Prva plača Gabrovca in Ukmarja Slovensko deželno gospodarsko združenje se pripravlja na občni zbor V Štandrežu štiri nove centrale Primorski št. 145 (20.773) leto LXIX. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s saboj Snami aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste Politika je res »top«, ostalo boljflop Marjan Kemperle Pretekli četrtek sta minili dve leti od izvolitve Iztoka Fur-Ianiča za predsednika tržaškega občinskega sveta. Za slovensko manjšino je bil tisto zgodovinski dogodek. Istega dne je Maurizio Vidali »nadomestil« Borisa Pan-gerca na mestu predsednika pokrajinske skupščine. Slovenska skupnost je bila deležna velikega političnega priznanja. V teh dveh letih so se »politični uspehi« manjšine stopnjevali. Igor Dolenc je »zamenjal« Walterja Godino na mestu podpredsednika pokrajinske uprave. Po slabem letu je Slovenec spet postal župan v devin-sko-nabrežinski občini. Vladimir Kukanja je zapolnil vrzel, dolgo več kot dve desetletji. Štiri od šestih občin v tržaški pokrajini spet vodijo Slovenci. Prvič v tretjem tisočletju. Tudi letošnje prvo polletje ni štedilo s političnimi priznanji Slovencev. Edi Kraus je postal tržaški občinski odbornik, kar se ni zgodilo niti v Slovencem »naklonjeni« Illyjevi upravi. Tamara Blažina je bila potrjena v parlament. Štefan Čok se je prebil do mesta pokrajinskega tajnika Demokratske stranke. Igor Gabrovec je postal podpredsednik deželne skupščine, drugi Slovenec na tem mestu po Milošu Budinu. In nazadnje je prav Budin stopil na oder osrednjega italijanskega gledališča v Trstu, kar je - ob kulturnem - predvsem nov politični uspeh slovenske skupnosti na Tržaškem. Ko bi vse bilo v manjšini tako, kot kažejo politični uspehi, bi lahko govorili o top skupnosti. Dovolj pa je le bežno pokukati na druga področja manjšinskega delovanja, da te realnost zaziblje s političnih višav na trda in trpka manjšinska tla. Tržaška knjigarna ne ve, do kdaj bo lahko ponujala slovenske knjige v mestnem središču. Narodna in študijska knjižnica odslavlja ljudi in zapira zgodovinski odsek. Jadran bo izvedel za svojo usodo v gospodarskem podaljšku. Dnevnik krči strani. Več »slovenskih« podjetij je poslalo odpovedna pisma. Starši izgubljajo delovna mesta, otroci jih zaman iščejo. Rezine zamejskega kruha so vedno tanjše. Na eni strani je skoraj vse »top«, na drugi vse bolj flop. Vsiljuje se občutek bivanja v shizofreni družbi. Ali pa gre le za navadno normalnost? Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SOBOTA, 22. JUNIJA 2013 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , rim - V poslanski zbornici je bil s 383 glasovi sprejet zakonski odlok z ukrepi za izredne razmere Prva zaupnica Lettovi vladi trst - Vitovska v nekdanji ribarnici Plemenito kraško vino na prestižnem prizorišču TRST - V nekdanji glavni tržaški ribarnici se je včeraj v velikem slogu začela sedma prireditev Vitovska in morje (Trieste maremorje Vitovska), ki so jo letos prvič organizirali v središču Trsta. 28 vinogradnikov in 39 gostincev ponuja še danes (po 17. uri) degustacije kraških vin in najrazličnejših jedi. Včerajšnji uvodni dogodek je bil posvet v hotelu Savoia Excelsior, kjer je bil govor o razvoju podjetništva, birokratskih zaprekah in zgodovini vinogradništva na Tržaškem. Na 4. strani krmin - Ob ukinitvi maše na Subidi Pomanjkanje slovenskih duhovnikov na Goriškem italija - Včeraj Dežele severne in srednje Italije stresel potres MILAN - Sever Italije je včeraj ob 12.33 stresel potres z magni-tudo 5,2. Žarišče potresa je bilo v kraju Fivizzano v bližini mesta Massa Carrara. V Toskani je bilo lažje ranjenih več ljudi. Blizu epicentra so zabeležili škodo na več poslopjih. Na 11. strani RIM - Vlada premierja Enrica Lette je včeraj prejela svojo prvo zaupnico v parlamentu. V poslanski zbornici je bil namreč s 383 glasovi sprejet zakonski odlok za izredne razmere, ki ga je že sprejel senat in ki predvideva med drugim ukrepe v prid po-tresencem v Abrucih, glede problematike odpadkov v Palermu in glede del za milanski Expo 2015. To je bilo prvič, da je Lettova vlada zahtevala glasovanje zaupnice po svojem nastanku. V poslanski zbornici je zakonski odlok prejel 383 glasov, medtem ko se je proti dekretu izreklo 154 poslancev in poslank. Letta je torej prejel 70 glasov manj v primerjavi z zaupnico ob nastanku vlade 29. aprila, razlog za to pa je bila odsotnost številnih parlamentarcev večine. Na 11. strani Palatucci: rešitelj Židov ali pa le fašist? Na 2. strani Prometni načrt: »vojaška« obstrukcija desne sredine Na 4. strani Sindikati zahtevajo ukrepe proti krizi Na 5. strani Dvakrat mesečno dobrote s podeželja Na 14. strani Jadran: še nobene odločitve glede C-lige Na 17. strani i h inn n II J u II u Vanja Devetak I oi i n 11 i Ol II IM I IZDELAVA, POPRAVILA £ IN VZDRŽEVANJE OGREVALNIH, PLINSKIH IN VODOVODNIH NAPRAV Alternativni in * obnovljivi energetski viri Nabava, inštalacija in vzdrževanje peči na biomaso (drva, pellet...) znamke i— i ŠEMP0LHJ 1/D6, TS TEL. B4B-20B312 MOB. 347-6282B79 9771124666007 2 Sobota, 22. junija 2013 ALPE-JADRAN / evropska unija - Osrednja slovensnost ob vstopu Hrvaške bo 30. junija v Zagrebu Prisotnih nad sto visokih gostov iz tujine in evropskih institucij Med njimi bodo tudi Barroso, Merklova, Pahor, Letta, Napolitano in Nikolic ZAGREB - Osrednja slovesnost ob vstopu Hrvaške v EU bo 30. junija v Zagrebu, na njej pa bo navzočih prek 120 visokih gostov iz tujine, so včeraj potrdili na hrvaški vladi. Med drugimi bodo prišli predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, nemška kanclerka Angela Merkel in slovenski predsednik Borut Pahor. Šef kabineta hrvaškega premiera To-mislav Saucha, ki vodi delovno skupino za obeleževanje vstopa Hrvaške v EU, je potrdil, da je prihod v Zagreb potrdilo 16 predsednikov držav, med katerimi sta tudi kosovska predsednica Atifete Jahjaga in srbski predsednik Tomislav Nikolic. Italijo bosta zastopala premier Enrico Letta in predsednik Giorgio Napolitano. Udeležbo so potrdili tudi predsedniki treh parlamentov, 15 premierjev, podpredsedniki desetih vlad in enajst zunanjih ministrov, med katerimi je tudi slovenski minister Karl Erjavec. Številčna bo tudi delegacija EU. Poleg Barrosa bosta prišla predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz.Posebni odposlanec papeža Frančiška bo kardinal Giovanni Lajolo, medtem ko bodo ZDA poslale pomočnika državnega sekretarja Philipa Reekerja. Obisk so potrdili tudi voditelji držav jugovzhodne Evrope. Bogat glasbeni program proslave za državljane se bo na osrednjem zagrebškem Trgu bana Josipa Jelačica začel v zgodnjih večernih urah. Različne prireditve bodo potekale tudi na okoliških trgih, vseh podrobnosti proslave pa še niso objavili. Osrednji del je predviden za 23. uro, ko bosta zbrane nagovorila hrvaški premier Zoran Milanovic in predsednik države Ivo Josipovic. Med govorci bodo še Barroso, Van Rompuy in Schulz, pa tudi namestnik irskega premiera Eamon Gilmore in predsednica Litve Dalia Grybauskaite. Irska bo namreč 30. junija sklenila svoje polletno predsedovanje Svetu EU, s 1. julijem pa jo bo nasledila Litva. Opolnoči bodo hrvaški glasbeniki izvedli evropsko himno Odo radosti, prek video povezave pa naj bi se takrat vključili s slovesnosti v Splitu, Osijeku in Dubrovniku. Na mejnem prehodu Obrežje s Slovenijo bodo simbolično odstranili ploščo z napisom "Carina", na prehodu Bajakovo na meji s Srbijo pa bodo razkrili tablo EU. opatija Danes srečanje Bratuškove in Milanovica OPATIJA - Premierja Slovenije in Hrvaške Alenka Bratušek in Zoran Milanovic se bosta danes srečala v Opatiji, so potrdili v kabinetu slovenske premierke. Kot so dodali, bo osrednja tema delovnega srečanja krepitev sodelovanja med državama v luči polnopravnega članstva Hrvaške v Evropski uniji. Milanovic bo Bratuškovo pričakal ob 11.30 na začetku mestnega kopališča Slatina, potem pa se bosta sprehodila proti hotelu Milenij. To bo prvo srečanje Bratuškove in Milanovica na Hrvaškem. Hrvaški premier je bil sicer prvi tuji gost Bratuškove, potem ko je marca letos prevzela položaj predsednice vlade. Slovenska premierka se je nedavno tudi opravičila, ker se ne bo mogla udeležiti osrednje proslave hrvaškega vstopa v EU, ki bo 30. junija v Zagrebu. Zagrebški trg bana Jelačica bo prizorišče osrednje slovesnosti ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo arhiv slovenija - Prodaja državnega premoženja V državnem zboru podpora prvemu privatizacijskemu svežnju LJUBLJANA - Slovenski državni zbor (DZ) je včeraj na izredni seji s 46 glasovi za in 20 proti dal soglasje k prodaji deležev države in državnih družb v 15 podjetjih. Opozicija je opozarjala, da ni meril in da lahko pride do nepregledne prodaje premoženja. V SD, ki je končno le podprla vladni predlog, so, kot so dejali, želeli, da bi lahko sklep podprli »z mirnejšo roko«, a da je tako bolje za ekonomsko in politično stabilnost države. DZ je dal soglasje k odtujitvi naložb države, Kapitalske družbe (Kad), Slovenske odškodninske družbe (Sod), Modre zavarovalnice, DSU in Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP) v Adrii Airways, Aeru, Elanu, Fotoni in Heliosu, za katere se je postopek prodaje že začel, a je potrebno soglasje DZ, ter v Aerodromu Ljubljana, Adrii Airways Tehnika, Novi Kreditni banki Maribor, Telekomu Slovenije, Cinkarni Celje, Gospodarskem razstavišču, Palomi, Terme Olimia Bazenih, Uniorju in Žitu. Minister za finance Uroš Čufer je ocenil, da je Slovenija na področju privatizacije v zadnjem času razmeroma ne-kredibilna, saj se je tega večkrat lotila, veliko o tem tudi govorila, redko pa se je kakšna stvar tudi zaključila. »Če želimo to izpeljati čim bolj kakovostno in tudi maksimirati ceno, je pomembno, da to nekredibilnost zmanjšamo in se res postopka lotimo transparentno in profesionalno,« je menil minister. Dejal je, da je prvi paket privatizacije en kamenček v mozaiku celotne ekonomske politike. Po njegovih besedah je kriza zadnjih pet let pokazala, da je razvojni model Slovenije nevzdržen. Zato pripravljajo dopolnitve zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki da bodo vodile k izboljšanju korporativnega upravljanja, ter celovito strategijo upravljanja z državnimi naložbami in klasifikacijo teh naložb. Sklep o soglasju je po podatkih DZ podprlo 25 poslancev Pozitivne Slovenije, sedem poslancev Državljanske liste, pet poslancev Demokratične stranke upokojencev, poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Goncz in osem poslancev Sosialnih demokratov. Od poslancev SD je proti glasoval Janko Veber, Srečka Meha pa ni bilo na seji ali ni glasoval. Proti je poleg Vebra glasovalo 16 poslancev Slovenske demokratske stranke in trije poslanci Slovenske ljudske stranke. Poslanci Nove Slovenije niso glasovali. Na prednostnem seznamu tudi povezava Trst - Divača RIM - Železniško obvoznica okoli Vidma, križišče pri San Polu v Tržiču, po-veza Trst - Koper - Divača in podvojitev tirov na odseku med Červinjanom in Vidmom je vlada v Rimu vključila med prednostna dela na železniški infrastrukturi, kar bo seveda upoštevano tudi pri zagotavljanju sredstev za njihovo izvedbo. To je posledica predloga, ki so ga podpisali Girogio Brando-lin, Ettore Rosato, Tamara Blažina, Paolo Coppola in Gianna Malisani in so ga včeraj odobrili v poslanski zbornici. Kot je izjavil poslanec Brandolin, gre za po-memeben dosežek, saj gre za odseke na križišču med mediteranskim (bivši 5. koridor) in jadransko-baltskim koridorjem, ki lahko zagotovijo učinkovite čezmejne prevoze in odpravijo ozka grla pri prevozih in logistiki na trans-evropskih intermodalnih koridorjih. Lovski bombnik F-84 v Parku vojaške zgodovine v Pivki PIVKA - Zbirka Parka vojaške zgodovine iz Pivke je bogatejša za nov, dragocen eksponat - lovski bombnik F-84G thunderjet. Letalo je bilo doslej eksponat Vojaškega muzeja Slovenske vojske, v naslednjih dneh bo sestavljeno in na ogled obiskovalcem pivškega muzeja. Bombnik je dolg 11,6 metra, razpon kril je 12,6 metra, težak pa je 5200 kilogramov. Razstavljeni eksponat je bil proizveden v tovarni Republic Aviation v New Yorku leta 1953. Letalo je bilo dodeljeno evropskim enotam Nata, 20. junija 1953 pa je prišlo v Jugoslavijo kot eno izmed zadnjih dobav v okviru zahodne vojaške pomoči. F-84G se neposredno vključuje v razstavo Oklep svobode, ki celostno prikazuje vojaško pomoč ZDA Jugoslaviji po sporu z Informbirojem. KPK za Supervizorja dobila nagrado ZN LJUBLJANA - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je prejela nagrado Združenih narodov za boj proti korupciji v regionalni skupini Evropa in Severna Amerika. Žirijo je prepričala njihova iniciativa Supervizor, spletna aplikacija, ki uporabnikom daje vpogled v tok denarja med javnim in zasebnim sektorjem. KPK je v kategoriji preprečevanja in boja proti korupciji v javni upravi prepričala žirijo, ki podeljuje nagrade s področja odličnosti v javni upravi UNPSA. To je najbolj prestižno mednarodno priznanje s tega področja, ki ga podeljujejo v petih kategorijah. zgodovina - V Pordenonu vseeno poimenovali trg po nekdanjem kvestorju na Reki Vatikan, Izrael in zgodovinarji močno dvomijo v lik Giovannija Palatuccija PORDENON - Kljub vsemu, da od vsepovsod dvomijo v njegov antifašizem, so v Pordenonu včeraj poimenovali trg po Giovanniju Palatucciju. Bil je zadnji italijanski kvestor na Reki, umrl je v Dachau, po uradnih italijanskih virih naj bi na Reki rešil številne Žide pred deportacijo. Sedaj prihajajo na dan dokumenti in pričevanja, da Palatucci ni bil takšen, kot ga prikazuje uradna Italija, temveč človek, ki je zagovarjal rasno diskriminacijo ter celo pomagal nacifašistom. Prvi, ki je izrazil dvome nad Palatuccijem, je bil osrednji ameriški Muzej holokavsta v Was-hingtonu, kateremu se je pridružil sloviti izraelski Yad Vashem iz Jeruzalema. Slednji je Palatuccija pred leti uvrstil med t.i. pravičneže, sedaj pa stvarno razmišlja, da mu bi preklical ta častni naziv. Tudi Vatikan je zamrznil postopek za Palatuccijevo beatifikacijo ter poveril skupini zgodovinarjev, da preveri kvestorjevo vlogo na Reki v odnosu do tamkajšnje židovske in antifašistične skupnosti. Da Palatucci ni reševal Žide je na osnovi poglobljene raziskave preveril Center Primo Levi iz New Yorka, ki je ocenil nove dokumente iz tistega časa. Direktorica omenjenega centra Natalia In-drimi je poudarila, da je Palatucci zaprisegel zvestobo fašizmu in njegovi Salojski republiki, zato si ne zasluži priznanj in odlikovanj, ki jih je bil deležen v Italiji. Indrimijeva je tudi pozvala župana New Yorka Michaela Blomberga, da čimprej prekliče uradni naziv pogumnega človeka, kot so v velemestu proglasili italijanskega policijskega funkcionarja, ki je bil v Rimu odlikovan z zlato kolajno za civilne zasluge. Uradna Italija (Palatucciju so posvetili tudi znamko-na sliki) še ni komentirala novic, ki prihajajo iz ZDA, Vatikana in Izraela glede Pala-tuccijeve vloge. Notranje ministrstvo molči, kot je nova odkritja o Palatuccijevi vlogi včeraj med poimenovanjem trga pred novo kvesturo v Porde-nonu preslišal tudi Alessandro Marangoni, namestnik glavnega direktorja italijanske policije. Na poimenovanju trga in na odprtju nove pordenon-ske kvesture sta govorila tudi domači župan Claudio Pedrotti in občinski odbornik Flavio Moro. