ŽIVLJENJE IN IVET TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA ДАР08Т1 PO yOP|«AI ДООД MALA DR. MAKS lalairija v naših krajih pred vojmo skoroda ni bila poznana. Ljubljanska bolnica na primer de beležila malarijo zelo redko. Šele med svetovno vojno so se -naši vojaki seznanili po bliže z njo. Oni redki, ki so služili pred L 1914 v Hercegovini, Dalmaciji, v Pulju in oboleli za malarijo, so se porazgubili med ostalimi zdravi. Med veliko vojino pa, bo je bik» mobiliziranih toliko ljudi, ko so jim pešale odporne sile je radi pomanjkanja in drugih bolezni, materi" ja občutno napredovala in uničevala vojake v množicah. Po svoji malariji znane fronte so bile v Romuniji, v Do-hrudži, Sounska fronta, v Cmi god, v Albaniji, ob dolnjem toku Soče in ob Piavt Malarija je endtemična vročinska bo» ležem topilih kraljev. Epidemično nasto» pa le ob izrednih prilikah, kakor so vojne, lakote. Znano je srasiranje ma» larije za ruske lakote v L 1923. in ianl na otoku Ceylonu. Prenašailec malarije, o čemur bomo kasneje čuli podrobneje, je komar. Njegove ličinke rabijo za svoj razvoj pri» merno toplino in vlago. Zaradi tega' je malarija razširjena najbolj v subtropisnih krajih; sega približno na severu do 60. vzporednika rn še čez do Arhan» gelska. Doma je v nižavajh, ob rekah in morskih obalah, tam, kjer je zemlja močvirnata, neobdelana, kjer voda zastaja v lokvah z več ali manj butj.no vegetacijo. Voda ne sme biti dieroča, ker potrebujejo ličinke tudi potreben mir. Y splošnem bi dejali, da so mate» ričmi vsi oni kraji, 'katerih letna temperatura ne pade izpod 12° C in kjer so za njen razvoj pripravna tla. Malarijo natiajarno tudi na visokih planotah do 2000 m nadmorske višine ob bregovih gorskih potokov. Sahara je zaradï su» še brez materije. Poleg tuberkuloze je malarija najvažnejša socialna bolezen. Na vsem svetu je bolnih za malarijo čez 300 milijonov ljudi, (po nekaterih podatkih 800 milijonov, kar bo vsekakor pretirano) umrje pa jih zaradi nje okroglo 2 milijona. Južna in vzhodna Evropa imata 7 do 8 milijonov materi carjev, Jugoslavija ^ milijona od katerih od» pad» največ na Srbijo in Dalmacijo. R I J A KREMŽAR UR. MAKS KRKMZAK Ako pogledamo zemljevid Jugoslavije, na 'katerem so označeni materični kraji, bomo opazili, da je gotovo polovica Jugoslavije materična. Vendar povsod ne zavzema tako strahotnih oblik in razsežnosti kakor ravno v severni Dal» maciji im Južni Srbiji. Dokler je med prebivalstvom 10% malaričarjev, je bolezen bolj sporadičnega značaja, kjer pa je inficiranih 20%, 50%, da celo 100% prebivalstva, tam je malarija pra* va šiba božja. V Sloveniji imamo nekaj materije v okolici Ljubljane, Mur» ske Sobote, Metlike in Črnomlja. Materični so kraji ob Savi in Dravi (Po» savina. Podiravina). ob dolnjem toku Drine (Mačva); v Bosni posebno znan ferai je Brčko. Pretežno malarična je Da!imaci;a, mami otok' kakor celina, tu zopet okraji Knin, Biograd, Sibenik, Metkovič. V Dalmaciji nahajamo tipične malarične okraj« s posledicami pri» davne malarije. V splošnem ločimo dva tipa dalmatinskih selišč: a) selišča na otdk;h in ob morju; b) selišča v zaledtvu. Na otokih im na nvorju ima ljudstvo več prilike do zaslužka, nai-več s tujskim prometom, zato je tudi u 19 kulturno in gospodarsko na višji stopnji kakor pa zaledje, ki živi le od suhe koruze,tako zvane pure in nczabeljenega zelja. Razlike obstojajo tudi med otoki gornjega Jadrana, Rabom, Pagom in Krkom. Prvi je visoka ravan, ki ima okoli tri sto studencev in hudournikov, v dolini nahajamo alu» vialne naplavine, ki se pretvarjajo v močvirja. Pag je 70 km dolg in 2 do 3 km širok z neštetimi lokvami in močvirji, kar otežuje antimalarično borbo; poleg tega je Pag v socialno neugodnejšem položaju od Raba. kar zopet znatno pripomore k temu. da ima Pag težje oblike malarije, torej slično razmerje kakor med otočno in celinsko Dalmacijo. Celinska Dalmacija zaradi svojega bednega gospodar» skega stanja trpi najbolj in pod najtežjimi oblicami malarije. Slične razme» re kak ar na otoku Pagu vladajo na otoku Krku. Mala/rična je na d a lite vsa obala od Korčule do albanske meje. vsa Hercegovina, predvsem mostarska okolica, natfbolj Podgorica. in Črna gora razen okrajev Ljubinje. Bileča in Trebmje V Srbiji je malarična okolica Beograda, a prav malarični kraji začenjajo v No» vem Pa z ar ju. Prištini in obsegalo celo Južno Srbijo do grške meje. Posebno zloglasni so Tetovo, Gostivar. Prilep, Vales, Strumica, Stip, Diakovica in Struga ob Ohridskem jezeru. Ob mad» žarski maji sta precej malarična okra» ja Prelog in Ko-privnica. V 19. stol. so bile v Nemčiji mala-rične nižave okoli Odre. Labe in Vis!e. V začetku tega stoletja so jo opazovali še v Wilhemshaven'U. Ostfriesland: do današnjega dm-e se je obdržala v Rmde-nu, isto Ostfriesland, ob izlivu fîmse. V