j KUPUJTE VOJNE BONDE! Najsiarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v iem listu so uspešni CTORV BUY ITNITCD yfAR NDS STAMPS EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI xxvin.—LETO xxvm. KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest FC^ICTORY Slovene Daily ^ buy in Ohio UNITED ★ Best Advertising Medium eSStmmm CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) JUNE 4, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 129 De Gaulle dolži Anglijo za izbnih v Siriji Ofl IZGANJAJO NEMCE OBMEJNIH POKRAJIN j Sude+ski kraji" so za Češko prenehali obstojati; vsi Nemci Se morajo izseliti v "Vaterland" jat J" iitJ > 1 ^ London, 2. junija—Praški radio je danes naznanil "velike narodne ofenzive," tekom katere bodo vsi izgnani iz obmejnih pokrajin, ki so bile do sedaj kot "Sudetske pokrajine." igg__________ ______ je podal informa-w "minister dr. Vaclav Ko-: ^ ^ posebni radijski oddaji, ' ni specifično omenil ' toda dvoma ni, da se Predvsem za "Sudete", ki v Hitler zavzel v svojem !^ki proti Češkoslo- ^ septembru 1938, takoj %renci v Monakovu. KOSENMAN BO OSTAL POSEBNI SVETOVALEC WASHINGTON, 2. junija. — Predsednik Truman je naznanil da je odklonil resignacijo sodnika Samuela I. Rosenmana kot posebnega predsedniškega svetovalca. Rekel je, da bo Ro-senman ostal na svoji poziciji vsaj do konca vojne z Japonsko. lAMERIKANCI ODSEKALI 'POLOTOK NA OKINAWI I GUAM, 4. junija. — Ad-I miral Nimitz je danes na^ znanil, da so ameriške čete popolnoma izolirale japonske sile, ki se nahajajo na polotoku Chinan, od ostalih japonskih sil na otoku Oki-nawi. Obenem se naznanja, da so ameriška letala, ki so se dvignila z matičnih ladij, vprizorila ostre napade na japonska zrakoplovska polja na južnem koncu japonskega "domačega otoka" Kyushu. ^PMamo velikemu slovanskemu bloku" dan, ko češko Ijud-smelo pogledati niti pro-niti proti zapadu," je ^lilj^^°Pecky. '^'Mi pripadamo ^ slovanskemu bloku, Vodi veliki ruski narod I" Stalinom na če- je tzjavil, da je gen. (gv^^()boda, vrhovni povelj-*1;^ ® armade, poslal vojaš-^^ctiza,nske odrede v ob-pokrajine, 0» da izženejo 'Hce R^hov "Vaterland." bo dovoljeno vzeti s najbolj nujne živ-Potrebščine. posestvih se bodo \ Saselili Cehi P ® ^ k y je naznanil, da češke čete v obmej-lni listek. ne pokrajine ekonomi, industrijski delavci in kmetje, ki bodo prevzeli posestva in industrijsko lastnino. Rekel je, da se bodo pozneje povsod ustanovile češke šole, gledališča in časopisi. "Sudetska pokrajina" je uradno odpravljena WASHINGTON, D. C. (OWI) — Češkoslovaški notranji minister Vaclav Nosek je glasom praškega radija uradno odpravil rabo izraza "Sudeti" ali "Su-detska pokrajina", katero je upeljala in rabila nemška manjšina na Češkem. Poslej bo raba teh izrazov uradno prepovedana v vseh uradnih in javnih zadevah. Ozemlje, na katerem so prebivali Nemci, bo poslej imenovano "obmejne pokrajine", oziroma v češkem jeziku: "Pohranični uzemi." Češka radijska oddaja tudi naznanja, da bo Nemcem poslej prepovedano potovati na čeških železnicah. Vsi potniki bodo morali podati izkaz svoje narodnosti, predno se jim bo prodal voz- Kapujte vojne bonde in vojno-varče-Talne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavlja! Trdi, da so britski agenti nahujskali Sirce k vstaji proti francoskim oblastim POZDRAVI Mr. Victor Skok pozdravlja vse prijatelje in znance v Cleve-landu. Nahaja se v Physical Culture Hotel zdravilišču v Dansville, N. Y., kjer si preganja revmatizem. SAN FRANCISCU V NOVI KRIZI Rusija zahteva, da o spornih vprašanjih odloča velika petorica .«a,^?^<^TON, 2. junija. — ^ uprave je nazna- ^ tekom julija, av-^^P^Gmbra ustavilo vse HI? liC'^ (^ošiljatve v Evropo Ustavljene Oiesa v Evropo, tako lend-lease dogovo- ^'Ko: ■ ^ tudi za relifne svr- St. Clair je odprt Promet na St. Clair Ave. med E. 61 in 63 St., ki je bil zaprt od 20. oktobra 1944, da se je moglo' izvršiti popravila, ki so bila potrebna radi plinske eksplozije, se je te dni končno zopet odprl. Promet pa je še vedno zaprt na Norwood Rd, med Glass in Carl Ave., kjer je v teku polaganje velikanske odvodne cevi. se, da bo ta akcija k ^ Povečala zalogo mesa, ^ Razpolago za civilni ^ 2ed. državah. "ežel Im) Rusija najbolj prizadeta mesa z lend-lease , bo najbolj prizadela na tej podlagi se aprila, maja in ju-^25 milijonov fun-Ae .^'^ane govedine in pra-?''l te količine jedolo-'000,000 funtov za Ru- v VkniA pravijo, da bo <1 bi>g^ ^esa za tujezemski dvoma zelo razočara-V W °^^°bojenih deželah. 1^1. kongres tudi su-^ se ustavi ali znatno Kupujte vojne bonde in vojno-varče valne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavlja! Komedija zmešnjav" v Trstu; "bluff" igra glavno vlogo TRST, 26. maja (O.N.A.)—Toliko je bilo samohvale tem, kako dobro so se obnašale jugoslovanske in zavezniške sile, toliko je bilo optimističnega klepetanja o skorajšnjem mirnem zaključku tega spora, da je zares že nevarno, da pozabimo, da je ravnanje v zadevi Trsta polno nesposobnosti in silno zapleteno. V sedanjem trenotku se naha-* jajo anglo-ameriške sile v ne prijetnem položaju, da navidezno prete svojemu malemu balkanskemu zavezniku, da se bodo njim borile — in sicer glede ozemlja, o katerem mnogo ljudi misli, da jim bo prepuščeno o priliki končne mirovne konference. Maršala Alexandra zahteva, naperjena maršalu Titu "Pojdi ven," je bila podčrtana in poudarjena z velikimi paradami šile orožja—tankov, topov in vseh drugih strahot orožja, "katere smo kazali jugoslovanskim vojakom. Navidezno je bil naš namen, da 'izboljšamo' svojo pozicijo na višinskih pozicijah severno in vzhodno od Trsta. Jugoslovani se dosledno vedejo korektno "Povedati je treba tudi, da so naše zračne sile istočasno že urile svoje mišice—čisto javno—in se sprehajale v velikih paradah nad vsem spornim bzemljem." Jugoslovani so opazovali vse to mirno in brez razburjenja, in so tudi poslali v to ozemlje neznano koliko novih sil svojih v gerilskih borbah utrjenih vojakov—proti zapadu v takozvano "naše" ozemlje. Od časa do časa se sprehajajo tudi oni in pokažejo 20 ali 30 tankov za vežbo, katere so jim (bluff), v kateri pa so Jugoslovani pokazali, da jo znajo igrati ravno tako dobro kot mi sami. "Pošteno so nas osramotili," mi je dejal včeraj mlad ameriški poročnik. Ako hočem biti odkritosrčen, moram priznati, da to naziranje precej splošno prevladuje. Res je, da je bilo v početku dogovorjeno, da bodo zavezniki upravljali Trst in okolico, toda podlaga tega sporazuma je bila, da bodo Angleži in Amerikanci prišli tja prvi in ustanovili svojo vojaško vlado, še predno bodo mogli dospeti tja Jugoslovani in zasesti ozemlje sami. Poleg tega pa je treba tudi povedati, da je bil Tito dovolj previden, da se ni nikdar vezal s podpisom, tako da si obe strani na različen način razlagata obstoječe ust-mene dogovore. Išče se kompromis, ki ne bo nikogar preveč bolel Ako si ogledamo stvari kot jih je videti na površju, posebno pa ako pomislimo na ton in izraze zavezniških not, se bo moral maršal Tito umakniti—ali pa bo "Bog-nas-varuj." Toda dozdaj še nikakor ni pokazal nobene pripravljenosti, da se umakne. Nikdo tu ne pričakuje, da ga bomo poskusili prisiliti na umik s svojo premočjo. To pa najbrže SAN FRANCI$CO, 2. junija — Na konferenci Združenih narodov je nastala nova kriza, potem ko je ruska delegacija odločno nastopila proti temu, da bi mali« narodi v mirovni organizaciji odločali o načinu, kako naj se rešujejo bodoči mednarodni spori. Rusija vztraja na tem, da določbe, ki so bile sprejete na konferenci v Dumbarton Oaks, ostanejo nespremenjene. Njeno stališče je, da morajo velike sile nositi breme vsake velike vojne, in da morajo imeti torej tudi odločilno besedo pri reševanju sporov. Rusija vztraja na Dumbarton Oaks formuli Formula, katera je bila sprejeta v Dumbarton Oaks, določa, da ima vsaka izmed članic velike petorice — Rusija, Amerika, Britanija, Kitajska in Francija (slednja je bila vključena na sedanji konferenci v San Franci-scu) — moč, vetirati vsako akcijo, ki bi mogla v kakem sporu kateri prizadetih držav dati pečat "agresorja". Rusija vztraja na tej formuli in poleg tega tudi zahteva, da nobena sila z izjemo članic velike petorice ne bi mogla predložiti spornih zadev mednarodni mirovni organizaciji v svrho