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 22. junija 2013 3 deželna skupščina - Dohodki v letu 2011 Blasoni iz vrst Ljudstva svobode daleč najbogatejši deželni svetnik Igor Gabrovec je zaslužil enako, Igor Kocijančič nekoliko manj kot v letu 2010 TRST - Deželna uprava je v skladu z zakonom včeraj objavila letne dohodke deželnih svetnikov in odbornikov ter vodilnih funkcionarjev v letu 2011. Najbogatejši deželni svetnik (prijavil je kar 689 tisoč evrov) je bil Vi-demčan Massimo Blasoni (Ljudstvo svobode), ki je v Furlaniji lastnik več domov za ostarele. Blasoni ni več deželni svetnik, ker se je pred volitvami sprl s svojo stranko in si s tem zapravil ponovno izvolitev. Igor Kocijančič, ki sicer ni več član deželnega parlamenta, je leta 2011 prijavil davčni upravi bruto dohodek 135.035 evrov, kar je nekoliko manj kot leto prej, ko je svetnik Mavrične levice prijavil 138.871 evrov. Kocijančič je svoji stranki leta 2011 namenil 24 tisoč evrov (leta 2010 je ta prispevek znašal 27 tisoč evrov). Zastopniki levice, ki od letos ni več zastopana v deželnem parlamentu, so do- slej največ prispevali svojim strankam in svetniškim skupinam. Igor Gabrovec (Slovenska skupnost), ki je bil znova izvoljen v deželni parlament, je leta 2011 prijavil 118.431 evrov (leta 2010 118.998 evrov). Gabrovec, kot mu sicer omogoča zakon, se je odločil, da ne bo objavil prispevka, ki ga mesečno namenja Slovenski skupnosti in Demokratski stranki, katere svetniške skupine je bil član leta 2011, kot je njen član tudi tokrat. Od vodilnih deželnih funkcionarjev je največ zaslužil vodja civilne zaščite Guglielmo Berlasso, ki je prijavil 213.350 evrov. V letu 2011 je bil najbogatejši deželni odbornik Elio De Anna (214 tisoč evrov), ki je bil v prejšnji zakonodajni dobi odgovoren tudi za slovensko manjšino. De Anna je med svojim odborniškim mandatom delno opravljal tudi svoj zdravniški poklic. Prva seja novoizvoljenega deželnega sveta v mandatu 2013-201 deželni svet - Kocijančič že nekaj tednov spet zaposlen na Prefekturi Plača Gabrovca in Ukmarja dežela Gibanje 5 zvezd: Nam zadostuje plača 2.500 € TRST - 2500 evrov je čisto dovolj za normalno opravljanje dela v deželnem parlamentu, pravijo svetniki Gibanja 5 zvezd. Elena Bianchi, Ilaria Dal Zovo, Eleonora Frattolin, Cristian Ser-go in Andrea Ussai so včeraj začeli izvajati predvolilne obljube kar zadeva mesečne prejemke. Odslej bodo zase ohranili torej 2.500 evrov vsak mesec, katerim bodo prišteli utemeljene potne stroške. Mesečno bodo predložili stroške za javne prevoze, za vsak prevoženi kilometer z osebnim avtom si bodo zaračunali 0,45 evra. Stroške za hrano bodo predstavniki Grillovega gibanja krili sami. Stefano Ukmar TRST - Igor Gabrovec je neto dobil 8 tisoč evrov, Stefano Ukmar pa 7.395 evrov. To je prva njuna polna plača v tem mandatu, ki bo v kratkem sicer doživela reze, če bo deželni svet, kot napoveduje predsednica Dežele Debora Serracchia-ni, v prihodnjih tednih precej znižal plače odbornikom in svetnikom, vključno s predsednico. Ukmarjeva prva plača (19 dni v deželnem svetu) je znašala 4.650 evrov, v žepu pa mu je ostalo 3.880 evrov, saj je 770 evrov takoj namenil svetniški skupini svoje Demokratske stranke. Od prve polne plače 7.395 evrov je Ukmar DS namenil 1.100 evrov, tako da mu je ostalo 6.295 evrov. V tem znesku so že všteti stroški za hrano in bencin, ne pa še pokojninski prispevek. »To je gotovo previsoka plača, ki bo v kratkem, vsaj tako upam, doživela rez,« pravi slovenski zastopnik demokratov. Gabrovčeva neto junijska plača 8 tisoč evrov vsebuje dodatek za podpredsedniško funkcijo. Od teh 8 tisoč evrov bo zastopnik Slovenske skupnosti svoji stranki in svetniški skupini DS ta mesec namenil 1300 evrov ter še nedefinirani prostovoljni prispevek pokojninskemu skladu, ki je v prejšnjem mandatu obvezno znašal okoli dva tisoč evrov. Dodatnih 250 evrov bo Gabrovec kot novinar »na čakanju« namenil še novinarski pokojninski ustanovi INPGI. V žepu mu bo ta me- sec torej ostalo 6.450 evrov. »Takoj po ponovni izvolitvi sem SSk aprila namenil enkratni prispevek 5 tisoč evrov,« pojasnjuje Gabrovec. Igor Kocijančič (deželni svetnik v obdobju 2003-2013), ki aprila ni več kandidiral, se je vrnil v službo na tržaško Pre-fekturo, kjer ima kot prevajalec gotovo precej nižjo plačo od tiste, ki jo je prejemal kot poklicni politik. Ob odhodu iz deželnega sveta mu je pripadala neke vrste odpravnina, »pokojnino«, ki si jo je prislužil kot deželni svetnik, pa bo lahko Kocijančič užival čez devet let, ko bo dopolnil 60 let. Če seveda v tem času ne bo prišlo do sprememb v pokojninski zakonodaji. S.T. DOHODKI DEŽELNIH SVETNIKOV V LETU 2011 Enio Agnola 130.591 Alunni Barbarossa 127.251 Roberto Antonaz 166.835 Roberto Asquini 137.917 Giorgio Baiutti 133.956 Edouard Ballaman 164.835 Franco Baritussio 118.713 Massimo Blasoni 689.435 Giorgio Brandolin 146.237 Franco Brussa 134.080 Maurizio Bucci 198.289 Luigi Cacitti 137.207 Piero Camber 149.108 Paride Cargnelutti 128.570 Franco Codega 173.623 Luca Ciriani 181.000 Alessandro Colautti 144.316 Pietro Colussi 116.331 Alessandro Corazza 138.389 Ugo De Mattia 191.111 Franco Dal Mas 117.348 Sandro Della Mea 114.097 Luigi Ferone 157.742 Maurizio Franz 249.662 Igor Gabrovec 118.431 Daniele Galasso 142.281 Daniele Gerolin 194.617 Franco Iacop 119.833 Igor Kocijančič 135.035 Sergio Lupieri 181.030 Roberto Marin 136.801 Bruno Marini 119.934 Ezio Marsilio 118.731 Paolo Menis 119.844 Anna Maria Menosso 145.015 Gianfranco Moretton 134.698 Danilo Narduzzi 137.459 Roberto Novelli 122.543 Antonio Pedicini 143.588 Mara Piccin 123.042 Enore Picco 136.836 Paolo Pupulin 158.971 Stefano Pustetto 188.412 Federico Razzini 140.000 Alessia Rosolen 126.509 Maurizio Salvador 139.946 Paolo Santin 140.774 Edoardo Sasco 182.382 Alessandro Tesini 142.373 Alessandro Tesolat 120.077 RenzoTondo 196.761 Piero Tononi 138.381 Mauro Travanut 119.403 Gaetano Valenti 178.227 Romano Venier 157.940 Bruno Zvech 117.884 4 1 2 Sobota, 22. junija 2013 JBITrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu nekdanja glavna ribarnica - Prireditev Društva vinogradnikov s Krasa Vitovska, morje • • ■ • V • v • ■ • in najrazličnejši okusi Prostorna in prestižna dvorana nekdanje glavne ribarnice na tržaškem nabrežju je lani gostila odmevno razstavo del slovenskih slikarjev, v teh dneh pa vabi ljubitelje vitov-ske in tržaških ter kraških okusov. Dobrote ponuja 28 vinogradnikov in 39 gostincev, navzoči so tudi sommelierji, na voljo so še oljčno olje, med, fotografska razstava in najrazličnejše knjige o vinu. Od vina do kruhkov z rakci, od ocvrtega piščanca in slastnih tartufov do »jote z mariniranim brancinom in sojo« - vse to najdemo na dvodnevni prireditvi Vitovska in morje (Trieste maremorje Vitovska), ki jo prirejajo sedmič, vendar prvič v središču Trsta. Praznik v organizaciji Društva vinogradnikov s Krasa se je začel včeraj, nadaljeval pa se bo danes od 17. do 23. ure. Obiskovalcu se po nakupu vstopnice (15 evrov) odpre svet tržaške enogastronomske smetane - tudi z vodenimi degustacijami. Sinoči je prireditev privabila lepo število obiskovalcev, drevi bo nov večer v znamenju domačih okusov. Uvodni dogodek pa je bil posvet o vi-tovski v hotelu Savoia Excelsior, kjer so se vinogradniki srečali s predstavniki institucij, povezoval je novinar Piccola Furio Baldassi. Predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bas-sa Poropat je poudarila, da si Dežela, Pokrajina in občinske uprave prizadevajo za promocijo krajevnih proizvodov, ter spomnila, da imajo kraški vinogradniki že dalj časa težave zaradi omejitev, ki jim jih postavljajo zaščitena območja ZPS in SIC: prepričana pa je, da bo novi deželni odbor občutljiv do te teme. Za tržaškega župana Roberta Cosolini-ja je prireditev v nekdanji ribarnici »simbolična poroka med Trstom in zaledjem, to združevanje pa je ključ za razvoj krajevnega turizma - enega redkih sektorjev s pozitivnimi rezultati«. Podpredsednik Dežele FJK in odbornik za kmetijstvo Sergio Bolzonello je dejal, da so kraška vina zelo kakovostna, potrebna pa je tudi količina, brez katere ni mogoč obstoj na trgu: »Moramo razmišljati o tem, kako povečati količino ob spoštovanju predpisov.« Generalni direktor upravne službe italijanskega kmetijskega ministrstva Sergio Vaccari je obiskal kraške kleti in se prepričal, da je tukajšnje vino dobro. Po njegovem je prišel čas za uvedbo čezmejnega zaščitenega porekla v duhu evropskega prijateljstva. Kraljica terana si je včeraj privoščila kozarec vitovske. Desno posvet v hotelu Savoia Excelsior: za mizo so vinar Edi Kante, novinar Furio Baldassi in (stoje) funkcionar italijanskega kmetijskega ministrstva Stefano Vaccari. Slednji je med drugim spomnil, da so uspešni kraški vinarji v povprečju med najmlajšimi v Italiji, »zato ima Kras pred sabo velike razvojne možnosti, najbrž za nadaljnjih sto let« kroma »Ko sem se pogovarjal z južnokorejskimi uvozniki, pa se niso mogli načuditi, da so v Italiji podjetja, ki se obdržijo na trgu s 5-6 hektarji zemlje. Naša dodana vrednost je prav ta, da imamo več tisoč majhnih proizvajalcev,« je še dejal. Predsednik Društva vinogradnikov s Krasa Edi Kante je omenil pričakovanja, ki so jih imeli domačini ob podpisu dogovora o Proseccu Doc. Zavzel se je za razvoj krajevnega podjetništva brez zaprek, ki jih več fotografij na www.primorski.eu podjetnikom postavljajo birokrati. Vinarji imajo ambiciozne načrte, v prihodnjem letu se bo njihova pozornost usmerila na Dunaj in v München. Fulvio Colombo je obnovil zgodovino vinogradništva na Tržaškem od Plinija do danes. Med drugim je spomnil, da je bilo vinogradništvo v srednjem veku daleč najbolj razširjena gospodarska dejavnost v Trstu, trte so bile vsepovsod in so dobesedno »oblegale« mesto. V 16. stoletju je za odlično marketin-ško potezo poskrbel škof Bonomo, ki je imel vinograde na Proseku: razne književnike je prepričal, da je tamkajšnje vino v resnici sloviti pucinum, ki ga je svoj čas pila rimska cesarica Livia Augusta. Razvoj pristanišča je pozneje povzročil širitev mesta na račun vi- nogradov, v 20. stoletju pa so se nepričakovano uveljavila vina s Krasa, ki so bila v prejšnjih stoletjih v glavnem za domačo porabo. Aldo Cavani, direktor kmetijskega in gozdarskega nadzorstva za Gorico in Trst, je ob koncu iznesel predlog za reševanje problema zaščitenih območjih, ki ovirajo kmete. Cavani predlaga, da se pod okriljem Dežele ustanovi delovno skupino, ki mora najprej proučiti, katera območja so v raznih občinah namenjena kmetijstvu. Drugi korak pa naj bo uvedba olajšanega birokratskega postopka za poklicne kmete. Skratka, vsi naj skupaj razmislijo, kako olajšati delo kmetom. »Kot vidite, nočemo denarja, temveč manj glob in poenostavitev postopkov,« je komentiral Edi Kante. (af) tržaški občinski svet - Maratonska seja zaradi »infantilnega« obnašanja svetnikov Ljudstva svobode Prometni načrt: »vojaška« obstrukcija Svetnika Ljudstva svobode Bertoli in Rovis bijeta v vojaških suknjičih svoj boj »proti načrtu« - Do sinoči le obravnava ugovorov - Danes amandmaji? Vse kaže, da se je Ljudstvo svobode odločilo za pravcato »sveto vojno« proti novemu prometnemu načrtu Cosolinijeve občinske uprave. Vlogo prvoborcev na tem vojnem pohodu proti členom, odstavkom in paragrafom, ki naj bi zakoličili novo prometno ureditev v mestu, sta si na novodobnem bojnem polju med občinskimi stolčki in klop-miprislužila vodja Berlusconijeve stranke v mestni skupščini Everest Bertoli in njegov »podrejeni« Paolo Rovis. Oba sta se predstavila v občinski dvorani oblečena v vojaški suknjič, da bi bila že na prvi pogled razpoznavna. Občinski svet je že v četrtek zvečer začel obravnavo 274 ugovorov občanov. Ob vsakem ugovoru so svetniki Ljudstva svobode ugovarjali, protestirali, zavlačevali. Zgodilo pa se je, da sta se začela prav Bertoli in Rovis med sabo prerekati, kerprvi ni pravočasno predložil trideset amandmajev drugega. Razprava se je polžje nadaljevala do četrte ure včeraj zjutraj, ko so jo prekinili, da bi se svetniki vsaj malce odpočili. Ob nadaljevanju, ob enajstih dopoldne, je najprej Piero Camber (vedno Ljud- Igor Švab: »Nesramno obnašanje opozicije!« Tržaški občinski svetnik Slovenske skupnosti in predsednik občinske komisije za proračun Igor Švab je bil sinoči zaprepaden nad ravnanjem des-nosredinske opozicije v mestni skupščini. »Nesramno in v trenutkih celo žaljivo obnašanje dela opozicije in še posebno svetniške skupine Ljudstva svobode otežkoča delo v občinskem svetu, ko se razpravlja in glasuje o ugovorih občanov.,« je ocenil, in dodal: »Deset let je desnosredinska uprava obljubljala Tržačanom novi prometni načrt, ga tudi pripravila, saj je davkoplačevalce stal preko stotisoč evrov, in je potem zastal zaprašen v kakšnem predalu, Cosolinijeva uprava pa je v letu in pol pripravila toliko pričakovani načrt ob širokem soočanju vseh subjektov, ga predstavila v mestni skupščini in sedaj smo pred zadnjim dejanjem odobritve,« je sklenil Švab, ki je tudi izrekel solidarnost predsedniku mestne skupščine Iztoku Furlaniču zaradi grobega napada Piera Camberja nanj. Igor Švab kroma stvo svobode) tako grobo nastopil, da ga je bil prisiljen predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič »šerifovsko« (a brez pištol in kavbojskega klobuka, kot se je bil predstavil v prejšnji mandatni dobi, ko je bil govor o oborožitvi mestnih redarjev ... ) izključiti iz dvorane. Vrnil se je lahko le potem, ko je bil ugovor na dnevnem redu ad acta. »Pasdaran« Rovis je opoldne izdal depešo o »veliki zmagi« opozicije: med ogledom Ul. Sette-fontane je odbornica za promet Elena Marchigia-ni pritrdila tamkajšnjim trgovcem, da parkirni prostori proti plačilu tam le niso potrebni ... V občinski dvorani se je medtem bitka za vsak ugovor tako krčevito nadaljevala, da sta zanjo svetnika Gibanja petih zvezd skovala neologizem: »in-fantilna obstrukcija«. Namesto da bi se vsebinsko soočila z bodočo mestno ureditvijo, se desna sredina gre otročje igrice, sta ocenila. Do dvajsete ure je uspelo občinskemu svetu spraviti pod streho 260 ugovorov. Seja je bila potem dalj časa prekinjena, da bi se dogovorili, kako naprej. Nadaljevanje je bilo nekam pričakovano: v nočnih urah naj bi se lotili še preostalih 14 ugovorov, potem naj bi prišli na vrsto amandmaji. Teh je še več kot ugovorov: 351. Med njimi pa ni trideset Rovisovih popravkov, ker se niso vsi svetniki strinjali, da bi jih naknadno vključili v razpravo. Po predvidevanjih naj bi obravnavo nadaljevali danes dopoldne. Koliko bo trajala, to pa bo odvisno od »bojevnikov« Ljudstva svobode ... M.K. Svetnik Paolo Rovis (Ljudstvo svobode) v vojaški suknji / TRST Sobota, 22. junija 2013 5 devin-nabrežina - Pred uvedbo novega davka Tares na odvoz odpadkov Davek po meri kmetov Levosredinska uprava župana Kukanje prisluhnila potrebam kmetovalcev in predvidela zanje vrsto olajšav - Srečanje z vodstvom Kmečke zveze Devinsko-nabrežinski občinski svet ima na dnevnem redu sredine seje razpravo o pravilniku in tarifah novega davka na odvoz odpadkov Tares. Uprava župana Vla-dimirja Kukanje je pred pripravo sklepa priredila niz srečanj s predstavniki gospodarskih dejavnosti, da bi jih seznanila z novostjo in tudi prisluhnila njihovim zahtevam. Preteklo sredo je bilo v ta namen na nabrežinskem županstvu srečanje s predstavniki Kmečke zveze. Župan Kukanja je izpostavil napor, ki ga vlaga uprava, da bi čim manj bremenila proizvodne dejavnosti. Nove tarife davka Tares je predstavil odbornik za proračun Lorenzo Corigliano. Levosredinska uprava se je odločila za celo vrsto olajšav za kmetijske dejavnosti. Tako se za kmečka podjetja upošteva 80-odstotno znižanje pri izračunu obdavčljive površine. 10. člen pravilnika o davku Tares določa, da so davka oproščene površine, ki so na primer namenjene živinoreji oziroma proizvodnji slame, pa tudi drvarnice, seniki in podobna kmečka skladišča. 24. člen pa predvideva 10-od-stotno znižanje za prostore in površine, ki so namenjeni sezonski uporabi, ki ne presega 60 dni v sončnem letu. V ta sklop spadajo, seveda, tudi osmice. Vsi podjetniki turističnega sektorja, kot so na primer lastniki turističnih kme- Srečanje o davku Tares (z leve) Boris Peric, Erik Masten, Franc Fabec, marija Brecelj, Lorenzo Corigliano, Vladimir Kukanja, Massimo Veronese in Tanja Kobau tij ali osmic, ki se bodo odločili za prenovitvena dela ali za dela, ki omogočajo večjo energetsko varčnost za vsaj 10.000 evrov stroška, bodo v naslednjih dveh letih imeli 20 odstotkov znižano tarifo. Znižale se bodo tudi tarife za turistične kmetije in osmice, od dosedanjih 7,50 evra na 3,50 evra na kvadratni meter. Odbornica za kmetijstvo Marija Brecelj je še dodala, da je s tem predlogom za obdavčenje Tares uprava upoštevala pripombe stanovskih organizacij in podčrtala dejstvo, da so v komisiji ta predlog podprli tako člani večine kot manjšine. Predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in tajnik Erik Masten sta v svoji repliki izrazila zadovoljstvo glede pozornosti, ki jo devinsko-nabrežinska občinska uprava izkazuje temu primarnemu proizvodnemu sektorju. Dotaknila sta se tudi nekaterih drugih problematik na tem področju, ki se jih v nekaterih primerih da rešiti z urbanističnimi instrumenti. trieste trasporti sprejelo priziv USB Tržaško prizivno sodišče je sprejelo priziv baznega sindikata USB in razveljavilo prvostopenjsko razsodbo, na osnovi katere je bil neki uslužbenec prevoznega podjetja Trieste Trasporti obsojen zaradi sindikalne dejavnosti, potem ko je utrpel nesrečo pri delu. Prizivno sodišče je tudi potrdilo, da je vodstvo Trieste Tra-sporti nezakonito odpustilo nekega uslužbenca. Vest je posredoval včeraj sindikat USB, ki je spomnil, da je vložil priziv na razsodbo iz leta 2008. Sodnik je bil takrat mnenja, da so bile upravičene sankcije podjetja Trieste Trasporti glede nekega uslužbenca, ki je znotraj podjetja opravljal sindikalno dejavnost, čeprav je bil zaradi nesreče pri delu na bolniškem dopustu. Podjetje TT je uslužbencu črtalo iz plače 4-dnevni zaslužek. Prizivno sodišče pa je odredilo, da je bilo ravnanje vodstva Trieste Trasporti nezakonito, in je obsodilo podjetje tudi na plačilo sodnih stroškov, bodisi za prvostopenjsko kot za prizivno obravnavo. Prizivno sodišče je, kot rečeno, tudi potrdilo, da je bil odpust nekega uslužbenca nezakonit. Sindikat USB je z veseljem prejel na znanje razsodbo in ocenil, da obnašanje podjetja Trieste Trasporti »očitno ni vselej korektno«. sindikat - V ponedeljek bodo odposlali pisma javnim upraviteljem Ali bo Trst v prihodnje upravljala Dežela Furlanija-Julijska krajina? Sindikati Cgil, Cisl in Uil bodo v ponedeljek odposlali pisma vsem lokalnim upravam in institucijam ter delodajalskim in stanovskim organizacijam z zahtevo po izdelavi skupne strategije za izhod iz gospodarske krize, ki je že sistemska in ki bo kmalu postavila pod vprašaj še mnoga delovna mesta. Pokrajinski tajniki zveznih sindikatov Cgil, Cisl in Uil Adriano Sincovich, Umberto Brusciano in Claudio Cinti so že večkrat opozorili, da je položaj vedno hujši, pred nedavnim pa so z dramatičnim stanjem seznanili tudi vladno komisarko in tržaško prefektinjo Francesco Adelaide Garufi. Poudarili so, da so v mnogih pokrajinah in deželah lokalne uprave, javne institucije, delodajalske organizacije, stanovske organizacije in sindikati začeli sodelovati in skupaj kljubovati gospodarski krizi, ponekod pa se je celo že začel nov razvoj. Toda v Trstu ni tako. Kriza je postavila na kolena mnoga podjetja in razjeda še druga. Javni upravitelji oz. lokalne uprave, stanovske in delodajalske organizacije pa niso še nič predlagali in še manj storili za izhod iz stanja, ki je v bistvu že izredno. Vsi podatki pa kažejo, da so razmere iz tedna v teden in iz meseca v mesec hujše. Brezposelnost je že dramatična. Od konca leta 2007 je bilo izgubljenih 8 tisoč