povojni dobi so bili zaznamovan' po» samezni primeri malarije v okolici Berlina, v zadniem desetletju v Gornji Sle» ziji (Plessen) in v Lipskem. Francija je mafcirična v svojem južnozapadnem dehi. Znani sta po svwi malariji tudi Spaniia in Italija. V prejšnjih časih sta bili ofodarieni z nio in z dokai težkimi oblikami Nizozemska in Anglija, kier je pod piriffisikom kulturno gospodarskega naipredka popolnoma izginila. Malarija je bila znana že starim na» rodom, Grkom in Rimljanom. Babi-'oncem itd. V sredmem veku re uniči» la cela mesta in pokrajine. Marsikateremu narodu ie pripomogla da je sto» pil z zgodovinske pozornice. Izraz malarija je italijanskega izvora in pomeni slab zrak (mal—aria). Predstavljali so si, da puhté iz močvirskih tal škodljive snovi v zrak, ki ga oku» žujejo in na ta način prenašajo bolezen na človeka. Zaradi tega so imeno« vali malarijo tudi močvirsko mrzlica (nem. Sunrpffieber, fr. fie vre paludéenne). Sodili so tudi, da pitje močvirske vode povzroča malarijo. V te skrivno» sti je posvetil prvi Charles Laveran (1845-1926). ko je odkril v krvi mala« ričarjev 1.1880. živalski paraisit, nazvao »plasmodium«. ki spada med tako zvana sporozoa. Sporozoa so razred enostaničnih bitij, ki jih Imenujemo tu* di praživali (protozoa, Urtiere). Pražd-vali so najprimitivnejšie oblike življenja, katerih večina živi v prosti naravi, en del pa živi parasitsko v drugih živa» lih ali v človeku, kamor spada tudi naš plasmodij. Laveran. ki je prejel za svo-ia raziskavan'a o malariji 1. 1907 No« belovo nagrado, je študiral malarijo v Alžiru od 1878-1883; kasneje se je za» držal več let kot šef Pasteurievega za» voda v francoskih močvirjih. Camillo Golgi (1843-1926). ki je predvsem za» sJužen pri oroučavamiu živčne struktu» re (Nobelova nagrada 1906. L), je ugotovil, da odgovarja'o raznim posebno» stim, ki jih kaže malarija, razne podvrste parasitov. Anglež Ronald Ross (1857—, Nobelov nagrajenec 1. 1902), ki se je mudil več časa v Indiji, je ugo« tovil. da se vrše pri pttičih slične infekcije s sporozo'5 po piku komarjev in končno je Grassi dokazal da tudi pri človeku prihaja po komarjevem pa» ku pla.sm.odii v človeško kri. Komarji se vedno infici.rajo prej s krvjo malar ričarjev. D A L J B NOVA FRANCOSKA AKADEMIJA Dosedanjim šestim francoskim akademijam (Académie Française. Académie de Médicine, Académie des Sciences. Académie des Sciences morales et politiques, Académie des Веапт-Arts. Académie des Inscriptions et belles Lettres) se je pridružil» Académie de Cirurgie, ki jo je bil ustanovil že Ludvik XV.. ki Je pa 1. 1792 prenehala obstojati. L. 1842 je pričela ponovno delovati pod imenom Société Nationale de Chirurgie Z naredbo državnega predsednika je prejelo društvo spet naslov Académie. Ta dogodek je proslavila akademija s slovesno sejo v prisotnosti državnega predsednika ter zastopnikov francoskega delavnega in političnega življenja. N I K O L À PABEBKI OB OSEMDESETLETNICI NJI MIROSLAV meni je nekaj, morda je omama, ki češče zajame mlade navdušene ljudi. Toda če bom tako srečen, da bom ustvaril le nekaj svojih idealov, bo to «___J dobrota za vse človeštvo.« Štiri leta po teh besedah, ki jih je govoril šest in tridesetletni Tesla ▼ Beogradu, je bil že ukročen del Nia-garskih slapov: petnajst tisoč konjskih sil električne energije je po daljnovodu sprejemalo mesto Buffalo. In danes, štirideset let pozneje: Teslov »trofa-zni tok« napaja skoraj vso pajčevino električnih omrežij našega planeta; Teslovi generatorji oddajajo zlatorde-čim žicam električen tok z učinkom sto milijonov konjskih sil. Vse to je sicer le del »idealov«, del Teslove življenjske sanje o proizvajanju in prenašanju električne energije, pa vendar je ogromna »dobrota za človeštvo.« Delo Tesle na tem poprišču nalikuje delu Jamesa Watta. Desetletje pred Wattom je črpal od New-comba izpopolnjen Saveryjev atmos-ferični parni stroj »prijatelj rudarjev« vodo iz angleških rudnikov. Ali potreben je bil genialni Watt, da je prekva-sil idejo o parnem stroju ter mu vtrl pot v svet. Tudi pred Teslom je že vladal dinamostroj, zamisel Paccinot-tija, Gramma in Siemensa. Toda kraljevati je pričel šele tedaj, ko ga je Çreoblikoval ter v bistvu spremenil esla. Kakor je bil prežet oče elektrotehnike, Mihael Faraday od ideje o električni indukciji, tako je prežela mladega Teslo ideja o zboljšanju dinamo-stroja. Faraday je nosil deset let v žepu majhno železno palico, ovito z električno žico, jo vzel pogosto iz žepa in jo opazoval. Ker je vedel, da postane železna palica magnet v trenutku, ko obkroži palico električni tok, je bil prepričan, da mora magnet sam proizvajati električni tok. Po desetletnem premišljevanju in poskušanju je svojo idejo opredmetil v odkritju indukcije. iVisokošolec Tesla je ob strani Gram-movega dinamostroja opazil »neukrotljivo« iskrenje kolektorja ter si »glasno« zastavil vprašanje: kako bi déloyal stroj, ki ne bi z nevšečnim tro- TESLA GOVEOA ROJSTVA (10. JULIJA 1856) ADLESIO NIKOLA TESLA šilcem energije — s kolektorjem — spreminjal izmenični tok. Čeprav mu je profesor elektrike v nalašč zanj sestavljenem predavanju dokazal, da je rešitev vprašanja neizvedljiva in nemogoča, je vendar v njem »instinkt nadkrilil znanje« ter po petih letih našel odgovor. Fizik Helmholtz nam je v svojih »Govorih« zapustil priznanje, da ga je tedaj, ko se je truden in od neuspešnega razmišljanja raizočaran, sprehajal po mirnih sončnih pobočjih z namenom, da se spočije, hipioma obšlo spoznanje, da je videl odkritje otipljivo pred seboj. Tesla pa je v spisu »My inventions« povedal to-le: »Nekega popoldneva, ki mi je še živo v spominu, sem se izprehajjal s prijateljem po mestnem parku (Budimpešte) in sem recitiral odlomke iz »Fausta«. Zahajajoče sonce me je spomnilo na mesto: »Luč gre drugam, preživel se je dan, življenje novo bo drugje spešila. O, da želim peroti si zaman, ki bi me v zrak nosila! Lep sen, ko gre boginja svojo pot! Oh, duševnim perotim se perot telesna ne pridruži pač nikoli.« (Goethe - Funtek) Ko sem izgovoril te besede polne navdiha, mi je prišla zamisel kakor blisk in resnica je bila odkrita... Ne morem popisati svojega razburjenja ... Tisoč prirodnih tajnosti, na katere bi slučajno naletel, bi dal za to edino tajno, ki sem jo naravi šiloma iztrgal.« — Zamisel pa še ni izum. Tesla se je tega dejstva zavedal. Prežet od prepričanja, da mu bo omogočil potrebno eksperimentiranje le denar, je zapustil Budimpešto ter vstopil v službo Edi-sonove družbe v Parizu. Dvakrat se mu je nasmehnila sreča. Prvič v Strasbourgu. Poslali so ga tja, da popravi električno centralo. Tu se je seznanil z bivšim županom Bose-nom, ki se je takoj, ko mu je Tesla pokazal prvi primitivni model svojega stroja, za izum tako navdušil, da je nemudoma pričel iskati kapital, s katerim bi izumu vtrl pot v tehniko. Čeprav Bosen ni uspel, se je vendar vračal Tesla v Pariz »poln prijetnih upov«. Sam je zapisal o tem: »Eden izmed direktorjev Družbe mi je bil obljubil veliko nagrado, če bom popravil centralo v Strasbourgu; z njo me je hotel hkrati nagraditi za prej izvrše- Henriette Grimm: V SENCI no zboljšanje družbmih dinamostro-jev. Družba je imela tedaj tri direktorje, ki jih zaradi lažjega umevanja imenujmo A, B in C. Ko sem prišel k direktorju A-ju, mi je rekel, da je za to stvar direktor B nad njim. Ta gospod pa je mislil, da more le C odločiti, toda ta je bil zopet povsem prepričan, da ima le A potrebno moč. Ko sem nekolikokrat prehodil ta circulus viciosus (začarani krog), mi je postalo razumljivo, da je moja nagrada hiša v oblakih.« Drugič se mu je zdelo, da bo zagledal ženo nad kroglo po enoletnem konstrukcijskem delu, ki mti je žrtvoval dnevno devetnajst ur. Čeprav mu je bila obljubljena nagrada 50.000 dolarjev, ni po končani sestavi štiri in dvajsetih različnih dinamostrojev za istosmerni tok dobil niti centa. V osemdesetih letih sta prišla т bogato in razgibano Rdečo zemljo, ▼ kateri stroj ni mogel iztrebiti suženjstva, dva Srba-Prečana: petnajstletni dijak in tridesetletni inženir. Mladenič je iskal izobrazbe, mož pa opredmetenje svojih zamisli: Evropa je bila zanj premajhna, moral si je poiskati novo kraljestvo. Prvi, Mihajlo Idvorski Pupin je bil poznejši pesnik o elektrotehniki, drugi, Nikola Tesla pa je bil in je še danes: »pesnik elektrotehnike«. DALJE VSEOBSE2NI PARAGRAF Za cesarske vladavine je nemški državni pravdnik imel na uporabo »svinjski ,гер« (I) o nemirih in spotiki, kamor je lahko stlačil najneverjetnejše prestopke. V hitleirjevmi pa premorejo sličen odstavek, imenovan paragraf zoper lokavost (Hefmtflcke). To vam je imeniten pripomoček. Izraelski trgovec v Pforzheimu je to občutil na svoji koži. Ta trgovec, po imenu Ernest Maier, 35 leten samec, nekaznovan. Je šel 28. februarja k svojemu brivcu in mu prigovarjal, naj ga čim skrbneje ostriže. »Na čast današnjemu dnevu«, je pripomnil. Mojster britvar je nekaj zasumil ter ovadil svojega gosta na redarstvu. » Gestapo« Je brskala, brskala in izvohala. Švica je 28. svečana prepovedala ustanavljati narodno socialistična združenja po vsem helvetskem ozemlju. In Maier j a so vtaknili pod ključ, ker je prekršil paragraf zoper potuhnjenost. JAMA V SLOVAŠKEM KRASU Na Slovaškem so zasledili veliko duplino v Kraševskih gorah. Dvorana meri 74X40 m in je združena po 5 km dolgem podzemlju z drugimi votlinami. V glavnem predelu pada voda čez slap, 12 m visok in 30 m širok. Pri vhodu v glavno zijavko leže cel metetr debelo ostanki in drobci kamene dobo« PO BOLGARSKIH PLANINAH IN DOLINAH DR. MILAN SIJAMEC P red dobrimi desetimi leti smo , v mladostnem zanosu in z da-, lekovidnim