Političen list za slovenski narod. Po poeti prejeman velja: 2« celo loto prodpla軫 16 (14., za pol leta 8 gld... » četrt le!s i fld., » jodta meiec 1 yld.10 kr. V admlnietraeiji prejeman volja: Zrn «ole leto 13 (14., u pol leta 6 fld., ха četrt leta S (Id., >a jedon mesec 1 (14. V Ljubljani na dom pošiljan velja l (ld. 20 kr. več na leto. Pooamno Številke po 7 kr. Naročnino In oxnanila (iaaerate) viprejema upravništvo ia ektpedldja v „Katol. TIskarni", Kopitarjeve ulice lt.^2. Rokopiei «e ne vračajo, nefrankovana piima ne viprejemajo. Vredništvo jo v SementSklh nllcab H. 2, I., 17. Izhaja viak dan, iiviomii nedelje in praznike, ob pol 8 uri pepoldoo. Štev. 132. У Ljubljani, v soboto 12. junija 1897. Letnik XXV. Federalizem v Avstriji. Neosnovauo, šovinistično in krivično postopanje nemško-liberalnih in nacijonainih poslancev v državnem zboru, ki se je v zadnjih dneh pokazalo v takih pojavih surove obstrukcije, kakeršnih do sedaj ni bil vajen noben zbor razumnih in izobraženih mož, je vzbudilo v resnih državniških krogih vprašanje, ali bo sploh mogoče še nadaljno parlamentarno delovanje v sedanji ustavni obliki naše države. Vsled tega je bolj živo, nego kedaj poprej vstopilo na površje vprašanje o preosnovi ustave v federalističnem smislu. Židovsko-liberalni listi seveda skušajo v kalu zatreti to federalistično gibanje, toda ne morda z dokazi, po katerih bi bilo razvideti, da je tak spremen ustave neizvedljiv, marveč le pravijo, da bi se s tako preosnovo ustave država razrušila. Večidelj so v tem oziru tostranskim liberalnim listom pomagali ogerski židovsko-liberalni listi, ki so s sedanjim dualizmom kajpada popolno zadovoljni. Zato je značilno za sedanje razmere, da se tudi z Oger-skega čujejo glasovi za federalizem. Tako piše „Bu-dapester Tagblatt" : Vsi vplivni politiki v Avstriji so prišli do spoznanja, da stare oblike ne zadostujejo več zahtevam duha časa ter da je politika narodnostae sprave in socijalne preosnove neizvedljiva v okviru sedanje ustave. Nič ne pomaga, ako staro žensko oblečeš v novo krilo. Avstrija potrebuje nove ustave, v kateri je dovolj prostora za avtonomijo dežela in jednako-pravnost narodov. Avstrija naj ponovi ono nadobudno setev, katera se je pričela z oktobrovim di-plomom, ki pa je bila s februarjevim patentom in z decembrovo ustavo tako naglo uničena. Skratka jedini izhod iz tega labyrinta je pot do federalizma. Ali bo sedanje avstrijsko ministerstvo to pot nastopilo ? Do sedaj je nam grof Badeni nato odgovor dolžan. Tudi dunajski antisemitski „Deutsches Volksblatt" odločno pobija trditev, kakor da bi se s federalizmom zrahljale vezi posameznih dežel v naši državi ter dokazuje ozirajoč se posebno na Nemčijo in Švico, da je s stališča državnih koristij revizija sedanje ustave v Avstriji v federalističnem smislu neobhodno potrebna. Pa tudi z narodnega nemškega stališča, pravi poprej omenjeni list, nimajo Nemci vzroka ustavljati se federalistični preosnovi države ter piše: Cehi zahtevajo — to je dokazovanje nemških centralistov — da se obnovi češko državno pravo, torej moramo mi Nemci biti proti temu, kajti potem bi bili v Sudetih Nemci izročeni češki večini na milost in nemilost. Kakor se razvidi iz tega, presojajo nemški centra-listi vprašanje o preosnovi ustave le z nemško-češ-kega stališča. Sicer je to zelo važno, toda pomisliti vendar moramo, da lo vprašanje zadeva i alpske Nemce in sicer zato, ker bi bili tem potom — ne da bi raztrgali vezi z Nemci na Češkem — rešeni težke more češko-nemškega vprašanja ter bi jim bilo omogočeno pečati se z gospodarskimi in socijalnimi stvarmi in tega je Nemcem ob Alpah in na Dunaju v prvi vrsti potreba. Nadalje „Volksblatt" zavrača trditev, da bi potom federalizma prišli Nemci v primeri s Slovani v manjšino v Avstriji ter pojasnjuje, da je to tudi že sedaj, ker Nemci brojijo v Avstriji le dobrih 36 odst. vsega prebivalstva. Zalo pa je za Nemce važno, da se sedanja ustava v državi ne spremeni brez njih ali proti njim. Opravičenim zahtevam nenemških narodnostij v Avstriji vstrezajoč bodo najbolje Nemci poskrbeli za svoje pravice. Ists stališče, kakor je tukaj zastopa „Volksblatt" glede Nemcev, moramo ga z'astopati tudi Jugoslovani glede svoje narodnosti ter pri preosnovi ustave v federalističnem smislu delovati na to, da se peprej državno-pravno reši narodnostno vprašanje, ker to je pogoj, pod katerim se je zastopnikom slovenskega naroda mogoče ogrevati za federalizem. Naše prepričanje je, da se lahko pri tej preosnovi ohranijo zgodovinske tradicije glede posameznih kraljestev in dežel, da se pa lahko ob jednem zakonitim potom določi, da bodo narodnim manjšinam po posameznih kronovinah zagotovljene narodne pravice. — Za tako izvršitev federalistične preosnove naše države po našem mnenju tudi sedanje politične in parlamentarne razmere niso neugodne. Od morja. (Izvirni dopis.) „L Amico" od 16. maja piše mej drugim: „Slovenski okoličani nam ne nasprotujejo, pač pa štirje rogovileži, došli izza gore. Ljudstvo slovensko je dobro in razumno. Ako bi ne bilo teh štirih ro-goviležev, kateri smatrajo narodnost molzno kravo, ki naj jih preživlja, rogoviležev, hujskajočih proti Lahom (in ako bi ne bilo štirih liberaluhov laških. Op. vred.), živela bi mesto in okolica v lepem soglasju; katoliški Lahi in Slovani, dasi razdeljeni po jeziku, bi se složno borili za Boga in cerkev in bi si medsebojno priznavali narodne pravice." Res, lepo se je izrazil naš „Prijatelj", iz srca nam je govoril. Da, „ako bi ne bilo" — toda mi se vprašamo: česa, koga? In vnovič se nam podaja odgovor: Ako bi ne bilo štirih „mestatore-jev" rogoviležev na slovenski strani, bil bi mir! Kolikokrat je „LAmico" te besede že ponovil; izprva jih je menda zapisal, ne da bi sam sebi verjel, toda sedaj se jim je že privadil in je prepričan o njih. Budalost! One, ki se žrtvujejo za narod, da ga probude iz spanja politične nezavednosti, ki se bore za njegove teptane praviee, ki ga branijo nekulturnih napadov od strani „kulturonos- LISTEK. Razmotrivanja mračnjakova. Socijalnim demokratom ni parlamenta nikdar zadosti. Komaj se je zaključilo državnega zbora zasedanje, v katerem so socijalni demokratje mej ob-strukcijonisti igrali tako lepo vlogo kot zvesti pomočniki nemških nacijonalcev, že je sklicala stranka svoj parlament na Dunaj. Vzdignili so se razni socijalistični tajniki in drugi taki parlamentarci po poklicu, ter so romali na Dunaj pred obličje mogočnega dr. Adlerja. Obstrukcije pa niso nadaljevali na tem strankarskem parlamentu. To je čisto umevno, kajti strankarski tajniki si ne upajo tega proti strankinemu šefu, sicer bi zanje kmalu napočili „brezdi-jetni, strašni časi", in bi si možje zunaj stranke morali iskati zaslužka. Zborovali so torej lepo v strahu Adlerjevem, kateri bi prvi bil lahko dejal v slovo : Bratje mili! Do solz ste ganili me dnes, Saj izpoved vsa važa mi priča, Da učenci res pridni vi moji ste vsi..... Na predlog ljubljanskega tajnika izrekel je zbor parlamentarični frakciji stranke popolno zaupanje in priznanje. Tako zaupanje in priznanje zaslužila je ta frakcija v polni meri. Volilci izročili so tem možem svoje najdražje politične bisere, posebno zboljšanje gmotnega stanja, da jih hranijo in branijo. Možje pa so tudi te bisere tako skrbno branili, da jih živa duša ni videla. Nihče torej ni mogel stegati poželjivo roke po njih in socijalističnim poslancem ni jih bilo treba braniti, kar je včasih trudapolno. Sicer pa so ti možje s svojim postopanjem iz-polnovali povse socijalno-demokratično geslo: prostost, jednakost, bratstvo. Prosto kričali in razgrajali so po zbornici, jed-nako so se vedli, kot nemški liberalci in nacijonalci in v bratstvu s temi pripravili so avstrijska ljudstva ob tisto velikansko svoto denarja, katero so požrle poslanske dijete. Izpolnovali so ti socijalistični državnozborski poslanci tudi načelo, da morajo produktivna sredstva biti vsem skupna. Porabljali so namreč ravnila in mizice, sredstva torej, s katerimi so producirali hrum in šum, kjer so jih v naglici doseči mogli. V blagor delavskim stanovom pa so tudi delali, ker je veliko tiskarjev imelo dela s tiskom časniš-kih poročil o parlamentarnih škandalih. Zaslužili so torej ti možje izrečeno jim zaupanje in priznanje popolnoma. f Prošt Jožef Heržič. (Konec.) Se k večji časti dospel pa je Heržič leta 1894, ko je bil z najvišjim odlokom z dne 7. decembra od svitlega cesarja Franc Jožefa I. imenovan nadžup-nikom v Ptuju in povzdignen k časti inful. prošta. Dne 8. januvarija 1895 so ga milostljivi knezoškof Mihael v svoji domači kapeli v Mariboru posvetili v prošta, umestili v ptujsko