razmotrivanja in posvetovanja. Druge velesile so za "liberalno tolmačenje" Kakor se razume, je sovjetska delegacija zavzela to stališče po direktnem navodilu iz Moskve. Neuradno se trdi, da so delegati Zedinjenih držav, Britanije, Kitajske in Francije pripravljeni dati formulo, ki je bila sprejeta v Dumbarton Oaks, bolj "liberalno tolmačenje," glasom katerega bi velika petorica sicer obdržala pravico vetiranja, toda Aianjše sile bi navzlic temu imele pravico sporne zadeve predložiti v razpravo. PARIZ, 2. junija — Gen. de Gaulle je danes javno obtožil Anglijo, daje zanetila sovražnosti v Siriji in Leba-nonu. Rekel je, da so Angleži dali orožje Sircem, ki so se dvignili proti Francozom, ter zahteval, da se celotno vprašanje Bližnjega vzhoda, kjer dominirajo britski interesi, izroči pogajanju konference, na kateri bodo zastopane vse štiri velike sile — Amerika, Rusija, Britanija in Francija. Ko je bil de Gaulle vprašan, *- skrči tudi pošiljatve sladkorja za evropski relif. Konziim mesa na domačem trgu je zelo r&del Edino meso, ki bo poslano preko morja v juliju, avgustu in septembru, bo ono, ki bo namenjeno za ameriške oborožene sile. Drastični korak glede mesnih pošiljatev je bil podvzet v nadi, da se bo na ta način izboljšal domači položaj. Tekom obstoječega četrtletja bo prišlo na povprečnega civilisto v Zed. državah okrog 110 funtov mesa, kar je manj kot kdaj poprej, odkar je Amerika stopila v vojno. bili dali Rusi že pred nekaj me- ^ ^eku napori, da se najde možnost sporazuma, ki ne bo nikogar preveč bolel. Vsak kompromis pa seveda seci. S temi tanki, potem delajo svoje parade po cestah. Še več sile pa so pokazali pred par dnevi, ko so z raketami in "tracer" kroglami začeli proslavo rojstnega dne maršala Tita. Stvar je mistificirala britanske častnike, dokler niso končno zvedeli, da gre za mirno proslavo. Spretna igra, ki so ji tudi Jugoslovani kos Ne glede na to, kaj delajo diplomati v pogledu tega spora v vseh različnih prestolnicah sveta—pa je jasno, da je tu na terenu v teku velikanska igra pomeni, da se bodo morali Angleži* in Amerikanci umakniti. Končno, ako naj svetovna javnost ve, kaj se godi, bi bilo treba, da še nekaj spremeni v politiki, ki narekuje korespon-dentom, kje si smejo preskrbeti svoje vesti in kaj sme skozi cenzuro. Sedanji poskusi zadušiti posamezna poročila, predlogi, kako obrniti vest, cenzuriranje dejstev, ki se nahajajo v brzo javkah, vse to je Ifončnoveljav no potrdilo, kakšna fantastična budalost je vsa ta tržaška zade va. da pove imena britskih agentov, ki 'so zanetili vstajo v Siriji in Lebanonu, je predsednik francoske provizorične vlade rekel: "Imena so vsakomur znana, in meni bi rdečica zalila obraz, ako bi vam jih podal." De Gaulle zahteva, da je povabljena Rusija De Gaulle je izjavil, da je pri volji prepustiti eksplozivno vprašanje mednarodni razpravi, pod pogojem, da je povabljena na sodelovanje tudi Rusija. Rekel je, da naj bi taka konferenca vzela v pretres "vprašanja, tikajoča se • celotnega arabskega sveta, vključivši Egipt, Iran, Palestino in druge dežele Bližnjega vzhoda." Vodjax francoske vlade je dal definitivno razumeti da Francija ne bo pustila, da bi vprašanje reševala konferenca treh velesil brez Rusije, kakor je suge-stiral premier Churchill. Vesti iz življenja ameriških Slovencev RUDNIK SVINCA IN CINA V TREPČI ZOPET OBRATUJE WASHINGTON. D.C. (OWI) - TANJUG poročevalska služba je nedavno objavila poročilo, da so bili veliki rudniki svinca in cina v Trepči z vsemi svojimi instalacijami postavljeni v -delovni red in da zopet poslujejo. Kakor znano, so omenjeni rudniki lastovani od britskih interesov. V Trepči se producira več svinca in cina, kot kje drugje v Evropi. "Nemci so tekom umika iz Jugoslavije poškodovali samo mostove in delavnice, kemični laboratorij in elektrarno pri rudniku," se glasi tozadevno poročilo. "Sedaj pa so že vsi mostovi na železniški progi do Obili-ča, ki zalaga Trepčo s premogom, popravljeni." Aurora, Minn. — Družina Ig-natz Muhich je bila obveščena, da je 21. marca padel v Nemčiji njen sin Sgt. Stanley J. Muhich, član SNPJ. Poleg staršev zapušča ženo in hčerko, dva brata in pet sester, od teh štiri poročene. Coverdale, Pa.—Tukaj je umrl Andrew Urbas, član SNPJ. On je služil Strica Sama in bil je star komaj 17% leta. Pokopan je bil 13. maja ob veliki udeležbi. Soudan, Minn.—Dne 29. aprila je padel na Filipinih Pfc. Bernard Zallar, sin družine Anton Zallar, star še ne 21 let in član KSKJ. Poleg staršev zapušča šest sester in tri brate, vsi mlajši od njega. La Salle, 111.—Albina Lepich, hčerka Franka in Frances Le-pich, se je 26. maja poročila z Robertom Kirschkejem iz De-troita.—Ana Potočnik je 25. maja obhajala svoj 68. rojstni dan v krogu svojih sinoV, hčera in drugih sorodnikov. Med njimi je pogrešala dva sinova, Henryja in Edwarda, ki se oba nahajata v vojaški službi v Evropi. Strabane, Pa.—Dne 20. maja je tukaj umrl Anton Sušelj, star 50 let in rojen v Košani pri Št. Petru na Krasu, odkoder je prišel v Ameriko pred 23 leti. Zapušča ženo, sina in dve hčeri., Bil je član SNPJ. TRUMAN NAPOVEDUJE ZGODNJO KONFERENCO "VELIKE TROJICE" WASHINGTON, 2. junija. — Predsednik Truman je včeraj na časnikarski konferenci rekel, da more reči, da se bo "veHka trojica" sestala na novem posvetovanju v nedaljni bodočnosti. Predsednik je tudi rekel, da se nahaja v dnevni stiki s pre-mierjem Churchillom glede krize v Siriji, in izjavil je dalje, da pričakuje, da se bo konferenca Združenih narodov v San Fran-ciscu končala v teku 10 dni. Truman pa je zanikal domnevo, da se prihodnja* konferenca "velikih treh" razširi na "veliko četvorico" ali "petorico", oziroma, da bosta nanjo povabljeni tudi Francija in Kitajska. POGREB Pogreb pokojnega Johna Da-carja se bo vršil v sredo ob 2. uri popoldne iz August F. Svet-kovega pogrebnega zavoda na Highland Park krematorij. NA POTI DOMOV Mr. in Mrs. Tony Malovašič, 19401 Pawnee Ave., sta dobila sporočilo, da se njih sin Anthony nahaja na poti domov iz nemškega ujetništva. dodatni bond tekonn sedmega vo;nega posojila STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 4. junija, 19^5 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" ENAKOPRAVNOST 99 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENTJE — HENDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Sunday: and Holiday# eUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By earner In Cleveland and by Mail Out of Town; (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)________*0.50 Por Half Year — (Za pol Itta)___________3.50 Por 3 Months — (Za S mesece)__________2.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)__ Por Half Year — (Za pol leta)__ Por 9 Month« — (Za I mecec«) _ -•7.50 _ 4.00 _ 1.25 Por Europe, Bouth America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Julno Ameriko in druge Inozemske dršave): Por One Year — (Za celo leto)_______$#.00 Por Half Year — (Za pol leta)_________________________________4-60 entered u Second Class Matter. April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1878. Beseda agresija bo torej v čar ter ju mednarodne mirovne organizacije a razložena in opisana ne bo. Ameriški delegat Stassen je dejal, da je javno mnenje edina sila, ki zamore doseči, da bo internacionalna organizacija poslovala. "Javno mnenje jo je sklicalo, javno mnenje bo odločalo, kako učinkovito bo posloval carter," je dejal. Pribor raznih živali William Winter: VEJICE SO VAŽNA STVAR ... Stvar, ki bi se zdela nepotrebna na konferenci v San Francisco, je vprašanje, da-li je podpredsednik odgovoren za vejice. Vsaka najmanjša vejica, podpičje in vsak izraz je skrbno pregledan z vseh strani—tehtajo ga na vse strani, kakor da se nahajamo v lekarni. "Vsaka vejica," pravi dr. Camillo Ponce, "vsaka beseda utegne biti usodepolna in odločati o usodi države, ali pa o miru na svetu." Zato se odbori in pododbori bore venomer proti besedilom dokumentov, ki bodo predloženi v podpis 49 neodvisnim državam. Možje, katerim je poverjena skrb, da gledajo na varnost sveta s peresnikom in črnilom, so posvetili svoje sile definicijam besed kot "agresija," raziskovanju kaj more pomeniti besedica "the," kaj je kultura in kaj vzgoja, in kaj razlika med besedami "samovlada" in "samostojnost, ali "neodvisnost." Slavne besede "In the First Instance," ki-so bile vključene v sporazum v Jalti glede Poljske, so predmet spora in nesporazumi j en j a, ki še danes ni rešeno. Mala vejica bi bila utegnila preprečiti vsako dvoumnost. Nedavno je šlo za angleški stavek: "To obtain reports from the members of the organization." Nekdo je povzel, da povzroča besedica "the" nejasnost—moglo bi se tolmačiti, da gre za vse člane kolektivno, ter da to ni bilo v mislih onega, ki je sestavljal dotični predlog. Ruski delegat pa je povedal, daje treba razlikovati—da gre ali za vse člane skupaj, ali pa za vsakega posameznega, ter da je treba to opredeliti, kajti v ruščino besedico "the" ni mogoče prevesti. Ali velja besedico izbrisati? Tudi v tem slučaju nastane dvoumnost in nejasnost. Slučaj je bil rešen na ta način, da je besedilo ostalo nespremenjeno, a dodana je bila posebna razlaga. Druga velika debata se suče okrog pojma "kultura." General Romulo si je izmislil definicijo in predložil: "Znanost nabrala v teku stoletij in precej ena v dobro človeštvu. Časnikarjem se je zdela ta definicija takrat čudovito lepa, toda uradno in stvarno poj m še vedno ni opisan. Dean Gildersleeve je dejala, da je vedno mislila, da je beseda vzgoja nekaj lepega in zaželenega, dokler je na tej konferenci delegati niso začeli vpraševati, kje se konča vzgoja in kje se začenja propaganda. In kdo naj vzgaja, koga in kje? Ali naj Zedinjeni narodi priznavajo le "reprezentativne" vlade? Ali so vse vlade res "representativne," tako da morejo veljati predstavnicam svojih narodov? Dr. Ponce pravi, da je proti vmešavanju v notranje zadeve. Nekatere latinske države imajo diktatorje "svoji slogi na ljubo." Simon Bolivar, veliki osvoboditelj, pa je često posadil samega sebe na mesto diktatorja "v smotru, da uvede demokracijo." Ena najbolj zamešanih in zapletenih zadev pa je tolmačenje pojma "agresija." Vsi delegati so ga poškusili opisati. Neki advokat je na podlagi starih zaprašenih aktov podal definicijo mednarodnega prava kot "prekršitev obljube, da se bo izročilo spore mirnemu rešenju." Ako bi bilo temu tako, bi narod, ki noče ničesar obljubiti v tem pogledu, ne mogel biti nikdar kriv agresije. ^ Sovjetski delegat je predložil, ,da.naj se smatra za dejanje agresije, ako nekdo zares prekorači meje svojega soseda. Dodal je pa takoj, da obstojajo izjeme—kot na primer; navzočnost Rdeče armade v Berlinyi, kar zagotovo ni agresija. Nekdo drugi je dejal, da naj bo agresija "neizzvan napad." Kaj ,pa je to, je vprašal delegat Avstralije? Vsak napad je izzvan—silno težko bo določiti, kdo je bil prvi, ki je izzival. '' Stvar je bila rešena na predlog avstralskega delegata, ki je bil proti vsaki definiciji. Nikdo še ni nikdar definiral, kaj pomeni beseda goljufija, a nobeno sodišče nima težav, da bi odločilo, ali je neko dejanje "fraud" ali ne. Preskrba hrane in ploditev sta dve najmočnejši gibali v or-ganični prirodi. Med tema dvema tečajema se giblje živalsko življenje in tisočerno različne življenške prilike povzročajo prav tako mnogoterne prilagoditve živali v načinu pridobivanja in zauživanja hrane.. Kakor potrebuje lovec na lovu primernega orožja, tako je tudi z živaljo. Naše sladkovodne hobotnice streljajo na svoj plen prav majčkene puščice, zastrupljene z mravljinčnjo kislino in opremljene z bradico kakor jo ima ribiški trnek. Kislina ohromi zadeto žival, puščice pa so na dolgih nitkah in s temi privleče hobotnica omamljeni plen v svoje požiralo, nakar se takoj začne prebava. Na enak način si love hrano sipe, le da one na svojih tipalkah nimajo puščic, zato pa se s konci prisesajo na svojo žrtev, da ji ni rešitve. Kdor je v našem Primorju opazoval ribiče pri delu in se z roko približal hobotnici, se je moral čuditi s kako hitrostjo se tipalke prisesajo na kožo in kaka nesorazmerna moč je v tej majhni pošasti. Lahko si tedaj predstavljamo, kako brez moči je ribica, ki so jo zajele te švigajoče tipalke. Ribica komaj utegne nekoliko zamahati z životom in že izgine v mogočnih roženih čeljustih. Vsem kopalcem sta gotovo tudi znana morska zvezda in morski ježek. Spodnja stran njihovega telesa je opremljena z majhnimi nožicami, zgornja pa z neštetimi kleščicami. Te kle-ščice pridrže plen in si ga podajajo, dokler ne izgine v nenasitnem žrelu. Cesto pa se primeri, da morska zvezda zajame veliko' večji plen nego ga more požreti. Zato si pomaga na zelo nenavaden način. Obrne svoj želodec narobe, kakor bi bil žep in obda ž njim svojo žrtev. Tako jo prebavlja kar zunaj, pogoltne jo pa šele tedaj, ko je plen toliko zmanjšan, da najde i prostora v želodcu. j Ako sedimo blizu gredice s cvetlicami, često opažamo mič-nega metulja velerilca, ki nikoli ne sede na cvet, marveč frfota v zraku in s svajim dolgim ril-čkom srka sladko strd iz cvetne čaše, kakor pije kavarniški gost skozi slamico svojo hladilno pijačo. žuželke imajo najrazlične-je razvite čeljusti in ravno pri njih so sesalne cevke najbolj razvite. Pri metuljih se ti rilčkf lepo zvijejo v kolobarček, mu-I he, ki morajo najprej prebosti kožo, da pridejo do zaželjene pijače, pa imajo razen sesalca še želo, da si odpro vir. V luknjico pride potem sesalec, ki funkcijonira izvrstno, kar je gotovo vsakomur znano iz lastne izkušnje s komarji ali'bren-clji. Enako orodje imajo tudi one žuželke, ki se hranijo z rastlinskim sokom, n. pr. listne uši. Tudi te morajo najprej z želom predreti kožo in vrhnje tkivo, nakar vtaknejo v odprtino svoje sesalce ter si potolažijo glad. Spet druge žuželke, kakor majski hrošč ali kuhinjski ščurek, imajo močne čeljusti, s katerimi žvečijo hrano, jo grizejo in dro-be. Zanje bi želo in sesalo ne imelo nikakršnega pomena. Svoje jedilno orodje imajo na glavi tudi raki in so njihove čeljusti zelo podobne hroščevim. S svojimi velikimi škarjami se rak oprime plena, s čeljustmi pa žiralo. K najmanjšim rakom spadajo tudi naše povodne bolhe. Po svojem izvoru je njihovo ustno orodje enako kakor pri velikih rakih, le da je izpreme-njeno v nekakšen vrtinčast aparat. Delovanje tega aparata je tako zamotano, da mu ni mogoče slediti niti pod drobnogledom. Zato si je znanost pomagala s filmskimi fotografijami, ki se nato zelo počasi projicirajo na platno, da se lahko opazuje vsak posamezen izmed nešteto gibov, šele na kinematogrofski sliki se je dalo opaziti, kako se majhni grebeni in ščetke na ustnem orodju neprestano sa-mogibno premikajo in ustvarjajo vrtinec, ki vleče z vodo vred tudi razne organske snovi v žrelo. Tu se vse preceja in loči užitno od neužitnega, za vedno novi dotok vode pa skrbe veslas-te nožice, ki tolčejo vzdolž ob život in tako povzročajo neprekinjen tok vode od glave proti koncu telesca. Preprosto napravo iste vrste nahajamo tudi pri kitih, ki sprejemajo v usta ogromne količine vode naenkrat ter jo potem z brizgom precejajo skozi presledke svojih ogromnih zob. V ustni votlini ostanejo tako le drobne ribice in majhne morske živali-ce, ki jih velikan-ribak lahko pogoltne. Ima namreč za svojo velikost prav ozek požiralnik in lahko si mislimo, koliko posla ima, preden se nasiti. Po cele toke vode mora precediti, da dobi dovolj zase primerne hrane. Naš rečni krap plava po vodi z odprtim gobčkom. Voda mu teče vanj in odteka skozi odprtine pri škrgah. Vse, kar je organskega v vodi, tedaj v glavnem hrana, ostane tako v ustih. Krap ima tedaj neke vrste pripravo za precejanje vode. Kdor bi hotel podrobno opisovati vse naravnost čudovito smotrene naprave, ki jih uporabljajo živali pri pripravljanju svoje hrane, bi naletel na neizčrpno zakladnico. Naj se samo spomnimo še na dolgi jezik žolne ali kameleona, ki z bliskovito naglico sika za plenom, pa je vendar pri obeh funkcijah jezika bistveno drugačna. Zelo znane so nam čeljusti pri mravlji, ki so čisto običajne klešče in nam je naprava razumljiva na prvi pogled. Vendar pa bo večini ljudi neznano, da so nekatere živali v svojem razvoju izgubile slične 'priprave, saj enodnevnice nimajo niti črevesja, ki naj prebavlja hrano. Enodnevnice se tedaj niti ne hranijo. Zato pa ne morejo živeti dalje, kakor en dan. Ko zlezejo iz ličinke, se sparijo in si zagotove potomstvo, potem pa takoj poginejo. Njihovo pravo življenje je presenetljivo kratko in odpada večji del na životarenje v obliki ličinke. Cesto seveda ne