delovnih mest, razmerje med novimi delovnimi mesti in izgubljenimi pa je bilo leta 2012 negativno, in sicer minus dva tisoč. Že to dokazuje, da se nič ne premika v gospodarstvu. Če temu dodamo, da je danes v Trstu 800 podjetij manj, je slika popolna. Gospodarsko in socialno stanje na Tržaškem je skratka zelo hudo. Zato je nujno čim prej ukrepati, poudarjajo sindikati, in so potrebni bodisi kratkoročni ukrepi kot srednje- oziroma dolgoročne strategije, brez katerih se obeta še hujša prihodnost. Mnogo je namreč podjetij, ki so Cgil, Cisl in Uil napovedujejo boj, če ne bodo institucije ukrepale proti krizi kroma na robu preživetja in ki ne plačujejo redno uslužbencev, če jih sploh plačujejo. Kaj torej delajo javne institucije, sprašujejo sindikati, po mnenju katerih mora vzeti vajeti v roke javni sektor, od Rima do dežel, pokrajin in občin. Nujno je splošno dogovarjanje, ki ga sindikati pogrešajo. Če se omejimo na Tržaško, med občinskimi upravami ni potrebnega oziroma zadostnega usklajevanja, pravi sindikat. Poleg tega je prava institucionalna gneča, saj je preveč ustanov, pristojnosti pa se večkrat križajo in se stvari ne premikajo. Lokalne uprave in vsi ostali dejavniki bi morali nasprotno tesno sodelovati in usklajevati pobude. Nastati mora tudi poseben organ, ki bo povezoval njihovo delo in na čelu katerega mora biti nova deželna vlada. Sicer bo Trst dokončno zdrsnil v brezno, iz katerega se bo zelo težko pobral. Sindikati bodo zato prihodnji teden pisali vsem pristojnim dejavnikom tržaške pokrajine, od županov in pokrajinske uprave do občinskih in pokrajinskih svetnikov, ustanove Ezit, organizacije Con-findustria, Trgovinske zbornice, Pristaniške oblasti in še bi lahko naštevali. Od vseh bodo zahtevali, da prek skupnih strateških izbir spodbudijo politično-socialno akcijo za preporod gospodarstva. Če pa ne bo prišlo do konkretnih pobud, se bodo sindikati obrnili na Deželo Furlanijo-Julijsko krajino z zahtevo, da za upravljanje Trsta oziroma za strategije za njegovo ponovno rast poskrbi deželna vlada, ki je že priredila nekaj srečanj v raznih pokrajinah. Ko pa bi morala o usodi Trsta res odločati deželna uprava, bi to bilo za lokalne upravitelje nedvomno pekoč poraz. A.G. devin - Pristaniško poveljstvo Dela v pristanu Cesta je bila polna kucljev zaradi korenin borovcev Dela v devinskem pristanu so se začela V devinskem pristanu so se pred nekaj dnevi začela dela za ureditev cestnega tlaka. Poseg je bil nujno potreben, ker je bilo cestišče močno nagubano in zato nevarno za promet in za pešce. Na tistem območju stojijo ob cesti košati borovci. Njihove korenine so z leti postale vse krepkejše in tako močne, da so dvignile asfalt. Tako so na cesti na več mestih nastali pravi kuclji. »Vožnja po tistem odseku, v bližini restavracije Caval-luccio, je postala za avtomobile problematična. Dogajalo se je, da so njihovi spodnji deli oplazili ali celo udarili v kuclje na cesti. Podobno nevarna je bila tudi vožnja s kolesi,« je včeraj pojasnil devin- sko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja. Občinska uprava je že pred letom opozorila deželno domeno na nevarnost, in zahtevala, naj poseže. Območje je namreč v lasti deželne domene, zato je bilo popravilo v njeni pristojnosti. Tudi ta javna ustanova pa se je znašla pred oviro, ki jo predstavlja pakt stabilnosti. Dejansko ni imela sredstev za takojšen poseg. Pred dvema tednoma je končno napovedala ureditev cestnega tlaka, a začetek del je bil spet preložen. Pred nekaj dnevi so delavci vendarle pripeljali stroje in začeli z delom. Tako bo čez kak teden pot za devinski pristan spet gotova in predvsem varna. 6 Sobota, 22. junija 2013 TRST / Včeraj danes Danes, SOBOTA, 22. junija 2013 AHAC Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.44 - Luna vzide ob 19.51 in zatone ob 4.14 Jutri, NEDELJA, 23. junija 2013 KRESNICA VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,7 stopinje C, zračni tlak 1013,1 mb ustaljen, vlaga 62-odstotna, jugovzhodnik, 3 km/h, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 27,4 stopinje C. CI3 Lekarne Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. junija 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 - 040 767391, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opči-ne - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di piazza Mons. Santin 2, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. m Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.50, 21.10 »Star Trek - Into the Darkness«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »To be or not to be«. ARISTON DEI FABBRI - 17.00, 18.45, 21.00 »La leggenda di Kaspar Hauser«. CINECITY - 15.40, 18.35, 21.30 »Into the Darkness - Star Trek«; 20.00, 22.10 »Una notte da leoni 3«; 17.50 »After Earth - Dopo la fine del mondo«; 15.30, 17.40 »Monsters & Co. 3D«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Dream Team«; 16.00, 18.50, 21.40 »L'uomo d'acciaio«; 15.20, 18.10, 21.00 »L'uomo d'acciaio 3D«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Cha Cha Cha«; 15.40 »Epic«; 20.45 »Con-federation Cup: Italia - Brasile«. FELLINI - 18.20 »Paulette«; 19.50 »Tutti pazzi per Rose«; 21.40 »Nien-te puo fermarci«; 16.45 »Epic«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Stoker«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »La grande bellezza«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Passioni e desideri«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.10 »Čas po zemlji«; 16.05 »Izhod«; 16.15, 20.40, 22.45 »Jekleni mož«; 12.30, 18.30, 21.20 »Jekleni mož 3D«; 18.00, 20.20 »Mojstri iluzij«; 11.30, 12.05, 13.45, 18.20 »Pošasti z univerze«; 13.00, 15.20, 16.10, 17.40 »Pošasti z univerze 3D«; 21.15, 23.20 »Prekrokana noč 3«; 12.10, 14.20, 16.30 »Skrivnostni varuhi gozda 3D«; 16.00 »Skrivnostni varuhi gozda«; 13.30, 19.00, 21.25 »Svetovna vojna Z«; 20.30, 23.05 »Svetovna vojna Z 3D«. LJUDSKI VRT - 21.15 »La migliore of-ferta«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.50, 21.10 »L'uomo d'acciaio«; 17.00, 19.30, 22.00 »L'uomo d'acciaio 3D«; Dvorana 2: 18.30, 22.15 »After Earth«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cha Cha Cha«; ^Društvo Marij Kogoji vabi, v sklopu praznovanj župnijskega zavetnika sv. Ivana, na celovečerni koncert apz Tone Tomšič Zbor vodi SEBASTJAN VRHOVNIK DANES, ob 20.30 v župnijski cerkvi ^ pri Sv. Ivanu v Trstu ^ Dvorana4: 16.30, 20.10 »Il fondamentali-sta riluttante«; 15.30 »Monsters & Co. 3D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.40 »L'uomo d'acciaio«; Dvorana 2: 18.10, 21.30 »Luomo d'acciaio 3D«; Dvorana 3: 17.30, 20.00 »Passioni e desideri«; 22.00 »L'uomo d'acciaio«; Dvorana 4: 19.45, 22.10 »Star Trek - Into the Dark-ness«; 17.30 »Monsters & Co. 3D«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »Cha Cha Cha«. 81 Prireditve SKLAD MITJA ČUK v sodelovanju z MPZ Tabor, SKD Tabor, tržaškimi skavti in taborniki RMV vabi na Kres v nedeljo, 23. junija, ob 21. uri na openski Pikelc, nasproti strelišča. ARTEDEN/13 V prostorih ŠKC v Lonjerju bo od 16. do 18. ure na ogled razstava »Prostor« danes, 22. in v nedeljo, 23. junija ter v soboto, 29. in v nedeljo, 30. junija. Toplo vabljeni! DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi danes, 22. junija, ob 20.30 v župnijsko cerkev pri Sv. Ivanu v Trstu, v sklopu praznovanj župnijskega zavetnika sv. Ivana, na celovečerni koncert APZ Tone Tomšič. Zbor vodi Sebastjan Vrhovnik. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi skupaj z župnijo danes, 22. junija, ob 20. uri na predstavo Krojač za dame, v izvedbi Gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba. Igra bo v dvorani Mladinskega doma in sodi v okvir praznovanja župnijskega zavetnika sv. Janeza Krstnika. PREŠERNO 110 LET: SKD F. Prešeren Bo-ljunec vabi na niz prireditev ob praznovanju obletnice društva: danes, 22. junija, ob 21. uri na dvorišču društvenega bara na G'rici, glasbeno-gledališka predstava Grand pok! v izvedbi treh virtuoz-nih ustvarjalcev iz Slovenije in v režiji Marka Bratuša, sledi glasbena zabava v živo s skupino Klapa iz Brega; v nedeljo, 23. junija, ob 15. uri društvene igre na jami: športno/kulturno/zabavno tekmovanje med vasmi iz Brega, ob 20.00 nagrajevanje iger in natečaja Ex-tempore, nastop harmonikarja Marka Hatlaka, bivšega člana skupine Terrafolk in domače moške pevske skupine »Fantje pod Latnikom« pod vodstvom Manuela Pur-gerja, sledi prižig tradicionalnega sve-toivanskega kresa na Jami. ZLATO JE GNOJ, GNOJ JE ZLATO - Slovenski klub in Čibo.si vabita danes, 22. junija, ob 20. uri na pesniški recital v Pli-skovico (domačija Jeričevi - Pliskovica 39). Slovenske pesmi, posvečene Krasu, bosta v izvirniku in italijanskem prevodu brala Eva Kranjac in Ilija Ota. Poskrbljeno bo tudi za glasbo in družabnost. DRUŠTVO TIMAVA MEDJAVAS ŠTI-VAN vabi na kresovanje v nedeljo, 23. junija, ob 19.30 pred cerkvijo v Štivanu. Večer bosta popestrili Irene Pahor in Tatjana Malalan s »Pupeskrasakabaret«. FINŽGARJEV DOM IN SLOVENSKA PROSVETA vabita na premiero igre 11. a.m.: Brunch pri nas. Izvaja odrasla dramska skupina MOSP-a. Predstava bo v Finžgarjevem domu na Opčinah v nedeljo, 23. junija ob 20. uri. KRIŠKI TEDEN: SKD Vesna, v sodelovanju z ZSKD, vabi v nedeljo, 23. junija, v sodelovanju s Š.D. Mladina, na pohod po ledinskih krajih v Križu od Bošketa, mimo Kala, proti Babci, do Šonika po obali do Mula in vzpon na Skdanc. Zbirališče na Bošketu (pri spomeniku padlim) ob 8.30. Pohod traja tri ure, zaključek na Skdancu z opisom prehojene poti. V pri- SKD France Prešeren Boljunec vabi na praznovanje 110-letnice društva PREŠERNO 110 LET Danes, 22.06., ob 21.00 uri na dvorišču društvenega bara na G'rici, glasbeno-gledališka predstava virtuozni kabaret GRAND POK! Izvajajo 3 ustvarjalci iz Slovenije, režija Marko Bratuš; sledi glasbena zabava v živo s skupino KLAPA IZ BREGA. meru slabega vremena pohod odpade. Zvečer kresna noč s cigansko glasbo dua Kozina - Karalic pri Procesji ob 21.30, sledi svetoivanski kres. V primeru slabega vremena prireditev odpade. SKD BARKOVLJE IN GLASBENA MATICA, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabita na koncert Pod zvezdami: Nova Filharmonija - Toccata&fu-ga. Dirigent Simon Perčič. V nedeljo, 23. junija, ob 21. uri na sedežu SKD Barko-vlje, Ul. Bonafata 6. Koncert je omogočila ZKB. V primeru slabega vremena koncert odpade. Informacije za vstop na tel. št.: 338-7845845 ali 040-415797. SKD PRIMORSKO - MAČKOLJE, Turistično društvo Porton iz Zazida in VZPI-ANPI, Sekcija Dolina, Mačkolje in Pre-beneg vabijo na prireditev ob 70-letnici usmrtitve desetih Mačkoljanov na Lip-niku, 30-letnici postavitve spomenika padlim v Zazidu in deseti izvedbi pohoda na Lipnik. Prireditev bo v nedeljo, 23. junija. Zbor pohodnikov ob 8.00 uri v Za-zidu. Ob 11.00 krajša slovesnost na Lip-niku. Osrednja proslava bo ob 17.00 uri v Zazidu. Nastopajo: otroci iz Zazida (S. Rajh), Nonet Primorsko (A. Pertot) in Godba na pihala Breg (E. Križmančič). Slavnostni govornik dr. Borut Klabjan. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na Kres pri Sv. Ivanu. V družbi šolskih otrok, mladih plesalcev in otroške gledališke skupine ter ob zvokih harmonike se bomo pripravljali na prižig kresa na Stadionu 1. maj v nedeljo 23. junija, od 21. dalje. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 24. junija, na srečanje z Vilmo Purič, avtorico romana Brez zime (Mladika, 2012). Pisateljico in njeno delo bosta predstavili Marija Cen-da in Majda Artač Sturman. Glasbeni utrinek bo ponudil duo flavt Valentina Jogan in Nausikaa Concina iz razreda prof. Erike Slama pri Glasbeni matici. Srečanje bo potekalo v prostorih Tržaškega pomorskega kluba Sirena v Bar-kovljah. Začetek ob 20.30. VERNIKI IZ ŽAVELJ IN ŠTRAMARJA vabijo na praznovanje sv. Ivana v ponedeljek, 24. junija. Sveta maša bo ob 20.uri pred cerkvijo. Mašo bo daroval upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran ob so-maševanju novomašnika Klemena Za-larja in duhovnikov iz sosednjih župnij. Pri maši bo pela MoVS sv. Jernej z Op-čin pod vodstvom dirigenta Janka Bana. Sledila bo družabnost pred cerkvijo. SKD BARKOVLJE, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v torek, 25. junija, na Pozdrav počitnicam. Nastopili bodo mladinci Glasbene Kam-brce, ki jih vodi Aleksandra Pertot, ob klavirski spremljavi Beatrice Zonta. Začetek ob 20. uri. KRIŽ - ŽUPNIJSKA SKUPNOST in Slomškovo društvo vabita na praznovanje kriških zavetnikov. V sredo, 26. junija, ob 20. uri v Slomškovem domu otvoritev razstave »Kriški tbeti - kriška noša včeraj in danes« - kurator ga. Marta Košuta (urnik: od 27. do 30. junija 17.30-19.30; 30. junija tudi po procesiji). V soboto, 29. junija (slovesnost sv. Petra in Pavla), ob 20. uri v župnijski cerkvi slovesna evharisti-ja; slovesno somaševanje vodi msgr. Alojz Uran, upokojeni ljubljanski nadškof. V nedeljo, 30. junija (zunanja slovesnost kriških zavetnikov), ob 9.30 v župnijski cerkvi slovesna evharistija; sledi procesija po vaških ulicah (odpade v slučaju neprimernega vremena) in družabnost v Slomškovem domu. Slovesnost vodi g. Anton Bedenčič SDB, škofov vikar za Slovence, ki letos praznuje 40. obletnico mašništva. KD SLOVAN-PADRICE KRES QVANJE Zad za kalom na Padničah Danes, 22. junija, ob 20.30 odprtje panka »Zad za kal« in i pevski večer ~1 z zboroma Re&an iz Beneške Slovenje in MePZ Slovan Skala Jutri, 23. junija, ob 21.00 otroška igna i kresna noč " Režija Andrej Rismondo in Andraž Mermojjg, nastopajo vaški otroci . sledi PRIŽIG KRESA ] SKD Primorsko - Mačkolje Turistično društvo Porton ■ Zazid VZPI-ANPI Sekcija Dolina-Mačkolje-Prebeneg Vabimo na v Cas spomina 70-letnici usmrtitve desetih Mačkoljanov na Upniku, 30-letnici postavitve spomenika padlim v Zazidu in deseti izvedbi pohoda na Lipnik V nedeljo, 23. junija 2013: ob 8.00 zbor pohodnikov v Zazidu. ob 11.30 krajša slovesnost na Upniku, ob 17.00 OSREDNJA PROSLAVA vZazidu. Nastopajo: otroci iz Zazida, Nonet Primorsko in Godba na pihala Breg. Slavnostni govornik dr. BORUT KLABJAN. Vljudno vabljeni! SKD TABOR, Prosvetni dom Opčine - Poletje pod kostanjem: četrtek, 27. junija, Pihalni orkester Ricmanje »Poletni operni večer... in ne samo« (solisti: Monica Cesar - sopranistka, Pierpaolo Cappuc-cilli - baritonist; dirigent - Aljoša Tavčar); četrtek, 4. julija, film v italijanščini »Il lato positivo« (režija David O. Russell); petek, 12. julija, kabaretni večer »Koomics Cool« (Flavio Furian in Maxino s tečajniki kabaretske delavnice); četrtek, 18. julija, koncert keltske glasbe Girotondo dArpe »Wandering harps«. Začetek ob 21. uri, v slučaju slabega vremena bodo večeri v dvorani. K/D RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRI-MORJA vabi vse člane in prijatelje na občni zbor, ki bo v petek, 28. junija, v domu Alberta Sirka v Križu ob 20. uri v drugem sklicanju. Prisotni si bodo ogledali prostore muzeja. ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA vabi člane in stranke na predavanje »Lymska bo-relioza«, v sodelovanju s Centrom za Lymsko boreliozo tržaške bolnišnice Ospedale Maggiore, ki bo v petek, 28. junija, ob 18.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Vsak udeleženec bo brezplačno prejel informativno brošuro. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 28. junija, ob 20. uri na odprtje fotografske razstave »Vidiki« goriške fotografinje Loredane Prinčič. Avtorico in dela bo predstavila umetnostna kritičarka Lorella Klun. Za glasbeni intermezzo bo poskrbela gojenka GM Paola Gregoric na harfo. Prisrčno vabljeni! SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vljudno vabi na koncert klape Lungomare z Umaga v soboto, 29. junija, ob 20.30, na odprtem prostoru ob srenjski hiši v Gročani. Toplo vabljeni! VELIKI JUBILEJNI KONCERT Marko Manin & Hišni Ansambel Avsenik ob 5. obletnici Trija Manin v Dolini pri Trstu v soboto, 29. junija, ob 21. uri na osrednjem trgu »Gorica«. Nastopajo: Marko Manin -Trio (IT), Hišni Ans. Avsenik (SLO), pevec Nace Junkar (SLO), ansambel Burggr fler Buam (A), duo Martin & Andreas (A), humoristki Rita & He-lena(IT), Godba na pihala Breg (IT), povezovalec Franci Černe(SLO). Potekala bo predstavitev novega Maninovega jubilejnega cd-ja »Poklon Slavku Avseniku 2«. Pred koncertom bodo delovali kioski s pijačo in jedačo. Vstop je prost. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA IZ TREBČ, ob praznovanju 100-le-tnice godbe, vabi na »Jubilejni koncert« na vrtu Ljudskega doma v Trebčah v nedeljo, 30. junija, ob 20. uri. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji JSKD in ZSKD bo v nedeljo, 7. julija, ob 20. uri na vrtu sedeža SKD Barkovlje. Nastopajo Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Doberdob in Godbeno društvo Viktor Parma-Trebče. SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 3555 vabita v društveni bar n' G'rico na ogled razstave fotografij »Boljunec sredi prejšnjega stoletja«. ' . Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. 27-LETNIK išče delo. Tel. št.: 3270538277 ali 040-910393. 44-LETNIK išče katerokoli delo. Tel. št.: 340-8356877. DIATONIČNO HARMONIKO rutar cfb, odlično ohranjeno, prodam Tel. št.: 389-9651104. IŠČEM ZAPOSLITEV kot hišna pomočnica ali za nego, pomoč in varstvo starejših oseb z izšolanim znanjem (medicinska sestra). Tel. št.: 00386-51-342078. PODARIMO mucke. Tel. št. 040-213701. PRODAM mitsubishi L200 double cab, letnik 2003, 100.000 prevoženih km. Tel. št.: 040-208271. PRODAM KNJIGE za vse razrede in smeri liceja F. Prešeren iz Trsta, za zavod Z. Zois v Trstu in Gorici ter za humanistični znanstveni in klasični li-cej v Gorici. Tel. št.: 040-208002. PRODAM diationično štirivrstno harmoniko novak v odličnem stanju, uglašena na c, f, b in g za 1200,00 evrov. Tel. št.: 335-8123791. SKUTER MALAGUTI f15, 50 kubikov, v dobrem stanju prodam. Tel. št.: 040291479 ali 331-3901302. Bil Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. BANDI DAVORIN je odprl osmico v Prebenegu št. 91. Vabljeni. Tel. št.: 040-231865. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 340-3814906. DRUŽINA PERTOT (Špjlni) je odprla osmico v Nabrežini, stara vas št.10. Vabljeni! DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040-299450. OSMICO je Skupek odprl v Koludrov-ci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-2296038. PRI STRŠINOVEH NA COLU smo odprli osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 328-5669345. V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Vabljeni. Tel. št.: 040-208451. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. Dr. MILENKA RUSTJA - OTA vabi danes, ob 16.30, vse stranke in prijatelje na otvoritev novih prostorov lekarne v Boljuncu / TRST Nedelja, 23. junija 2013 7 Danes se na Proseku poročita ^ßc&tH/l^ cV£if!mäjw Sreče, veselja in božjega blagoslova na skupni življenjski poti jima želijo mama Magda, tata Marjan, sestra Maiejka z Mitjo in malimi Martinom, Jernejem, Zalo Marijo in Katarino 22.junij 2013* Danes kreneta na skupno življenjsko pot Jasna in Lepo in srečno potovanje jima želijo starši ter sestri Jana in Vesna z družino Naj bo sonce al'vihar, srečen bodi mladi par! Polno sonca, zdravja cvet in veliko srečnih let! nona Majda, teta Nerina, Dejan ¿1 Čestitke ÜJ Obvestila OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, 16.00-18.00 in ob sobotah 10.00-12.00. Predvideni ek-spresivni delavnici sta Metuljevo drevo in Barvani zamaški. Info na tel. št. 040-299099, pon-sob 8.00-13.00. BARKOVLJE - v kulturnem društvu v Ul. Bonafata 6, bomo izdelovale venč-ke sv. Ivana danes, 22. junija, od 9. ure dalje. Kdor se srečanja udeleži naj prinese škarje in primerno cvetje. KD SLOVAN vabi na Kresovanje 2013, ki bo Zad za kalom na Padričah. Danes, 22. junija, koncert pevskih zborov Rečan iz Beneške Slovenije in Slovan-Skala s Pa-drič in iz Gropade. V nedeljo, 23. junija, ob 10.00 ex tempore za otroke. Ob 19.00 razstava svetoivanskih venčkov. Ob 21.00 nagrajevanje nočnega orientacijskega pohoda in igrica »Kresna noč« v izvedbi vaških otrok (režija Andrej Ri-smondo in Andraž Mermolja). Naš načelnik Prisrčnobrundaj oči Volk in Allegro Puledro bosta danes prvo zakonsko pesem zapela. Naj jima bo ta pesem pečat neskončne ljubezni... SZSO - Trst Danes stopata na skupno življenjsko pot Jasna in Devan Obilo sreče jima voščijo PRIJATELJI V sklopu projekta "Življenje v dvoje'' bosta danes Jasna in Devan predstavila publikacijo "NAJINPOROČNI DAN'. Ves SLORI jima čestita in želi srečno nadaljevanje Projekta. Jasna in Devan! Naj bo vajino skupno življenje en sam lep akord. MePZ in KD F. Venturini Naša EDWIN in ANNA se bosta danes vzela, dobra družba zbrana jima bo v en glas zapela: Mnogaja lje-ta! Zbor Jacobus Gallus Podpredsedniku EDWINU in ANI želimo vso srečo na skupni življenjski poti. Vsi pri Studijskem centru Melanie Klein. Danes si JASNA in DEVAN obljubita večno zvestobo. SKD Bar-kovlje jima želi srečen zakon. Draga JASNA, ob prejemu prestižnega Zlatega zrna ti iskreno čestitamo in ti želimo še naprej mnogo uspehov na tvoji glasbeni poti. Družini Mattietti in Kocjančič. SKD VIGRED vabi v nedeljo, 23. junija, od 20.30 v Šempolaj (pri kalu) na tradicionalno kresovanje. V KOSOVELOVEM KULTURNEM DOMU Baletno društvo Sežana in ŠKUD 15. februar iz Komna organizirata otroške in mladinske baletno-plesne delavnice od 25. do 29. junija pod mentorstvom Marjetke Kosovac, Eugena Todor, Žive Cvar in Mateje Terčon z vajami plesnih tehnik: klasični balet, hip-hop, zumba, baletna gimnastika, floor barre, plesna improvizacija in modern jazz na različnih prilagojenih nivojih znanja in starosti. Varstvo otrok je zagotovljeno od 7.00 do 15.30. Lahko se nam pridružite na eni vaji, za en dan ali pa cel teden. Za vse dodatne informacije kličite na telefonsko številko 00386-40900091. Vabljeni! V NEDELJO, 23. JUNIJA, zvečer organizira Sklad Mitja Čuk na Opčinah (Pik'lc) tradicionalno kresovanje. Ob priliki nabiramo les za kres. Kdor želi ga lahko prinese na Pik'lc. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijala v ponedeljek, 24. junija, ob 20.30 v sejni dvorani Mirka Špa-capana na sedežu na Padričah. ŽUPNIJA BOLJUNEC vabi na praznik župnijskega zavetnika sv. Janeza Krstni-ka v ponedeljek, 24. junija, k slovesni sv. maši ob 20. uri. Sv. mašo bo daroval upokojeni škof, msgr. Evgen Ravignani. FOTOVIDEO TRST 80 organizira »Za-četniški tečaj fotografije«, od 24. junija do 6. julija. Informacije na www.trst80.com ali na tel. 3477937748 (Mirna). Vabljeni! JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata 10-dnevne jadralne tečaje na optimistih namenjene osnovnošolcem, ki znajo plavati. Poskrbljeno: jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijajo se od ponedeljka do petka 9.0017.00: 24. junij-5. julij; 8.-19. julij; 22. ju-lij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpi- sovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu v Se-sljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, in-fo@yccupa.org, www.yccupa.org. ELIC-SINTESI Umetniška šola za otroke oKbovelešdčar, sdkaabsotrdaonlikovne delavnice za otroke »Narava, ustvarjalnost in ročno oblikovanje: risanje, barva in origami« z umetnikom Leonardom Calvom in Alenko Deklic potekale: od 25. do 28. junija, 9.00-11.30 na Opči-nah, Villaggio del Fanciullo; od 2. do 5. julija, 9.00-11.30 v Miljah. Info na tel. 040-774586, 338-3476253, 3334784293. Delavnica umetnosti in ustvarjalnosti v naravi z akademskim umetnikom Leonardom Calvom pa bo potekala od 8. do 11. julija ter od 15. do 18. julija, 10.00-11.30 na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b. Info na tel. 040-774586 ali 333-4784293. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal v torek, 25. junija, ob 20.15 v svojem sedežu v Doberdobski ulici 20/3. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 25. junija, ob 20.45 v sedežu na Padričah redna pevska vaja, v petek, 28. junija, od 20.30 pa bo v Križu, v bivšem ljudskem domu, tovari-ško srečanje ob zaključku sezone. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 26. junija, ob 10. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v čitalnici Feiglove knjižnice v Gorici (KB center). Dnevni red: predsedniško poročilo o delovanju v l. 2012; predstavitev načrtov za l. 2013; predstavitev dejavnosti po oddelkih; predstavitev obračuna 2012 in proračuna 2013; poročilo nadzornega odbora; odobritev načrtov, obračuna in proračuna; razprava in razno. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski Tradicionalni poletni center, ki se bo odvijal od 1. do 26. julija pri Domju, potekala v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (urnik obratovanja z javnostjo: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 17. ure), do srede, 26. junija. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju so na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it. Dodatne informacije na tel. št. 040-8329 281/239 ali scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it. SSO sklicuje zasedanje Izrednega občnega zbora, ki bo v sredo, 26. junija, ob 18.00 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, v dvorani Finžgarjeve-ga doma na Opčinah. Zasedanje Deželnega sveta pa bo vedno v sredo, 26. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicu, v dvorani Finžgarje-vega doma na Opčinah. AŠD POLET Vas vljudno vabi na 45. redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 27. junija, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem sklicanju na kotalka-lišču na Pikelcu, Repentaborska ulica na Opčinah. Sledila bo skromna zakuska. PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se bo vadba nadaljevala v juniju ob torkih od 19. do 20. ure ter ob četrtkih od 18. do 19. ure. Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi radi brezplačno poskusili pilates vadbo. ZKB - ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA vabi cenjene člane in stranke na predavanje »Lymska borelioza« v sodelovanju s Centrom za Lymsko bore-liozo tržaške bolnišnice Ospedale Maggiore, ki bo v petek, 28. junija, ob 18.30 v razstavni dvorani ZKB na Op-činah. Vsak udeleženec bo brezplačno prejel informativno brošuro. Vabljeni! KD PRIMAVERA POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - poletni solsticij« v soboto, 29. junija, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapeutka dr. Lucia Lorenzi. Za podrobnejše informacije in prijave lahko pokličete tel. št. 347-4437922 ali 334-7520208. ČEBELARSKI KONZORCIJ za tržaško pokrajino obvešča, da bo v juniju ob petkih odprt sedež v Repnu št. 20, od 17.30 do 19.30 za informacije in obvezne prijave panjev. KRU.T obvešča, da deluje s poletnim urnikom od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. ROJANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi v nedeljo, 30. junija, ob 18. uri na srečanje in družabnost z zlatomašni-kom Francem Vončino. Srečanje bo v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cor-daroli, 29). TABORNIKI RMV sporočajo, da je rok oddaje prijav za akcijo Nazaj ... v taborniški raj podaljšan do nedelje, 30. junija. Prijave zbiramo na elektronskem naslovu taborniskiraj@gmail.com ali telefonsko na 339-4120289 (Andrej), 335-5316286 (Veronika) in 3493887180 (Gabrijel). ARTEDEN JUNIOR - Umetniške delavnice za osnovnošolske otroke v sklopu Artedna, ki ga prireja SKD Lo-njer-Katinara, se bodo odvijale od ponedeljka, 1., do petka, 5. julija, v ŠKC v Lonjerju. Informacije in prijave na tel. 338-4409922 (Emma) ali na em-malina.marinelli@yahoo.it. JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata 5-dnevne tečaje jadranja za srednješolce na jadralnih deskah ter na jadrnicah tipa o'pen bic in FIV 555. Od ponedeljka do petka 13.00-18.00: 1.-5. julij; 15.-19. julij; 29. junij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpis in info.: pon., sre. in pet. 9.00-13.00, sob. 16.00-18.00 v sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yc-cupa.org, www.yccupa.org. POLETNA DELAVNICA SKD VIGRED bo od ponedeljka, 1., do petka, 5. julija, »V naravi se radi igramo! Z igro, petjem, glasbo, plesom, itd... se skupaj naučimo kako lahko za bolj zdravo in čisto okolje tudi mi otroci poskrbimo« za otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo, na pokritem prostoru pod vrtcem v Šempolaju. Urnik: od 7.45 do 13.30. Prijave in info na tajnistvo@skdvi-gred.org, tel. 380-3584580. SDGZ - Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v drugem sklicu dne 1. julija, ob 19. uri v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Člani lahko brezplačno parkirajo na parkirišču banke. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu vabi na drugi glasbeni poletni center namenjen otrokom od 6. do 14. leta, ki se bo odvijal v bivših kuhinjah Miramarskega gradu v tedenskih sklopih do 5. julija. V okolju Miramarskega parka se bomo učili petja in odrske umetnosti z igro! Vsaki petek bo zaključna prireditev v pre-stolni dvorani v gradu. Informacije: 349-7730364 in 347-1621659, in-fo@accademialiricasantacroce.com. ORATORIJA NA KONTOVELU v priredbi OMPZ Baraga bosta potekala od 15. do 19. julija in od 22. do 26. julija. Vodili ju bodo mladi, strokovno usposobljeni animatorji iz Slovenije. Orato-rijski program vsebuje vzgojno izobraževalne delavnice in igre. Vabljeni dijaki nižjih srednjih šol in otroci zadnjega letnika vrtca. Istočasno bo za študente in dijake višjih šol potekal praktični tečaj vodenja mladinskih skupin. Za udeležbo se javite čim prej pri sestri Angelini, tudi na tel. št. 347-9322123. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata do 27. julija, jadralne tečaje namenjene otrokom od 6. do 12. leta. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih 9.0012.00 ter ob sredah in petkih 18.0020.00; tel. 040-422696, info@tpkcntsi-rena.it; www.tpkcntsirena.it. KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta. Prva izmena od 26. do 30. avgusta; druga od 2. do 6. septembra. Informacije in vpis na tel. 340-6445370, karinmala-lan@gmail.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata poletni plesni center »Plesalček« za otroke od 3. do 10. leta v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah od ponedeljka, 2., do petka, 6. septembra (urnik: 7.30-17.00). Informacije in prijave: Nastja 349-7597763 ali na info@cheerdancemillenium.com. 40-LETNIKI 40-LETNIKI se bomo zbrali na večerji z glasbo v soboto, 21. septembra. Če si letnik 1973, si zabeleži datum, podrobnosti za prijavo bomo sporočili! M Izleti DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet v Bolgarijo od 2. do 9. avgusta. Ogledali si bomo veliko zanimivosti. Informacije in prijave: Dušan 00386-70407923 ali elektronska pošta: dusan.pavlica@siol.net. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 8. do 15. septembra letovanje v Rimini za občane s stalnim bivališčem v občini Dolina, ki so dopolnili 60. leto. Vpisovanje bo v Anagrafskem uradu do petka, 28. junija. Urnik: torek-petek od 8.30 do 12.15; ob sredah tudi od 14.30 do 16.45. OMPZ BARAGA vabi v ponedeljek, 8. julija, na romarski izlet na Sv. Višar-je in Belopeška jezera. Vpis in informacije na tel. št.: 347-9322123. H Šolske vesti SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel sporoča, da se je pričelo vpisovanje otrok v poletne centre. Namenjeni so otrokom, ki obiskujejo jasli, otroške vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom od 1. do 3. leta, otrokom od 3. do 6., in od 6. do 12. leta. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Gin-nastica 72, od pon. do petka, od 8.00 do 16.00, tel. 040-573142, urad@dijaski.it). VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo potekal dan odprtih vrat za otroke 1. leta vrtca v š.l. 2013/14 v sledečih dneh: vrtec Ubald Vrabec-Bazovica: po želji staršev od ponedeljka do petka, od 10.00 do 11.30; vrtec Andrej Čok - Opčine: v ponedeljek, 24. junija, od 10.00 do 11.00; vrtec Elvira Kralj - Trebče: v torek, 25. junija, od 10.00 do 11.30; vrtec Marjan Štoka - Prosek: v sredo, 26. junija, od 10.30 do 11.30. SLOV.I.K. - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na in-fo@slovik.org do 15. julija. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530412 (tor-čet, 10.00-12.00). SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slo-vik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). Prispevki V spomin na dragega moža in očeta Ljubota Grilanca daruje družina 50,00 evro za KD Prosek Kontovel. V spomin na drago mamo Nino daruje Graziella Metlika z družino 100,00 evrov za AŠD Breg, 100,00 evrov za SKD F. Prešeren in 100,00 evrov za Mladinski dom Boljunec. V spomin na dragega Zmagota Sed-maka darujejo soletniki iz Križa 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v NOB v Križu in 40,00 evrov za cerkveni pevski zbor iz Križa. Namesto cvetja na grob gospe Marije Jazbec Ferluga darujeta Ida in Nataša z družinama 50,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin. Ob 1. obletnici smrti dragega moža in očeta Lucianota Zaccaria daruje družina 100,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na Bertinega brata Gina Car-lija daruje Severina P. 20,00 evrov za OŠ Pinko Tomažič - Trebče. 22.6.1993 22.6.2013 Glauko Turk V naših srcih in v našem spominu živiš. Vsi tvoji 8 Sobota, 22. junija 2013 TRST / skgz in zskd - Na sprejemu ob življenjskem jubileju Marko Kravos: Še bom optimistično zrl v svet »Marko Kravos je že zelo mlad občutil potrebo po umetniškem izražanju, zdaj pa je književnik v pravem smislu besede.« Igor Tuta, predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev, je s temi besedami opisal pesnika Marka Kravosa, kateremu sta ob sedemdesetletnici priredila sprejem ZSKD in SKGZ. Marko Kravos je bil predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev od leta 1982 do leta 1986. Nekdanjemu predsedniku, uveljavljenemu književniku in kulturnemu delavcu sta organizaciji pripravili dogodek na slikoviti terasi v Ul. San Francesco. Po glasbenem uvodu, ki ga je oblikovala MoVS Lipa iz Bazovice pod taktirko Anastazije Purič, je spregovoril Igor Tuta. Poudaril je kakovost Kravosovega umetniškega izražanja. Tuta se je tudi spomnil Srečanja '68, ki je potekalo v Narodni galeriji v Ljubljani, na katerem so sodelovali slovenski avtorji iz Italije in Koroške. V nadaljevanju je predsednik pokrajinskega odbora SKGZ za Trst, Marino Marsič, izpostavil Kravosovo ironijo, ki jo je doživel tudi v prvi osebi pri pripravi zbornika in filma Pesniki dveh manjšin med letoma 2006 in 2007. Dogodek je zaključil sam Kravos. Razložil je, da se je zapisal književnosti z željo »da bi imele besede Slovencev v Italiji meso in kosti, spodbudne ude in lepe obraze ter da bodo vsem v ponos.