nadžupnijo in imenovali dekanom obširne ptujske dekanije. V Ptuju, kjer so ga sijajno vsprejeli in dne 8. februvarija slovesno sprevodih v krasno ozaljšano nadžupnijsko cerkev sv. Jurija, našel je večino meščanskih src njemu že popolno udanih. Ostala je s svojim ljubeznjivim, veselo šaljivim, a vseskozi dostojnim vedenjem kmalu pridobil ter dosegel toliko priljubljenost, da so ga nehote čislali najhujši za-grizenci in sovražniki duhovenstva. In s splošnim zaupanjem, katero je užival, dosegel je brez posebnih ovir marsikaj, kar bi se drugemu bilo težko posrečilo. Že prvo leto svojega službovanja v Ptuju ustanovil je ondi katoliško društvo gospa, h kateremu so pristopile najodličnejše meščanke. To društvo blagodejno vpliva na družinsko, domače življenje in že čez kratek čas so se poprej precej tužne razmere v verskem in nravstvenem oziru zelo zbolj- ce?", ki se borč za njegov jezik, za njegove pravice v šoli, v uradu in v javnem življenju sploh, ki se bord za narodov obstoj, da naravnost rečem, — one imenuje „L'Amico" rogovileže! Hvala! Sploh pa mislim in sem tudi prepričan, da ni samo štirih rogoviležev (!) v tržaški okolici, ampak jih je več — malo ne vse ljudstvo slovensko! Ono ima do sedaj vsled bridkih izkušenj dovolj jasen pojem o vsem položaju in zato se imenuje narodni boj na Tržaškem osobito, boljše boj celokupnega naroda, kakor pa boj poje-dincev-voditeljev! Naprej! Kaj bi pa bilo, ako bi ne bilo teh „mestatore-jev" ? — Mesto in okolica bi živela v lepem soglasju itd. — Toda pardon! — poprej bi trebalo odpraviti še štiri laške liberalube iz Trsta. Tedaj vnovič samo štiri! Kdo pa so ti laški libe-raluhi ? Malo težko je določiti! Jaz mislim, da bi ne pretiraval dosti, ako bi rekel, da vsaj dve tretjini vseh onih, ki so pohajali gimnazijo ali kako drugo sredujo ali višjo šolo — navadnih pouličnih kričačev niti ne upoštevam, ker ti tako iu tako le malo ali nič ne odločujejo pri reševanju večjih vpra* šanj in so le slepo orodje svojih zapeljivcev „gospodov". Naše mnenje o tržaško - laškem iiberaluštvu je tedaj ravnokar navedtno. Stavili bi pa skoraj, da „L Amico" v Trstu res ne sošteje dosti več nego štiri liberaluhe. Toda pustimo suhe Številke! Več nam je do stvari same. Preudarimo natančno „LAmicov" članek in presodimo, bi nam bilo res mogoče priti do zaželenega smotra, do narodnih pravic v Trstu, ako bi se izvršila „pobožna želja" .L'Amico-va". Najprej bi trebalo odstraniti štiri rogovileže „mestatore" slovenske. Veruj mi, „Prijatelj", da dotični zapuste prostovoljno Trst in okolico, ter se vrnejo in poizgube zopet takoj za hribe ingore, izza k a t e r i h s o d o š 1 i, kakor hitro se zajamčć in dejanjski priznajo narodne pravice Slovencem; da, radovoljno zapuste Trst, in sicer vam na ljubo, Trstu na ljubo, da se ne bo več spodtikal nad njimi. Mislimo si, da teh najhujših nasprotnikov laške krvi ni več v Trstu. Od strani Slovencev so ostala tedaj sama jagnjeta, ostalo je le dobro in razumno ljudstvo. Sedaj pa le opreznim biti! Dopisnik „L'Amico-v" sklepa: Ako bi „me-statore-jev" slovenskih ne bilo, živela bi mesto in okolica v lepem soglasju. Vrednik pa je temu previdno še dostavil: „in ako bi ne bilo štirih liberaluhov laških". Dopisnik ne vidi tedaj v laških liberaluhih nobene ovire složnemu življenju obeh narodnosti) v Trstu glede na versko življenje in pripoznanje narodne jednakopravnosti. Previdni in razsodni vrednik pa je vso stvar bolje premislil in pripoznal, da tudi laški 1 i b e -raluhi, sicer le maloštevilni, nasprotujejo složnemu življenju obeh narodnostij v Trstu. šale. To se je pokazalo ob raznih priložnostih, zlasti pa pri velikonočni spovedi. Kj je bil krščanski duh nekoliko probujen, poprijeti so se meščani z neverjetno vnemo prelepe, a dragocene ideje, katero je prošt Heržič v svojem srcu gojil. Nameraval je namreč, veličastno, a v teku let precej skazeno mestno cerkev sv. Jurija pi-votuemu gotskemu slogu primerno obnoviti. Pred vsem lotil se je presbiterija, v katerem je nerazum-nost prejšnjega veka dala troje krasnih gotskih oken zazidati. Potrkal je na radodarnost njemu udanih meščanov in v kratkem času bil je s prostovoljnimi doneski večji del potrebne svote zagotovljen. Z ozirom na to sklenil je s slavnoznano tvrdko Neuhauser v Inomostu pogodbo ter sklenil vse potrebno, da bi presbiterij do prihoda višjega pastirja v Ptuj dobil pet novih oken iz barvanega stekla. A predno ko se je bilo to izvršilo, ugonobila je prošta Heržiča nemila smrt; — ni mu bilo dano razveseljevati ве nad sadom svojega truda. Novembra lanskega leta ponovila se mu je nekdanja bolezen na obistih. Spoznavši nevarnost dal se je prevideti s sv. zakramenti ter je vredil posvetne zadeve, sporočivši med drugim tudi 1000 gld. za jedno okno v presbiteriju. Vest o njegovi nevarni bulezni je neprijetno zadela in zelo preplašila vse kroge. Žalovali so njegovi mnogobrojni prijatelji, pa Mislimo si sedaj, da tudi teh, recimo najhujših liberaluhov laških ni več v mestu. Po mnenju in trditvi „L'Amico-vej" bi moral zavladati mej celim Trstom, izvzemši, kakor smo rekli, štiri liberaluhe laške, in mej okolico, izvzemši istotako štiri „privandrane" hujskače, vzoren mir, sklenilo bi se pobratim-etvo mej obema narodnostima, složno bi se isti borili za Boga in cerkev in bi si pri zna v a 1 i mej sebojno narodne pravice. Kakor bi človek sanjal, se nam zdi dobro čita-jočim in premišljajočim to, in nehote se zamislimo in duhoma prestavimo v „one" divne čase ; na žalost pa, da se iz teh sanj prehitro vzbudimo in se nevoljni prepričamo, da so resnično le sanje! Niti bratu vsega ne zaupaj, verjami! Vsled bridkih izkušenj in mnogobrojnih prevar je prišel vsaj razsodniši svet do prepričanja, da treba slednjo stvar še le dobro premisliti, presoditi, preiskati, predno se jo odobri in sprejme. Isto tako i mi. Opirajoči se na žalostne izkušnje in prevare nikakor ne sprejmemo slepo zorno rudečega jabolka, boječ se, da je od znotraj gnilo — „LAmico-vega" članka, dasi je na videz sladak in vabljiv, ne sprejmemo, ga ne odobravamo — ga zavračamo liki poslopje brez pravega temelja, ki zvabi s svojo mikavnostjo nešteto ljudstva ulse in je potem izdajalski zasuje. Z drugimi besedami: Kako naj verjamemo v „L'Amico-vo" krščanstvo, pravicoljubje in druge kreposti, ko nas je sam z besedo in delovanjem že tolikokrat prepričal, da se z vsem tem igra, kakor mu ravno pade v glavo, ali bolje, kakor mu veleva lastni in še bolj ultranacijonalni egojizem. Cesa nam bi bilo pričakovati, da ni „onih 4 + 4 rogoviležev v Trstu, ni toli težko že naprej navesti, in to ravno na podlagi dosedanjega pisarje nja in vedenja istega „L'Amica", ki je vlil svoje „pobožne želje" in ob jednem tudi svoja izvajanja „impedimento sublato" v gori prevedeni odstavek. Da, na podlagi dosedanjega pisarjenja in vedenja ! »L Amico« je k atoli š k list, kakor je napi sano na pročelju lista (Konee sledi.) Razkrinkani so. lz Zagreba, 8. junija. Kak vrišč so zagnali naši mažaroni vkup z mažarskimi svojimi prijatelji na našo domoljubno duhovščino, omenil sem že v jednem dopisu. — Zmaga opozicije tem ljudem pa ne da miru ter vedno dalje rujejo, češ da morajo najti tudi onega, ki je tajno vodil ves opozicijonalni pokret proti vladi. Kdo drugi bi to mogel biti po njihovem plitkem razsojevanju nego sam zagrebški nadškof dr. Posilović. Predrznost in zaslepljenost maža-ronskih politikov je segla tako daleč, da so v Budimpešti sklenili, vso to zadevo sporočiti samemu kralju. In komaj se je povrnil ban Khuen-Heder-vary iz Budimpešte, kjer je poročal kralju na svoj tudi meščani so globoko užaljeni dan za dnevom povpraševali, kako mu gre. Občno sočutje, združeno z obilno molitvijo za njegovo zdravje je bolnika zelo ukrepilo. Zlasti pa ga je prijetno iznenadilo novoletno voščilo milostlji-vega višjega pastirja, s katerim je bil kn.