živi živalca niti en sam dan, marveč že v eni uri odpravi svojo ploditveno dolžnost ter pogine. Opomini glede raci-joniranja Meso, sir, maslo^ konzervirane ribe in mleko Rdeče znamke V-:^ do Z-2 so veljavne vsaka za 10 pointov. Procesirana jedila Modre znamke D-1 do H-1 so veljavne vsaka za 10 pointov. Sladkor Sladkorna znamka štev. 36 za Govedina zopet na dvigu prepari^' - I se s Neka krava, ki je veljala $175 in 1,000 racijskih pointov, je bila s posebno pozornostjo dvignjena iz majhne rečice v vzhodnem New Yorku, potem, ko je tam bivala skozi celo noč. Krava je zašla tja, ko se je pripravljalo govejo živino na pot v klavnico, in se jo je šele zjutraj zapazilo v reki. Izumil fotografiranje 5 funtov sladkorja je veljavna ga razgrize in dovaja delce v po- do 31. avgusta. Francosko mesto Chalpn sur Saone je pred leti pod pokro-viteljstom francoskega društva za fotografijo slovesno proslavilo 100 letnico smrti Nicephora Niepcea. Niepce Niepcea je tisti mož, ki se mu mora človeštvo zahvaliti za prekraisen izum fotografije, ki se je razbila v visoko umetnost in hkrati v najsplošnejši ljudski sport. Predzgodo-vina fotografije in vloga, ki jo je v njej igral slavni Francoz, je kaj preprosta. Niepce je rad risal, toda zmerom je bil nezadovoljen zaradi nepopolnosti svojih izdelkov. To nezadovoljstvo je delilo z njim vse človeštvo, saj je moral Vsak risar in tudi vsak vehk umetnik zmerom iznova spoznavati nepopolnost strogega posnemanja in upodabljanja narave, zgolj po duševni sliki, ki je vstajala v njegovi zavesti. Štiri stoletja so si mnogi izumitelji prizadevali ustvariti pripomočke za risanje in 'slikanje. Največja pridobitev pred tem razdobjem je bila vsekako kamera z luknjico .(camera obscura), ki jo je, kolikor se da dognati, izumil neki astronom, zakaj že v 13. stoletju so jo uporabljali pri opazovanju sončnega mrka in sicer leta 1225, če se smemo zanesti na točiiost kronista, ki je zabeležil ta dogodek. Zgodovina, ki pravi, da je kamero z luknjico izumil Leonardo da Vinci ali po drugi verziji J. B. Porta, je izmišljena. Nekdo, ki je moral biti prav dober opazovalec, je pač nekega dne zapazil, da v temnici, v kateri je izpuščena drobna luknjica, nastane na nasprotni strani slika predmeta, na katerega je temnica naravnana. Kdo je bil ta .človek, najbrž ne bomo nikoli izvedeli. Še večja zasluga za ustvaritev slikalnega aparata pa pri-tiče možu, ki je v 16. stoletju izpopolnil kamero z luknjico z optično lečo in potem onemu, ki je kamero zmanjšal v priročen, prenosljiv aparat. Kamera z luknjico je bila spočetka res pravcata komora, sobica, kjer je' bila v zidu napravljena odprtina. Posluževali so se je večinoma vsakovrstni šarlatani, toda je v tej primitivni obliki še dobro ilužila tudi astronomom za njihova opazovanja. Praktični ljudje so kmalu tudi spoznali, da se da kamera z luknjico izvrst- no uporabiti tudi za risanje posameznih predmetov in celih pokrajin. V ta namen je bilo treba namestu stene, na kateri je nastala slika, vzeti prosojen papir in vleči s 'svinčnikom po obrisih, ki so se svetili skozenj. Nicephore Niepce se je rodil 1765 v Chalon sur Saone. Bil je sin inteligentnih staršev, družabno visokega položaja. Tudi on se je mnogo bavil z risanjem 3 pomočjo kamere z luknjico. Ker je bil jasne glave, se je kmalu začel baviti z mislijo, da bi na kak drug način, ne z roko, prenesel na papir sliko, ki se je tako lepo videla na zaslonki kamere. Najbolj ga je mikala ideja, da bi za ta proces uporabil kar samo svetlobo. Niepce pa žal ni bil niti fizik niti Jtemik in tako je preteklo celih deset let, preden je prav slučajno našel, da bi bil v zaželjeno svrho še najbolj pripraven navaden asfalt. Dognal je namreč, da se asfalt na svetlobi strdi in da postane netopljiv v petroleju' in sicer v enakem razmerju, kakor je bila množina svetlobe, ki je učinkovala nanj. Po tem postopku je res napravil že junija 1822 prvo fotografijo na svetu. Potonnie poroča v reviji "Astronomie", da je bila ta fotografija napravljena na steklu in je prikazala izumiteljevo hišo in vrt. Po istem postopku se mu je posrečilo napraviti tudi lepe posnetke raznih slik. Kmalu je Niepce svoj način še tako spopolnil, da je lahko s pomočjo jedkanja s kraljevo vodo izdeloval tudi nekakšno klišeje, tako da je lahko posamezne slike večkrat odtisnil na papirju. V nadaljnem delu je skušal Niepce izboljšati svoje slike na ta način, da je uporabljal za podlago asfaltu srebrne plošče in da je potlej osvetljene plošče izpostavil učinku jodove pare. Na ta način se je že močno približal ^'daguerreotopiji". Dolgotrajno delo, pri katerem ga ni nihče podpiral, ga je slednjič denarno popolnoma izčrpalo. Prisiljen je bil poiskati si družabnika, ki bi ga finančno podprl in je imel srečno roko, da je naletel baš na nekega Da-I guerrea, dobrega slikarja, in-i teligentnega človeka in fanatič-Inega delavca. Niepce je zaupal družabniku vse skrivnosti svojega sistema fotografije. Da-guerre se je poglej tudi lam lo-' til izpopolnjevanja novega izu-! ma z vsem njenu lastnim fanatiz- mom in kmalu se mu je srečilo temeljito izpopolniti ' pceov postopek. Opazil je ^ reč, da je asfalt prav za P nepotreben in da zadostuje ^ nastanek slike že sam jod, . lahko napravi svetločutek. ^ dalje je Daguerre odkril " način, kako 'se slika na J ki je bila sprva nevidna, ^ napravi izrazita po nju z živim srebrom in da potlej slika tudi fiksira pomočjo slane vode. . Stem8ejeu8Wwdkfd#% fija, ki je bila vsaj v princ# zelo blizu današnjemu nemu sistemu. Preden je la zrela za splošno rabo, je ^ treba seveda še marsikaj ti in marsikaj izpopolnit', . dejstvo je, da sta dela opravila Niepce in rre in da njima nesporno naslov izumiteljev. Ko je njun primitivni sistem fo fije za silo poraben, sta klonila francoski vladi, j kasneje se je fotografija oficielne zaščite razširila P" tu. Doživljaj Marica je bila iz stih žena, ki niso niko i j, belega dne. Delo, skr i, gg ugasili vsako hrepenenje, .jj je gibalo izven smernic dolžnosti. "Ka3 Srečala je prijatelja- ^ _ jg tako žalostna in resna.-ogovoril. Spomnila se ju besed zamorca iz leP® jjo odvrnila: "Kaj naj mi je pri srcu tako tez^-sem postala. Če ne g^e-Qtrok ... bi se že zdavn sila!" jjj ge, "Malodušnica! toda drugemu pkoli si "Beži, beži . . - , t," tak kot pred desetimi e g| "Prost sem ko ptio® se možila, kaj sr rodila otro^" in postala dolgočasna- jg v Ni mu odgovorila. Vi duhu štiri*ročice in ® ^ je: vedne očke. Nasmehni^ , "Otroka sta moje živiJ® 1» bita me in vsa sem "J po- "šemica!" ji je rekel'"J gladil po licu. -m sta Vzdrhtela je. gpO0^ V njej je zabrenkalo , iz časov, ko jo je ° go j® in tistih pozabljenih, oboževali moški- Dan se je nagnil-pri vsakdanjih poslih, gfl* na licu prijateljevo roK njegove smehljajoče še za med ropotijo na ju!" si je dejala- psoP";', In ta doživljaj gog' marsikak trenuten- jjji j si je mislila, "kako 1^ bilo potreba, da se^ ge J moč lastnega živlge^'^ v dolžnostih stisni o točko ..." Društveni ko odbor organizacij Jugoslaviji. ^ 15. julija, nedelja;, društva "Nanos igfib S. N. P. J. »» 19 4 5^ piK# 10. junija, nedelja- društva "Soča" st- gio^ vrtu Doma zapa g. j cev, 6818 Denison^ 24. junija, nedelja-6. obletnico Slovencev, na " Ave. , pjKniJ« itf 1. julija, nedelja.