« Sam je priznal, kljub zaskrbljujočemu trenutnemu stanju slovenskih kulturnih ustanov v Italiji, da je po naravi »vedno znova optimist in lahkovernež,« zato je vsem prisotnim zagotovil, da bo še nekaj naivno, a optimistično zrl v svet. (mlis) Predsednik ZSKD Igor Tuta poklanja jubilantu priložnostno darilo kroma mopz tabor - Tudi na znamenitih otokih so našli priložnost za petje Openski pevci so si s sorodniki in prijatelji za konec sezone privoščili izlet na Brione MoPZ Tabor z Opčin je pevsko sezono zaključil z izletom na Brione. Na izlet so pevci povabili tudi svoje žene, ki imajo veliko razumevanja do svojih mož, ki posvečajo toliko časa za pevsko dejavnost, pa tudi vse tiste ženske, ki ob potrebi rade priskočijo zboru na pomoč ob raznih prireditvah. V petek, 31. maja, zgodaj zjutraj smo se odpeljali proti Istri. Vreme ni bilo nič kaj obetavno, dež in mraz, in je bolj spominjalo na jesen kot na bližajoče poletje. Pa tudi v Fažani, kjer smo čakali na ladjo za Brione, ni kazalo nič boljše. Ko smo po petnajstih minutah plovbe prispeli na otok, nas je čakal turistični vlak z vodičko, ki nas je peljal po krožni poti po otoku Veliki Brion z najrazličnejšimi lepotami: negovani travniki, razna drevesa, mediteranski park pa safari z raznimi živalmi in kjer se pase tudi avtohtoni istrski vol boškarin. Medtem se je tudi vreme izboljšalo in prikazalo se je sonce. Resnično pravi raj na zemlji. Ogledali smo si muzej, ki prikazuje čas po drugi svetovni vojni, ko so postali Brioni rezidenca maršala Tita in kraj številnih srečanj državnikov in politikov z vsega sveta, kar pričajo razstavljene fotografije. V tej zgradbi je v pritličju tudi muzej z nagačenimi živalmi, ki so jih Titu podarile razne osebnosti in ki so nekoč živele na otoku in so prikazane v njihovem naravnem okolju. Po kosilu v hotelu Neptun smo sklenili, da bo zbor zapel nekaj pesmi za svoje spremljevalce v zanimivi cerkvici sv. Germana. Tu so namreč razstavljene kopije fresk znanih in neznanih avtorjev pa tudi grafiti v stari glagoljaški pisavi, ki predstavljajo izjemen primer istrske kulturne dediščine. Ko se je zbor pripravljal ob oltarju za svoj nastop, je prišla v cerkev skupina nemških turistov. To ni zmotilo naših pevcev, ki so začeli s svojim programom. Izjemna akustika cerkve je še oplemenitila petje. Zbor, ki ga vodi David Žerjal, je priložnostna mednarodna publika na koncu nagradila z dolgim aplavzom. Res lep in kar se da zanimiv izlet, ki bo gotovo ostal open-skim pevcem in njihovim spremljevalcem v trajnem in lepem spominu. Armando Škerlavaj Skupinska slika udeležencev izleta na Brione barkovlje - Ob 21. uri Jutri koncert Nove filharmonije Jutri bo Slovensko kulturno društvo Barkovlje v sklopu poletne prireditve Koncert pod zvezdami gostilo Novo filharmonijo, zasedbo, ki je zasnovana kot mladinski simfonični orkester s široko dejavnostjo, ki zajema izvajanje filmske, operne in simfonične glasbe. Glasbeni večer z začetkom ob 21. uri bosta organizirala SKD Barkovlje in Glasbena matica pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev ter Slovenske prosvete, izvedbo koncerta pa bo omogočila Zadružna kraška banka. Zasedba, ki združuje tako mlade ljubiteljske kot profesionalne glasbenike s celotne Primorske, je za barkovljanski koncert pripravila raznolik repertoar. Poslušalci bodo lahko prisluhnili skladbam Beethovna, Bacha, Elgarja, Pachelbela in drugih skladateljev, ki so svetovno glasbeno zakladnico obogatili s prečudovitimi melodijami. Vstop na koncert bo možen z vabili, ki so na razpolago na sedežu SKD Barkovlje. mavhinje - Dramske skupine Začetek festivala: drevi Radoveljčani Drevi se bo v Mavhinjah dvignil zastor nad jubilejnim desetim festivalom amaterskih dramskih skupin, ki ga vsaki dve leti prireja športno kulturno društvo Cerovlje -Mavhinje. Živo bo cela dva tedna, saj se bo festival skoraj brez presledka nadaljeval do 7. julija. Program uvodnega večera se je spremenil. Po začetnih pozdravih, ki so na sporedu ob 20.30, bo ob 21.15 nastopila skupina Kulturnega društva Radovljica Linhartov oder z igro Mostarska češnjeva pita (iz romana Luke Novaka Zlati dež). Gre za humorno, nasmejano, živahno in tudi resnobno izpoved v mešanici dveh jezikov za eno igralko. Gostje iz Radovljice nadomeščajo dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež, ki je bil sprva uvrščen na uradni program festivala. Jutri ob 20.30 bo na vrsti otroška dramska skupina Tamara Petaros z igro Torta za mamo št. 5, ob 21.15 pa Tik Tak Teater s Pravljicami (za odrasle). Jutri v Rižarni slovenska maša za žrtve nasilja V Rižarni bo jutri ob 17. uri slovenska maša za vse žrtve vojne, nasilja in preganjanja. Konec junija se slovenski verniki že skoraj dve desetletji zberejo v tržaškem taborišču smrti, da se z molitvijo spomnijo tam umrlih in vseh žrtev nasilja. Letos bo maševal novomašnik Klemen Zalar, pel pa bo pevski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov pod vodstvom Edija Raceta. Pesniški recital v Pliskovici v priredbi Slovenskega kluba Nocoj bo v Pliskovici potekal pesniški recital Zlato je gnoj, gnoj je zlato, ki ga Slovenski klub prireja v sodelovanju s spletno skupnostjo Čibo.si (ta v Plisko-vici že nekaj let prireja tečaje kmetijstva in čebelarstva). Dogodek bo potekal ob 20. uri na domačiji Jeričevi (Pliskovica 39). Pesmi, ki so jih Srečko Kosovel, Miroslav Košuta, Marko Kravos in drugi avtorji posvetili Krasu, bosta v slovenskih izvirnikih in italijanskih prevodih brala Eva Kranjac in Ilija Ota, glasbeno kuliso jima bo nudil ciganski orkester Berkj. Danes dan odprtih vrat inštituta OGS pri Briščikih Na sedežu državnega inštituta za ocea-nografijo in eksperimentalno geofiziko (OGS) pri Briščikih je vse nared za današnji dan odprtih vrat. Od 10. ure do 12.30 in od 14. do 18. ure si bodo otroci in odrasli lahko ogledali laboratorije in spoznali raziskovalce ter njihove dejavnosti. Vodeni ogledi so na sporedu vsake pol ure in trajajo po 15 minut. Jutri pri Sv. Ivanu tradicionalno kresovanje SKD Slavko Škamperle prireja jutri na stadionu 1. maj običajno kresovanje pri Sv. Ivanu. Program, ki se bo začel ob 21. uri, predvideva nastop otrok osnovne šole Otona Župančiča, plesne skupine hip hop in otroške gledališke skupine društva Škamperle. Sledil bo prižig kresa. Sgarbi in Monassijeva v hidrodinamični centrali Prenovljena hidrodinamična centrala v tržaškem starem pristanišču praznuje eno leto. V teh dvanajstih mesecih so se v njenih prostorih zvrstili razstave, posveti in drugi dogodki, ki so privabili več kot deset tisoč obiskovalcev. Prvo obletnico bodo danes ob 11.30 praznovali predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi, predsednik tržaškega inštituta za pomorsko in pristaniško kulturo Alfonso Rossi Brigante ter častni gost, umetnostni kritik Vittorio Sgarbi. Naslov PEC odslej obvezen za vse kmetije Vsa kmetijska podjetja vpisana v Trgovinsko zbornico, tudi tista oproščena knjigovodstva, morajo najkasneje do 30. junija sporočiti svoj naslov PEC (certi-ficirana elektronska pošta). Kmečka zveza nudi pomoč in informacije svojim članom pri vseh opravilih vezanih na PEC. Zato prosimo člane, ki tega niso še storili, naj se čimprej oglasijo v uradih Kmečke zveze v ulici Cicerone 8 vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.00 ali telefonsko na številko 040-362941. Nogometni kamp ŠD Vesna ŠD Vesna organizira v sodelovanju s trenerjem mladinskih ekip AC Milan Mir-com Gubellinijem nogometni »Kamp Mirca Gubellinija« za otroke od 8. do 15.leta starosti, od ponedeljka, 24., do sobote, 29. junija na nogometnem igrišču v Križu. Za informacije pokličite na 3355950435. / TRST Nedelja, 23. junija 2013 9 slovensko deželno gospodarsko združenje - Občni zbor sekcije za mednarodno trgovino in storitve V pričakovanju vstopa Hrvaške v EU V ponedeljek, 10. t. m., je sekcija za mednarodno trgovino in storitve pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju pred deželnim občnim zborom organizacije priredila svoj resorski občni zbor. Ob tej priložnosti je predsednik sekcije Robert Devetak podal obračun dela v prejšnjem triletnem mandatu, ki ga je zagotovo zaznamovala nelahka gospodarska situacija. Več podjetij je bilo prisiljenih v reorganizacijo poslovanja in prestrukturiranje zaradi splošnega zmanjšanja naročil, plačilne nesposobnosti kupcev in težav pri pridobivanju kreditov. Velika večina članov sekcije pa je obstala, tako da lahko trdimo, je povedal predsednik, da so bili naši gospodarstveniki kos krizi. Devetak se je nato posvetil pregledu dela sekcije, ki je bila kljub vsemu precej aktivna, saj je izpeljala nekaj zanimivih pobud: od predavanja dr. Silveria Greca s tržaškega carinskega urada o problematiki porekla blaga pri izvažanju iz EU do predstavitve dr. Boštjana Starca, sodelavca podjetja Servis, o koriščenju javnih subvencij, seminarja prof. Maurizia Favara o novih pravilih pri prevozu blaga INCOTERMS 2010 ter srečanja o možnostih, ki jih nudi afriški trg s poudarkom na Ekvatorialni Gvineji. Skupaj z goriškimi kolegi je sekcija priredila tudi dvostransko poslovno srečanje na Koroškem, ki ga je gosti- Utrinek z občnega zbora sekcije za mednarodno trgovino in storitve la partnerska organizacija Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. Pred kratkim so prav tako vsi tri dejavniki izvedli trilateralno gospodarsko srečanje ITA-SLO-AUT v Kulturnem domu v Gorici, člani in odborniki sekcije pa so se redno udeleževali raznih posvetov in dogodkov na lokalni ravni ter v mednarodnih poslovnih delegacijah v tujini. Nadaljevalo se je plodno sodelovanje z ICE-jem in JAPTI-jem ter ARIES-om in Gospodarsko ter Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. Po poročilu so se zvrstile ostale točke na dnevnem redu, med katerimi je najpomembnejša izvolitev novega odbora. Predsednik je predstavil seznam potrjenih odbornic in odbornikov, katerim so se dodali še ne- kateri novi, mladi obrazi. Sledilo je glasovanje, na katerem je bila predlagana lista izvoljena, za nov triletni mandat pa je bil potrjen tudi predsednik sekcije Robert Devetak. V novem sekcijskem odboru sedijo: Robert Devetak (predsednik), Aljoša Cok, Ivo Corva, Erich Cossut-ta, Edi Ferluga, Robert Frandolič, Adriano Mocnik, Fabio Pahor, Ro- mano Pernarčič, Marko Petelin, Fabrizio Polojaz, Nadia Rupel, Aleksander Rustja, Aleksander Semen, Štefan Semen, David Slobec, Janez Terpin in Inka Žerjal. Po formalnem delu občnega zbora je sledilo še srečanje o priložnostih, ki se ponujajo na Hrvaškem glede na njen skorajšni vstop v EU. Sekretar združenja zbornic za srednjo in vzhodno Evropo ACCOA Valerio Fratelli je prisotnim orisal pravni okvir ter sektorje, ki na Hrvaškem predstavljajo priložnost za tuje investicije in sodelovanje z našimi podjetji, ki so povečini na tem trgu prisotna že vrsto let. Med najbolj atraktivnimi so zagotovo sektor nav-tike in obnovljivih virov energije ter turizma in kmetijstva. Poleg sekretarja sta se srečanja udeležila še predsednik ACCOA in združenja Hrvatov v Trstu Damir Murkovic ter Generalna konzulka Republike Hrvaške v Trstu Nevenka Grdinic. Po predstavitvi so se člani z gosti podali na družabno večerjo v Društveno gostilno na Kontovel, kjer jih je kuhar in upravitelj lokala, Zagrebčan Dario Rakic pogostil z odličnimi morskimi specialitetami in domačimi sladicami. Naslednje srečanje, ki ga bo sekcija priredila, pa bo namenjeno predstavitvi instrumenta »mreže pod-jetij-reti d'impresa«, predvidoma v jesenskem terminu. Borut Sardoč, SDGZ opčine - Zaključna prireditev nižje srednje šole Srečka Kosovela Dijaki so za slovo od šolskega leta uprizorili tudi detektivko »Pot do vode« Kot je že običaj, je tudi letos zadnji dan pouka v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah potekala zaključna šolska prireditev openske nižje srednje šole Srečka Kosovela. In kot vedno je bila tudi tokrat to prilika, ob kateri se lahko še izven šolskih klopi učenci izkažejo s svojimi sposobnostmi in prizadevnostjo. Najbolj uspešni učenci so prejeli knjižne nagrade, za katere je nudila prispevek Zadružna kraška banka. Podeljeno pa je bilo tudi kar lepo število priznanj, ki so si jih posamezni učenci prislužili na raznih tekmovanjih. Poleg tistega iz slovenščine za Cankarjevo priznanje in iz matematike za Vegovo priznanje so se namreč uspešno udeležili še tistega iz kemije in iz astronomije. V osrednjem delu prireditve so se v svoji predstavi izkazali mladi igralci, ki so se v okviru šolske gledališke delavnice s svojo mentorico Eleno Husu podali na »Pot do vode«, kot so tudi naslovili dete-ktivko, ki jo je napisala nalašč zanje. S stro- kovno dovzetnostjo za njihov način mišljenja in hkrati za vrednote, ki so jim pri srcu, jim je tako rekoč na kožo ustvarila vloge, s katerimi so se radi poistovetili. Vživeli so se v napeto zgodbo, v kateri je prav skupina mladih deklet in fantov s svojo iznajdljivostjo, pogumom in predvsem s svojo pripravljenostjo spremeniti svoj odnos do narave in njenih virov življenja uspela prepričati kraljico narave, naj jim vrne vodo. Sklenila jo je bila namreč odvzeti ljudem, ki jo nepremišljeno tratijo in onesnažujejo ter sploh premalo skrbijo za ohranjanje čistega okolja, da bi se zavedali, kako hude posledice bi lahko vse to imelo za naš sam obstoj. In tako je bilo z odra še občinstvo v dvorani spodbujeno k razmišljanju o svojem vsakdanjem ravnanju z vodo, hrano, pa tudi z odvrženim papirjem, plastiko, steklom, pločevino ... Kot mentorica gledališke delavnice je namreč Elena Husu rada privolila v vključitev še te šolske pobude v projekt Na prireditvi je sodeloval tudi šolski pevski zbor ob spremljavi instrumentalne skupine pod vodstvom prof. Rosande Kralj Ekolab, ki je v raznih oblikah pri več predmetih v tem letu potekal na šoli. Zelo plodno sta pri oblikovanju predstave sodelovali tudi s profesorico umetnosti Ani Tretjak, tako da so prav vsi razredi prispevali k izdelavi domiselne scenografije in kostumov. Kot je že običajna sreča, pa se je med učenci razkril tudi tehnik, ki je ob sodelovanju društva Tabor uspešno poskrbel za vse luči in glasbo. V dvorani je bila na ogled tudi likovna razstava. Tretješolci so namreč v dopolnitev že izvedene uspešne razstave »Ženski lik« tokrat razstavljali še svoje kiparske izdelke na temo »Moški lik«. Z veseljem pa so učenci obogatili prireditev tudi z glasbo in petjem. Tako je dogajanje na odru dopolnil še nastop skupine flavt. Pevski zbor pod vodstvom profesorice Rosande Kralj pa je ob spremljavi instrumentalne skupine ubrano in radoživo zapel »Mladinsko pesem«, kako mu je »glasba vse« in seveda vse v dvorani spomnil, »kako čudovit je svet«. (mk) šempolaj - COŠ Stanka Grudna Na »Sinji šoli« prijeten in zabaven zaključek V petek, 7. junija, so se učenci Celodnevne osnovne šole Stanka Grudna v Šempolaju prav na poseben način poslovili od komaj minulega šolskega leta s pestro in zabavno zaključno prireditvijo. Staršem, sorodnikom, prijateljem so uprizorili gledališko predstavo, ki so jo pripravili med šolskim letom pod mentorstvom Vesne Hrovatin, v sklopu projekta gledališke vzgoje. Igrico so prepletale živahne pesmi o živalicah s slikovitimi koreografijami. Večer je popestril šolski zborček, ki je pod vodstvom in s spremljavo učiteljice Lare Puntar zapel niz živahnih in poskočnih otroških pesmi. Letos je doživel svoj krstni nastop šolski or-kesterček. Učenci so igrali na flavte, harmoniko in tolkala. Učenci 5. razreda so prisotne presenetili z deklamiranjem pesmi, ki so jo sami sestavili v pozdrav »Sinji šoli«. Marsikomu so se ob poslušanju orosile oči. V tako veselem in prijateljskem vzdušju se je večer kar prehitro iztekel. Šolsko prireditev je sklenil zborček nasmejanih otrok z zabavno angleško pesmijo »Banana phone«, sledili so še pozdravi in zahvala članice Združenja staršev. Učitelji se vsem iskreno zahvaljujemo, da je večer tako lepo uspel. Posebna zahvala pa gre šolskemu Združenju staršev in vsem, ki nam ob vsaki priložnosti priskočijo na pomoč in z nami sodelujejo, saj smatramo, da so dobri medsebojni odnosi in sodelovanje predpogoj za uspešno in plodno delovanje učno vzgojnega procesa. Učitelji 10 Sobota, 22. junija 2013 KULTURA / književnost - Jutri bodo v Ljubljani podelili Delovo nagrado za najboljši slovenski roman leta Kresnik letos med intimo in družbenim dogajanjem Jutri zvečer bodo na Cankarjevem vrhu na Rožniku v Ljubljani podelili nagrado osrednjega slovenskega dnevnika Dela kresnik za najboljši slovenski roman leta. Objavljamo ozadje, ki ga je za Slovensko tiskovno agencijo pripravil Naum Dretnik. Nagrada kresnik vsako leto zbuja nemalo pozornosti in delitev mnenj. Enako velja tudi za letošnje finaliste Boruta Goloba, pokojno Marušo Krese, Petra Rezmana, Marka Sosiča in Gorana Vojnovica. Nekateri so mnenja, da bi se vsaj v ožji izbor desetih najboljših romanov po izboru, tokrat štiričlanske, žirije moralo uvrstiti tudi delo Poslednji deseti bratje Zorka Simčiča, letošnjega velikega Prešernovega nagrajenca, vendar literarni kritik Matej Bogataj meni, da ima vsaka žirija svoje kriterije in se je v njihov izbor "post festum" popolnoma nesmiselno vpletati. Poleg tega meni, da Simčičev roman ni tako prelomen, kot so zapisali nekateri. "Mislim, da je precej ohlapen in da vložena zgodba sodi bolj v 20. leta minulega stoletja," je pojasnil za STA. Kot večji problem Bogataj izpostavlja, da si nekateri člani žirije prizadevajo za nekakšen objektiven oziroma znanstven princip vrednotenja. "Miran Hladnik je v nekem pogovoru rekel, da so bili vsi kresniki pred njegovim predsedovanjem žiriji podeljeni naključno, zdaj, ko točkujejo in ek-saktno merijo kvaliteto, pa naj bi bil izbor bolj objektiven. Ne verjamem, da se da literaturo zajeti z znanostjo," je poudaril. "Ravno v luči tega je tisto, kar se bo zgodilo v uri in pol v Cankarjevi sobici na Rožniku, za nas velika skrivnost in mislim, da tudi za člane žirije. Bomo videli, kdo bo potegnil kratko in kdo bo dobil kresnika," je dodal. O zmagovalcu ni želel ugibati, saj meni, da bi bilo nespodobno kakorkoli poskušati vplivati na odločitev žirije. O samem