-šk. kon-zistorijalnim svetovalcem imenovan. Po novem letu je precej okreval. Dan za dnevom je opravljal z višjim dovoljenjem v hiši najsvetejšo daritev svete maše, pogovarjal in po stari navadi šalil se s prijatelji, ki so ga pogostoma obiskovali, ter se v lepem vremenu sprehajal po dvorišču. Zaradi tega smo gojili upanje, da bode popolnoma ozdravil. A Bog je v svoji neizvedljivi previdnosti sklenil drugače. Po njegovem godu (19. marca) napadla ga je bolezen znova ter ga v kratkem času tako oslabila, da je le s pomočjo svoje blage sestre mogel vstajati in po hiši hoditi. Trpel je veliko, a tako potrpežljivo, da se je vsakdo čudil. In tako je hiral in hiral, dokler ni po zopetnem prejetju svetih zakramentov dne 29. aprila 1897 ob '/»4. uri zjutraj, obdati od domače duhovščine in zvestih strežnic, svojih dveh blagih sestra, — v Gospodu zaspal. Da je bil blagi pokojnik priljubljen ne le pri svojih sobratih, marveč pri vseh, ki so ga poznali, pričal je veličastni pogreb dne 1. maja dopoludne, kakoršnega še Ptuj videl ni. način o volitvah na Hrvatskem, že se je podal na pot nadškof dr. Posilović na Dunaj, kamor je bil poklican v isti zadevi. Da ste jih videli te maža-rone, kako ponosno so se držali, ko so zvedeli, da mora nadškof pred samega kralja. Trobili so na vse strani, da je nadškof poklican ad audien-dum verbum in da se bode mogel težko oprav-dati radi svojega ponašanja prigodom zadnjih volitev. So že morali vedeti, kako so ga ovadili pri najvišjem prestolu, saj v takih stvareh so oni pravi mojstri. Vse je bilo pravo framasonsko-kal-vinsko kovarstvo, katero pa seveda ni moglo vspeti. Se preden se je nadškof dr. Posilović povrnil v. Zagreb, razširili so budimpestaneki a po njih tudi dunajski listi lažnjive vesti, da ie bil Skof nemilo vsprejet in da se je vrnil čisto potrt skoz Budimpešto, kjer se je imel pokloniti po njihovej trditvi ministerskemu predsedniku Banffyju. Da so o veprejemu na cesarskem dvoru pisali po svojih nazorih, ni nič čudnega, 2e tudi je prava bezstialnost razpravljati o takih dogodkih prej, nego se je o tem kaj pozitivnega zvedelo. Prava židov-sko-framasonska brezsramnost pa je, če se piSe o takem dostojanstveniku tako lažnjivo, kakor se omenja zaslišanja pri Banffyju, ko nadškof dr. Po-silović ni potoval skoz Budimpešto niti na Dunaj, niti z Dunaja. Kam merijo take laži, dobro vemo, kajti nerazsodna množica se da zaslepiti, jeli pa taka pisava vodi res do kakšnega boljega spora-zumka med Mažari in Hrvati, moramo zares dvomiti. Ta laž je bila hitro odkrita, kajti o takih dostojanstvenikih se vender dobro v6, katerim potom potujejo. Seveda so vsi mažaronski in mažarski časopisi tako nepošteni, da ne bodo preklicali te laži, češ naj le narod veruje, da se je moral zagrebški nadškof pokloniti ministru predsedniku BanlTyju ter vsprejeti od njega ostro lekcijo radi njegovega zadržanja pri zadnjih volitvah, čeS daje sam največ podpiral opozicijo. Ali tudi njihova trditev o kakem nemilostlji-vem vsprejemu ni resnična. Nadškof dr. Posilović se je povrnil binkoStno soboto čisto zadovoljen in vesel v svojo rezidenco v Zagreb ter dva dni zaporedoma delil zakrament sv. birme. A na binkoStno nedeljo pri svečanem obedu se je tudi zvedelo, da je nadškof v svoji avdijenci pri kralju popolnoma vepel in da nima niti najmanjega razloga nezadovoljen biti s svojim potovanjem na Dunaj. Ko je namreč jeden kanonikov nazdravil ljubljenemu nadpastirju ter omenil, kako nedolžno trpi duhovščina grde napade in razna preganjanja od nerazsodnih ljudi in celo od samih oblasti, odgovoril je nadškof, da sega to preganjanje celo do prestola kraljevskega, ali da se duhovščini ni treba nič bati; seveda jih je nekoliko, ki se ne drže strogo predpisov, kar pa ni nič čudnega med tolikim Številom; sicer pa se nahajamo na pravem potu, in dokler s e t e g a d r ž i m o , n e trebamo se niče-s a r bati. Nadškof je izgovoril te besede tako prepričevalno, da so ga vsi razumeli. Ganljivi pogrebni govor imel je preč. gospod kanonik dr. Jožef Pajek, rajnkega sošolec in iskren prijatelj. Po opravljeni sveti maši, katero je služil preč. gospod stolni dekan Lovro Herg, pomikal se je sprevod v nedogledni dolgosti po mestnih ulicah na pokopališče. Udeležba je bila v vsakem oziru ogromna. Videli smo mladež vseh mestnih šol z ravnatelji in učitelji, razna društva in dolgo vrsto duhovnikov, katerih smo našteli 75. Za četvero-vprežnim, s krasnimi venci obloženim mrliškim vozom šli so za žalujočo rodbino c. kr. uradniki, častniki pionirskega bataljona, mestno starešinstvo, meščani in okoličani v dolgi nepretrgani vrsti. Ravno je odbila ura dvanajst, ko smo truplo blagega ranjkega izročili hladni zemlji. Na strani svojih dveh prednikov, prošta dr. Ivana Vošnjaka (t 17. novembra 1877) in prošta Mat. Modrinjaka (t 12. avgusta 1894) počiva sedaj kot tretji prošt ptujski blagi Jožef Heržič. Prerano vzela nam ga je nemila smrt, njega žlahtno in plemenito srce zakriva mrzli grob, ali njegov spomin ostane neizbrisljiv. Mili prijatelj, počivaj v miru in sveti ti večna luč! M. dl. S to izjavo je dokazano, da je znal nadškof vsa ogovarjanja proti sebi in svoji duhovščini razbiti ter dokazati, kateri je pravi pot, da se dospe na Hrvatskem do pravega miru in zadovoljstva. Tako je zdaj razkrinkana vsa nedostojna akcija naših mažaronov in njihovih zaveznikov v Budimpešti. Skovano je vse bržkone v Zagrebu, pa preneseno čez Dravo naSim bratom, kateri so se podvizali s to kleveto pred samo prestolje. Ali glej, laž ne večerja tamkaj, kjer je obedovala. V dveh dneh so bile razpršene vse nade naSih pobitih mažaronov, ki v svoji zdvojnosti snujejo tako grda kovarstva proti onim, ki so vršili le svojo dolžnost, če so kaj pomagali, da se je narod hrvatski zavedel jedenkrat svojega nedostojnega položaja, katerega so mu skrivili njegovi navidezni prijatelji. Ce tudi niso imeli ti klevetniki niti najmanjega povoda napadati nadškofa dr. Posilovićd in druge hrvatske škofe, saj niso le-ti izdali nobenega pastirskega lista, kakor avstrijski Škofje glede volitev, vender jih je njihov sramotni poraz pri zadnjih volitvah tako razburil, da se v svoji zaslepljenosti oklepajo že takih sredstev, ki so nedostojna izobraženim ljudem, a kako se ne takih, ki hočejo pred svetom veljati za voditelje svojega naroda. Ta najnoveji dogodek je dokazal, da je naša mažaronska stranka svojo ulogo doigrala in da treba samo Se jeden korak storiti, da se zvrne v prepad, pred katerim stoji že od onega časa, ko je hrbet obrnila pravi krščanski in narodni politiki, ki jedina more osrečiti narod hrvatski. Politični pregled. V Ljubljani, 12. junija. Cesarjeve besede, s katerimi je vladar izrazil nasproti baronu Dipauliju svojo posebno zadovoljnost, da so poslanci katoliške ljudske stranke vztrajali vkljub jezikovnim naredbam na strani večine, ne dajo miru židovsko-liberalnim listom. „N. Freie Presse" bljuje žolč in ogenj nad brezsram-nike, ki se drznejo osebo vladarja samega vlačiti v tok političnega strankarskega življenje. To je po mnenju teh liberalnih listov protiustavno, to je ne-čuveno, da si ti preklicani klerikalci sploh drznejo k vladarju. Ta razburjena pisava židovsko liberalnih listov kaže, kako hudo se čutijo z besedami cesarjevimi zadeti, ker jim je s tem zmešana vsa štrena. Hoteli so namreč nemški liberalci parlamentarne počitnice porabiti v to, da bi povsod hujskali ljudstvo zoper vladne jezikovne naredbe ter tako vlado prisiliti, da jih umakne ter s tem ustreže nemško liber. šovinizmu. Sedaj se jim je zmede! ta račun. Kjerkoli bodo namreč nastopili, povsod lahko pridejo njih konservativni nasprotniki ter narodu povedo, da vladar sam obsoja obstrukcijo in da je pohvalil ravnanje poslancev katoliške ljudske stranke. Vsa jeza dunajske Židinje nič ne pomaga; ničesar tudi ne doseže s tem, ker trdi, da se besede vladarjeve od strani katoliškega časopisja zavijajo in zlorabljajo, ker se zlorabljajo le od strani nemških liberalcev, ki v svoji nadutosti kaj tacega niti v sanjah niso pričakovali. Ljudstvo, ki trezno sodi, bo sedaj lahko videlo, da to umetno hujskanje Nemcem le škodi, ker sploh ves parlament zadržuje, da se v njem ne more pričeti nobeno plodonosno delo. Dostaviti pa moramo le še to, da imajo liberalni listi najmanj vzroka izrekati se proti temu, da bi se porabljale cesarjeve besede v strankarsko političnih bojih. Nemško-libe-ralni listi so ob priliki cerkveno-političnih zakonov se skrivali z vso silo za krono in tem potom dognali ono nesrečne zakone, ki sedaj ravdivjavajo ljudstvo na Ogerskem. Torej ne le kadar kaže, ampak tudi kadar židovskim liberalcem ne kaže, so besede vladarjeve velikega pomena. Vlada proti nemškim hujskačem. Kakor je videti iz pojavov zadnjih dnij, skuša vlada kolikor mogoče zabranjevati nemško-liberalnim in na-cijonalnim hujskajočim njih razdirajoče delo mej narodom. Razpustila je ljudsko društvo v Solno-gradu, ker je državni poslanec Iro na shodu tega društva govoril veleizdajeko. Vlada je prepovedala shod nemških šovinistov v Egerju, sploh pa na okrajna glavarstva izdala ukaz, s katerim jim naroča strogo paziti na shode. Včeraj je bilo na Dunaju več listov zaplenjenih, ker so ponatisnili ta vladni ukaz, katerega so pa smeli listi v Gradcu objaviti, ne da bi jih bila vlada konfiskovala. Mi ni-namo nič proti temu, da vlada v smislu zakonov strogo postopa proti hujskačem, toda naše mnenje je to, naj bi bil grof Badeni