- „ o, skega zbora S-Slovenskega m ma, na Recher 8. julija, nedelja. ^ glove*^ dan" na p, j da društvenega dwT Ave. prif0*g*p^ ma zapadnih 6818 Denison A ! "^OPRavnoST St. Clair Ave. Person 5311-12 ENCUSH SECTION FOR VICTORY—Buy War Bonds and Stamps JUNE 4, 1945 We: A Vital Challenge to the Big 3 By LOUIS ADAMIČ British Trying to Weaken Tito Do We Come In? And Where Was bound to burst on ''"fid's consciousness im-after V-E Day. It is, one of several Eu-I boundary problems. But ^®ething else besides: a Nnt in the whole delicate Clonal situation today— % Was last December (and still is, or Wouldn't be keeping 74,-®Ps there), and as the Palestine, H^ng Korea probably will ^ Months or a few years State Department Smug In 1942, when the then foreign minister in the Jugoslav Government-in-Exile, Momchilo Ninchich, a Pan Serbian opposed to Jugoslavia, came to the U. S. A., Sforza had a long conference with him, mainly on the subject of the Julian March. Like Draza Mihailovich, who represented Pan Serbianism inside Jugoslavia, Ninchich was willing that Italy should keep FkiaDy m 13&% m onierto %;tna mwi the provmce of Gorizia. The gravitation of Central European people toward the sea. Venice, trying to control the Adriatic (as Italy tried after World War I), became Trieste's bitter rival. to the boundary • % is not merely a ques-''hich country- "Italy. Jugosla-shall have the city whose original Slavic takes in almost Istria, the penin- w - juts into the north-and the Slovenian J%ion north of Trieste " the prewar Jugoslav 7 the east and the cha (Isonzo) on the ® current over-all name , ^^'^ritories is theCuli-!»f^"^Venegia Guilia). The large city in it, also is Gorica (Gorizia). "'file ]^Q Problem J top of the Istrian 'tjt^ Trieste is the Fiume, which till a slip out of Venice's grasp, Trieste voluntarily became a part of Austria. This, say contemporary Jugoslavs signifies that Trieste never was part of Italy, commercially or otherwise. By the 19th Century nationalism was asserting itself. It was inimical to the Hapsburg scheme of things, so they — divide et impera—set one nation- State Department regarded Sforza with great respect. It frowned on any request that it express itself on the subject of the future Italo-Jugoslav border. All such questions had to wait for the peace conference. That was reasonable enough from the point of view of the State Department and the Lon- alism against the other. Since ^on Foreign Office; but could ^as better known in S A % ' than Trieste, but is no longer a ® Italo-Jugoslav prob- Tfj quarter million ^ the majority are Italianized Slavs. ^ ®ste Italians constitute the Italian popula-® entire area. Gorizia, ^%8iderable number iVe ^ Slavic "Italians," - ^ few of the lesser ^01 the % Istria's western ;ly ft ®®ctions are prepon-% Cf The Istrians are ''ejf °^tians. The peasant ^ Of Trieste and to the the Socha are ^°venian. Ethnically the territory as '^th city and countr before World ■ J conservative Jugo-Vg ^''®®~~was about 650,-, Against some 280,-and Italianized ® the sharp point of Mcp. The question is; ^ belong to the coun-• Itjj."'' vice versa? have been pro assumption that U to the city. Na>,i. two wars and Jqj "luring World War ,% developed the ^ — that the the country, that On .L. the hinterland, "f? .^®P®cially true of a ^b^^^'este. The history of ® them out. So far as their argument \ \ i, ' <3i(j Italian one N bet ^ide ethnic di-C the city and coun-■ ^Uan March come h huf N years ago If /'"(idred ® forebears of the migrating ^!|S0Blavs migraLing the Balkans M aw h Valley. PHQ^'«torians hold that C '^'''®®te—was ini-' '»latg,village, started V ^000 years ago" the direct line of the Italians were numerically negligible while the Slavs were a threat, Austria favored the Italians. World War I In the meantime, people in the rural sections stuck to their stubborn Slavic-peasant ways. Before World War I and its early days, Italy had an alliance with Austria and Germany, but betrayed them in return for the terms in the secret London Pact of April 26, 1915, under which Britain, France, and Czarist Russia agreed that after victory she would get large sections of Austria (actually Jugoslav) territory. In 1918 Italy occupied them and more. President Wilson had not known of the London Pact. When it was revealed, he fought it futilely at the Peace Conference in Paris. Jugoslavia, a new country, was unprepared to deal with Italy. But she managed to get the Italians out of most of Dalma-tia, anyhow. Italy kept Trieste and Istria, the province of Gorizia, the city of Zara in central Dalmatia, and a few islands. With the secret approval of the Italian Government, D'Annun- zio seized Fiume. I Didn't Care Carlo Sforza, then Italy's foreign minister, was a personal friend of the Jugoslav Prime Minister Nikola Pasich, a Pan Serbian who, lacking any real interest in a united Jugoslavia, didn't care whether the Slovenians got Trieste and the Croati-ans got the rest of Istria with Fiume (Reka). A ruthless denationalization campaign was instituted. The Slovenian and Croatian languages were eliminated from local government offices, courts, schools and even churches. People were forced to adopt Italian names and were punished if they gave Slavic nam^s to their newly born children. The fact that this began under Sforza, before the Fascist era, accounts for the Jugoslav belief that the aggression against their territory and culture was Italian before it was frankly Fascist. Under Mussolini, Slavic minorities in Italy received worse treatment than any other minority group in Europe. Thousands were killed and tortured." But the prewar terror in the Julian March was nothing beside the Italians' behavior in Jugoslavia, particularly in Slovenia and Montenegro, during World War II. They destroyed hundreds of villages and towns, shot thousands of Jugoslavs as hostages, killed tens of thousands in less direct ways. The news of these outrages evoked almost no reaction in England and the U. S. A. the hard-pressed Jugoslavs engaging 20 enemy divisions in Jugoslavia, hope—from their angle to have a chance at a peace table dominated by the Americans and the British? After the collapse of Italy, the Anglo-Americans dealt with Ba-doglio and King Victor Emmanuel and at the same time were cold toward Tito's Jugoslavia. 'Sforza returned to Rome. Roat-ta, the greatest war criminal in Jugoslav eyes was allowed to escape. By whom? Why? Where to Turn ? To whom could the Jugoslavs look for help to obtain a fair consideration of their territorial problem with Italy? President Roosevelt did not say a good word about the Tito development in Jugoslavia. U. S. officers in the Mediterranean theater behaved' as though Jugoslavia were a problem child, dangerous because it likes bears. All along, large sections of official Britain and American have been essentially anti-Jugo-slav, anti-Slavic—afraid of Russia, of Slavic solidarity. Russia was a great friend of new Jugoslavia, but when it came to the peace conference would she be in position—within the whole complexity of other problems—to support a consideration of the Jugoslav claim against Italy? What was (what will be) Russia's relation to Britain, to America, to the British sphere of influence? Did the British sphere extend to the northern Adriatic? This brings us to 1944. Italy was becoming virtually a British colony, which might mean that the British would wish the Adriatic to be an Italian—that is, a British—lake. Which might mean that the British would do all in their power to avoid change in the status of Trieste. A boom town under Austria, Trieste declined under Italy. Musolini had to pump population (Italian) and subsidies into it to keep it going. Italy had no need of the port commercially; its strategic position, however, was ideal to keep Central European commerce at Italy's mercy. Will the British proceed on the same idea—use Trieste—to exercise control of Northern Jugoslavia and the rest of Central Europe? It would be in keeping with long-time British policy and practice. In 1944, when full liberation under Tito and the re-creation of Jugoslavia as a democratic, federated state were foregone conclusions, the future of Trieste became a dominant thought in millions of Jugoslav minds. Tito expressed it in a broadcast on September 14. Reaction His statement evoked very little reaction in the U. 8. A. It evoked. some among informed liberals in Britain. In the December 9, 1944, New Statesman and Nation, A. J. P. Taylor, a fellow of Magdalen College, Oxford, perhaps the leading British expert on the subject, came out in favor of Trieste with the whole Istria and the Slovenian Littoral east of the Socha being made part of the new Jugoslavia. To do that, he wrote, "would be to redress the worst national wrong of the peace settlement of 1919." But, more important than that, Taylor went on, Trieste is a sort of test of "the character of the Anglo-Soviet Alliance. If it is thought that England and Russia can remain allies only by being strictly isolated one from the other, then Europe must be partitioned: Central and, Eastern Europe to Russia, the Mediterranean to England . .. But if it is admitted that England and Russia can be