pogumom priprav- ___i ljaM v dijaški organizaciji (»Triglav« v Ljubljani) skupinski izlet v Bolgarijo, ki je bil namenjen spoznavanju tuje dežele in sorodnega, južno, slovanskega naroda Poset naj bi bil združen z nastopom akademskega pevskega zborčiča, ker smo smatrali pesem za najprimernejšo sredstvo, ki naj po čuvstveni poti izgladi medsebojna nasprotja in doprinese svoj delež k zbližar nju. Načrt pa se je izjalovil: Ne zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev, temveč na cisto drugih zaprekah, ki z njimi ognjeviti zanesenjaki nismo računali, ker jih nismo poznali. Komaj je minulo prvo desetletje od onih dni, ko vidimo, da so stiki med nami in Bolgari vse pogostejši in vidnejši- Spominjamo se skupinskih izletov AVG. VOGT KOŠNJA naših profesionalnih in kulturnih organizacij v Bolgarijo. Obratno smo tudi mi imeli priliko sprejeti na domačih tleh slične skupinske obiske Bolgarov. V takem vzdušju je 1 1935 dozorel načrt S.P-D., da organizira izlet svojih članov v bolgarske planine in po ostali bolgarski deželi In to je prav! Zakaj naj bi bili ravno planinci, ti glasniki pri-rodnih naravnih načel, poslednji, ki bi pripomogli k medsebojnemu zbližanju sorodnih južnoslovanskih narodov? Kar smo doživeli na tem izletu v Bol_ gariji, ni varalo naših pričakovanj, da eo podana tudi na oni strani sorodtna stremljenja, itn. te nas je ob zakljuSku navdailo s prijetno zavestjo, da je izbrana pot prava. Sofija. Vitoša. Precej dolgo sem okleval, preden sem se na skromno vabilo S P.D- priglasil za udeleženca izleta. Pričakoval sem namreč, da bo število priglašenih ana-šailo 100—150 ljudi, in potovanje po gorah v tako ogromnih čredah je meni, kakor tudi marsikateremu drugemu, da ne rečem vsakemu pravemu turistu, TRI3E MUŠKETIRJI ALEKSANOFR dijmas st. 0 ilustriral nftrretranderi q ponatis ni dovoljen vojvoda celih pet dni v Parizu m da je šele pravkar odpotoval, se je kralj silno razjezil. »Kaj neki je iskal tu?« je zavpil. »Porazgovoril se je s sovražniki Vašega Veličanstva, s Hugenoti in Španci o važnih zadevah.« »Za vraga, zarotil se je zoper mojo čast!« je dejal kralj razburjen. X POLITIKA ALI LJUBEZEN Kardinal je skusâl s svojimi spletkami izkoreniniti kraljevo zaupanje do soproge. Njegovi vohuni so ga natančno obveščali o vojvodovem bivanju v Parizu. Tako je tudi takoj zvedel, da je bil vojvoda še pozno zvečer pri kraljici, ki mu je ob tej priliki podarila skrinjico iz rožnega lesa s trakom, okrašenim z demanti, ki ga ji je bil nekoč podaril kralj. Ko je kardinal povedal, da je bil odvratno. Končno Je zmagalo v meni optimistično stališče, ki se je kasneje izkazalo za upravičeno, in znova obujeni načrt iz prejšnjih let je pripomogel, da sem se končno le prijaviL Temeljito teoretično pripravo smatram za prvi pogoj, da gorska tura oziroma potovanje po neznanih krajih dobro uspe- Zato sem z vnemo študiral zemljevide in prebiral v Planinskem vestniku dobro informativno studijo dr. Brileja, čigar pot po bolgarskih gorah eno leto poprej se je domala strinjala z nažo turo- Se te malenkosti uvodoma dg smem pozabiti: pot na kolodvor me je vodila — skoraj dobesedno — skozi adravni-ško ordinacijsko sobo in lekarno. Moja nesrečna Ahilova peta so bili žulji na prstih, ki sem si jih bil dan poprej k a. kar jagode na molku nabral na Pohorju, preskušajoč, katere čevlje naj vzamem s seboj- Da nisem vzel s seboj pohorskih — si lahko mislite; verjamete pa mi tudi lahko, da nastop ture ni bil bog vé kako vzpodbuden, moj položaj pa tudi ne zavidanja vreden. Saj drugega na stvari ni, kaikor da je člo. kralj, »kardinal, dobiti moramo kraljičino pismo!« »Kraljice vendar ne moremo prisiliti, da bi izročila pismo!« »Gospod kardinal! Slišali ste mojo voljo! Pismo moram dobiti za vsako ceno!« Nekaj ur pozneje je pravosodni minister Sequier prisilil kraljico, da je izročila pismo. H SI SI PO KRALJEVEM POVELJU Kralj je izgubil zaupanje in kardi-nalovo prizadevanje, da bi branil kraljico z izključno političnimi razlogi vojvodovega obiska, je bilo zaman. »Pravkar sem se domislil,« je zvijačno pripomnil, »da je neka dvorna dama sporočila, kako je Njeno Veličanstvo dolgo v noč bdelo, se proti jutru jokalo in pisalo pisma.« »Temu lopovu seveda,« je kričal vek močno deprimiram. A& pogum vse premaga — in s pomočjo zdravniške vede sem v nekaj dneh nesrečne žulje odbrusil in pri vstopil v gore sem stal spet na trdnih mogah. Taiko sem se — teoretično dobro, praktično pa slabo podkovan — sredi julija s popoldanskim vlakom odpeljal iz Maribora, z veseljem zapuščajoč mestno zidov je, tlak in tlako. >0 dopust — ti čas presneti« — bi lahko vzkliknil prosto po Prešernu! Blaženi čas, ki ti je usojeno, da si tolažnik vseh, ki stkozi 11 in pol mesecev po tebi hrepenijo! V Zidanem mostu se je ШгНИммМа mariborska skupina pridružila oetAhm 15 članom ekskurzije, da je »tvorila *» bodočih 14 dni nekako novo planinsko družino- Še ena članica ae nam je pridružila v Sofiji, tako da nas je bilo skopaj 20 komadov. V teku tolikega časa srno imeli seveda dovolj prilike, de smo se med seboj spoznali, in če smo se najprej nekoliko z rezervo drug drugemu predstavljali, smo se na koncu kot prijatelji težko ločili. Posameznih članov vam ne bom predstavljal- Naj zadostuje da se spomnim našega starostnega repre- VSEBINA PISMA »Prav ste imeli!