Sršeni
                 (Prirodopisni obrazec; spisal Radoslav Knaflie.)
Borkovem gozdu stoji kraj velike ceste star hrast.    Pouosuo  razprostira svoje debele veje v zrak. To vam je mogočno drevo, v vsetn kraji ni mu jednakega. Borkovim daje vsako leto obilo želoda, ki je tečna piča za pra-šiče. Pravijo, da je ta hrast najstarejše drevo, še starejše od bližnje vasice,  kder ui bilo še nobene hiše, ko je bil hrast še mlado drevesce. Gori, visoko nad prvo vejo bila je v hrastu duplina, v katerej so vsako leto gnezdile zlatovranke, dokler jiin ni Borkov Ivanek z blatom zamašil odprtine.  da so se ubogi mladiči morali zadušiti. Od sih dob ni v hrastovem duplu guezdila nobena ptica več. A letos so se v njem naselili sršeni.
Borkov Ivanek je vže davno pozabil svoje grozovito dejanje.   Letos je gonil
veselo žvižgaje čredo na pašnik, ki se razprostira baš gozdu nasproti onokraj ceste.
Na pašniku se mu pridružita s svojima čredama Begorškov Martinek in Podkrajškov
Eajko. Ker je danes zelo vroe poleten dan, spravijo se vsi trije v senco starega hrasta.
^Tvanek!" reče Eegorškov Martiuek, ,,škoda, da ni letos zlatovrauk v onem
hrastovern duplu, v katerem si jira lani mladiee zaraašil. Bilo bi pač prijetno gle-
dati, kako ti zelenomodri ptiei svojim niladičem pridno donašajo žuželk in žabic."
MAli ne vidite,  da  duplo  ni  več zamašeno,"  oglasi se Podkrajškov Eajko,
kazaje tja gori v hrastovo krošnjo.
rJejraina! saj res ni zamašeno, dež in sneg sta blato izprala," reČe Borkov Ivanek. Hotel je baje s tem umiriti svojo vest, češ, saj bi zlatovrauke tudi letos lehko gnezdile v duplu, a pomislil ni, da se ptiči izogibajo takih krajev, kjer jih človek preganja ali celo mu5i.
Zdaj pribrenči rija>st in rumenopasast sržen, za njim drugi, tretji — peti. Nekaj časa letajo brenčeč okolo dapla, končno se poizgube vanj.
BAj, sršeni so se naselili v duplo, oglase se vsi trije, čudeč se. Oj ti hudobni Ivanek! glej, ker si tako grozovito preganjal in mučil ne-dolžne ptice, ognili so se vašega hrasta in zdaj so prišli sršeni vanj, da bi na-domestili zlatovranke. Ali bi ne bilo prijetnejše in boljše, ako bi po vejah ska-kale modrozelenkaste zlatovranke, ki pokončajo obilo kvarljivih črvov, žuželk in žabic, kakor zdaj, ko brenče v hrastovej krošnji rnraeni sršeni. To so pac hudobni in drzoviti strijci! Tebi, meni nič, hodijo na sladko ovočje, a ti jim še nič žaloga storiti ue smeš, ker bi te opikali do smrti.
—»-¦< 145 >¦•—
Začetek te sršenove selitve je bil pač žalosten. Bilo je v zaeetkn meseca maja, ko je priletela v gozd sršenova matica. Bila je raršava in jako slabotna od dolgega zimskega spanja. V velikih skrbeh letala je žalostna od drevesa do dre-vesa, iskajoč si varnega zavetišča, kjer bi si postavila gnezdo za svoje mladiče. Ves božji dan je brenčala okrog, našla je sicer duplo v starem hrastu, a ni se jej dopalo, naseliti se v njem, kakor bi bila vedela, kako grozovito zloeinstvo se je zgodilo v njera. — A ne dobivši boljšega prostova, da-si je bila obletela vsako drevo po vsem gozdu, sklenila je, ostati v hrastovem duplu. Z velikim trudom si je pripravila duplo v stanovanje sebi in svojemu zarodu. Trohljive kosce hrastovega drevesa je z moenimi čeljusti kosee za koscem trgala ter steno v duplu lepo izgladila. Potem je vzletela, da bi si nabrala potrebnega gradiva za gnezdo. Našla ga je mnogo. V bližnjem Borkovem sadovnjaku je bilo vse polno mladih ovočnih drevesec. Sedla je na prvo mlado hruškico ter jela lupiti lubje z mladega drevesca, kar je bilo drevescu na veliko kvaro.