drawn closer by day-to-day practice of co-operation, then Trieste can become one of the concentration points of their partnership. Here the Slav world and the world of Western democracy can overlap and combine. In short, we can be more confident of the future of the Anglo-Soviet alliance when we have learned to think of Trieste as Trst." Official British and America continued secretly unfriendly to the new Jugoslavia. According to information from personal sources in London, the anti-Tito cliques in the War and Foreign Offices, which are part of the anti-Russian and generally anti-Slavic crowd, have been gaining all through the early months of 1945. They were behind the New Zealanders' forced march to try to beat the Jugoslav army to Trieste. Last week they and the Anglo-American military on the scene got the State Department to join the Foreign Office in sending Tito the sharp note demanding that his troops withdraw from Trieste and let the Allied Military Government run the city—as though Jugoslav were not an ally. On the day—May 14—that the Anglo-American semi-ultimatum was delivered to Tito, the "London press, Conservative and Labor," according to a cable I received from a friends, "opened a barrage on Jugoslavia on Tireste issue . . .Laborite Daily Herald in front-page article and fat type accuses Tito of •Nazi methods' in trying to seize Trieste. London Times and Daily Mirror and Daily Worker are sole exception in today's campaign. A big and powerful element in official and commercial Britain is desperately intent on destroying the whole Tito development. They know that if Jugoslavia does not get Trieste and Istria and Gorizia, it will be a big minus against Tito. But my chief concern right now is for what the U. S. A. will do in this connection. Will we go along with Britain against Tito, against the Slavs, against Russia, against the whole vital upsurge of the peoples in new Europe? Or will we try to understand what is behind the fierce impulse of, say, the Jugoslavs, who think Trieste is rightly theirs? Will we pick on technicalities like those arising out of the Trieste liberation by Jugoslavs and on "incidents" which may or may not have occurred in the intensely dynamic situations, and use them as pretexts for weakening Tito and other people's leaders whom we have driven into the arms of Russia? If the latter, where will that load to? SANC Letter to President Truman Regarding Trieste Published below is the text of the letter forwarded by the Secretary of the Slovenian American National Coumil to the President of the United States. Copies of this letter were also submitted to the State Department, Office of Strategic Services, Office of War Information, British Embassy, Embassy of the USSR, Jugoslav Embassy, the press and other individuals and organizations interested in the subject. "Harry 8. Truman, President of the United States, White House, Washington, D, C. "Dear Mr. President: "The Americans of Slovenian descent are greatly disturbed about the newspaper reports of May 14th, stating that the American and British governments served notice on the Jugoslav government in Belgrade, demanding immediate withdrawal of Jugoslav troops from the City of Trst (Trieste) and the surrounding territory, including the Istrian Peninsula, all of which have been liberated by the Jugoslav Army of Liberation. "Since its creation in 1918, Jugoslavia has continuously claimed the so-called Julian March, the former Austro-Hun-garian territory East of Soča (Isonzo) river, awarded to Italy by the treaty of St. Germain' as the price for Italy's participation in World War I. At that time and ever since the wishes of this people for selfdetermina-tion have been ignored and they have been subject of the opres-sion, abuse and rftaltreatment of the shameful Italian Fascist rule, despite the fact that the preponderous majority of the inhabitants are Slovenes and Croatians, who never were and never want to be either Italianized, nor further ruled by Italy. Their greatest desire and aspiration is to be united with their fellow Slovenian and Croatians within the borders of Jugoslavia as one nation and under one rule, the rule of the people. "Thousands of Slovenes and Croatians from Julian March joined the Jugoslav Partisans and later enrolled in the Jugoslav Army of Liberation, and fqr over four years they have fought for the allied cause against the Italian Fascists and German Nazis. Their contribution towards the Allied Victory is priceless and it will be recorded in the annals of history as the greatest epic of herioc struggle against enormous odds. This we cannot forget. More than one-half of all this territory has been liberated by these herioc guerrillas while the battle for Italy was still being fought by the American forces on the beaches of Anzio and in the ruins of Cassino. When New Zealand troops arrived at Tržič (Monfalcone) near Soča river, Jugoslav Army already held all Julian March for the benefit of the Allies. "One of the most inspiring points in the program of Jugoslav Liberation Front has been and it still is the liberation of the Julian March and its just return and affiliation to the democratic, federated Jugoslav State. "The Americans of Jugoslav descent, especially the Slovenian Americans, rejoiced as much |is their liberated brothers and sister in Europe upon learning the news that the Jugoslav troops occupied the territory, which has been separated from their motherland, and their joy doubly increased by learning that the American and British forces shared with the Jugoslavs the occupation of the City of Trst. "On May 13th it was reported in the press that some differences, arising out of. the joint occupation, had been settled by the American and British representatives and the government of Marshal Tito who agreed to allied use of this port city to secure communication lines of Allied forces in Austria. "The latest report that our government and the British ordered the evacuation of the territory liberated by the Jugoslav Army appears to us unfair, unreasonable and harmful to the best interest of the American people and Jugoslavia. It seems logical that the American people would prefer to see their sons return from European battlefields, instead of occupying the territory whose native liberators are now being asked to withdraw from their homeland. It also seems logical that the Jugoslav Army as part of the great Allied Army is entitled to hold the territory it liberated, just as much as the American, British, Russian and French forces hold the territories they liberated and occupied. "Slovenian Americans are well acquainted with the sacred sentiments of Jugoslavs insofar as the liberation and occupation of Julian March is concerned, and they feel that the latest action of our and British govern- Slovene Government Formed Washington.—The first federal government for Slovenia was recently formed in Ajdovščina, on the Slovene littoral, headed by Boris Kidrich, the TANJUG agency said in a dispatch recorded for the Office of War Information by FCC monitors. According to the dispatch, the cabinet consists of the following: Boris Kidrich, premier; Dr. Marijan Brecelj, vice-premier; Zoran Polic, minister of enteri-or; Dr. Alesh Bebler, finance; Dr. Jozhe Pokom, justice; Franz Leskosek, industry and mining; Dr. Vlado Vavpetic, commerce and supply; Dr. Fer-do Kozak, education; Tone Fay-fer, forestry, and Janez Hribar, agriculture. LUSCIOUS LADIES By c. wood BUY £X77?>4 iXTKA fm BONDS V HARRY C.WOOD © Jugoslavs Hold First Review of New Army Washington.