« je vzkliknil kralj, ko je pokazal pismo kardinalu. »Niti besedice o ljubezni! Samo politične spletkarije! Poglejte sami!« Pismo je bilo naslovljeno na španskega kralja. Kraljica je pozivala svojega brata, naj skupno s cesarjem na-povesta Franciji vojno, ker se oba ne strinjata z Richelieuovo politiko. Med mirovnimi pogoji naj bo tudi kardina-lovo slovo. »Veličanstvo, jaz bi na vašem mestu popustil! Jaz osebno bi smatral za pravo srečo, če bi se mogel umakniti ▼ mirno zasebno življenje.« »Razumem vaša čuvstva, gospod kardinal, toda poskrbel bom, da bodo vsi, ki so bili zapleteni v to zaroto, strogo kaznovani s kraljico vred!« zeatamta 731etnega g. S, Id ie z vzgled-no jn brezprimerao vztrajnostjo opravil z nami vse začrtane ure. od katerih so bile nekatere tudi težavne. Poleg njega je àe en člam ekskurzije hrabro ponesel svojih 7 križev preko Rile in Pirina. Vsa čast jim, naéim senior jem! To dejstvo pa vam je samo priča, kakšen značaj imajo v glavnem obiskana gorovja. In res, pritrditi moram, da so obiskane gore v splošnem lahko dostopne (in bi jih Badjura označil v kakšnem vodiču s posebnim znakom). dasiravno dosegajo vrhovi višino preko 2-500 metrov. Pot od Zidanega mosta je bil» v nočnem hladu prav prijetna Ni nais motilo niti to, da smo se morali voziti v ne razsvetljenem vagonu (brzega viakaj, saj srno se lahko s tem večjo zbranostjo poslavljali od prijazne Save, Ici se je srebrtla v luninem svitu vzdolž proge V Zagrebu smo prvič okusili neprijetnost prekladanja nabreklih in težkih oprtnikov. 2e itak defekten voz se je namreč izkazal za nerabnega in so ga odklopili-Strpali smo se v druge polne vozove in se raztresli po vsem vlaku, tako da smo se šele zjutraj spet vsi znašli na beo- KRADJEVA 2EEJA »Kaj meni Vaše Veličanstvo? Nebo naj me obvaruje pred tem, da bi bil jaz povod za kraljičino trpljenje!« Kardinal je zahteval od kralja, naj bo do kraljice usmiljen in naj celo stori nekaj, kar bi jo razveselilo. Priredi naj n. pr. ples, na katerem bo imela kraljica prvič priliko pokazati svoj demantni okras, ki ga ji je bil kralj podaril. Kralj je zares sprejel kardinalov predlog ter je povabil kraljico na slav-nost, katero bo določil kasneje;. Nekega dne je prišel kralj iin sporočil svoji soprogi, da bo ples tčez štirinajst dni. »Pa nikar ne pozabite na demantni trakl« je med smehljajem pripomnil. Kraljica je obledela ter se je morala oprijeti. »Kardinal!« ji je planilo v prestrašene misli. grajskem peronu. Stiriurni odmor smo porabili za ogled že znane prestolnice, ki je lepša iz dneva v dam, na,k ar smo v hudi opoldanski pripeki nadaljevali pot proti meji Doslej nepoznana mi je bila slikovita soteska pred Piratom, ki )o je izgrizla reka Morava, ob kateri teče tudi železnica. Prijazna pokrajina dkoli Pirata s svojimi vinogradi na nizkih hotelih, po katerih so bile posejane kočice, podobne našim viničarijam, je bila kakor poslednji pozdrav in spomin dlomače dežele in pod večerni mrak smo zdrdrali preko meje. DALJE in erdinand Raimund se je rodil na Dunaju 1. junija 1790. Bil je priljubljen gledališki igralec in stavljen pisatelj »čarobnih« gledaliških iger. ki so nekoč navduševale občinstvo. Profesor dr. Ilešič pripoveduje v »Bleiweisoverr zborniku«, da je dr. Janez Bleiweis za časa študij in službovanja na Dunaju rad zahajal v gledališče in da so mu posebno ugajale Raimun-dove igre. Resničnost te navedbe dokazuje tudi zvezek, v katerem je zbranih kakih dvajset nemških pesmi, proslavljajoči!) Rai-munda in obžalujočih njegovo tragično Mnrt. Pesmi je zbral in prepisal iz raznih časopisov in mesečnikov. Raimunda je v aprilu 1836 ugTiznil pes v roko. Od tedaj se ga je polastila bojazen, da je bil pes bolan na steklini ter da se bo ta grozna bolezen pojavila tudi pri njem. Domneva, ki je bila povseim neupravičena, a je postala bolezenska in se vedno bolj uveljavljala. Iz svojega letovišča v Guten-steinu se je 20. avgusta odpeljal proti Dunaju k ponovni zdravniški preiskavi. Med potjo so zaradi hude nevihte morali vedriti v Pottensteinu in tu se je v hipni razburjenosti, hoteč se rešiti neznosnega stanja, ustrelil v usta. a se le zelo hudo ranil in razmesaril. Sele 5. septembra ga je rešila smrt trpljenja. Pokopali so ga v Guten-steinu. Izmed vseh Raimundovih iger je imel največji uspeh »Zapravljivec« ki so