Oj ti hudobni Ivanek! ali ne vidiš nasledke svoje grozovitosti! Prej so zlato-vranke v sadovnjaku pobirale kvarljive gosenice, a zdaj lupijo sršeni nežno kožico z mladih drevesec. Oj, ko bi gospod učitelj vedel za tvojo grozovitost, pač bi se mu oko solzilo o tvojej grozovitosti.                                                                                  '
Sršenova matica je vsak košček mladega lubja v čeljustih drobno zmlela ter s slino pomešala. To tvarino je nosila v hrastovo duplo in si izdelala jako spretno gnezdice. A to ni bilo nobeno lehko delo, kdor pozna sršenovo gnezdo.
V dveh dneh si je zgradila celo pogačo satovja. V pogaei je bila stanica pri stanici, jedua kakor druga s šestimi postranskimi stenami in stropom. Peti dan svojega težavnega dela je jela skrbeti za svojo zalego; v vsako staničico je iznesla po jedno jajčece. Potem je zletela na prosto ter ves dan letajoč lovila muhe, kornarje in še celo čebele. Svoj plen je napadla vselej od zgoraj, vrgla ga na zemljo, umorivši ga, polomila mu krila in noge tcr nesla v čdjustih v pro-storno duplo. Tu ga je zmlela v drobno kašico in z njo obložila jajčka. Za pet dni so se iz jajec izvalile ličinke, ki so takoj zaeele z veliko slastjo jesti priprav-ljeno jim hrano. Za devet dni so postale ličinke vže tako debele, da so jiin po-stajale stanice pretesne.   Vso hrano so snedle, a bile so še vedno lačne.
Matica jim nikoli ni mogla dovolj hrane nanesti. Po ves dan je lovila žu-želke, pokončala mnogo čebel in jih nosila v gnezdo, narejala iz njih kašo ter jo dajala ličinkam v hrano.
Končno so se ličinke nareličale jesti, spredle so si mrtvaški prt, zavite se vanj ter s prejo zapredle pokrovec nad stanico, kakor da bi se vlegle v rakev k večtiemu počitku.
Ali ličinke niso poginile. Zapredene v pogrebnej rjuhi predle so daljc, dokler se niso popolnem zapredle. Koža, v katerej so se doslej gibale, začenja se jim lupiti in pokažejo se v novej podobi, t. j. prelevile so se v bube. Bube se ne gibljejo, mirne so, kakor bi bile mrtve. Ali ne, niso mrtve, zaspale so v trdno spanje, čakajoč vstajeDJa k novemu življenju.
Ko so bube spale v zapredenej stanici, matica ni počivala. Zgradila je novo pogačo satovja, novo nadstropje, katero je stalo na prvem podprto z naopičnimi stebri.    Zopet je v vsako stanico novega nadstropja položila po jedno jajce.    A
—¦< 146 >¦—
predno so se iz njih izvalile ličinke, vže so se tam doli v prvem nadstropji bube vzbudile iz spanja. Nastal je za nje vstajenja dan; pokrovec nad stanico se je polagoma pridviguil, a iz stanie so vzletavali inladi srseni. Matica jc vsacega po-zdravila, vsacega osnažila, da je bilo veselje.
Prva dva dni jim matiea ni dovolila iz dupla ua prosto. Boječ se za njih mlado življenje, donašala jim je sama hrane. Da bi ne lenarili, ukazala jim je stanice snažiti in tudi dmga manjša domača dela opravljati. četrti dan jih je peljala na prosto v beli dan. Veselo je gledala ta mrnenopasasta bitja, kiiko so se vrtela po zlatem solnci.
Odslej so si mladi sršeni sami iskali hrane. Matica jih je večkrat vodila v bližnjo vas v Borkov sadovnjak, kjer so lupili lubje z mladib. drevesec, da bi se naučili iskati gradiva za gnezdo in ga pripravljati.