—The first large review of the Jugoslav army, at which was seen the excellent appearance and equipment of the newly constituted forces, was held on March 27 in Belgrade, in commemorating the fourth anniversary of Jugoslavia's declaration of war on Germany, a TANJUG dispatch said, as revealed to OWI by the Federal Communication Commission. "The sidewalks of the principal streets, along which the troops paraded, were crowded with great masses of people who showered the courageous Jugoslav soldiers as well as the guns and tan)js with flowers and wreaths," the dispatch related. The parade was led by the military commander of Belgrade, Major Gen. Ljubovan Ju-rich and his staff. On Terazije square a review stand was erected for Regent Dr. Dusan Sernec, AVNOJ President Dr. Ivan Ribar and members of the presidium, members of the government, the chief of the general staff, Lieut. Gen. Arsa Jo-vanovic and aides, and for members of the USSR, British, United States, French, Czechoslovak, Bulgarian and Albanian military missions. Jugoslav planes gave an exhibition of formation flying. "The first unit to march past were cadets of the military academy, followed by the military band of the general staff, after which came units of infantrymen from all parts of democratic federative Jugoslavia," the dispatch related. "The cavalry was greeted with enthusiam. Then came the field and antiaircraft artillery and heavy mortars. The greatest enthusiasm was caused by the appearance of motorized artillery and heavy tanks, and after these came motorized infantry." The parade lasted one and a half hours, TANJUG said. "I'm not being catty—but—they know ALL of her father's money If Invested to War Bonds!'' merits will disturb them all, regardless of political or ethnical differences. They will feel that the Jugoslavs who contributed so much towards the winning of war, are not being treated as the allies, but as conquered people. "We assure you, Mr. President, that the loyalty and the patriotism of the Americans of Slovenian descent will remain undiminished and unshaken, because we have unlimited faith in your fair judgment and justice for the peaceloving peoples of the world. We are convinced that the Slovenes and Jugoslavs in general have earned the fulfillment and realization of their aspirations and that the United States will not disappoint them. "Respectfully yours, "Slovenian American National Council, (Signed) Mirko G. Kuhel. Secretary. SAW HIP IL STRANI ENAKOPRSVNOSTj 4. junija, 19^5 SfjariilaTiililiiiiliilBliilBlHlBlnlaliiwIiilBliilBliilaliiliTiii F. s. FINŽGARJEVI 5ii»iiu«unmiiiimiiii«iiimiiimiiiimiiwmiiimiiiimii05 ii ZBRANI SPISI ■ a ★ I, Sama ?lll«lllllllll«llll«llll«llll«llll«llll«llll«llllllllllllll«llll (Nadaljevanje) XIV. Kakor je učiteljica Mara obljubila, tako je ukrenila; za nedeljo je povabila Minko in Ale-no na punš. Ko sta obe drage volje obljubili in so si že podale roke, je Mara naglo pripomnila, kakor bi si bila vprav domislila: "Kaj sodita, ko bi povabila na čajni večer tudi Bresta. Saj je revež. Doma tiči in študira; kaj mu more postreči mati, ko je vsa nevedna in nebogljena." "Odloči sama! Ti vabiš, torej si gospodar!" Tako je sodila Minka*- kateri bi bil ljubši večer brez Bresta. "Saj je res revček, le povabi ga!" je hitro dostavila Alena. "Velja! Na svidenje!" Alena je odšla proti Smrekar-ju, Minka se je napotila v vas, Mara je pa obstala pred šolo in zrla za Aleno, ki je pela arijo iz Trubadurja. "Punca, trubariš!" Mrzel veter je zavel okrog vogla, da se je zavila tesno v šal, se naglo obrnila in odšla v sobo. Dolgo se je zibala na gugal-niku, pokadila dokaj cigaret in še vedno ji je zvenela na uho Alenina nagla prošnja; le povabi ga — in njena trubadurska pesem. "Nekaj snujeta in kujeta ta dva," je po dolgem razmišljanju razsodila Mara in vrgla ogorek cigarete v peč. Alena od onega večera ni več videla Bresta. Često jo je mučil dvom, je li prav naredila, da mu je zaupala. Včasih je čutila, da bi jo bilo sram, ko bi stopil pred njo in bi ne mogla zakriti rdečice. Včasih se ji je zahotelo po njem in vsa vesela je bila, če je kdo pri mizi omenil dijaka. Zato se je zelo veselila večera pri Mari, da bi mogla mimo presoditi, ali je njen dvom upravičen ali je utemeljeno njeno veselje. Pust dan je bila tista novembrska nedelja. Na nebu ni bilo oblakov, ki se poleti kopičijo in dvigajo kakor gorovja. Z dolgočasno, sivo kopreno, ki se ni ge-nila in je tiho visela do vrhov nizkih gričev, je bilo zavešeno nebo, vse mrtvo in trudno. Kljub brezvetrju so odpadali redki listi z drevja in se v vrtincih suk-Ijali na tla. Ljudje so trdili, da že diši po snegu in so prerokovali hudo zimo. "Že luč!" sta se začudili Ale na in Minka, ko sta hkrati vstopili "Saj je tema v tej sibirski puščavi. Sedita! "In zakurila je! Poglej, Minka!" Alena je stopila k peči in si grela roke "Da bi zmrzovale, kaj še! Saj je že itak naše življenje tako mrzlo — brr Nato je vzela iz omare steklenico vina in nalila v kozarce. "Oho," se je začudila Minka. "To ni samo čajni večer!" "Najprej pijmo pošteno bratovščino! Na zdravje, socialist! Servus, Alenčica!" Veselo so zadonele čaše. Mara je nagnila in izpraznila. "Eks, dekleta!" Minka in Alena sta se obotavljali. "Izpijta, da bo kaj ognja žilah!" Ko sta izpili, so zapečatile bratovščino s poljubi in sedle okrog mize. "Ali si Bresta povabila?" "Sem. Nič se ne boj, Alena; tvoj fant gotovo pride!" "Mara!" Alena jo je osorno pogledala, Mara se je pa navihanski za smejala in jo pogledala izza cigarete. lll»IIIIBIIIIBIIIIlllllllllWIIII«IIIWIIII»llll«llll»lll|»[t SilaliilaliikliinliilauiMliilaliilaliilaliibliilaliili "Alena, le navadi se Mare, tega nagajivčka nepoboljšljive- t" Dušica Rožamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Gunther Poslovenil Boris Rihteršič (Nadaljevanje) da mi oprostite . . . Novica, mi- ga Mara je puhnila oblak dima proti stropu. "Nič se ne jezi, Alena! Kaj ne bi bila to dostojna partija?" Alena je bila nekoliko v zadregi, ali je vendar naglo odgovorila. "Ako ti je tako všeč, vzemi ga, če te mara — seveda! Boš milostna gospa profesorjeva!" Ob tem se ji je globoko priklonila. "Profesorja bi že vzela, nič ne rečem. Toda jaz hočem tudi f^ta — fanta! Razumeš!" "Kaj Brest ni?" "Mm." se je namrdnila Ma ra. "Zame je vse pregladek, vse preveč — kako bi rekla — na vse plati. Fant po mojem okusu mora priti kot vihar, da te kar odnese s seboj, kakor rožico za klobukom! Tak bo moj!" "Če bo! Čestitam, rožica za klobukom! Daj mi cigareto!" "Mara, vso mi boš pohujšala," je spregovorila Minka, ko je Alena segla po cigareti. "Toda o Brestu si precej mojih misli!" "Vendar enkrat!" se je za-smejala Mara. "Sem rekla: precej. Za moj okus je Brest kot inteligenten mladenič premalo — revolucionar." "Bravo, Minka! Izvrstno! Če si ti socialist, tedaj mora biti mož stopnico više od tebe — torej revolucionar!" Tedaj je potrkalo na vrata. "Brest," je spregovorila Mara šepeta je, potem glasno velela "noter" in mu šla do vrat naproti. Brest je vstopil, eleganten, ljubezniv, ter pozdravljal in se kretal kakor v salonu. "Tukajle, prosim!" Mara mu je ponudila stol ob Aleni. "K Alenčici, prelepi kraljici ogrski!" "Žal, da nisem Matjaž, gospodična!" Brest se je dvorljivo priklonil Aleni. "Gotovo ste se kaj zanimivega razgovarjale. Žal, če sem vas zmotil." Alena je bila nekoliko zmedena zaradi vprašanja in je odgovorila malomarno. "Nič posebnega, gospod profesor!" "Pač," se je oglasila hitro Mara, ki je točila Brestu. "Pomislite, zadnja beseda našega razgovora je bila: revolu-cijonar!" "Tako! Zelo zanimivo! Prepričan sem, da jo je izgovorila gospodična Minka!" (Dalje prihodnjič) "In vse to si naredila, Rožamarija ?" "Saj tako rada vezem; kar ne morem nikogar več gledati pri slikanju, je to moje največje veselje. Mami sem že ponudila nekaj svojih reči, toda ni jih marala, ker so preveč pisane in se ne podajajo njenemu pohištvu." "Ali imaš vse tu?" "Seveda, zmerom vlačim te reči s seboj. Ali naj 'ti jih pokažem? Oh. Harro že prihaja. Pri vrtnih vratih ga že slišim." "Dober sluh moraš imeti, ali pa poslušaš s srcem. Ali Harro kaj ve o teh robnikih?" "Oh, ne, oče, in tudi ne vem, ali naj bi mu vse povedala. Tako izpremenil se je. Tako čuden je. — Nerodno bi mi bilo, če bi mu jih zdaj ponujala. Ali se ti ne zdi, da nekaj časa ni več stari Harro?" "Stari Harro! Ali se je kar naenkrat poštaral?" "Oh, mislim samo, da ni več takšen, kakor je bil prej. Tako miren in uravnovešen. Gospa Hardensteinova ga je v šali imenovala trdnega moža, po neki pravljici. Zdaj pa kaj začne, potem pa spet pusti . . . In zdi se mi, oče, — kako naj rečem? —, kakbr bi se me bal. In skrivnosten je in zaradi tega sem najbolj žalostna. Ali sem imela kdaj kakšno skrivnost pred njim?" "Ne, tega nisi imela. O, Rožamarija, ti bi morala imeti mater!" Rožamarija je vstala in nekaj časa prisluškovala. Luč je padala na njeno