v državnem zboru tako odločno postopal proti onim, ki so to gibanje pro-vzročili, potem bi se mu ne bilo treba sedaj oprijemati vsake bilke, ki se mu ponuja. Pomen avstro-ruskega približanja. Velik je pomen pohoda našega cesarja v Peterburgu v političnem oziru ter se kaže sedaj pri mirovnih pogajanjih, kaže se pri balkanskih državah, kjer ponehava ono, za te državice neplodno tekmovanje mej Avstriji in Rusiji prijaznimi in nasprotnimi strankami. Nemška „Kreuz Zeitung" pa vidi velik pomen avstro-ruskega približevanja tudi v tem, da bo to zbližanje pomnožilo in vtrdilo vpliv Slovanov v Avstriji. Ta list namreč piše : Mi smo že enkrat glede novega približanja mej Avstrijo in Rusijo opozarjali na neko ne malo usodno stran teh novih razmer. Dasi je to zbližanje koristno za splošni mir ter je s tem zabranjena nevarnost vzhodne vojske, vender to zbližanje v svojih posledicah pomeni brez dvombe okrepilo slovanske misli, katero, kakor znano, vodi Rusija. — Teh besed omenjamo zato, ker uprav sedaj nemški šovinisti očitajo drž. zboru v Berolinu, zakaj ni protestoval proti jezikovnim naredbam avstrijskega ministra grofa Badenija. Značilna znamenja. Mirovna pogajanja brex konca in kraja. Vsaki dan listi mnogo pišejo o mirovnih pogajanjih v Carjemgradu, vendar se zdi, da so zaupniki še danes tam, kakor so bili prvi dan po sklenjenem premirju. Zastopnik Turčije in zastopniki evropskih vlad hodijo okoli preporoih točk kakor mačka okoli vrele kaše. Vedno vlada mej njimi popolno soglasje, le kader se dotaknejo kake točke, o kateri bi se bilo treba dogovoriti, pa skočijo narazen, kakor bi se vsi opekli in seje se preloži za nekaj dni, da se spečenina ozdravi. Potem pa zopet igro nadaljujejo od početk». Zastopnik Turške pravi v odločilnem trenotku, da nima še konečne odločitve sultanove in odposlaniki morajo za vsako malenkost iskati poučil pri svojih vladah. Iz zadnjih poročil se kaže, da so poslaniki se zopet bolj zediniti ter da se je tudi zastopnik Angleške pomiril. Mej tem pa, kakor smo že omenili, je zrasel greben Turčiji. To se vidi iz nemških listov, ki precej ojstro pišejo zadnje dni proti Turčiji ter jo prepričujejo, naj se nikari preveč rada ne sklicuje na svoje zmage nasproti Grkom, kajti te so bile mogoče le radi tega, ker so evropske velesile ostale neutralue in ker so tudi balkanskim državicam ukazale, da naj mirujejo. Najlepše torej stori Turčija, ako se hvaležna uklooi sklepom evropskih velesil, kakor je to storila Grška. Socijalne stvari. Obrtni in delavski shod v Solnogradu Že večkrat smo povdarjali, da je potrebna splošna državna organizacija krščansko mislečih delavcev in obrtnikov, če hočemo kaj doseči. Hvala Bogu! ta misel se vedno živeje vzbuja in Se letos, upamo, se tudi prične izvrševati. Kako, izpre-vidijo naSi bravci iz nastopnega poziva: Gospodom obrtnikom in delavcem v alpskih deželah! Rokodelstvo je imelo zlata tla, dokler je stalo trdno organizovano na krščanskih tleh. Že dolgo so napočili zanje slabi dnevi, in dasi se je mnogo poskušalo po zakonitem potu in po lastni pomoči rešiti obrtni stan, vender še krvavi iz tisoč ran in poeamni njegovi oddelki so izročeni popolnemu propadu. Tudi delavske razmere potrebujejo trdne organizacije na krščanskih tleh. Jeden del delavcev se je v obupnosti oklenil prekucijskih strank in je postal žrtva brezvestnih hujskačev. ReSitev za obrtni stan in za delavce je samo v praktičnem krščanstvu, t. j. v takih javnih napravah , ki se ravnajo po krščanskem nravnem zakonu. V organizacijo obrtnikov in delavcev, da se posvetujemo o sredstvih v odstranjenje opravičenih pritožb in da ustanovimo praktične koristne naprave, bo zboroval dne 8., 9. in 10. avgusta t. 1. v Solnem gradu južno-avstrijski obrtni in delavski shod fza alpske dežele Predarlsko, Tirole, Koroško, Štajersko, Kranjsko, Gorenjo Avstrijo in Solni grad.) Ta shod bo vrh tega stopil v zvezo z zastopniki krščansko socijalnega gibanja v dunajski prvo-stolnici in v Dolenji Avstriji in pri vsi samostojnosti, ki jo zahtevajo razmere alpskih dežel, bo omogočil složno delovanje z dunajskimi krSč.-socijalnimi delavci. Ta obrtni in delavski shod se bo pečal s pra ktičnimi nasveti. V razgovor pride: Obrtna in delavska organizacija v alpskih deželah. Izvršitev zakona z dne 15. januarja 1895 o nedeljskem posvečevanju. Spopolnitev zadružnega življenja in sredstva v obrambo proti umazanemu tekmovanju. Vprašanje o obrtnih vajencih. Načrt načelnih določb, kako naj se nekateri obrtni izdelki (n. pr. črevljareko blago, obleka i. t. d.) izključijo iz tvorniskega dela. — Ureditev razmer v prometnih obrtih in Se marsikaj drugih obrtnih zadev. Dalje se bomo posvetovali o ustanovitvi hra-nilniSkih in posojilniSkih druStev za obrtnike, druStva za zidanje delavskih hiS, zavarovalnega zavoda za starost in onemoglost obrtnikov in delavcev, zavoda za posredovanje dela, krščanske železničarske zveze itd., itd. Delovanje imenovanih druStev naj pokaže, da more krSČ. delavska in obrtna stranka podajati delavcem in obrtnikom pravih, gospodarskih vspehov. Ta obrtni in delavski shod naj d& priložnost, vzlasti krščanskim zadrugam, obrtnim društvom, katol. in kršč.-soc. mojsterskim, — pomočniškim in delavskim društvom in zvezam z jednakimi nameni, da odpošljejo svoje zastopnike. Obrtniki I Delavci! Pripravite se, da pridete v zelo velikem Številu k temu shodu. Pokažite, da noče krSč. rokodelstvo in obrt nič vedeti o tistih prekucijskih mislih, ki se širijo tudi v naših katoliških alpskih deželah! Obrtniki! Pokažite, da se zanimljete za rešitev svojega časti vrednega stanu in da se ne bojite žrtev. V jedinosti je moč! Delavci 1 Dokažite, da niste odložili pametnega mišljenja, krščanskega čuvatvovanja in katoliškega prepričanja v boju za obstoj; dokažite s tem, da se udeležite shoda, da hočete v sporazumljenju z drugimi stanovi po mirnem in postavnem potu zboljSati svoje stanje. Predlogi se morajo poslati vsaj do 15. julija; na kasneje poslane se ne bomo ozirali. — K temu shodu smejo tisti, ki dobe pri solnograškem odboru deležne listke. Zanje naj se vsaj do 1. avgusta oglaSajo. Vsi dopisi naj se pošiljajo g. Otonu D i s u, Salzburg, Sigmud Haffnergaese 18. Nadejamo se, da bodo tudi s Slovenskega delavci, obrtniki in njihovi prijatelji z veseljem pozdravili ta shod in se ga čim najštevilnejše udeležili. Ne zamudimo lepe prilike in skrbimo vsak po svoji moči, da se bo tudi za slovenske kraje častno izvršil prvi poskus SirSe delavske in obrtne organizacije v krščanskem smislu. Tedenski koledar. Nedelja, 13. junija: Prva pobink.; evang.: Meni je dana vsa oblast. Mat. 28. Sv. Trojica. — Ponedeljek, 14. junija: Bazilij šk. — Torek, 15. junija: Vid, Modest mm. — Sreda, 16. junija: Frančišek Reg. spoz. — Četrtek, 17. junija: Sveto Rešnje Telo. — Petek, 18. junija: Feliks in Fortunat. — Sobota, 19. junija: Ger-vazij in drug. mm. — Lunin spremin: Sčip 14. junija ob 9. uri 59 minut zvečer. — Solnce izide 15. junija ob 4. uri 14 minut; zaide ob 7. uri 46 minut. Narodno gospodarstvo. C. kr. trgovsko ministerstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da se bodo oddala v penezo-kovnici v Madridu (Administracion de la Fiibrica Nacional de la Moneda y del Timbrej večja doba-vanja oglja, lesa in olja v pokritje potrebščin v finančnih letih 1897/98, 1898/99, 1899/1900. Na-tančneji pogoji nahajajo se pri c. kr. avstrijskem trgovskem muzeju na Dunaju. C. kr. trgovinsko ministerstvo je naznanilo trgovskim in obrtniškim zbornicam, da morajo avstro-ogerski poljski in industrijski izdelki, katere se naloži na ladijo v kaki nemški, belgijski, holandski itd. luki in so namenjeni v Španijo, biti opremljeni s spričevalom o izviru in transit-certifikatom. Take certifikate izdajati so upravičeni avstro - ogerski carinski uradi, kjer blago prestopi mejo ali oblastnije onega kraja, iz katerega se je blago naravnost v Španijo poslalo (fakturiralo) in konečno vse one oblastnije in korporacije, ki imajo pravico izdajali certifikate o izviru. Imenovane transit - certifikate mora vidirati dotični španjski konzul v Avstro-Ogerski, ni pa potrebno v tem slučaju dati vidirati certifikata španjskemu konzulu v luki, kjer se je blago naložilo. Dobava žita, sena, slame itd. C. io kr. tretja vojna intendanca je poslala tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici izkai o približnji potrebščini oskrbovalnih predmetov (pšenice, rži, ovca, kruha, sena, razne slame, trdih in mehkihedrva, premoga), katere je zagotoviti za dobo 1897/98 za čete c. in kr. stalne vojske in c. kr. deželne brambe v postajah Gradec, Ptuj, Maribor, Celje, Celovec, Beljak, Trbiž, Ljubljana, Toplice, Trst, Koper, Gorica, Gradiška, Fulj