ga prvič uprizorili 20 febr 1834. na Dunaju, e tolikim uspehom da so ga 42 krat nepretrgoma ponavljali Do konca leta je doživel svojo stoto predstavo Tudi drugod je najlepše uspeval. Se danes živi na odrih, dočim so druge Raimundove igre skoraj povsem Pozabljene. Čas pač več ni ugoden romantični snovi in ne ljubi vil. dobrih in zlih duhov kot glavnih činiteljev na odru V »Zapravljivcu« je najmanj te romantične navlake, pač pa so človeški značaji nari- RAIMUNDOV „ZAPRAVLJIVEC" D It. FRAN G O S T L Kaimundov spomenik na Dunaju (pred nemškim ljudskim gledališčem) sani ostro in izborno. Tudi prikupljiva glasba, s katero je Konradin Kreutzer opremil pevske točke, je pripomogla k priljubljenosti igrokaza. — Kreutzer je skladatelj ljubke opeie »Prenočišča v Granadic, odlične po svoji melodioznosti, ki je tudi na slovenskem odru v Ljubljani zelo uspevala. Morebiti bi našla odziv tudi pri današnjem občinstvu. V Ljubljani se je seveda tudi pogosto pojavil »Zapravljivec« na tedaj in še dolgo pozneje vladajočem nemškem odru. Dr. Bleiweis seveda ni mogel več gojiti ljubezni do gledališča, ker zaradi silne zaposlitve ni imel časa in ker kot zaveden Slovenec pri takratnih razmerah in narodnostnem na-sprotstvu ni mogel obiskovati nemških pred-etav. Slovenska Talija se je šele kasneje rodila in bila dolga leta v povojih. Vendar mu je bilo kasneje mogoče, da je tudi na slovenskem odru uzrl najboljše delo svojega ljubljenca. Izza otroških let mi je v živem spominu, 8 kakim veseljem sem kot mali šolarček v prvih 70 letih minulega stoletja prisostvoval igraim. Takrat sta bili le Po dve dile-tantski predstavi na mesec, ob nedeljah popoldne v starem, pozneje pogorelem gledališču (sedaj kino Matica). Gledališče je bilo nabito polno, le' lože so bile prazne. Lože so namreč takrat izlicitirali za vsako sezono in njih imejitelji, Nemci in nemčurji, jih niso hoteli oddati Slovencem niti za drag denar, razen redkih izjem. Tako si je moj ded od nekega dobrega, osebnega znanca pridobil ložo ter dvakrat ali trikrat na leto peljal »starejše« vnučke v gledališče. »Zapravljivec«, »Lumpacij vagabund« (Ne-stroy) ter »Robert in Bertram« (Raeder) — to je bil tista leta ves in edini naš repertoar — mnogo več ga tudi slovensko gledališče tedaj ni imelo. Ko je ob priliki stoletnice slovensko gledališče vnovič uprizorilo »Zapravljivca«, sem ga spet posetil. Igra sama ni imela nobenega učinka name, a ko sem videl okrog sebe številne malčke, kako so se jim rdečila lica in bistrile oči, ko sem slišal njih navdušeno vzklikanje — tedaj sem užival v spominu na svoje detinstvo. Otroci so danes povsem takšni, kakršni smo bili mi, čeprav se sedanja mladina močno razlikuje od naše, naravna posledica časovnega toka. W. Sommer: CESTNO DELO ^linorez) IZ LITERARNEGA SVETA OKOLI PREŠERNOVEGA KRSTA PRI SAVICI Večina dosedanjih raziskovalcev, ki so menili, da je opeval Prešeren v Krstu pri Savici zmago katoliškega nadnaravnega svetovnega nazora in nadčutno ljubezen, se je trudila, da pojasnijo vprašanje in izsledijo vire, iz katerih je Prešeren črpal snov o preobračanju v krščanstvo. Iskali so vzorcev za vnanje dejanje v epu »Cacillie« Ernsta Schulzeja, ki opeva zmago krščainstva na Danskem, in v njegovi epski pejsmi >Die bezauberte Rose«, zrli podobo za Bogonulo v »Virginiji« pri Bernardinu de Saint Pier-ru in v Chateaubriandovi »Atalk ter v še drugih romantičnih delih in smatrali, da se je taka snov Prešernu kar sama' vsiljevala, saj je bila romantična doba z njo naravnost nasičena. Toda spričo najnovejših razissa-vanj je tako razlaganje nepotrebno in Prešeren se nam ponovno kaže veliko večjega realista, kot so menili oni, ki so mu take romantične misli narekovali. Drugače pa je z vplivom Krsta na pesnike. Med prvimi, ki eo še pod svežini vtisom pravkar izišlega umotvora snovali podobne pesnitve, je bil Stanko Vraz, ki je nameraval 1837 spesniti večjo epsko pesnitev po vzorcu in v obsegu Krsta. Načrt je kasnejo opustil. — Leta 1843. pa je izdal bivši Čbe-ličar Jožef Zemlja v posebni knjiži ci povest v verzih »Sedem sinov« ki v obliki in načinu izražanja nerodno stopa za Prešernom. Med posnetke štejemo dalje epsko pesi-m Gregorja Kreka »Na sveti večer o polnoči« (1863), ki ima zlasti v uvodu mnog-o spominov na Prešerna. Dalie imamo še Fr. Cim-permana povest v verzih »Boj pri Lemni« in najmanj srečen posnetek Fr. Zakrajška »Ljudmila in Privina ali pokristjanjevanj koroških Slovencev« (Lira in cve:tje, Trst 1885). Krst je sicer pretežno lirsko-epsko delo, vendar ima tudi nekaj dramatskih vložkov, ki skupno z junaškim zgodovinskim dejanjem naravnoet zahtevajo, da se prikaže Krst na odru. Na sijajno uspeli Prešernovi slavnosti v ljubljanskem deželnem gledališču se je v soboto 2. decembra 1865 (po poročilih Laib. Zeitung. Triglava in Novic) kot glavna