Ko sem zaslutila, da Vam grozi nevarnost, sem mu velela, naj mi vse pove. Pa mi je res vse povedal!« »Kaj pa, na primer?« »Povedal mi je, da ste se vi zaljubili v Harum Čan-dano, ono malajsko igralko. A ta ženska Vas sploh nima rada! Zaljubljena je v drugega — onega Vašega rojaka, ki ž njo vred nastopa v tem kitajskem gledališču. Ne spominjam se njegovega imena, toda vem, da je to grozovit človek! O, George! Ta mož stoji na čelu zarotnikov in ima tu mnogo pristašev. Ugrabiti hočejo Angleški njene kolonije na otoku Borneo. Posaditi hočejo tam na prestol ono Harum Čandano. Zvedela sem, da ima res neke dedne pravice do te dežele! Pripravljajo revolucijo med domačini. Ko se bo izvršil prevrat, se bo proglasil Vaš rojak za radžo, ker je na skrivaj že poročen ali zaročen z ono Harum Čandano. Ali zdaj reizumete?« »Razumem! A kaj me vse to briga? Odkod mi more potem groziti nevarnost?« »Jaz ne vem, George! Imam samo težke slutnje. Don Pablo mi je povedal: ,Ta Rus nam bo jako prav prišel! Je pogumen, odločen mož in dober častnik. Moramo ga pridobiti za svojo stvar. A prostovoljno najbrž ne bo hotel potegniti z nami in zato napravimo tako, da mu ne preostane nobena druga možnost. Prvič ga bo zvabila k nam Harum Čandana, v katero se je zaljubil. Drugič pa se bo zapletel v neko stvar, po kateri nam ne bo mogel ničesar odreči.' Don Pablo mi je moral vse to povedati!« Balcroltate JugoalOV, iiaKarnc v LfuJ>lfuni — Vonatla po»amexnt§ aWt aovol/ea le s prlvol/en/em aređništva