izbor finalistov pa je Bogataj dejal: "Tudi meni se je deseterica nominirancev zdela rahlo problematična v določenih segmentih, medtem ko je peterica verjetno res najboljše, kar je izšlo z letnico 2012. Pri tem pa je pomembno upoštevati, da je kresnik nagrada, ki v svoj izbor jemlje knjige z določeno letnico, tako je izpadlo nekaj romanov, ki so izšli leta 2012, a imajo letnico 2013." Izpostavil je, da je po njegovem mnenju letošnji izbor precej kvaliteten, saj v slovensko prozo prinaša oziroma poudarja nekatere stvari, ki so bile morda že nekoliko izgubljene. Sosič v romanu Ki prihajaš o daleč v mojo bližino, ki govori o junaku, ki ima navidez optimalno urejeno življenje, a se kmalu izkaže, da nosi temno liso preteklosti, ki se vse bolj širi tudi v sedanjost in ga peha v vrtinec iskanja lastne identitete, po Bogataje-vem mnenju kaže posebno občutljivost do krhkega posameznika. V Rezmanovem romanu Zahod jame, ki pripoveduje zgodbo ostarelega rudarja Ivana, ki mora sinu umrlega prijatelja odgovoriti, kako je njegov oče umrl, Bogataj vidi "neznačilno mešanico etnologije in ekologije". "Rezman išče poseben odnos ljudi do izkopavanja, do rudarske folklore, zato uporablja tudi ogromno narečnih, knapovskih besed. Hkrati gre tudi za razkrivanje, kam lahko izkoriščanje zemlje pripelje določeno okolje," je pojasnil. Z lanske podelitve na Rožniku v Ljubljani delo Da me je strah? Maruše Krese (1947-2013) je družinska saga, ki se prične v prvih letih druge svetovne vojne, zgodbo pa podajajo trije prvoosebni pripovedovalci. V delu se razgrnejo osebni, intimni pogledi na vojno in svobodo, Kresetova pa se tudi sprašuje, koliko poguma je potrebno, da sledimo svojim načelom. Kresetova v svojem delu vojno zgodbo zvrača na stran intime, kjer prikazuje posameznike, tudi tiste iz partijskih vrhov, kot žrtve neke večje in širše zgodovinske nujnosti, hkrati pa pokaže tudi to, kako se po vsaki vojni kot glavni heroji prikažejo nekateri, "ki se jih od takrat nihče ne spomni", meni Bogataj. Vojnovic je po njegovem mnenju v tem izboru zagotovo ena od literarnih zvezd, saj mu je prvenec Čefurji raus! prinesel vrsto nagrad, vključno s kresnikom leta 2009. Tudi v svojem drugem romanu Jugoslavija, moja dežela se ukvarja z ljudmi, ki iščejo svoje korenine, tokrat v bolj resni zgodbi o iskanju očeta, za katerega se izkaže, da je vojni zločinec. Vojnovicev roman je za Bogataja nekakšno opozorilo, da je vsakršno prekopavanje zgodovine, vsakršna interpretacija razen radikalnega izstopa iz početja staršev že začetek poti k novemu prelivanju krvi. Raclette je drugi Golobov roman, v katerem je v ospredju notorični brezposelnež. V svojih mislih secira vse, kar se znajde na njegovi poti, vsi ti pojavi pa so napleteni v kronologijo enega samega dne - ko sta se s partnerko razšla. "To ni neka velika zgodba, pri Golobu je bistveno bolj važno, da je ves čas našpičen proti stvarem, ki jih imamo v realnosti za samoumevne. Gre za zelo radikalno kritiko družbe, v kateri Golob s svojim lapidarnim, izklesanim stilom zabada bodala v ne-vralgične točke današnjega razvoja, v tisto, kar bo tako rekoč že jutri prepoznano kot velik problem," je svoje videnje Golobovega romana opisal Bogataj. Nagrajenec bo prejel ček za 5000 evrov ter pred rožniško cerkvijo prižgal tradicionalni kres. Lansko leto je nagrado prejel Andrej E. Skubic za roman Koliko si moja? Naum Dretnik (STA) mirna peč Obeležje harmonikarju Lojzetu Slaku Na Malem Kalu pri Mirni Peči na Dolenjskem, kjer je svojo mladost preživel predlani umrli harmonikar Lojze Slak, so mu včeraj odkrili spominsko obeležje. Obeležje so odkrili minister za kulturo Uroš Grilc, mirnope-ški župan Andrej Kastelic ter vdova Lojzeta Slaka Ivanka Slak. Osrednji del spomenika, ki ga je zasnoval arhitekt in harmonikarjev nečak Tomaž Slak, sestavljajo kamniti steber z bronastim reliefnim portretom glasbenika, 37 betonskih tlakovcev, ki so razporejeni enako, kot so tipke na diatonični harmoniki skupaj s tako imenovanim Sla-kovim gumbom, in betonska klop. Z občine Mirne Peč so sporočili, da sta pri zasnovi omenjenega spominskega obeležja sodelovala še vizualna umetnica Marija Mojca Pungerčar in domačin Leopold Pungerčar. Pod harmonikarjevim portretom je z bronastimi črkami zapisano spominsko besedilo, na drugi strani stebra, ki gleda proti dvorišču domačije, kjer je preživel mladost, pa verz iz ene izmed njegovih narodno-zabav-nih uspešnic. (STA) TOMIZZEV DUH Schengen bo-ali-ne-bo Milan Rakovac »Ful« čudne stvari se dogajajo v EU; komaj smo izvedeli, da se pripravlja federalna ureditev Europske unije, že nas dan za dnem presenečajo z resnimi novimi sporočili. Najprej: da se bosta EU in ZDA združili v močan gospodarski »zid proti Kitajski«, ki danes predstavlja 40% kupne moči planeta. Poleg te pomebne integracijske poteze, ki na nek način le vliva kakšen up, nas pretresajo strašljive vesti o Grčiji, širšem Mediteranu, o Hrvaški, Sloveniji ... Z evropskih in svetovnih denarnih vrhov dobivamo bančniške grožnje: sekaj javno porabo, privatizi-raj univerze in otroške vrtce, kultura je nepomemben okrasek! Povsem potiho pa je mimo šla napoved odločitve, da od naslednjega leta Schengen bo, ali pa ne bo! Ta hamletovska dilema bo v odločanje prepuščena vsaki posamezni članici EU, kar pomeni, da bo o prekinitvi schengenskega režima - torej ponovni vzpostavitvi mejne kontrole - lahko odločala vsaka država zase, ne pa Evropska komisija, Evropski parlament ali Svet Evrope! Temu so se v celem EU parlamentu upri le Zeleni. Še bolj zaskrbljujoče je to, da so evropski mediji in javnost molče pogoltnili to vabo. Se oblikuje nova, federalna Evropa, ali se razkraja obstoječa EU? Seveda pomeni Federacija EU krepitev evropske integritete in suverenosti in slabitev nacionalnih državnih su-verenitet. Toda kako je mogoče para-leno krepiti EU in jo hkrati slabiti z ja-čanjem nacionalne države? Evropa je resnično muhasta in nepredvidljiva stara dama uvelega šarma, ki ne ve prav dobro kaj bi sama s seboj. Slovenska tiskovna agencija je natančna: »Države schengenskega območja bodo lahko od konca prihodnjega leta v primeru neobvladljivih mi- gracijskih pritiskov na zunanje meje EU začasno 'zaprle' svoje meje. Evropski parlament je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu prižgal zeleno luč za reformo schengenskih pravil. Ta dajejo tudi več besede Evropski komisiji. Schengen, kjer je mogoče notranje meje med članicami prečkati brez preverjanja potnih listin, je poleg evra najbolj otipljiva korist članstva v uniji. Uvedba nadzora v območju, katerega smisel obstoja je, da nadzora v njem ni, je bila zato razumljivo občutljiva tema ... Ze doslej so lahko članice v izjemnih primerih resne grožnje javnemu redu ali varnosti enostransko uvedle nadzor na notranjih mejah, načeloma za največ mesec dni ... Prav tako enostransko so lahko že doslej za največ deset dni uvedle začasen nadzor v primeru nepričakovane grožnje, npr. v primeru terorističnega napada. Po novem pa bo nadzor mogoče uvesti - za obdobje šestih mesecev in z možnostjo podaljšanja do dveh let - tudi ob resnih problemih pri upravljanju zunanjih mej, ko teh ne bo mogoče ustrezno zaščititi pred valom nezakonitih priseljencev in bo posledično ogrožena varnost vseh držav ... « Državljani smo seveda zaskrbljeni zaradi grotesknega protislovja med federalnim ustrojem in »de-fe-deralicijo« Evrope. Ze sama možnost, da vsaka država članica na novo vzpostavlja mejno kontrolo iz zanjo povsem »legitimnih« ralogov, utegne pomeniti, da se lahko (v daljnji prihodnosti) zgodi tudi, da Srbija zapre mejo s Kosovom, (v malo bližnji prihodnosti) Hrvaška z BIH ali Srbijo ... No, tu je tudi zelo bližnja priložnost, odvisna od rezultatov Arbitraže; Slovenija pripre mejo s Hrvaško zaradi meje na morju. Ali pa Hrvaška, denimo, zaradi terana . Evropska desnica si za take prijeme prizadeva že dolgo, posebej po 2011, v času francosko - italijanskega spora okoli beguncev iz Afrike. Očitno ji je uspelo, saj se nam v strahu za našo lasno »varnost« preprosto zamegljuje zdrav razum. V času nacizma je Bertolt Brecht zapisal: odpeljali so Juda: sosed, sosed, pridite pomagati . oh, to se mene ne tiče, saj nisem Jud . potem homoseksualca, komunista, Rusa, duševno zaostalega, potem so prišli pome; sosed, sosed, na pomoč! Toda sosedov ni bilo več! Grega Repovž v Mladini o EU sklene takole: »Zal je odgovor na dlani. Ker tudi sami ne vedo, kako reagirati, ker ne vedo, kaj bi storili, pogum je odsoten, in ne nazadnje: ker so prav ti ljudje v Evropski komisiji nekakšni njihovi naravni zavezniki. A tako je le zato, ker se vlade v državah v težavah držijo vsaka zase. In tako so tudi lahke tarče, zbegani, prestrašeni pred mednarodno in lastno javnostjo. In njihov prvi korak bi moral biti prav medsebojno povezovanje. Nihče jim tega povezovanja ne more preprečiti - navsezadnje močne države nimajo nobenih težav, kadar se odločijo za soliranje ali pritisk na vse ostale. Dokler bo vsaka izmed kriznih držav sama poskušala oblikovati odgovor na zahteve, za katere vedo, da so slabe in da ne prinašajo izboljšanja, bodo komisija in gospodarsko močne države unije ves čas v prednosti. Pri čemer imajo za sabo celoten aparat unije.« Veste kaj, ljubi Slovenci, vi ste z vstajniškim gibanjem pokazali, kako se je treba bojevati za lastne pravice. Brez vztrajnega boja s pravicami ne bo nič, ne bodo nam jih prinesli ne evropski ne svetovni prvaki. Pa tudi naši nacionalni ne. / ITALIJA Sobota, 22. junija 2013 italija - Po senatu tudi poslanska zbornica odobrila zakonski odlok za izredne razmere 11 Prva zaupnica mladi Lettovi vladi Predsednik vlade Enrico Letta RIM - Vlada premierja Enrica Lette je včeraj prejela svojo prvo zaupnico v parlamentu. V poslanski zbornici je bil namreč s 383 glasovi sprejet zakonski odlok za izredne razmere, ki ga je že sprejel senat in ki predvideva med drugim ukrepe za potresence v Abrucih, glede problematike odpadkov v Pa-lermu in glede del za milanski Expo 2015. To je bilo prvič, da je Lettova vlada zahtevala glasovanje zaupnice po svojem nastanku. V poslanski zbornici je zakonski odlok prejel 383 glasov, medtem ko se je proti dekretu izreklo 154 poslancev in poslank. Letta je torej prejel 70 glasov manj v primerjavi z zaupnico ob nastanku vlade 29. aprila, razlog za to pa je bila odsotnost številnih parlamentarcev večine. Konec aprila je namreč nova vlada prejela zaupnico s 453 glasovi skupaj 623 poslancev, od katerih je 606 oddalo svoj glas. Včeraj pa je prejela 383 glasov od skupaj 537 prisotnih poslancev. Največ odsotnih je bilo v povprečju iz vrst Ljudstva svobode (20 od 97) in Državljanske izbire (9 od 47). V Demokratski stranki je bilo odsotnih 26 poslancev od 293, medtem ko so se glasovanja udeležili skoraj vsi poslanci Gibanja 5 zvezd (manjkalo jih je 6 od 107) in stranke SEL (2 od 36). Letta je ob robu glasovanja odgovoril na novinarjevo vprašanje o razsodbi ustavnega sodišča glede bivšega premierja Silvia Ber-lusconija in o morebitnih posledicah za vlado. Premier je ocenil, da je razsodba verjetno razočarala Berlusconija, toda njegove besede v javnosti so bile nedvomno korektne. toskana - Žarišče je bilo v kraju Fivizzano Potres 5,2 stopnje povzročil veliko strahu in materialno škodo V krajih blizu žarišča potresa je z mnogih zidov in hiš popadalo kamenje ansa MILAN - Sever Italije je včeraj ob 12.33 stresel potres z magnitudo 5,2, ki so ga čutili prebivalci vse od Milana prek Veneta do Firenc. Žarišče potresa je bilo v kraju Fivizzano, v bližini toskanskega mesta Massa Carrara. Potres so v Sloveniji čutili tudi posamezni prebivalci Ljubljane. Po poročanju medijev je bilo v Toskani zaradi potresa lažje ranjenih več ljudi. Blizu epicentra so zabeležili škodo na več poslopjih, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. V več krajih so evakuirali vrtce, prišlo je do motenj v lokalnem železniškem prometu. Po potresu pa je prišlo tudi do več šibkejših popotresnih sunkov. Krajevne oblasti so v prizadetih krajih takoj vzpostavile hitro pomoč, gasilci in Civilna zaščita pa so začeli postavljati zasilna šo-torišča, saj bo veliko ljudi preživelo noč na prostem. Po poročanju tujih tiskovnih agencij so tresenje tal čutili tudi prebivalci v deželi Emilia Romagna, nekateri od njih pa so panično zbežali na ulice. Emilio Romagno je sicer maja lani prizadel hud potres, ki je zahteval 17 življenj. bratislava - Brutalen vdor v naselje Ogorčenje zaradi nasilja policije nad Romi BRATISLAVA - Slovaška policija se je znašla pod plazom hudih kritik po nasilnem vdoru v naselje Romov v mestu Moldava nad Bodvou na vzhodu države. V policijski akciji je bilo po navedbah nevladnih organizacij ranjenih več kot 30 ljudi, tudi otrok, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V romskem naselju je posredovalo 63 pripadnikov posebnih policijskih enot. V nevladni organizaciji ETP Centre, ki brani pravice Romov, trdijo, da se prebivalci naselja policistom niso upirali. Glede na obseg poškodb in materialno škodo pa po njihovem mnenju obstajajo resni sumi, da je policija pretiravala z uporabo sile. Policija zanika obtožbe in vztraja, da je bila akcija nujna za izsleditev dveh osumljencev za zločin. »Preiskava, v kateri je bil ranjen en policist in pet Romov, ni bila usmerjena proti kateri koli specifični etnični ali religiozni skupini, ampak proti ljudem, ki kršijo zakon,« je poudarila tiskovna predstavnica policije Jana Me-sarova. »Prisilni ukrepi so bili uporabljeni zgolj proti tistim, ki so se aktivno upirali policiji, in vsak, ki je bil priča nesorazmerni uporabi sile, lahko vloži pritožbo na notranje ministrstvo,« je dodala. Do ravnanja policije pa so skeptični tudi v nekaterih drugih delih slovaške družbe. Sociologinja Zuzana Kusa je tako poudarila, da si je nemogoče predstavljati podobno akcijo slovaške policije proti neromskemu prebivalstvu. »Videti je, kot da bi policija Rome uporabila za izgovor za proti-teroristične vaje,« je menila. Na Slovaškem po podatkih uradnega podpisa iz leta 2011 živi okoli 106.000 Romov, a je dejanska številka najverjetneje še veliko večja. Strokovnjaki jo ocenjujejo na okoli 350.000. vatikan - Poziv papeža Frančiška Nunciji naj se izognejo razkošnemu življenju VATIKAN - Papež Frančišek je apostolske nuncije včeraj opozoril, naj se izognejo razkošnemu življenju, sicer bodo tarča posmeha. Prav tako jih je pozval, naj imenujejo škofe, ki niso pretirani povzpetniki, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Vedno obstaja tveganje, da se predaš bur-žoaznem duhu, ki posameznika vodi, da izbere udobno življenje,« je papež dejal apostolskim nuncijem, ki so v Vatikan prišli z vsega sveta. Papež je dejal, da se je veselil srečanja z apostolskimi nunciji kot skupino, da bi se lahko z njimi pogovoril o ključni vlogi, ki jo igrajo pri svetovanju Vatikanu o lokalnih kandidatih, ki bi lahko bili ustrezni škofje. »Bodite pazljivi, da so kandidati dušebrižniki, ki so blizu ljudem, so potrpežljivi in sočutni, da imajo radi revščino ter vodijo preprosto in varčno življenje,« je poudaril Frančišek, ki je apostolske nuncije opozoril pred tistimi, ki imajo »prinčevsko psiholo- Papež Frančišek ansa gijo«. »Bodite pozorni, da niso preveč ambiciozni in se ne potegujejo preveč za škofovstvo,« je še opozoril papež. Srečanje s 150 apostolskimi nunciji je sicer napovedal že Frančiškov predhodnik Benedikt XVI., ki je želel, da bi se nunciji iz srečali ob letu vere, ki obeležuje 50. obletnico pri-četka drugega vatikanskega koncila, da bi skupaj molili. Zaostrovanje odnosov I II v«« • « vt« med Nemčijo in Turčijo BERLIN / ANKARA - Nemčija je včeraj zaradi izjav turškega ministra za evropske zadeve Ege-mena Bagisa na pogovor poklicala turškega veleposlanika v Berlinu, kmalu zatem pa so v Ankari sporočili, da mora na pogovor na turško zunanje ministrstvo priti nemški veleposlanik v Turčiji.Bagis je v četrtek dejal, da je nemško nasprotovanje temu, da bi Turčija v pristopnih pogajanjih z EU odprla novo poglavje, povezano s predvolilno kampanjo kanclerke Angele Merkel. Tako se je odzval na novico, da članice unije niso dosegle konsenza o odprtju novega pogajalskega poglavja s Turčijo, pri čemer je krivdo zvalil na Berlin. Po navedbah diplomatov sta sicer zadržanost do nadaljevanja pristopnih pogajanj izrazili tako Nemčija kot Nizozemska. Na nemškem zunanjem ministrstvu so včeraj zatrdili, da so takšne izjave nesprejemljive, ter potrdili, da so okoli poldneva na pogovor poklicali turškega veleposlanika. Turčija je pristopna pogajanja z EU začela leta 2005, a doslej so zaprli le eno od 35 poglavij. Glavni vzrok za zastoj v pogajanjih so nesoglasja s Ciprom. Nemška kanclerka Merklova je sicer v začetku tedna ocenila, da je bil odziv turških oblasti na protivladne proteste, ki so državo zajeli konec maja, preoster. Dodala je, da je bila nad njim presenečena. Tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva je danes zatrdil, da ni neposredne povezave med odzivom na proteste in nadaljevanjem pristopnih pogajanj z EU, je pa priznal, da pogajanja tečejo »v političnem kontekstu«. Na turškem zunanjem ministrstvu pa so popoldne za francosko tiskovno agencijo AFP povedali, da so na pogovor poklicali nemškega veleposlanika ter ga prosili za pojasnila. Turški minister za evropske zadeve pa se je danes vnovič odzval in posvaril pred posledicami, če kanclerka Merklova ne bo odpravila zadržkov v zvezi z nadaljevanjem pristopnih pogajanj. »Upam, da bo do ponedeljka popravila napako, ki jo je storila ... ali pa se bomo odzvali,« je dejal. Kanclerka Merklova je bila sicer vseskozi nenaklonjena polnopravnemu članstvu Turčije v EU in se zavzema za to, da bi Turčija z unijo sklenila privilegirano partnerstvo. (STA) ZLATO (999,99 %%) za kg 31695,90€ +428,22 SOD NAFTE (159 litrov) 102,15 $ +0,12 ■ EVRO 1,3180 $ -0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 21. junija 2013 valute evro (povprečni tečaj) 21.6. 