točka uprizoril Krst, ki ga je za oder priredil agiln\ domačin Heinrich Penin, ki je tudi eam igral vlogo Črtomira. Up>rizontev so spremljale štiri žive slike; 1. boij poganskih Slovencev 2. Črtomir sreča prvič Bogomilo, 3- Črtomirovo slovo od Bogroke njegove, J. Paulhan. bo izdal njegovo Zgodovino francoskega slovstva, katero je Thibaudet sestavljal kot lektor na univerzi v Upsali in 11 let kot profesor Irancoščine na ženevski univerzi. A. D. CHARLES DE PERTUSIER 1779 - 1836 Prišla je stoletnica smrti tega francoskega častnika in književnika, bolj znanega pri nas nego v njegovi domovini, 6aj je slu/.il koit mlad oficir v Dalmaciji, kjer se je spustil v proučevanje jugoslovenskih starin. Pisal je o nas v III. knjigi svojih Promenades pittoresques dans Constantinople et sur !e« rives du Bosphore in v delu La Bosnie con-sidénée dams ses rapports avec l'Empire o'.to-man (1822) A. D. E. ACKERMANN / SRNJAK IN SRNJA, NOVE KNJIGE IN REVIJE MICUN M. PA VICE VIČ: ETIOLOGIČKE PRIČE IZ ČRNE GORE (Zbornik za narodni život i običaje Južnih Slavena. Knj. XXX, sv. 2. — 1936 god.) Neumorni naš prijatelj Pavičevič mi je te dni poslal v znanstvene namene brošuro »Narodne pikanterije iz črne Gore«, o kateri moram reči, da ima velik uspeh v krogu mojih znancev: kakor bi jim posodil kak izvod Krausove Anthropophyteje. Ker to delce ni za javnost, se ustavim pri etio-loškem zvezku, ki obsega kakih 50 vzročnih ali vzrokoslovnih pripovesti: razlagajo vzrok (grško a i t i a) ali postanek kakega jezera, vrelca, jame, cerkve, gomile, panja, močvirja, doline, plošče itd. Za vzorec naj eno ponašim. Kamen na Buču "Na vrh Buča više od Dobrskega Sela leži osamljen kamen velik preko sto kub-n'h metrov, a oblike je bačvaste. Zanimiv je zaradi tega, ker na samem vrhu brda počiva na nekem drobnem karçienju. Isto tolik kamen najdeš tudi v Prisoju nad Kosijerom in o njem verujejo, da stoji na treh kamenčkih, kakor kokošje jajce. Oba sta neki dan rabila v borbi m "d Starino Novakom, ki je stanoval v Novakovi Pečini v Debeljaku. in silnim Vlahom Ali-jo, ki se je bil po morju pripeljal pod Bud-vo pa se popel na planino in prišel pr»ko Zabrdja na vrh Buča nad Dobrskim Se-lom. Silni Vlah Alija je hotel pregnati Novaka iz Debeljaka pa je odvalil velik kamen in ga vrgel proti Debeljaku, da ubije Novaka; ali zalučil ga je predaleč in p»l je v Priaoje. Ko je ta silni tresk prebudil Novaka v pečini, pride ven in krikne: »Kdo pa je to, hej?!« »Jaz sem, vidiš, Vlah Alija, Novače!« »E zdaj pa poglej, kaj more tudi Novak Vlah Alija!« Tudi on odvali kamen od griča pa ga ob neznanskem vpitju zažene; kamen preleti preko Bokov in Dobrskega Sela ter udari poleg samega Vlaha Al;je. Ko tc čuje in vidi silni Vlah Alija, takoj Uteče in pri odhodu reče: »Prvič se mi je zgodilo v življenju, da sem se prepal in bolj me plaši to vpitje kakor to kamenje«. Odnesel je skalo in jo postavil na vrh Buča. da svet gleda čudo, s katerim se je boril Novak. Kamor Je bil Novak z roko zagrabil kamen, ondi se je udrlo In napravila se je kamenica. Sedaj tam dobrski pastirji vodo pijejo, a kadar se iz nje v tem brezvodnem kraju odžejajo, po navadi reko: »Bog daj nj duši Starine Novaka!« A. Debeljak Uredništvo je prejelo: BESEDA 0 RAKU. Izdalo in založilo »Ju-goslovensko druètvo za proučevanje in zatiranje raka, pododbor Ljubljana« s sodelovanjem dr. R Blumauerja, dr. Fr. Garloviča, dr. I. Pintarja, dr- A. Trtnika in dr. Al. Za-lokaria. V Ljubljani 1986. — Knjiga, vsebujoča 48 strani, je pisana talko, da jo to lahko razumel veak. Ni važna samo za bolnika, ampak tudi in nemara predvsem za zdravega človeka, ki hoče zgodaj spoznam to bolezen, > ki trga iz naše srede ljudi v potni življenjski moči« (iz Uvodnih besed). Knjižica vsebuje; Prva naloga v boju proti raku (dr. AL ZsJokar), Pravočasno spoznavanje iin zdravljenje kirurškega raka (dr Iv. Pintar), Jezik je dosti čist, kar je treba pohvalno omeniti v času, ko se šopirijo v naši zdravretveni literaturi množice epaikedrank. Knjiga e'ana 10 din ter se naroča pri Jugoelov. društvu za proučevanje in zatiranje гака v Ljubljani, Stara pot 3. SLOVENSKA PESMARICA, sestavil Anton Anžič. Založila Družba sv. Mohorja v Celju, 1936. KRONIKA SLOVENSKIH MEST. letnik Ш, št. 2. Kakof do zdaj vse številke tako je tudi ta izšla lepo opremljena in bogaio ilustrirana. Na uvodnem mestu priobčuje Fr- Ste-lé »Načela in rezultate restavracije notranj. ščine v opatijski cerkvi v Celju«. Silede prispevki; »Prometna učinkovUoet izhFrancesco Robte« (dr. A. Vodnik — nadaljevanje), Narodni domovi v Sloveniji (A. Podbevšek), konec prispevna dr. S. Se-nekoviča. »Sedem in dvajseti januar 1919 v Mariboru. >Oenove< sodobne zaščite otrok v Sloveniji (dr. B. Dragaš), »Obrti v povojnem Mariboru« (dr. Milan Senkovič), »Končni rezultati popisa prebivalstva občine