i. dr. Ta izkaz se lehko pogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice, ustna pojasnila se pa lahko poizvedo pri oskrbovalnih magacinih v Ljubljani, Celovcu, Gorici, Trstu, Pulju, Gradci in Mariboru. C. kr. trgovinsko ministerstvo je naznanilo trgovskim in obrtniškim zbornicam, da se je s kraljevim španskim dekretom z dne 2. junija 1897 določil direktni nakup 20.000 oblek iz progastega blaga, 10.000 srajc, 10.000 parov spodnjih hlač, 10.000 plaht in 30.000 parov pletenih črevljev (alpargatas) za čete na filipinskih otokih stacijonirane. Dekret je v „Gaceta de Madrid" z dne 3. junija t. 1. razglašen. Dnevne novice. V Ljubljani, 12. junija. (Birmovanje v ljubljanski škofiji preloženo.) Ker so prevzvišeni gospod knezoškof zadnje dni toliko oboleli, da morajo po zdravnikovem ukazu nekaj tednov popolnoma počivati, so bili primorani za sedaj napovedano kanonično obiskovanje in birmovanje za nedoločen čas preložiti. Opravili^ bodo le birmovanje na Igu in na Golem. Glede drugih krajev pa, ki so bili doslej za letos določeni, odločili bodo še le pozneje, kedaj in kje, da bodo bir-movali, ker bodo morali vsled prekratkega časa nekatere za sedaj določene postaje tudi popolnoma izpustiti. To objavljamo na željo knezoškofijstva, da vedo dotični častiti gospodje župniki pravočasno potrebno ukreniti. (Poveritev podpisov.) Pravosodni minister grof Gleispach je izdal 24. maja t. t. odredbo gledč sodne poveritve pristnosti podpisov na zasebnih listinah. Glasi se: Kakor je pravosodno ministerstvo že večkrat opozorilo sodišča z vrejenimi zemljiškimi knjigami, je za tabularni promet največje važnosti, da sodišča, posebno po deželi, vsak čas rada ustre-žejo strankam, ki prosijo, da se iim sodno potrdi pristnost podpisov. Ker pa se večkrat dogaja, da okrajna sodišča zavračajo prošnje za legalizacijo ter etranke pošiljajo k notarju, zato pravosodno ministerstvo iznova sodišča opozarja na njihovo dolžnost. (Udanostna izjava). Občina Trnovo na Notranjskem izvolila je v obč. seji z dnč 4. marca t. 1. Prevzvišenega kneza in škofa Ljubljanskega v znak popolne udanosti, spoštovanja in ljubezni svojim častnim občanom. — Pretečeno sredo poklonila se je očetovsko skrbnemu nadpastirju deputacija, ter izročila udanostno listino po Trnovskem županu g. Francu Benigarju. Prisostvovala sta dva občinska svetovalca Ivan Benigar in Josip Cetin. — Modrega vladiko ohrani Bog še mnoga leta! (Protestantje v Kočevju.) V Kočevju je kakih dvanajst protestantov. Te je zbral ljubljanski pastor nedeljo pred binkoštmi k službi božji, ki se je vršila v prostorih šulferajnske obrtne šole. (Na adreso kranjske obrtne družbe.) S svojim nastopanjem škodovala je ta družba tu v Trstu več, nego se njej morda sanja. Seveda vodstvo družbe je na Gorenjskem, a mi smo tukaj. Oddala je dela podjetniku, ki je hud sovražnik Slovencev in je le tem na škodo nalašč privlekel delavcev iz lačne Italije. Posledica temu je seveda zdaj, da se dogajajo škandali na delih v Skednju. Italijani so menda naravnost poučeni po izvestnih krogih, naj izzivajo in počno kar hočejo proti Slovencem, češ, saj se jim ne zgodi ničesar. Ako pa bi šlo njim za kožo, tedaj pa naj kar jednostavno pobrišejo v — Italijo. Za pot še menda dobe denarja od laških zaščitnikov. Tekom časa se že poleže vsa stvar. Vprašali bi radi kranjsko družbo naravnost: ali je znano istej, kaj se dogaja v Skednju? In ako jej je znano, ali prevzame kar meni nič tebi nič na svojo vest, kar je zakrivila s svojim korakom ? Ali ue misli na to, da nalaga svojemu podjetju grd madež? Obrtna družba je očitna sovražnica Slovencev, to vemo, — (kaj pa so jej storili hudega Slovenci ? Morda to, da se ne dado tako hitro podjarmiti, kakor bi želeli naši nasprotniki) — ali toliko vsaj bi se moglo pričakovati od nje, da vendar tudi ona kaj stori, da se preprečijo nadaljni slični in žalostni dogodki med delavstvom njenega podjetja. To zamorejo gospodje Luckmann in drugi in morajo tudi brzo storiti, ako imajo le kaj srca v sebi za svojega sorojaka 1 „Edinost". (Iz Št. Jakoba ob Savi.) Bedko kedaj prime od nas kdo za pero, da bi poročal o naših razmerah, da ei ravno bi se dalo o dogodkih v zadnjem času dokaj zanimivega objaviti. No pa ker so večinoma le slabe stvari, in mi raje vidimo, da kar se pri nas slabega zgodi, naj raje ostane med nami in se naj ne trosi med svet, da še bolj vgleda ne zgubimo, kakor smo ga že, mislimo raje o njih. — Omeniti hočem raje to, kar vsakemu človeku blaži dušo in srce, namreč cerkveno petje. Ako stopiš v našo cerkev med svetim opravilom, čudil se bodeš, da čuješ na deželi v cerkvi tako ubrano in umetno petje. Kdor pa je veščak v petju, pa tudi ne bo mogel zanikati, da se v mestnih cerkvah kje bolj natančno poje po notah kakor na našem koru. Vse pavze, in druga ma'enkostna znamenja, ki dajo pravo barvo skladbi, se od pevcev nikjer ne pregledajo, poleg tega je petje tako živahno, tako veselo in tako lahko celo pri najtežavnejih latinskih skladbah, tako da poslušalec nikjer ni v strahu, da se bode pevcem kaj pokazilo. In taki nebeški, nežni glasovi so to, ki lijo iz grl čilih mladih pevcev, da se človeku v resnici topi srce, ko jih čuje. Nihče bi ne zaupal mladi družbi, ki se vstopi okoli orga-nista v nedeljo, da je tako izvežbana. Opomniti moram, da cel zbor sestoji razven dveh odraslih mcž-kih, iz samih mladih deklic, ki so še skoraj vse pod štirinajstim letom. Hvala za tako petje gre v prvi vrsti g. župniku, ki je vzbudil to petje, v drugi vrsti pa g. organistu, ki je pevke vežbal čez pol leta vsaki dan po tri ali štiri ure neprenehoma. Istotako gre vsa čast in hvala vsem pevkam, ki so bile tako marljive, da so se učile tako pridno. Seveda pri nas ljudje še vajeni starega petja, nekateri ne morejo odobravati novega in umetnega, in se tudi sem pa tje kdo spodtakne nad njim in pa nad onim, ki je to petje vzbudil. No pa upam, s časoma se bodo že privadili tudi temu. — Priporočal bi drugim deklicam po deželi naše mlade pevke v vzgled, da bi baš isto tako marljivo poprijele se petja, da bi se ue čulo onega zaspanega petja, kakor se zadene po deželi tako često. — Kako krasna je bila latinska maša na binkoštno nedeljo, zlasti oni „Agnus dei" meje jako pretresel. Tako milo in proseče glasilo se je po razbitem in podprtem svetišču : „dona nobis pa-cem — daj nam mir!" Daj nam mir, kako željno ga pogrešamo. — Naj bi zopet ta nebeški mir združil vse župljane v jedno skupno družino. (V deželno bolnico) v Ljubljani je bilo meseca maja vsprejetih 330 moških in 225 ženskih bolnikov, skupaj torej 555 ; s preostalimi iz prejšnjega meseca je bilo bolnikov 934. Od teh je bilo ozdravljenih 357, zboljšanih 125, premeščenih 28, 36 jih je umrlo, v bolnici jih je koncem meseca maja ostalo 372. (Iz Št. Vidu nad Ljubljano.) Lepa slovesnost se bo vršila v nedeljo dne 13. t. m. v Št. Vidu, katera nam priča, kako vneti so vrli Sentvidčani za božjo čast. V Vižmarjih napravili so občani prekrasno kapelico s kipom Matere Božje brez madeža spočete. Ta kip izdelal je prav mojstersko domačin, za šentvidško župnijo zelo zaslužni g. Al. Vodnik. Delo hvali mojstra! Vsakdo, ki bo imel priliko, videti ta kip, ne bo se mogel ločiti brez čuta pobož-nosti in češčenja Matere Božje. V nedeljo bode slovesno blagoslovljenje tega kipa, katero se bo vršilo v sledečem vsporedu po vč. gospodu župniku Gr. Malovrhu v Vižmarjib: 1. Litanije vseh svetnikov v lami cerkvi ob 2. uri popoludne. 2. Slovesni sprevod iz farne cerkve do kapelice v sledečem redu : a) katoliško društvo rokodelskih pomočnikov z zastavo, katero ima pri blagoslovljenju častno stražo; b) verno ljudstvo (moški); c) male in velike družice; d) cerkveni pevski zbor; e) čč. duhovščina; f) verno ljudstvo (ženske). 3. Pri prihodu do kapelice Marijina pesem. 4. Govor. 5. Marijina pesem. 6. Blagoslovljenje kipa Matere Božje. 7. Pesem o Marijinem častenju. 