Odslej je bil v gnezdu ves nov red.    Matica je vodila in nadzorovala delo svojih rumenopasastih mladičev.   Jedni so donašali lieinkam hrano, drugi so gra- * dili tretje nadstropje, katero je stalo z močnimi stebri na drugem. Matica je pridno polagala jajca v stanice tretjega nadstropja, a delavke so vže gradile četrto in pcto nadstropje.
Tako se je nova sršenova naselbina vedno bolj množila. Sršeni so si zgradili veliko gnezdo, obstoječe iz pet nadstropij, ki stoje drugo na drugem z naopičnimi stebri. V vsakem nadstropji ali pogači je stanica pri stanici, vsaka s šestimi po-stranskimi stenami in stropom.
Da bi si življenje dobro zavarovali, postavili so si pred uhodom v duplo močno stražo, kajti tudi sršeni imajo svoje soFražnike.
Borkov Ivanek. Eegorškov Martinek in Podkrajškov Eajko so se eudili, da so se v hrastovo duplo naselili sršeni. Dobro so vedeli, da so sršeni hudi strijci. zato so se jih bali.
,,Veste kaj?" re6e Eajko, ,,tukaj pa vže ne bode dobro sedeti. Ti strijci tani gori so hudi, lehko bi se v nas zaleteli in nas pošteno opikali."
A Ivanek, ki je bil pogumnejši kot drugi, reče: ,,Kaj nam pač mogo storitiV Predno me kateri ugleda, lehko vže dvakrat pete odnesem!"
A nobeden de6kov ni opazil, da jih tam gori pri uhodu opazuje sršenova straža.
Kajku in Martinku je postalo tesno pri srci. Strah pred sršeni jih je pre-vzel. Le Borkov Ivanek se porogljivo smeje ter zagrabi z roko nekoliko prsti, da bi jo zagnal gori v duplo.
Tovariša se spustita v beg in tudi Ivanku je postalo tesno, ubere jo torej za njima.
Za dva mescca so postali sršeni strah vsej okolici. Ne samo, da so lupili lubje z mladih drevesec, hodili so se tudi sladkat na zrelo sadje. Ti sladkosnedeži in tatovi pač ne vprašajo, čegavo je sadje; kajti dobro vedo, da se jih vsakdo boji. Največ se jih je nabralo na starej Borkovej hruški, kjer so iz zrelega sadja srkali sladek sok. Ivanek bi pa6 tudi rad te krasne zrele hruške jedel; mikale so ga zelo, a ni si upal blizu. Ko bi hruško le malo potresel, usipala bi se cela tolpa sršenov na njega in opikala bi ga, da bi bilo joj! Saj vže prigovor pravi: ,,Devet sršenov za jeduo kačo."
—»x 147 >¦•—
Ivanek je vže večkrat slišal, kako srsenov pik boli, posebno če piči več sršenov. človeku je preboleti hude bolečine, a često mora tndi umreti. Pripetilo se je vže, da so sršeni kako goved ali konja do smrti opikali. Otroci so se jih torej zelo bali.  Kakor hitro se je kje kak sršen pokazal, vže so odnesli pete!
Necega dne je bil zelo vroe poleten dan. Pastirji so si zopet poiskali sence v gozdu ter se pogovarjali o sršenih v duplu.
Borkov Ivanek pravi: rVeste kaj? Lani so bile v našem sadovnjaku pod-zemne ose, ki so tudi pokončavale čebele in ščipale zrelo sadje, a moj oče je nekega večera v mraku zaknril ogenj kraj uhoda ter z motiko izkopal čisinjak. V temi ose rade na svetlo let«, zato so pocepale vse v ogenj in tako smo bili rešeni teh jako nadležnih gostov. Kaj, ko bi tudi mi sršenom podkurili?"
Vsi pritrdijo in ugibajo, kako bi to storili. Sklenili so na večer prihodDJega dne  potisniti  na dolgej   palici  šopek goreče slame v sredo sršenovega dupla.