Vič« (L. Pipp), »Najstarejše ijubljausace industrije (dr. R. Andrejka) Ljubljanska kronika, komunalne vesti. Številka vsebuje še razne druge prispevke, večinoma reklamnega značaja »Kronika« izhaja Štirikrat le>tno in stana za vee leto din 60. — Naroča se: Mestno na-Éelstvo, kulturni oddelek Ljubljana. JUGOSLOVENSKI TURISTA, mesečni obzornik za propagando turizma športa, kopališč itd. v Jugoslaviji. Organ turietlCne Zveze za Hrvatsko Primorje in Gorski Kotar na Sužaku, Zveze za tujski promet za Slovenijo. Tujsko prometne zveze y Mariboru in Zveze za promet tujcev v Zagrebu. Leto IV, St 5—6. List, ki je last sušašKe knjižnica »Jadran«, je izključno propagandno glasilo za obisk letovišč, kopaliških ln drugih zanimivih krajev v naài državi. Urejujeta ga Fr. Violič na Sušaku in VI. Regally v Ljubljani. Številka ima na naslovni strani reprodukcijo E. Justinovega motiva lz Cri-kvenice. Letna naročnina din 100— PRAKTIČNE NOVOTE Poenostavljeno pranje Napredna gospodinja že davno ne pere tvojega perila več tako kakor primitivni narodi, ki sede ob reki in tolčejo perilo na kamnu. Spoznala je že davno vrednost krtače in pralne deske. Toda gospodinja, ki ne vidi rada, da se ji perilo trga, tudi na temi pripomočki ni navdušena, posebno pa ne nad trdimi krtačami. Tu ji bo pomagala novi gumasti valj, ki mu je namen pranje ie bolj olajšati in povečati pralni učinek, ne da bi se perilo kvarilo. Valj je vrtljivo montiran na primeren držalnik z ročajem, njegova površina ima večje število majhnih seealnih vdolbin Če greè z valjem čez perilo, povzroča pritisk potrebno trenje, sesalne vdolbine pa izsesavajo na neškodljiv način umazanost iz tkiva. Malo orodje je posebno primerno za občutljiva tkiva, pa tudi za občutljive roke, ki ne prenesejo dotika z lugom. IZ PRAKTIČNE MEDICINE C a j iz smrekovih i g e i N©katra severna ljudstva imajo navado, da ei kuhajo in pij«jo »čaj« iz smrekovih igel. V tej pijači so sedaj odkrili velike količine vitamina C. S tem je podan nov dokaz ,da ai ljudje nagonsko znajo priskrbeti potrebne dodatn« soavii za hrano tudi tam, kjer mora biti hrana po Bili razmer začasno enostranska. Ta instinkt učinkuje kakor znanstveno spoznanje. dr Zelena in revmatizeni Vsak, ki trpi za kakršnimikoli revmatičnimi težavami, bi moral jesti mnogo zelene. Zelema se dodaja veem juham, izvrstna jed pa je tudi sama za«e kot zelenjava in solata. Nastrgana surova zelena ■* pomeša z nastrgano čebulo in nastrganimi jabolki, potem dodamo še liimonovega soka ln olja. V tej obliki ima zelena posebno dober učinek. Tudi čaj iz zelene oziroma iz njenih semen, ki jih dobimo v drogeri-ji, je izvrsten pripomoček zoper revmo. dr Plinasta zdravita Zdravljenje tuberkuloznih pljučnih obolenj z vpihavanjem zraka v votlino zarebmi-ce, metoda tako zvanega pnevmotoraksa, so je v novejšem času razširila na svojevrsten način. Na Madžarskem uvajajo s to metodo sedaj tudi lečila v prsno duplino, in sicer v razpršeni obliki. Na ta način spravljajo v telo tudi razkuževatne pripomočke, ki pridejo potem na kraju obolenja do učinka. zd A. Heyde: POLDAN S) i Л H ss PROBLEM 168 Edmnnd Barthélémy Mat ▼ dveh poteoah Reiitev problema 165 BeK na poteši: Tc7—Г7. 2. Sb8—сб, Tf7—»! in beli lahko s Te7 matira Bell na potezi: 1... TVT—17« 2- SbB—еб, 0 « W St Te7 mat ZA BISTRE GLAVE 245 ftfaridkina telefonska številka Pepica ai je hotela zapisati Mariokino te-lefooako številko. Storila je to, kakor običajno, mak» nemarno. Ko je Marička pogledala, ali je številka pravilno prepisana, ie dejala; >To ni pravilno. Številke so pač prave, nisi jih pa napisala v pravilnem vrstnem redu- Četrta številka prave številke mora biti prav taiko velika 'kakor obe prvi skupaj, pfoe zadnji številki pa dajeta skupaj vsoto tretje številke. Če vzaineš drugo in tretjo številko kot eno ševilko, in prav tako tretjo in četrto skupaj dobiš, da je zadnje imenovano isto tolikšno, kolikor prvo Imenovana. Piva številka je dvakrat večja od zadnja. Sedaj pa izračunaj ! < Reiitev k it- 241 42е1егшШ promet preko Zedmjenih držav) Vlak &r©ČA 14 viakov, kajti v trenutku, feu «dpeije ix New Yorka, je 7 vtlekov ma pcrti iz San Franoisca, med tednoim pa odpelje od tain tudii 7 vlakov. Rešitev k št. 242 (Sadje) 9 siiv tehta toliko, kolikor 1 horučkA Rešitev k št.243 (Sprehod) Bilk je nedelja. Rešitev k št 244 (Vinska klet) Če je bilo 10 steklenic belega vina man} nego domačega vina, tedaj je bilo tudi deset steklenic dalmatinca manj nego» rdečega vina. Ker je bilo po drugi strani trikrat toliko steklenic rdečega vina nego dailmatinca, je moralo biti v kleti 15 steklenic: rdečega vina (domačega in dalmatinca) ter 6 steklenic dalmatinca. ' , REŠITVE UGANKE ŠAHOVNICE -v H. 2 S. Kamera, Milano, farmer, Feodor. rednik GoetzJ, _ Uganke m rešil nihče pravilno. REŠITEV SKAVTSKE KRI2AUKK т it 2