8. Pete litanije Matere Božje. — Pač mora ta slovesnost naudajati vč. šentvidško duhovščino s pogumom. Čaka jo namreč težavno a prepotrebno delo razširjenja farne cerkve sv. Vida. Le naprej I Vrli Šentvidčani, od katerih je znano, da so vselej vneti za božjo čast, bodo, kakor gotovo vemo, tudi v tem delu podpirali svojo duhovščino. (Povodenj.) Vsled hudih nalivov zadnje dni je voda marsikje poplavila travnike in njive ter nare- dila mnogo škode. Tako je Ljubljanica narasla za dva metra nad normalom. Potok Mirna pa je preplavil dolino od Mirne do Mokronoga ter naredil zopet veliko škodo na travnikih. (Is Št. Jnrja pri Kranjn.) Pač vsakemu, po-sebno ubogemu kmetiču je znano, kako občutno Škodo napravtja rnjavi hrošč pri drevju in poljskih pridelkih. Kamor se vsede ta požrešni zajedalec ali vrije v zemljo njegova ličinka, zapušča za sabo žalostne sledi opustošenja in uničenja sladke nade bednega kmetovalca. — Zato smo mu napovedali v nači občini kruti boj, pri kojem se posebno odlikuje mladina na celi črti. Pokončalo se je tega nebodi* treba ogromna množica 662 mernikov 12 firkelnov. Slavno županstvo je izdalo zanje 184 gld. 05 kr. Obirale so se tudi pridno gosenice. Onim pa, ki so se v svoji ozki pameti smejali oklicom in opominom našega uzornega gosp. župana, se sedaj dobro otepa. Veselo jih pozdravljajo trope metuljev, ki se obešajo po drevju, koje žalostno pobeša brezplodno vejevje. (Na mariborski gimnaziji) se je v sredo vršila skušnja iz štajarske zgodovine. Obdarovani so bili četrtošolci: Jehart Anton in Tiller Fr. s sreberno svetinjo; Berk Anton in Pintar Fr. sta dobila po jeden zlat; Vargazon Ernest in Šanda Karol po 10 kron, Persaglijo Fr. knjigo. (Toča) je binkoštni ponedeljek naredila mnogo škode po Rogatcu in okolici. Dne 4., 5. in 7. junija pa so hudi nalivi na južnem delu Pohorja napravili veliko škode: odnesli mnogo rodovitne zemlje, nanesli peska, odnesli lesa ter raztrgali pota. (Otroško pojmovanje.) Adolf: «Oče, jedenkrat naj grem s taboj v državni zbor.« Oče: »Sinko, kaj pa hočeš tam?« Adolf: »Rad bi ,divjake' videl.« (Pinm desiderinm.) Vrednik (vrže nekaj rokopisov v koš): »V Babilonu bi bil moral biti vrednik, ko so še na opeko pisali. Tam bi si bil lahko sezidal iz mojega vredniskega koša najlepšo vilo.« (Zvito.) A: »Ti praviš, da kadilci malo časa žive. Moj oče je strasten kadilec, pa je vendar sedaj že okroglih sedemdeset let star.« B : »Da, koliko bi bil pa še le star, če ne bi kadil!« (Obisk v vojašnici.) General: »Ste zadovoljni s hrano?« — Novinec: »Da gospod general.« — General: »Je dosti hrane ? In potem, ali ne dobi na vse zadnje jeden velik kos, drugi pa majhen ?« — Novinec: »Velikega ne dobi nobeden, gospod general.« (Znana tvrdka Ernst Krickl in Schweiger na Dunaju) naznanja, da tudi po smrti nje predstojnika gosp. Ignacija Schweiger nadaljuje trgovino s cerkveno opravo in bode vsem naročnikom jednako dobro in urno postregla, kakor do sedaj. * * * (Sejmi po Slovenskem od 14. do 19. junija.) Na Kranjskem: 14. junija v Hotederžici, Premu, Tržiču, na Vrhniki, St. Jerneju, Hutemažah; 15. na Vačah, v Kočevju, Jagnenci, v Starem Trgu, Polhovem Gradcu, Bruniku, Zienski Vasi, Trebnjem, Žireh, Premu. Dobu, Št. Vidu pri Zatičini; 18. junija v Zalogu; 19. junija v Rovišah. — Na Slovenskem Štajerskem: 14. jun. v St. Jurju, Brežicah, pri Sv. Duhu v Ločab, St. Janžu, Rogatcu, Zavcu; 15. junija pri Sv. Barbari, Kostriv-nici, Mozirju, Lambahu, na Planini, pri Sv. Vidu, pri Sv. Rozaliji. - Na Koroškem: 14. junija v Oberdravbergu; 16. junija v Truberku, Grajfen-bergu. — Na Primorskem: 14. junija v Kobaridu. Društva. (Centralna posojilnica slovenska) v Krškem je določila za drugo polovico t. 1. sledečo obrestno mero: za hranilne vloge 41/» %, za posojila posojilnicam 4e/<% — 5%, za posojila osebam bl/t %. Načelstvo. („Posojilnica v Trnovem na Notranjskem") imela je 30. maja občni zbor, katerega se je vdeležilo obilo gospodarjev iz celega bistriškega okraja. Načelstvo razvilo je zborovatcem svoj denarni položaj ter promet, ki je zuašal v 3. upravnem letu lepo svoto 95 000 gld. — Sprejemkov imela je posojilnica v hranilnih vlogah 45.223 gld. 39 kr., a posojil je izplačala 46.382 gld. 08 kr. Iz primere med prejemki in izdatki je razvideti, da je načelstvo imelo dovolj preglavic pridobivati potrebnih denarnih sredstev. — Ričuni so se pregledali in odobrili. Zadruga si je napravila že lep varstveni zaklad v znesku 600 gld. Denar se je izposojal na vknjižbo in poroštvo. — Ozir poroštva, se je za bodoče sklenilo, da se bo denar izplačan na poroke, za krajši termin nego 4 leta posojeval. Posojila se bodo strankam odpovedavala, kedar je potekel dogovorjeni čas. Zislišavali pa se bodo vendar vselej pred poroki, da se po možnosti, izvunsodnim potom, denar od strank iztirja ali vknjiži. Za bodoče se strankam na poroštvo ne daje več nego 200 gld. posojila. Doba vračila se po možnosti omejuje. — Živahna razprava se je vnela ob točki denarnega gospodarstva. Živo se je zborovalcem risala nujna potreba varčnosti. Nekaj novcev bi se vendar marsikomu dalo privarčevati in v hranilnico polagati. V tem oziru ima zavod manj uspeha pokazati. — Lehkomiselnost in potratnost je poleg oderuštva za krivila velikokrat revščino in propad tukajšnjega kmetskega stanu. Posojilo naj f=e išče le v skrajnih potrebah. Poudarjala se je izredna važnost prepo-trebnega denarnega zavoda, ki zasluži pa tudi vsestranskega zanimanja in podpore. (Slovenska posojilnica v Sinči vesi na Koroškem) je imela v minulem leta, kakor povzamemo računskemu sklepu, 86 878 gld. 15 kr. denarnega prometa. Udov je pristopilo 35, izstopilo 9 in bilo koncem leta 473, ki imajo v deležih 3856 gld. Posojil se je dalo 17.253 gld., povrnilo 7146 gld. 32 kr. in ostalo 98.619 gld.C* kr. Hranilnih vlog se je vložilo 29.309 gld., vzdignilo 22.703 gld., ostalo 92 924 gld. 46 kr. Rezervni fond je narastel na 2913 gld. Čistega dobička je bilo 514 gld., upravnih stroškov 481 gld. 77 kr. (Vabilo k prvemu velikemu tam-buraškeinu koncertu,) katerega priredi tamburaški zbor „Celjskega Sokola" s prijaznim sodelovanjem slavnih tamburaških društev iz Ptuja in Žalca v nedeljo dne 20. rožnika t. 1. v veliki dvorani „Narodnega doma" v Celju. — Nastopi 50 tamburašev. — Vstopnina 1 gld. za osebo. Člani „Celjskega Sokola" in dijaki plačajo 1 krono. Rodbinske vstopnice za rodbino do 3 oseb 2 gld. — Vstopnice se dobijo na dan koncerta pri blegajni. — Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. — Začetek ob 8. uri zvečer. — K prav mnogobrojui vdeležbi vabi najuljudneje odbor. Telegrami. Dunaj, 12. junija. Listi poročajo, da se delegacije letos skličejo meseca oktobra. Iz tega sklepajo, da se državni zbor skliče koncem meseca septembra, ker mora izvoliti delegate. Letos bodo delegacije zborovale na Dunaju ob jednem z državnim zborom. Dunaj, 12. junija. Finančni minister je imenoval glavnim davkarjem pri finančni direkciji v Ljubljani Ivana Hrena in Fridolina pl. Franken-a. Dunaj, 12. junija. K sinočni seji mestnega zbora niso prišli liberalni mestni odborniki, ki so se zaradi dogodkov v zadnji seji pritožili na namestništvo ter hočejo čakati rešitve svojega ugovora. Dunaj, 12. junija. Bismarckov list: Leip-ziger Neust.-Nachrichten zahteva pojasnil o podlagi skupnega postopanja Rusije in Avstrije, ki se je določilo povodom bivanja avstrijskega cesarja v Petersburgu. List pravi, da imajo Nemci pravico vediti, ali se je to zgodilo na račun Nemške (!). Gorica, 12. junija. Pri mestni volitvi druzega razreda sta bila izvoljena italijanska liberalca Borghetti in baron Ritter. Budimpešta, 12. junija. V kraju Ele-mer je imejitelj tovarne naročil tuje delavce, ker so domači zahtevali povišanje dnine. Ker je tovarnar potem kršil njih pravice, so se mu uprli in prišlo je do hudega boja, v katerem je več delavcev ubitih in mnogo ranjenih. Ker žandarmi niso mogli napraviti reda, bili so na mestu poklicani vojaki. London, 12. junija. Po posvetovanju zastopnikov velesil in turškega ministra za zunanje stvari sešli so se ministri v posvet ter sklenili, da je nemogoče iz Tesalije se umakniti, da pa ni treba prenaglo prenehati glede tega vprašanja obravnati z zastopniki velevlastij. — Angleški listi poročajo, da pogajanja zadnje dni hitreje napredujejo, ker je Turška zadovoljna s komisijo konzulov, ki ima vravnati državnopravne razmere Grkov živečih na Turškem in ker se ji je priznala vojna odškodnina 100 milijonov frankov. V sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto ln sveže 53 (19) 3 иг ilorševo med. ribje olje Je ugodnega okusa ln lahko prebavljivo. — Cena ateklenlol 60 kr., dvojna steklenloa 1 gld. Priporoča lekarna L. Leustek v IJubljani, Resljeva oesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. 10. junija. Katarina Mausar, delavčeva žena, 28 let, Vodmat 11, guiica. 10. junija. Jožef Blas, umirovljeni vladni sluga, 88 let, Poljanska cesta 10, ostarelost. 11. junija. Stanko Suhadole, želez, čuvaja ein, 1 leto 10 meeecev, Martinova cesta 13, jetika. V bolnišnici: 8. junija. Jurij Kržen, delavec, 57 let, Vitium cordis. 