20.6. ameriški dolar 1,3180 1,3200 japonski jen 128,66 129,26 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,825 25,806 danska krona 7,4582 7,4588 britanski funt 0,85330 0,85450 madžarski forint 298,87 298,80 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7016 0,7014 poljski zlot 4,3289 4,3183 romunski lev 4,5350 4,5260 švedska krona 8,6927 8,6724 švicarski frank 1,2257 1,2319 norveška krona 7,9090 7,8500 hrvaška kuna 7,4905 7,4860 ruski rubel 43,2260 42,9600 turška lira 2,5515 2,5324 avstralski dolar 1,4296 1,4323 braziljski real 2,9737 2,9514 kanadski dolar 1,3705 1,3651 kitajski juan 8,0832 8,0895 indijska rupija 78,1200 78,7840 južnoafriški rand 13,4906 13,4884 1 2 Sobota, 22. junija 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu štandrež - Združenje Skultura zahteva preverjanje učinkov na okolje V industrijski coni štiri nove centrale V industrijski coni med Štan-drežem in Sovodnjami so v minulih mesecih zrasle štiri nove centrale za proizvodnjo električne energije. Elektrarne, ki delujejo na biomaso oz. na pelete, je v Ulici San Michele v bližini sedeža goriške civilne zaščite zgradila družba Futuris. Družba, piše na njeni spletni strani, ima sedež v Milanu, kjer jo je leta 2009 ustanovila skupina menedžerjev pod vodstvom Rodolfa Daniellija. V štandreški industrijski coni je družba postavila štiri manjše obrate, njihova gradnja pa kljub temu ni šla neopazno mimo: v Štandrežu se zanje že vznemirjajo in zahtevajo, naj pride do natančnega preverjanja učinkov na okolje oz. stalnega merjenja kakovosti zraka. »Ker naša dežela nima energetskega načrta, se električne centrale množijo kot gobe po dežju. Na našem območju jih imamo že devet: nekatere so večje, druge pa manjše. Med tistimi z manjšo zmogljivostjo so štirje novi obrati v Ulici San Michele; dovoljenje za gradnjo je družba Futuris dobila že leta 2010, izdala pa ga je pokrajina,« pravi Marjan Brescia, predsednik Združenja Skultura 2001, ki se je po ukinitvi štandreškega rajonskega sveta začelo ukvarjati tudi z okoljskimi vprašanji. V prejšnjih tednih je združenje naslovilo na družbo Futuris in predsednika goriškega konzorcija za industrijski razvoj Aria-na Medeota pismo, v katerem zahteva, naj se družba vzporedno z začetkom obratovanja central zavzame za ukrepe, s katerimi bi nadzorovala morebitne škodljive učinke na okolje. Združenje Skultura, ki je pismo v vednost poslalo tudi sovodenjski županji Alenki Florenin, predlaga, naj družba Futuris postane upravitelj merilne postaje v Gregorčičevi ulici, ki jo je industrijski konzorcij namestil na zahtevo rajonskega sveta. »Že res, da okoljska agencija ARPA preverja delovanje posameznih obratov, potrebne pa so tudi meritve kakovosti zraku v industrijski coni nasploh. Na našo zahtevo je konzorcij postavil merilno postajo, le-ta pa ne deluje, saj nima upravitelja,« pojasnjuje Brescia, po katerem bi si to »breme« morala prevzeti družba Futuris. Združenje Skultura dalje zahteva, naj podjetje namesti še vsaj dve periferni merilni Nove centrale so zgradili v bližini sedeža civilne zaščite v Ulici San Michele foto ale napravi (npr. V Ulici Natis one in v Škrljah v Sovodenjski občini), ki bi zaznavale morebitno prisotnost škodljivih snovi v zraku tudi v primeru vetra, ne nazadnje pa predlaga, naj se preveri stanje kakovosti zraka v industrijski coni pred začetkom obratovanja central, kar bi v prihodnosti omogočalo primerjavo podatkov. Združenje Skultura je medtem doseglo od družbe Energia pulita, ki upravlja večjo centralo na palmovo olje v industrijski coni, da se je zavzela za rešitev problema hrupa. »Med čiščenjem cevi, do katerega je prihajalo tudi ponoči, se je iz centrale širil moteč hrup. Občani, ki stanujejo v ulicah Natisone in Ticino, so ga razločno slišali. Od upraviteljev smo zaenkrat dosegli, da čiščenja ne izvajajo več v nočnih urah, ob tem pa iščejo tudi trajno rešitev za zmanjšanje hrupa,« je zaključil Brescia. (Ale) moraro - Tragična smrt Patricha Brogne Prihodnji teden pogreb mladega karabinjerja Prihodnji teden, morda že v torek, se bodo v Moraru poslovili od Patricha Brogne, mladega karabinjerja, ki se je v četrtek zvečer smrtno ponesrečil v Gradišču. Brogna, ki bi 11. julija dopolnil 30 let, je življenje izgubil na deželni cesti št. 351 pri Gradišču. S svojim motorjem Yamaha R1 je trčil v avtomobil, ki ga je prehiteval, in padel, pri tem pa se je tako hudo poškodoval, da je bil pri priči mrtev. Brogna je bil doma iz Morara, zaposlen pa je bil na poveljstvu kara- binjerjev v Gradišču, kjer so bili njegovi kolegi včeraj zelo pretreseni. Pred premestitvijo je delal in živel v Gradežu. Ob starših pušča mlajšo sestro. Brogna ni bil poročen, imel pa je partnerko. V ljubezenskem razmerju je bil s Fabiano Calderone, ki je svojo ljubezen in bolečino izrazila tudi na spletnem družabnem omrežju Face-book, kjer ji je sožalje izrazilo mnogo prijateljev. »Na nebu je nocoj zasijala nova, najsvetlejša zvezda. Ime ji je Patrich,« je napisalo dekle. tržič - Jutri začne veljati odredba o prepovedi prodaje Alkoholne pijače da, vendar ne v steklenicah in pločevinkah Jutri bo v Tržiču začela veljati odredba, ki prepoveduje prodajo alkoholnih pijač v steklenicah in pločevinkah na območju med Trgom Republike, ulicami Sant'Ambrogio, An-drona del Campanile, Comune, Basilica, Pieta, Mura, Carita, in Torrio-ne, trgi Unita d'ltalia, Falcone-Bor-sellino, Montes in Cavour ter ulicama Battisti in Blaserna. Občinska uprava se je torej, po uspehu lanske odredbe, odločila da očitno pozitivno izkušnjo ponovi. Tako lastniki oz. upravniki trgo- vin in lokalov, pa tudi upravniki zasebnih krožkov in društev, med 21. in 7. uro ne bodo smeli prodajati ali brezplačno nuditi alkoholnih pijač v steklenicah in pločevinkah, ki bi jih kupci lahko odnesli s seboj (v krožkih in društvih bo prodaja mogoča edinole pod pogojem, da bodo kupci kupljeno pijačo spili v društvenih prostorih). Enaka prepoved velja za lastnike obrtniških dejavnosti, ki prodajajo lastne prehrambne proizvode. Ti bodo lahko med 21. in 23. uro lahko prodajali tudi pijače z nizko stopnjo alkohola (manj kot 6 odstotkov), a izrecno samo skupaj s prehrambnimi proizvodi, pijačo pa bo treba spiti v prostorih obratov, medtem ko za lastnike javnih lokalov velja omenjena prepoved prodaje steklenic in pločevink med 21. in 7. uro, alkoholne pijače pa bo mogoče zaužiti v prostorih lokalov. Za kršitelje je predvidena denarna kazen, ki gre od 150 do tisoč evrov, v primeru ponovne kršitve pa tudi od 250 do 1500 evrov. gorica - Občina Popravki »čričkov« k proračunu Pri Gibanju petih zvezd se zavzemajo za video predvajanje občinskih sej in preureditev spletne strani Občine Gorica. To bodo predstavniki Grillovega gibanja v goriškem občinskem svetu tudi predlagali med razpravo o proračunu za leto 2013, ki se bo začela v ponedeljek. Pri tem so vložili kakih deset popravkov v zvezi z javnimi deli, kot so npr. vzpe-njača na goriški grad, preureditev pokrite tržnice ter nove ceste in parkirišča, ki v tem trenutku pomanjkanja sredstev po mnenju »čričkov« niso prioriteta. Zbil peško in pobegnil Pri Gradežu se je včeraj zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ranjena peška. Žensko, ki je prečkala pokrajinsko cesto št. 19, je povozil motorist. Po nesreči se voznik motorja ni ustavil, da bi ženski pomagal, ampak je pobegnil. Peško so prepeljali v tržiško bolnišnico, karabi-njerji pa preiskujejo okoliščine nesreče in iščejo krivca. Na Goriškem zaznali potres Potres, ki je včeraj okoli 12.33 z ma-gnitudo 5,2 po Richterjevi lestvici stresel sever Italije in še posebej območje med Ligurijo in Toskano, so po poročanju deželne Civilne zaščite občutili tudi v FJK in še posebej v Tržiču in Gorici, pa tudi v višjih nadstropjih hiš v Trstu, vendar niso zabeležili nobene škode. Pregled tiska pri tržnici Pri goriški pokriti tržnici bo jutri med 9. in 10. uro potekala nova pobuda, ki si jo je zamislil goriški vodja Zelenih Renato Fiorelli. Ob vhodu v tržnico z Verdijevega korza bo skupaj s krajevnimi novinarji komentiral sveže in najzanimivejše novice, objavljene v italijanskem, slovenskem in tujem tisku. Fiorelli, ki je pred kratkim postal upravitelj bližnje trafike, želi z nedeljskim pregledom časopisov, ki bo potekal v stilu priljubljenih »zajtrkov z zgodovino« festivala eStoria, prispevati k poživitvi tržnice in dogajanja v mestu. O odpadkih in komarjih V Gradežu in Romansu bodo danes priredili pobudi, ki sta namenjeni osveščanju javnosti o pomenu ločenega zbiranja odpadkov. Med 9. in 12. uro bo v kraju Barbacale delovala ekološka stojnica, pri kateri bodo na voljo informativni material o pravilih sortiranja, pa tudi nasveti proti tigrastim komarjem. Tudi letos bo potekal natečaj »Balcone fio-rito«: udeležencem bodo podaril vrečko komposta. V Romansu pa bo v okviru praznika športa, glasbe in solidarnosti delovala informativna točka za promocijo sortiranja odpadkov. Pot k okrevanju V športno rekreacijskem centru Solkan bo danes ob 11. uri srečanje Pot k okrevanju - organizirana samopomoč bolnikov z rakom, ki jo prirejajo ob 25-letnici delovanja Skupine za samopomoč Nova Gorica. Indie band v Krminu V okviru festivala Live_Musiche di sconfine 2013 bo drevi v Krminu koncert skupine I Bachi da pietra. Večer se bo začel ob 21. uri: na oder bodo najprej stopili glasbeniki skupine Il Mercato nero, sledil bo nastop italijanskega indie benda. Poletni praznik v Ikei V veletrgovini Ikea v Vilešu bo tudi letos potekal poletni praznik Mid-sommar. V senci drevesa, ki ga bodo okrasili otroci, bodo obiskovalce trgovskega središča sprejeli s cvetjem. V švedski trgovini bodo dekleta v narodnih nošah ponujala značilne švedske jedi, do 30. junija pa bodo stranke lahko sodelovale pri promocijski pobudi: če bodo kupili sedem artiklov, ki bodo označeni s sedmimi rožami, bodo imeli pravico do popusta v višini 5 evrov. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 22. junija 2013 13 gorica - Po začasni ukinitvi slovenske maše na Subidi zaradi pomanjkanja duhovnikov Obdobje suhih krav tudi za slovensko versko skupnost G. Karlo Bolčina je 9. junija vernikom na Subidi naznanil začasno ukinitev slovenske maše v tamkajšnji cerkvici bumbaca Kot smo pred kratkim že poročali, slovenske nedeljske maše v cerkvici na Subidi do septembra ne bo. Vzrok za to je daljša odsotnost števerjanskega župnika Mirka Butkoviča, ki je bil dodeljen tudi župniji Krmin (kjer je tudi prej služboval) ravno zato, da skrbi za slovenske vernike na Subidi in je goriškega nadškofa msgr. Carla Roberta Mario Redaellija zaprosil za dopust do septembra, čemur je nadškof ugodil, tako da bo g. Butkovič odsoten vse poletje, za upravitelja števerjan-ske župnije pa je bil imenovan štandre-ški župnik in dekan Karlo Bolčina. Slednji je skupaj z g. Butkovičem preteklega 9. junija še zadnjič maševal na Subidi, tamkajšnjim slovenskim vernikom pa sta povedala, da odslej do septembra maše ne bo, ker so zaradi pomanjkanja slovenskih duhovnikov morali prilagoditi urnike maš in niso v stanju zagotoviti slovenske maše v cerkvici na Subidi. Ljudje, nam je povedal g. Bolčina, so novico sprejeli sicer z velikim razumevanjem, obenem pa z žalostjo, saj si utrjuje pot spoznanje, da tudi slovenska verska skupnost v goriški nadškofiji vse bolj očitno stopa v obdobje suhih krav, ko bo verjetno ob slovensko mašo marsikatera vas. V števerjanski župniji so tako ohranili še mašo na Jazbinah, kjer je g. Bolčina zadnjič pri sobotni pred-praznični maši že videl nekatere vernike s Subide, vendar če se situacija spremeni oz. poslabša, jo utegnejo ukiniti tudi na Jazbinah. Vendar, kot že rečeno, ne gre le za problem, ki zadeva območje Brd, ampak za širše vprašanje, saj za slovenske vernike goriške nadškofije trenutno skrbi le pet duhovnikov. Slovenskih duhovnikov je dejansko sicer deset, vendar so trije že priletni in v pokoju - gre za msgr. Oskarja Simčiča, ki vsekakor ohranja funkcijo vikarja za slovenske vernike, dalje za bivšega dolgoletnega vodjo slovenske du-hovnije pri Sv. Ivanu v Gorici msgr. Cvetka Žbogarja in bivšega števerjanskega župnika msgr. Antona Lazarja - g Ales-sio Stasi je na študiju v Rimu, g. Mirko Butkovič pa je, kot že rečeno, zaprosil za daljši dopust. Ostali upravljajo povečini več župnij: največ - po pet - jih upravljata župnika v Štandrežu in Pevmi g. Kar-lo Bolčina in g. Marijan Markežič, do-berdobski župnik g. Ambrož Kodelja upravlja dve župniji, prav toliko njegov zgoniški sobrat g. Jože Markuža, g. Janko Hajšek pa upravlja župnijo Mavhinje. K omenjenim je treba prišteti še dva duhovnika, ki pomagata slovenskim sobra-tom: gre za hrvaškega duhovnika g. Josipa Caho, ki prihaja iz reške nadškofije in skrbi za versko skupnost v Podgori, in za devinskega župnika g. Giorgia Gian-ninija, ki obvlada slovenščino in skrbi tudi za tamkajšnje slovenske vernike. Slovenska verska skupnost goriške nadško-fije je poleg tega v zadnjih letih izgubila dva dragocena duhovnika, kot sta bila pokojni sovodenjski župnik g. Vojko Makuc in g. Viljem Žerjal, ki je dolgo let skrbel za vernike v Gabrjah, Rupi in na Peči. V preteklosti je bilo sicer na Goriškem v duhovnike posvečenih več mladih Slovencev, ki pa pripadajo jezuitskemu redu in trenutno ne delujejo v nadškofiji. (iž) doberdob Vabijo na glasbeni večer na prostem Po koncertu, ki je potekal v sredo v cerkvi Sv. Martina v Doberdobu, bo danes na vrsti še drugi glasbeni večer, ki ga ob 45. obletnici delovanja prireja društvo Hrast v sodelovanju z župnijsko skupnostjo in s SCGV Emil Komel. Drevišnja pobuda, ki se bo začela ob 20.30, bo potekala na prostem pred župnijsko dvorano v Doberdobu. Šlo bo za povsem domač večer, saj ga bodo oblikovali pevski sestavi izključno iz Doberdoba. Otroško radoživost bodo najprej predstavili malčki iz otroškega zbora Mali veseljaki pod vodstvom Mateje Jarc in Tamare Podveršič. Otroško štafetno palico bodo prevzeli nekoliko »starejši« Veseljaki pod vodstvom Lucije Lavrenčič, koncert pa bosta nato zaokrožila še mešani pevski zbor Hrast pod vodstvom Hilarija La-vrenčiča in ženska vokalna skupina Jezero pod taktirko Daria Bertinazzija, ki bosta poustvarila skozi ljudsko pesem vzdušje vaškega praznika. Program bodo povezovali člani mladinskega dramskega odseka društva Hrast pod vodstvom Jasmin Podver-šič. Po koncertu bo priložnostni prigrizek spremljala novonastala skupina Pršpiljana barka iz Doberdoba. gorica - Odkritje karabinjerjev V bolgarskem furgonu akumulatorji in baker Štiri romunske državljane so ovadili na prostosti Prevažali so večje število akumulatorjev in bakrenih žic nepojasnjenega izvora, zato se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. Gre za potnike in tovor furgona z bolgarsko registracijo, ki ga je izvidnica operativnega oddelka goriških karabinjerjev preteklo noč ustavila v Tržaški ulici v Gorici, kjer je voznik iskal pot, po kateri bi zapustil italijansko državno ozemlje, znašel pa se je v težavah zaradi del na območju krožišča pri Štandrežu. Pri pregledu vozila so karabinjerji ugotovili, da se v njem nahajajo štirje romunski državljani: gre za 26-letna C.L. in S.M., 36-letni M.D. in 52-letni G.S., od katerih sta dva že stara znanca sil javnega reda, ki so se z njiju že bile ukvarjale zaradi kraje. Furgon in četverico so odpeljali na karabinjersko poveljstvo na Verdijevem korzu, kjer so v vozilu naleteli najprej na večje število kovčkov in osebnih predmetov, za katerimi pa se je nahajalo kar 267 odrabljenih avtomobilskih akumulatorjev in 340 kilogramov bakrenih žic nepojasnjenega izvora, tudi Romuni niso znali (ali hoteli) nuditi ustreznih pojasnil o tovoru, ki na vzhodnoevropskem tržišču velja za zelo cenjeno blago. Zato so jih ovadili na prostosti: dolžijo jih sodelovanja pri zbiranju ukradenega blaga, nedovoljenega prevoza odpadkov in nošenja nevarnih predmetov, saj so v furgonu ka-rabinjerji odkrili tudi nože in kladiva. Vozilo in tovor so zasegli, v teku pa je postopek za pravilno in varno odstranitev akumulatorjev. gorica - Kabaretni spektakel ob razstavi Ko je bila reklama prežeta z optimizmom S sredinega večera bumbaca Doberdobske plesalke JAMLJE Nad zumbo navdušene I «v • ( «v mlajše in starejše »pupe« V Jamljah se je v četrtek zvečer zaključil tečaj zumbe. Organiziralo ga je domače društvo Kremenjak, ki je vodenje pobude zaupalo mentorici in mladi plesalki Greti Le-fons s Poljan. Zumba je skupinska vadba, ki spaja hipnotične latinsko ameriške in pop ritme z edinstvenimi kombinacijami koreografij, ki se jim zlahka sledi. Tečaj zumbe, ki postaja tudi na Goriškem vedno bolj priljubljena, je v večnamenskem središču v Jamljah redno obiskovalo 20 plesalk iz doberdobske občine. Zanimivo je, da je bila skupina starostno zelo raznolika: sestavljale so jo »pupe« od 16. do 50. leta starosti, med katerimi so bile tudi mame in hčerke. Še najbolj pomembno pa je, da so se ob vsem tem plesalke zumbe nepopisno zabavale. »Zumba je namreč tako imenovana "feel good" vadba, ki plesalcem pomaga, da se v svoji koži odlično počutijo,« pravijo organizatorji društva Kremenjak. Na stenah razstavnih prostorov Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici so na ogled reklamni plakati iz prvih dveh tretjin prejšnjega stoletja. Razstavljeno gradivo je vseh velikosti, prevladujejo