Drugi dan je bilo deževno vreroe, kakor bi nalašč hotelo pastirjem pomagati sršene pokončati, ker ob deževnem vremenu so sršeni vsi doma. Ivanek vzame dežnik in jako dolgo palieo, da bi ž njo dosegel do dupla. Predno je pomeril. odprl je dežnik, v jednej roki ga pred seboj držeč, a v drugej je držal dolgo palico. Ali o joj! Straža pred uhodom je takoj zapazila, kaj Ivanek namerja. Cela tolpa i sršenov se spusti niz» dolu zaletavajoč se v dežnik. Ivanek se ustraši, pade v blato. a dežnik na njega. Gorje mu, ako bi ga ne bil dežnik pokril in branil razdražeDih sršenov!
A jeden ga je vender pičil v nogo. Otekla mu je zelo. Doraa so mu po-kladali mokre ovitke na njo, a oteklina ga je vender zelo bolela.
Sršen iraa na zadkovem konci ostro želo, z njim je v zvezi mehureek, poln jedkega sč>ka. Sršen zabode želo človeku ali živali v meso in ob jednem se pocedi nekoliko tega jedkega soka v ubodono rano. Eana je sicer majhna, podobna igli-nemu ubodku ali zelo peče in skli, a koža oteče in zaprišči.
Zdaj se spomni Tvanek, da je to kazen božja za njegovo grozovitost, ker je bil zlatovrankam duplo zamašil. Sklenil je, nikoli več ptičev prcganjati. Dobro se je spominal besed učiteljevih: ,,Kdor ptiče prpganja, zadene ga prej ali pozneje kazeu božja!"
Pastirji se pa tudi niso upali več sršenom podkuriti.
Prišel je mesec vinotok. Po goricah odraeva pokanje pušk, samokresov in topcev. Vesela trgatev je. Koder koli greš, povsod ti prijetno doni na ulio ubrauo petje veselih trgačev. Povsod po goricah je veselo, a tam doli v sršenovem duplu je žalostno. Sršenovo gnezdo navdaja neka skrivna slutnja in nemir Matica leze jedva od stanice do staniee. Ne zapoveduje več in tudi ne nadzoruje več dela v duplu. Sršeni gledajo drug drugega z nevošljivim očesom. nobeden ne dela, vsi pasejo lenobo. Lenoba je mati vseh hudobij. Zato je tudi v sršenovem duplu nestalo reda in mirii. Od jatra do večera vro v njem, kakor bi se bližali hudi časi. Končno poči upor. Sršeni koljejo drug druzega. Tudi mladičem in bubam ne prizaneso. Trgajo jih iz stanic ter jih mečejo iz gnezda. To je strašen trenotek za sršenov rod. Brat ne prizanaša bratu, v pogubnem uporu lomijo z ostrimi čeljusti drug drugemu krila in noge, da morajo sramotno pogiiiiti. Le malokateri se otme in še ta zapusti hrastovo  duplo  za  vselej,  da bi  prespal  zimo  v  kakem  varnem
—• ¦< |48 >¦•—
kotičku in v prihodnjej sponiiudi uslanuvil si daleč od tod nov dom in zaplodil nov rod.
In tako se je na sršenih v hrastovem duplu izpolnil prigovor, ki pravi: hudoba se sama bije.
Piisla je ostra zima. Sever brije čez dol in plan. Ptičjega petja ni več slieati, cvetiee ne cveto vee, le po šipah na oknih cveto ledene cvetice. Sem po velikej cesti pa koraka s torbo na hrbtu vesel deček nidecih lic po cesti iiiimo hrasta v šolo. Borkov Ivanek je. Kakor vselej, tako se je tudi daiies spomnil na zlatovranke in sršene. V gozdu je vse pusto, sarao tam po hrastu kljnje zelena žolna s svojim močnim kljunom, da bi si izpod skorje s pilastim jezikom poiskala žuželkinih bub. Koneno najde tudi hrastovo dnplo. Tu je našla mnog dober grižljaj za svoj laeni želodček,
A Ivanek ni nikoli več preganjal ptičcv in danes je umen mož. ki zna eeniti korist ptičev, a sr.scnov se še vedno boji ter jih ima za največje sovražniko sad-nega drevja.