nežno, svetlo podobo in se iskrila na njenih laseh, na njenem čelnem obroču, ki ga je spet nosila. Tako ljubka, tako lepa je bila s svojimi razpletenimi lasmi in tesno se prilegajočo obleko, kakor bi jo bil ustvaril velik umetnik. Samo nekaj vran je še manjkalo in bel jelen, pa bi bilo stalo pred knezom v vsej svoji lepoti dekle iz pravljice. Knez jo je pogledal. Zdaj čaka svojega prijatelja in se čudi, da on ne more več igrati vloge dobrega strica . . . Tedaj je pričiakovani prišel. Obstal je pri vratih, kakor bi hotel pognati tam korenine, in ni mogel reči besede. Rožamarija se je prestrašila: "Oh, Harro, kaj ti je? Ali si dobil kakšno slabo novico? Ali se ti je kaj primerilo?" "Nič, nič, in dober večer, visokost . . . Prositi vas moram. Postmaster General slil sem ..." zajeclja. Kaj je postalo iz trdnega moža? Naposled se zave, in kakor bi bil rekel nekaj takega, česar se je na pamet naučil, začne: "Čez nekaj dni bom mora^ odpotovati v Rim. Zaradi svoje delavnice ..." Zdaj že spet obstane sredi besed. Knez je iz-nenada našel droben-nasmešek. "Oh, kakšna škoda!" Rožamarija je prebledela. Nasloniti se mora na stol in reče z glasom, ki zveni nenavadno ip tuje: "Jutri še ne, kajne, Harro?" Vidi se, kakor bi se oba oddahnila. Jutri še ne, ne. Še en dam bom živela, si misli Rožamarija in reče skgraj prijazno: "In zdaj pojdimo k mizi; samo tebe sva še čakala." Harro zajeclja nekaj v opravičilo. Danes ga pri najboljši volji ne moreta imenovati dobrega družabnika. In Rožoma-rijo pogleda tako nenavadno, da si sirota žalostno misli, da mu njena obleka ni všeč. In trudi se, da bi bila živa. Tako mine južina. Po jedi sede kakor navadno še nekaj časa v mali sobi in Rožamarija, ki je še zmerom bleda, leže na svoj zložljivi stol. Ta stol je ob odprtem oknu, kjer silijo v sobo rože-ple-zalke. Svetilka osvetljuje bele cvete, ki gledajo skrivnostno in ljubko iz sinje noči. Rožamarija ima veliko, zeleno blazino iz svile. Zelena barva je nekoliko trda in zlate robove ima. Tu leži zdaj kakor lotos, bel in zlat na zeleni vodi, in svetle kite pla vajo po blazini. Knez ji položi svileno odejo čez noge, ona pa se nasmehne in reče: "Oče, kaj misliš? Ali naj bi začela pripovedovati o robnikih če Harro ne bo hotel več ostati tu? Samo Lizi moram pozvoniti, pa jih bo prinesla." ''Kaj bi zvonila? Oprosti, svo je ime sem slišal." Harro poskuša biti šegav, pa se mu namen hudo ponesreči. "O vašem novem domu sva se pogovarjala, Harro, in oba, Rožamarija in jaz, bi bila rada pri zlatih mozaikih ustanovnika, imenom seveda; ali ne bi mogli na enem napraviti Rožemarije kot angela? Dolžino in ožino ima za angela, ali ne? Mi Brau neški bi bili tudi radi zastopa ni v Thorsteinovem gradu. To rej meni prepustite mozaike, ali ne? Rožamarija, ali si pozvo nila?" Liza pride s polnim naroč jem zvitkov v svilenih papirjih Toliko pa knez le ni pričakoval. Rožamarija je morala biti zelo pridna. "Ljubi Harro, ne bodi hud name! Saj se še spominjaš zavetja in robnikov, ki sva jih mislila narediti. Hotel si vzeti sivo zelenkasto platno za podlago. Razdeljeno naj bi bilo z ozkimi zlatimi progami in poživ-Ijeno z vezenimi polji." "Vse to si si zapomnila po teh dolgih letih, Rožamarija?" Rožamarija mu je ponudila prvi zvitek. "Razvij ga, Harro, in poglej, ali je tak, kakor si si ga zamišljal?" Harro ga je razvil. Bil je grm pozimi, na medlo opalni podlagi. In kakor rubini so se lesketale jagode med vso belino srebra in med sinjino. Za delavce Za delavce THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA HIŠNE SLUŽABNICE ZA POSLOPJA V DOWNTOWN ZA VES DAN ALI DELNI ČAS . Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do ^ stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—Zglasitc Employment Office, 700 Prospect Ave.« soba od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljuA The Ohio Bell Telephon^ Mali oglasi ASTHMA •"'Ia ^ brezplačno poizkušnjo CE TRPITE NA ASTH.MI V SAPNIKU, vsied kašlja In težkega dihanja—pišite za hitro, učinkovito poskusno ponudbo brezplačno in brez rizike. Povpraševanja od strani takozvanih 'brezupnih" slučajev posebno vabimo. NACOR, 992-B, State Life Bldg. Indianapolis 4, Ind. Marooned Airmen Rescued by Helicopter I 55 NO ' BRUSH-MmKS \ g I I Cady Electrical Appliance Co. Hišni predmeti — Nu-Enamel Kem-Tone — Električna posluga 16121 Euclid Ave. GL 2788 POKRIVAMO STREHE z finim novim papirjem, predvojne kakovo sti. Pokrijemo 1,000 kvad. čevljev kompletno za $76. Postavljamo tudi "siding" po nizki ceni. INDEPENDENT ROOFING CO. 10700 St. Clair Ave.. GL. 9461 Lahki pogoji—brezplačni proračuni Dajte vaš fornez sčistit sedaj. Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dimnik sčiščen po "va-cuumu." $4 do $6 National Heating Co. Postrežba širom mesta FAirmount 6516 B. J. RADIO SERVICE 1383 E. 45 St. BE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih Robert E. Hannegan, chairman of the Democratic National committee who has been named to succeed Frank C. Walker, who resigned as postmaster general effective July 1. Hannefan will remain as chairman of the Democratic national commit-tee. Uradnice podr. it. U S. 2.2. Presednica, Frances Rupert 19301 Shawnee Ave.; podpredsednica, Antonija Svetek; tajnica, Frances Klein, 19407 Mus-koka Ave., IV. 4820; blagajni-čarka, Pauline Sajovec; zapis-nikarica, Mary Yapel; nadzornice: Frances Globokar, Frances Grčman in Frances štupica Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu. EAST END RADIO *791 East 152nd St. Popravljamo vsakovrstne električne predmete Earl B. Cherry Wm. "BiH" Herman OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" Eleven marooned RCAF airmen who were rescued by a U. S. coast guard helicopter in the Arst Rescue of its kind, set up this SOS sign in the snow (upper left), made of green spruce boughs. Lower left: Cave in the snow in which the airmen lived for two weeks in the Labrador wilds« Snow Is 10 feet deep. Right: Air view of the actual rescue. ^ gaoej^Bies || di I ■ "Laugh if you wiH—but I (old f Mr. KeUy iii< firtt box of WbeMi««.'* MOŠKI TOVARNIŠKI DELAVCI Visoka plača in overtime Stalno in redno delo Pipe Machinery Co. 930 EAST 70th ST. HE. 0904 SNAŽILKE — Stalno delo od 11:30 zv. do 6. zj. HIPPODROME THEATRE 720 Euclid Avenue Zglasite se samo popoldne v gledališču IŠČE SE ŽENSKE.^. za sortiranje obleke ga v Evropo. Lahko delo po | Moški dobijo delo—® _ Trans-Ocean I' 1192 E. 40 St. Slov Moški in ženske ZA TOVARNIŠKO DELO ŽENSKE ASSEMBLERS— INŠPEKTORICE SOLDERERS— PUNCH PRESS OPERATORICE MOŠKI SET-UP (AUTOMATIC) STOCK ROOM POMOČNIKI INŠPEKTORJI TOOL MAKERS TOOL CRIB ATTENDANTS LATHE DELAVCI BRAZERS SHIPPERS POMIVA« OKEN Dobra plača od ure— 10 ur na dan Definitivna povojna bodočnost THE BISHOP & BABGOGK MFG. GO. 1285 EAST 49th ST. Ženske za snazeW LAHKO DELO Podnevi ali Plača od ure poleg • stalno delo Pipe Machinery 930 EAST 701h SI" ^ Tovarniški del#''' PRESS Delavci za sp^ tovarniška de Dobra plača od ur®'" overtime JSLSteelBart«'' Ave* Mali oglasi Proda se hiša s 6 sobami na 920 E. 220 St., blizu cerkve sv. Kristine. MATT F. INTIHAR 630 E. 222 St. IV. 2644 ali IV. 0678 Smer da's Furniture & Music Co. v poslugo v Clevelandu 32 let 5800 BROADWAY ZA PRIHRANKE, PRIMERJAJTE NAŠE CENE (m (i CRUJSBRj -Behind' Your Bonds lie# the Might of America 8806 Crane En blok južno Dovc^ieno nam j® ^ vbodu POTREBUJ®^" PRESS external g ' •ss§, T,E«> RADIAL OPEBA^C#«' teža^^ pg voin* stalna dela r*'" Visoka plača od LEMPCO PI ^ punbaMR^ maple 10«' Daseiif^ . zapuščino se gob ^ za eno družino, nica. Velika^0^ Fio»isi irODIH!^ 132» ■ff 4» , Broadway, bliz" ]& se na SS'-SpI k ven $1500. Za P' MI. 3809. piano har^Jlfoke sov; ene za - ^ GOLD, SILVER, COPPER Billions of dollars' worth of gold, silver and copper have come from the mountains of Montana since John White in July, 1862, made the first "pay" discovery of ore on Grasshopper Creek, and Bannock Camp arose. Richer ground was located at Alder Creek the next year, then Virginia City took the laurels and after that Helena, the camp that became the capital city. Such resources are only a small part of the vast resources backing up your War Bonds. U. S, Tnasury Dtparimtiii V najboliJV SOV. V gg Kdor želi, ^aj 1158 E. pholographic 762 K 185® V IVanhoe , "I % S