9. junija. Jera Kavšek, delavčeva žena, 43 let, Hernia. I>arovi. ZaJeranovo dijaško mizo: Nameetu venca na grob pokojnega župnika Kačarja č. gospod poslanec Janei Ažman, župnik v Gorjah, 5 gld. — Bog plačaj I Meteorologidno porodilo. ii 12 čas opazovanja 9. zvečer Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo |1 a ij a > 741-0 140 sr. jvzh. jasno 0-0 741 7 740-7 119 195 si. jvzh. Ipoloblačno p. m. svzh. j „ 7. zjutraj 2. popol. Srednja včerajšnja temperatura 14 9°, za 2'4° pod normalom. Najboljšo pitno vodo pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušeno, od zdravniških (X.) avtoritet priznano, ima 4 24 najčistije lužnt Ta voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov in vodovodov najugodnejšo pijačo. Gosp. lekarnarju Piecoli-ju v Ljubljani. Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita G. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proti Jetrnim in žolčnlm izlivanjem. Bolnišnica usmiljenih bratov. Gradec, dne 2. februvarija 1897. Provincljal brat Emanuel Leitner. 232 100-22 nadzdravnik. Županstvo Št. Peter na Krasu 18Г išče tSS Služba se lahko nastopi takoj, najkasneje pa s 1. julijem t. I. Zaželjena je jamčevina 100 gld. Letna plača znaša 360 gld., pa se lahko zdatno zboljša, ako se dotičoi gospod razume ali v hranil-ničnem poslovanju, ali v sadjereji, ali v pevovodstvu. Lastnoročno pisane prošnje vsprefema do 25.t m. 405 8-2 Županstvo. ^SHHHSHsaasESHSBSHSHSBSHSHSES^ *— - a 3 priporoča raznovrstne vizitnice po nizki ceni. SsrHSBsasasHsgsaszsasasBgHsagasaga^ Štajersko deželno kopelišče Postaja Južue železnice Pollčane. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Pitno, kopalno, električno zdravljenje in z mlekom. Prospekte razpošilja ravnateljstvo. Bvetovnoslovltt glavberjevo - solnato - klall-kastl vreloi, priporočeni od prvih zdravniških avtoritet proti obolenjem prebavnih ln dihalnih organov, in sicer: Tempeljski vrelec, Sktvi'iu vPikLkit preizkušeno zdravilno sred-'»vlttj stv0i 230 20- 11 razpošilja vselej sveže napolnjena kopeliščno oskrbništvo v Rogatec - Slatini. Deželna rogaška kisla voda se povsodi prodaja. Gla?na zaloga v Ljubljani pri Mih. Kastnerju in P. Lassnlku. elegantnih solnčnikov priporoča po najnižjih cenah L. Mikusch v Ljubljani, Mestni trg. 18. • rOa? s fl2 - и ћс o rt-i j« • л O л 2-5 S S 2 «g« > O -л I—I Л ._ t» -S > O 03 d a O -M d M E * O t. OD 2 ® o C « w f-5? * •« ® S-Јз HJ И o ^ a» > o-o s®>1Л T « ."O O^o кГ >cfi io it st iO Ргеб. duhovščini vljudno priporočam svojo delavnico u slikarijo na steklu, zlasti za izdelovanje cerkvenih oken z ametno slikarijo Ed. Stuhl v Gradcu. Annenstrasse 36. Najboljša spri-čala in pohvale za izvišena dela razpošiljam na zahtevo. Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na ZOfiOM ki je glasilo slov. katol. akadem. dljaštva. Cena: Z a nedijake I gld., za dijake 60 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76, IV., 30. Ш &s- SžT kranjski laneno-oljnati flrnež. Ж. liranjeko čisto laneno olje. gieeatlv-fijmež (sušilo) priporoča najceneje 59 104—60 dldolf dCauptmann, I. kranjska tovarna oljnatih barv, flr-nežev, lakov in kleja v Ljubljani. St. 20.694 409 3-1 Podpisani magistrat naznanja, da velja od I. julija 1897 naprej v Ljubljani sledeča prevozniška tarifi: Maksimalna vozna tarifa za prevoznike v Ljubljani. § 1. I. Za vožnjo po mestu in predmestjih plača se: za prvo četrt ure: z jednim konjem.....30 kr. z dvema konjema.....40 , za vsako dalj no četrt ure: z jednim konjem.....25 „ z dvema konjema.....30 „ II. Za vožnjo s kolodvorov od vlakov v mesto in predmestje brez ozira na dobo vožnje se plača: a) po dnevi: z jednim konjem.........40 kr. z dvema konjema.........60 „ h) po noči: z jednim konjem.........50 „ z dvema konjema.........80 , Za prtljago, katere voženec noče ali ne more imeti v vozu, katera se torej vozi na kozlu, plačati je 15 kr. § 2. Ta vozna odredbina velja jednako za vse dni, tudi za nedelje in praznike, za vsako vreme in ne gledč na to, se li vozi več ali manj oseb. § 3. Vsaka začeta četrt ure se šteje za celo, če še tudi ni pretekla. Pri naročenih vožnjah velja vožnja za pričeto s tistim časom, za kateri je voznik naročen in tudi pride na odmenjeni kraj. Ako pride pozneje, kakor je naročen, računati je voznino od časa prihoda. § 4. Ce je pri kaki vožnji plačati mitnino, plačati jo mora voznik, toda na račun voženčev. § 5. K dnevu se štejejo v mesecih maju, juniju, juliju, avgustu in septembru ure od 6. zjutraj do 9. zvečer, v drugih mesecih pa od 7. zjutraj do 6. zvečer. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, Razpis zmanjševalne dražbe Dne 30 junija letos, dopoludne ob 11 uri, vršila se bode v župnišču v Vremah na Notranjskem zmanjševal na dražba o zgradbi novih gospodarskih poslopij pri župnišču in o popravi farne cerkve in župnišča v Vremah na Notranjskem. Načrti in proračun so razpoloženi na ogled v imenovanem župnišfu. Ves proračun znaša 4153 gld. 29 kr. — Podjetnik mora pri t ddaji del a po ležiti 100/o varščino do due kol = vdac je Vreme na Notranjskem, due 10. junija 1897. 406 3 1 Jane» ŠkerjaneC) župnik, načelnik stavb, odboru. fedtcn umori vsakoršen mrčes zanesljivo in urno. — Da dobiš pristno blago, pazi: 1. na zapečateno steklenico z rudečim nadpisnim listkom, 9 2. na besedo „Zacherlin" Kar se prodaja v zavitkih, papirnih vrečicah ali odprto kot „Zacherlin", to ni pravi Zacherlin, in ni od znane zanesljive tvrdke J. Zacherl, čeravno nosi to ime. Varujte se torej sleparskih ponudb in kupujte samo v zanesljivih prodajalnicah. Pomladni Glasi posvečeni slovenski mladini. S 4 slikami. Uredil in založil E. Lampe. S V Ljubljani 1897. Illlllllllltll......Illllllllllll............UMNIM llllll Krasna mladinska knjižica I 7. zvezek. '«e-vS" Cena broširanim 30 kr., v pol platno vezanim 40 kr, v celo platno vezanim 65 kr., krasno vezanim 90 kr., po pošti 5 kr. več. Dobć se v ljubljanskem semenišču, v Katoliški Bukvami v Ljubljani, pri Jan. Krajcu v Novem Mestu in pri D. Hribarju v Celji. — Tudi se dobe prejšnji letniki razven prvega. — Izvirne platnice izdeluje F. Breskvar, knjigovez vLjubljani. шШШдШШЈД siv w M »- ф Ж § (JfHS) IIMMIMIMIMIMMMM Lepo darilo otrokom ob raznih prilikah! IMMIMMIMMIMIIIMMMMIIIIIII !ЈЈГ" Velika izbera lepih, porabnih priložnostnih daril! ffl Najboljše ure p ijnii Popravila zanesljivo pod jamstvom. Največja zaloga verižic, uhanov ______m prstanov. M Zaloga Styria-koles in raznih drugih zistemoy. jjjj У Mehanična delavnica na Poljanah it. 31 v lastni hiši. ^ ™J Ceniki so franko na razpolago. ^ !U Novost: i (Stenske (Pendel-) ure z godbo po jako nizki ceni. 711 33 ■■ ^Fr. Čuden, urar v Ljubljani, Mestni trg nasproti rotovžuj^ Ustanovljeno 1. 182Q. Srebrna svetinja Pariz 1878. Častni in priznanski diplom na Dunaji 1873. kam & Prinoth St. Uilicil v Groden-u (Tirolsko) se priporočata prečastiti duhovščini za cerkvena dela iz lesa, kiker: za izdelovanje altarjev, priž-nic , spovednic , krstnih kamnov, križevih potov, kipov svetnikov, podob Kristusovih, jaslic itd. po najnižjih cenah. Ceniki brezplačno in franko. Spričalo. Kip je došel nepoškodovan. Vse hvali slogu primerno umetnijsko izvršitev podobe, ki na gledalca napravlja velik vtis. Prisrčno se Vam zahvalim za lepo delo. 371 12—3 V Alekaandriji (Egipet). F. Rajmund Bayerl, apost. rais. in vikar v samostanu sv. Katarine. Primerna priložnostna darila! Friderik Hoffmann, ur ar. 318 26-2 na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zalogo vseh vrst mr žepnih ur -ш v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobre do najlinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. Poprave sc dobro in solidno izvršujejo. I" Hotel Fischer, Kamnik, Kranjsko. jjl i j? Ponižno podpisani slavnemu občinstvu uljudno naznanja, da je M s I. majem letos občeznani ^ ft hotel Fischer | П t mestu Kamnik, najprijetnejšem zavetišču in kopa- h d II lišču, prevzel zopet v Ipstuo režijo. U LJ Priporočujoč se slavnemu občinstvu za obilni obisk naznanja. Lf da bi'de skrbel prav posebuo zadovoljiti cenjeue goste z izborno U Л vinsko kapljico, vselej svežim pivom, z dobro, ukusno A Г ® gorko in mrzlo kuhinjo. Д V Hotdu se nahaja mnogo sob za prenočišče, kakor tudi рч letna stanovanja. 'U S spoštovanjem || 3 9 10-5 Fran Fischer. ^Jj F.P.Vidic&Comp. y Ljubljani penudio po najnižji ceni poljubno množino «r itaibiiiike opeke, zarezne strešne opeke (izdelane iz najboljše vrhniške ilovice) in tem pripadajočo sfeMexxo zaxezno opeko in strešna okna iz litega železa, zs Peči ln štedilna ognjišča (lastni izdelek). Eoman-cement, dovski Portland-cement pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete. Najnižje eene ! 201 23 Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, preiiovljeuje stare obleke in vsa popravilu. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. n Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjiim se priporoča 12 52-23 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani. Gledališke ulice 4. „THE GRESHAM" ^ zavarovalno društvo za življenjs v Londonu. Podružnica za Avstrijo: ! Podružnica za Ogersko: iiailMastol i Fešta, Franz-Josefplatz v hiši društva. št 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dne 31. decembra 1896 .........kron 147,562.080 — Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1895 . . „ 27,120.589-— Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848)................. „ 321,644.5301— Mej letom 1895 je društvo izdalo 8761 polic z glavnico............32,267.300-— Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavni zastop v I^jul>Ijani 726 (12—8) pri Gvidonu Zeschko-tu, Tržaška cesta, St. 3. II. nadstropje. Ustanovljeno lotu 1H7O. Izdelava perila za gospode, gospe in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. Brajoe za gospode, beli cliiffbn, gladke na prsih, brei ovratnika, brez manSet, 87 vrat jedna «d |{ld. 110 do 8'TI iest „ „ 6Ž6 „ 16 — Srajoe za deSke, Ti velikostih, sicer kakor gorni« jedna od gld. 1 — do 1'40 iest „ ,, 6 75 ,. 7-7S Bvitloe za gospode, в Tl'St jedil« SO kr. do gld. 1-40 lest gld. 4 60 do gld. 7 50 Dvanajst ovratnikov od gld, 1-80 do 2-20. Dvanajst maniet od gld. 3-80 do 4-60. 12 preClog (Vorher-Jen) od gld, 8-25 do .V— Za kroj^brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka •J. O. Hamaim v Ljublj'ani, ki s perilom oskrbuje mnogo c. ln kr. častnikov in o. in kr. mornarioo. SOjC Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. of> 21 V lekarni so tudi dobiva: Pristno franoosko žganje т originalnih steklenicah po 60 in 40 kr.. med konjak, med. malaga, najboljša, vso po najnižjih cenah. Želez-nato klnesko vino, sagrada vino (odvajajoče) itd. Splošno priznan je kina - železnati malaga kot dijetetifino, krepčujoče in kri tvoreče zdravilno sredstvo, priporoSljivo krvi pri-manjkujočim otrokom, ženskim, rekon-valescentom, sploh slabotnim osebam; Steklenica gld. 180, pol stekl. gld. 1 — Prireja se v kemično farmacev-tičnem laboratoriju lekarne „pri zlatem orlu" J. Svobode nasl. (Mardetschlaeger) ■v IjJubl.jiml kateri naj se dopošiljajo naročila. Ondi dobč se tudi vsa liomoopatična zdravila. Pojasnila na v lekarniško stroko spadajoča vprašanja dajo se radovoljno in brezplačno. 64 52—22 A lojzij Večaj izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61 preje Igriške ulice 2 26—21 priporoča lepo svojo zalogo raznovrstnih pečij od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene, bele. pri naročilih pa tudi drugačne barve. V zalogi ima tudi kahljloe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje. Slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem začel izvrševati ključavničarsko obrt ter se priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela, osobito pa za napravo štedilnih ognjišč, ograj itd. po kolikor le mogoče najnižjih cenah. Ako kdo cenjenih naročnikov ne more priti osebno k meni, blagovoli mi poslati dopisnico in pridem takoj sam k njemu. Z najodličnejšim spoštovanjem Janez Smole, (859) 2- 10 ključavničar Opekarska oesta it. U v Ljubljani. Proda se ali v najem da "ФШ nova hiša (štiri sobe, klet) in zraven njiva. Je na deželi ter pripravna za gostilno, prodajalnico ali poletno stanovanje. Več pove upravništvo „Slovenca". 3(51 e e Staropreizkušeno dijet. kosmet. svedstvo (vribalno) za okrepčavo in utrjenje žil in mišie človeškega telesa. Kwizdov fluid Znamka: kača (hribolažki fluid). Z uspehom ga rabijo hiibolazci, biciklisti in jahači, da se utrdi in okrepčajo po dolgem naporu. — Cena steklenici I gld., pol steklenice 60 kr. Pristen se dobiva v vseh lekarnah. Glavno zalogo ima okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaju. Preizetje sedlarske in jermeiiarske obrti. Podpisani si dozvoljujem si. občinstvo in prečastito duhovščino obvestiti, da sem prevzel kupnim potem sedlarski la Jermeitarskl «tet (proje tvrdka Fr. Velkavrh) v Ljubljani, na sv. Petra cesti št. 34 (v Levčevi hiši}. Priporočam se uljudno ter se nadejam obilnih naročil zagotavljajoč, da mi omogoča več nego desetletno strokovno delovanje v velikih podjetjih ' na Dunaju, v Gradcu ln lludiinpešti točno, natančno in solidno izvrševanje vseh meni izročenih naročil po kolikor možno nizki ccni. V zalogi imam raznovrstne fino izdelane konjske oprave, sedla, komate, kakor tudi druge v stroko se vštevajoče predmete lastnega izdelka. (395) 3—3 Velespoštovanjem Vse poprave sedlarskih, jermenarskih, Fran Primožič torbarskih in usnjatih izdelkov se hitro . ' in ceno izvršujejo. jermenar, sedlar in torbar. I Zobozdravnik Avgust Schweiger j P L stan xi J o v Ljubljani v hotelu pri Maliču, II. nadstropje št. 25—26. 1*1 ombovanje v zlatu in platini. Nova emajl - plomba, barve zobem slične, je jako trpežna ter se ne ^ obrabi niti tekom let, ter ne povzroča nikakih bolečin po plombovanji. Umetni zobje v zlatu (samo amerikanski) brez nebesa, stranice iz kavčuka z zlatom obrobljene. — Za vse izvršitve popolna garancija. Pozornost vzbujajoče: Kapljice Za ZObe, lastne^ izumbe, Л olajšajo takoj zobne bolečine. 307 7 I i iva nj e stalno. A N Ljubljana, dnč 2. junija 1897. P. n. Usojam si uljudno naznaniti, da sem poleg svoje dosedanje trgovine s papirnatimi vrečami in s papirjem na debelo otvoril na tukajšnjem trgu SMP* na Sv. Petra cesti št. 6 tudi še na novo ustanovljeno kjer bodem razpečaval isto tako na drobno papir vsake vrste, kakor tudi vse druge pisalne in risalne potrebščine. Posebno o ozarjam na različne uvedene najnovejše špeoijalitete v napominanih strokah, kakor tudi na nove šol>ke zvezke, katere sem priredil v prid „Učiteljskemu konviktu v Ljubljani". Nadalje prevzel sem vazpečavanje „narodnega papirja" v prid „Narodnemu domu" ter se pri meni nahaja tudi izključna zaloga „Ciril-Metodovih svinčnikov", katere sem založil v družbene namene. Pričakuje« prav obilnih in mnogobrojnih naročil, zagotavljam si. občinstvu (jene in vsikdar točne postrežbe ter se priporočam z najodličniin spoštovanjem .Jos. Pctrie, 392 5-5 izdelovatelj papirnatih vreč, šolskih zvezkov ter tovarniška zaloga papirja v Ljubljani. I Pleskarski in lakirarski obrt tvrdlce Josip Makovcc v Ljubljani -na Bregu štev. 20 = se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela, osobito v prostoročno izvršeno Imitacijo vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila izvrši natančno z uporabo najboljšega materijala ter jamči za dobro delo po možno nizki ceni. 390 52 — 35 i Dne U. junija. Sknpni drlavni dolg v notah..... Bkupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4 %....... Ogerska kronska renta K%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld. . . . . . London vista........... Nemški drl. bankovci ralOO m.nem. dri. velj. 40 mark............ ŽO frankov (napoleondor)...... italijanski bankovci ........ C. kr. cekini........... Ш? Dunajska borza. 102 gld. 25 ki 102 , 30 123 . 30 100 , 85 123 . 05 99 . 95 958 . — 366 , 60 119 . 45 58 , 62' 9 ' 11 . 73 9 . 52 ■ 45 . 40 5 . 65 • Dni U. Junija 4% driavne srečke i. 1864, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4*, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , Posojilo goriškega mesta....... 1% kranjsko delelno posojilo..... Zastavna pisma ат. osr zem.-kred.bankei % Prijoritetne obveznice državne železnice . . , , južne železnice , . , južne železnice b% . , , dolenjskih Ieleznic 155 gld. 50 kr. 159 . — 1^9 , — 99 . 35 141 . 25 127 . 60 108 . 50 112 , 50 98 , 75 99 „ 80 225 . — 180 . 20 126 . 30 99 . 50 n 199 gld. 150 , 20 26 Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........72 St. Gen<5is srečke, 40 gld.......75 Waldsteinove srečke, 20 gld......59 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .160 Akcije Ferdinandoveeev. železn., lOOOgl.st.v. 3550 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 378 Akcije južne Ielezniee, 200 gld. sr. . . . 88 Dunajskih lokal, železnic delniška druiba . — Montanska družba avstr. plan.....100 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . i63 Papirnih rubljev 100........127 — k- 25 50 25 25 26 35 Nakup ln prodaja vtaksvrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanj« najmanjšega dobitka. K * I a n t n a izvršitev naročil na borsl. Meniarnićna delniška družba „ VI № R C U 66 Wolizeili it. 10 Dunaj, liriihilferitrasu 74 B. Pojasnila Ш v vseh gospodarskih in finančnih stvarek, » potem o kursnih vrednostih vseh ipokulacliskih vrednost»:!« ' papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega s abrestovanja pri popolni varnosti BV^ naloženih glavnlo. ;