pa reklame velikega formata. Mlajšim od 30 let ne morejo vzbuditi nobenega spomina, ostale pa neposredno povežejo na izdelke, lokale ali dogodke, ki so jih neposredno uporabljali, obiskovali ali doživeli. Ponujena razstava nosi v prevodu ime »Plakati in skice«. Sidol, Arrigoni, Dreher, China Martini, Omsa, Cynar, Recoaro, Singer in vrsta drugih izdelkov skupaj z vabili na cirkuške predstave, na boj proti alkoholizmu in na obisk restavracij ter gostiln, je razobešenih v pritličnih halah. Takšen pristop je bil izključna domena tržnega uveljavljanja do uvedbe televizije, pravzaprav do zgodovinsko pomembne večerne TV oddaje Carosello. Slednji je imel povsem opredeljena pravila glede trajanja, števila nastopajočih in besednega sloga. Poziv k nakupu določenega izdelka je moral biti vnesen v času zadnjih petnajst sekund. Bilo je v obdobju debelih krav gospodarskega »čudeža« - sedaj je na vrsti obraten scenarij - ko pa je bilo strogo prepovedano namigovati na spolnost, kaj šele na nedrčke in spodnjice. O tem in marsičem drugem so mnogo povedali štirje nastopajoči v sestavi Gianfranco Saletta, Mariella Terragni, Giorgio Amo-deo in Livio Cecchelin na nekakšnem kabaretnem spektaklu s pesmijo, recitacijo in klavirjem ter z naslovom »L'anima del commercio« in z možnostjo besedne igre z obratnim branjem »Il commercio dell'anima«. Uprava razstavnih prostorov je namenoma povabila tržaško narečno skupino, da iz svojega repertoarja ponudi nekaj poživljajočega s področja reklame. Napoved je privabila množico goriških občanov, pravzaprav občank, ki so zgodovinsko bolj povezane z nasveti za nakupe in so imele tudi v preteklosti več možnosti biti v vidnem in slušnem stiku z marketinškimi ponudbami v trgovinah, na časopisih in TV ekranih.. Nastopajoči sicer niso povsem »vžgali« prisotnih, bodisi zato, ker je bilo besedilo dokaj vezano na tržaško pristaniško in železničarsko stvarnost (napisi v šestih jezikih Prepovedano kaditi, trgovina z Grčijo in Turčijo, potovanje z vlakom v Hamburg in reklame po vagonih), bodisi zaradi pomanjkljive akustike, ki je preprečevala takojšnje dojemanje sočnih besednih iger in zaporedij. Če trike dojameš šele po treh ali petih sekundah, je zadeva zamujena in tvegaš, da osamljeno bruhneš v smeh. Vsekakor so besedno in glasbeno poustvarili reklame za Olio Sasso, Pelati Cirio, Ava come lava, Carmensita, Pasta del Capitano, Vecchia Romagna... Za razliko od sedanjega časa je prodajna propaganda nekoč nosila v podmeni sporočilo o uspešni ali celo svetli bodočnosti; bila je naphana z optimizmom. Nastopajoči so v tem duhu zaključili svoj nastop, publika pa je bila preveč izkušena in resna, da bi jim prepričano pritegnila. (ar) 390 Nedelja, 23. junija 2013 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Tržnica domačih pridelkov Dvakrat mesečno dobrote s podeželja Vsak prvi in tretji petek v mesecu je med 9. in 16. uro pod arkadami novogoriške občinske stavbe na voljo tržnica domačih pridelkov. »Tako želimo v času poletja oziroma dokler ne bo stekla uradna tržnica projekta Solum zapolniti praznino, ki je nastala po uspešno izvedeni prireditvi Pristno v mestu, kar smo pred nekaj tedni organizirali ravno v okviru omenjenega projekta,« pojasnjuje Boris Kante, upravitelj Zavoda Gost, ki koordinira omenjeno tržnico. Zaradi dobre izkušnje in zadovoljstva tako pri kupcih kot ponudnikih, ki so se sredi maja udeležili tridnevne prireditve Pristno v mestu, so se pri omenjenem Zavodu v soglasju z novogoriško mestno občino odločili, da bodo tipične pridelke s podeželja na stojnicah na isti lokaciji prodajali dvakrat mesečno. »Na tržnici je zaenkrat morda preveč enih ponudnikov, drugih nam manjka ... Ponudba sirov in zelišč je velika, sicer pa se dobijo tudi razni ročni izdelki, darilca . pridružila sta se tudi že dva kmeta, upam, da v kratkem pritegnemo tudi ponudnika suhomesnatih izdelkov in nekoga, ki peče domač kruh, peciva .. na tem še delamo,« dodaja Kante o ponudbi. Stalna ponudba pridelkov s podeželja, ki bi bila na voljo meščanom, se že dolgo pripravlja. Pred časom se je o tem govorilo v kontekstu izgradnje Eda centra - v notranjosti naj bi zaživel market s pridelki iz okolice, a se zadeva ni uresničila, zato pa naj bi se v nekaj mesecih ponudba uresničila v obliki stojnic na obstoječi tržnici na Delpino-vi ulici. Domači pridelki so med potrošniki vedno bolj cenjeni, po drugi strani pa je to za pridelovalce lahko dodatna spodbuda in poslovna priložnost. (km) nova gorica - Mednarodni projekt Otroški muzej trajnostnega razvoja v avli Mestne občine V otroškem muzeju V četrtek je bil v avli novogoriške mestne občine odprt otroški muzej trajnost-nega razvoja, dogodek je organizirala občina v okviru mednarodnega projekta »We are the planet«. Gre za projekt iz programa Europeaid, cilj projekta je bil motivirati otroke, da bodo sami postali aktivni v skrbi za trajnostni razvoj. Izdelki otrok, ki so nastajali v tem šolskem letu, so na ogled v avli mestne občine. Ciljna skupina projekta so učenci stari od 6 do 18 let. V ta namen so v Novi Gorici na Ljudski univerzi ustanovili Didaktični center, kjer potekajo aktivnosti, vezane na projekt. V okviru delavnic so v iztekajočem se šolskem letu nastajali izdelki otrok, ki so sedaj razstavljeni v otroškem muzeju trajnostnega razvoja v avli Mestne občine Nova Gorica. Otroci so se izražali na različne načine: z risanjem, glasbo, ročnimi izdelki, video posnetki, sodelovali pa so tudi pri izvajanju poskusov na temo Voda in energija. V omenjenem projektu poleg občine Nova Gorica sodelujejo še drugi partnerji: italijanska pokrajina Teramo, ki je vodilni partner v projektu, španska pokraji- km na Avila, Občina Strovolos iz Cipra, pri izvedbi pa sodelujeta še Umetniško združenje Solstizio iz Italije in italijanska nevladna organizacija ProgettoMondo Mlal, ki se ukvarja s projekti za pomoč državam tretjega sveta. Pridružena partnerja projekta sta Regijska razvojna agencija severne Primorske in »Actions et Développement Association«, ki deluje v Burkini Faso in Be-ninu. Glavni cilj projekta je osveščanje in spodbujanje mladih generacij v povezavi s Sedmim ciljem - razvojnimi cilji novega tisočletja OZN. Med cilji projekta, ki je potekal v Sloveniji, je bila tudi izmenjava izdelkov med slovenskimi in afriškimi otroki z namenom povezovanja otrok na dveh celinah. Na takšen način so otroci spoznavali razmere, v katerih živijo njihovi vrstniki na drugem koncu sveta. V četrtek so v Novi Gorici v okviru odprtja otroškega muzeja trajnost-nega razvoja odprli tudi paket, ki je prispel iz Burkine Faso. Projekt se bo v prihodnjem šolskem letu nadaljeval z izvajanjem delavnic po šolah, v Novi Gorici pa pričakujejo tudi obisk predstavnikov omenjene nevladne organizacije iz Burkine Faso. (km) Na novogoriški tržnici bilje - Danes Predsednik Borut Pahor prihaja na tekmo Borut Pahor Predsednik republike Slovenije Borut Pahor se bo danes, 22. junija, ob 18. uri, kot častni pokrovitelj, udeležil dobrodelne nogometne tekme v Biljah pri Novi Gorici. Skupaj z znanimi imeni slovenskega športa, gospodarstva in estrade bo predsednik republike odigral dobrodelno nogometno tekmo. Vsa zbrana sredstva so namenjena Fundaciji Vrabček upanja, ki z zbranimi finančnimi sredstvi omogoča bolnišničnemu Oddelku za invalidno mladino v Stari gori nakup prepotrebnih pripomočkov za izvajanje programov rehabilitacije. Predsednik republike je v začetku tedna, ob sprejemu osnovnošolcev, v podporo Fundaciji Vrabček upanja odigral dobrodelno »nogometno« tekmo v Predsedniški palači. Stotič daroval kri Zvonimir Kelher iz Bat pri Grgarju je včeraj v šempetrski bolnišnici že stotič daroval kri. Prvič je to humano dejanje opravil leta 1968. Včeraj so mu v bolnišnici po odvzemu krvi v znak hvaležnosti pripravili krajšo slovesnost. Rdeči križ Nova Gorica skupaj s Centrom za transfuzijsko dejavnost Nova Gorica že vrsto let organizira krvodajalske akcije in skrbi za nemoteno oskrbo s krvjo predvsem za potrebe šempetr-ske bolnišnice. V tem letu so organizirali že 1275 odvzemov. Posebno pozornost namenjajo krvodajalcem, ki kri darujejo prvič, ne pozabijo pa tudi na tiste, ki dosežejo 100 in več odvzemov, med katerimi je tudi Zvo-nimir Bat. (km) nova gorica - Vodstvo družbe Hit V igri sta bila še dva kandidata Razgovori s Picigo in Gunčarjevo potekali do poznih ur Upravna stavba Hita km Včeraj je nadzorni svet Hita izbiral novega predsednika uprave te največje slovenske igralniške družbe. Razgovori s kandidatoma so potekali do poznih večernih ur, zato do zaključka redakcije nismo uspeli izvedeti kako, če sploh, je nadzorni svet izbral. Od treh kandidatov, ki so bili v igri, pa so včeraj izbirali le med dvema: med Dimitrijem Picigo, dosedanjim v.d. direktorja Hita in Barbaro Gunčar, ki je tako kot Piciga, nekdanja direktorica Slovenske turistične organizacije. Silvan Križman, nekdanji predsednik uprave Hita in sedanji član nadzornega sveta, je iz še nepojasnjenih razlogov odstopil od kandidature. »Pomembno je, da nova uprava začne čim prej aktivno delati na vseh področjih,« je že minuli teden poudaril predsednik nadzornega sveta Hita Marino Furlan. Hit je razpis za novega predsednika uprave objavil 23. marca, nanj so prejeli deset prijav. Izbor najustreznejših kandidatov so zaupali pooblaščeni agenciji za kadre, ki je izbor pripravila na podlagi prispelih prijav in pogovorov. Tri izmed predlaganih kan- didatov so Hitovi nadzorniki nato povabili na pogovor: Dimitrija Picigo, Silvana Križmana in Barbaro Gunčar. Novi predsednik uprave bo novogori-ški Hit vodil prihodnjih pet let. Hit je lani posloval s 37 milijoni čiste izgube. Prihodki so se lani znižali za 10 odstotkov, obisk v igralnicah za 7 in prenočitve za pet odstotkov. »V maju smo prvič zaznali rahlo pozitiven trend,« je tedaj še povedal Furlan. Družba Hit je v lanskem letu ustvarila 129,1 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je v primerjavi s predhodnim letom za 10 odstotkov manj. Hi-tove igralnice so beležile 1.383 500 obiskov, kar je 7 odstotkov manj kot v letu 2011, Hitovi hoteli pa so ustvarili 137 tisoč nočitev, kar pomeni 5 odstotkov manj kot lani. V lanskem letu je družba Hit ustvarila 1,6 milijona evrov izgube iz poslovanja, s tem, da ta zajema tudi 7 milijonov evrov rezervacij, slabitev terjatev in stroškov dela iz naslova tožb zaposlenih za neizplačan del plač in premij za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. (km) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 22. junija 2013 15 gorica - Ob zaključku festivala Borisu Devetaku priznanje Komigoja Nagrajevanje v Kulturnem domu Pred dnevi se je v Kulturnem domu v Gorici nadvse uspešno zaključil deseti trijezični festival »Komigo«, ki ga je sklenil glasbeno-humoristični kabaret »TransKomigo«. Ob zaključku festivala je priznanje »Komigo 2013« prejel eden izmed protagonistov omenjene predstave, in sicer slovenski avtor, humorist, glasbenik in producent Boris Deve-tak iz Trsta. Devetak, ki že vrsto let aktivno sodeluje s festivalom Komigo, je eden izmed ustanovnih članov kabaretne skupine Karst Brothers, ki se je z odrskih desk preselila na Tv ekrane. Bili so tudi pobudniki »TV Poper«, ene izmed najbolj uspešnih satiričnih oddaj na TV Slovenija. V svoji dolgi karieri je bil Devetak soudeležen kot pobudnik, avtor, producent in tudi kot glasbenik pri različnih diskografskih projektih. Delo v raku tehniki, ki ga je izdelal slovenski umetnik Ivan Skubin iz Brega pri Golem Brdu, je Devetaku izročil ravnatelj Kulturnega doma v Gorici Igor Komel. V prejšnjih izvedbah so priznanja festivala »Komigo« prejeli Boris Kobal, Andro Merku, Gian-franco Saletta, Teater 55, gledališče Trigeminus, teater Incerto, Špasteater in Franko Korošec, lansko leto pa Tik tak teater iz Gorice, ki ga sestavljajo Solange Degenhart, Nadja Šuligoj in Robert Cotič. M Izleti ~M Koncerti ZDRUŽENJE TEMPO LIBERO COOP CON-SUMATORI NORDEST prireja ob 100-le-tnici opere v Veroni in ob 200-letnici rojstva Giuseppeja Verdija tri izlete v Verono: 22. junija za ogled opere »La Traviata«; 13. julija za opero »Messa da Requiem« in 24. avgusta za opero »LAida«; informacije in vpisovanje v veleblagovnicah Coop Con-sumatori Nordest ali po tel. 335-7835183 do zasedbe mest. 9. NOČNI POHOD NA LAZNO se bo začel v soboto, 29. junija, ob 22. uri pred nekdanjo osnovno šolo na Lokvah ter nadaljeval v organizirani koloni po cesti na Lazno. Med potjo bodo pohodniki v kraju Kafe-haus deležni dobre kave in zeliščnega čaja. Na Lazni bo krajša slovesnost in počitek, nato pa se pohodniki vrnejo peš nazaj na Lokve. Zbirališče pol ure pred pohodom. SEKCIJA VZPI-ANPI Z VRHA IN OBČINA SOVODNJE prirejata enodnevni izlet na Pokljuko v soboto, 13. julija, kjer bodo pričakovali udeležence spominskega pohoda na Triglav. Po kulturnem programu bo postanek v Kranju, kjer si bodo izletniki ogledali votline pod mestom, ki so bile med drugo svetovno vojno zaklonišča. Avtobus bo odpeljal iz Doberdoba ob 6.30, nato bo vozil skozi Vrh, Sovodnje, Štandrež, Pod-goro in dalje. Vpisujejo Damjan Vižintin (tel. 349-8249237), Gianluca Berlot (tel. 335-6617460) in Saverij Rožič (tel. 0481390688) do nedelje, 30. junija. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA IN SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V GORICI prirejata od 21. do 24. avgusta štiridnevni izlet z avtobusom na Bavarsko; na programu postanek v Salzburgu, ogled dvorca bavarskega kralja Ludvika II na otoku Herren (Kimsko jezero), postanek v Al-tottingu (največjem romarskem kraju v Nemčiji), ogled Muenchna, benediktinskega samostana v Ettalu, romarskega središča Wies in pravljičnega gradu Neuschwanstein; informacije in prijave po tel. 0481550365 (Mirjam B.) ali tel. 0481-536807 (Katerina F.) najkasneje do 30. junija. MNOŽIČNA PRIREDITEV KROMBERŠKI PUNT - 300 bo potekala v ponedeljek, 24. junija, ob 21. uri v amfiteatru gradu Kromberk. Na programu gledališka predstava KD Domovina Osp »Oblast«, koncert dua Bakalina, Elvina Jacksona in ameriške skupine opm. SNOVANJA 2013: v ponedeljek, 24. junija, ob 20.30 v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici koncert s podelitvijo štipendij mladim glasbenikom z naslovom »Solo & orkester«; nastopili bodo violinist Črtomir Šiškovič, pianist Giuseppe Guarrera, simfonični orkester Arsa-telier, dirigira Marco Feruglio. Q Kino ~M Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v soboto, 29. junija, ob 21.30 na ploščadi pred SNG Nova Gorica poteka Mednarodni festival uličnega gledališča »Ana Desetnica«: nastopa skupina iz Sardinije eVenti Verticali s predstavo vertikalnih plesov, akrobacij na vrveh in video projekcijo z naslovom »Iskani«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.40 »L'uomo d'acciaio«. Dvorana 2: 17.30 »Monsters & Co.«; 20.00 »Paulette«; 22.00 »L'uomo d'ac-ciaio«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Into Darkness - Star Trek«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.40 »L'uomo d'acciaio«. Dvorana 2: 18.10 - 21.30 »L'uomo d'ac-ciaio« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 »Passioni e desideri«; 22.00 »L'uomo d'acciaio«. Dvorana 4: 17.30 »Monsters & Co.« (digital 3D); 19.45 - 22.10 »Into Darkness - Star Trek«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Cha cha cha«. JSJ Šolske vesti SLOVIK obvešča, da je odprt razpis za vpis v delavnice obšolskega študijskega program Ekstra in za multidisciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast za dijake; informacije na spletni strani www.slovik.org in info@slovik.org. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp »Magic Football« po Coerver-jevi metodi, ki ga bo vodil Darjo Frandolič. Prijavijo se lahko deklice in dečki od 5. do 14. leta starosti in bo potekal od torka, 2., do vključno sobote, 6. julija, od 8. do 13. ure na nogometnem igrišču v Doberdobu; vpisovanje in informacije po tel. 340-2477933 (D. Frandolič), 339-3853924 (Emanuela) ali na erimic65@tiscali.it. SLOVIK - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom novega šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica sta na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. julija. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (torek-četrtek 10.00-12.00). SLOVIK - razpis in prijavnica za programe 2013-2014, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na spletni strani www.slo-vik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530412 (torek-četrtek 10.00-12.00). S Izleti ZDRUŽENJE TEMPO LIBERO COOP CON-SUMATORI NORDEST prireja ob 100-le-tnici opere v Veroni in ob 200-letnici rojstva Giuseppeja Verdija tri izlete v Verono: 22. junija za ogled opere »La Traviata«; 13. julija za opero »Messa da Requiem« in 24. avgusta za opero »LAida«; informacije in vpisovanje v veleblagovnicah Coop Consumatori Nordest ali po tel. 335-7835183 do zasedbe mest. 9. NOČNI POHOD NA LAZNO se bo začel v soboto, 29. junija, ob 22. uri pred nekdanjo osnovno šolo na Lokvah ter nadaljeval v organizirani koloni po cesti na Lazno. Med potjo bodo pohodniki v kraju Kafehaus deležni dobre kave in zeliščnega čaja. Na Lazni bo krajša slovesnost in počitek, nato pa se pohodniki vrnejo peš nazaj na Lokve. Zbirališče pol ure pred pohodom. SEKCIJA VZPI-ANPI Z VRHA IN OBČINA SO-VODNJE prirejata enodnevni izlet na Pokljuko v soboto, 13. julija, kjer bodo pričakovali udeležence spominskega pohoda na Triglav. Po kulturnem programu bo postanek v Kranju, kjer si bodo izletniki ogledali votline pod mestom, ki so bile med drugo svetovno vojno zaklonišča. Avtobus bo odpeljal iz Doberdoba ob 6.30, nato bo vozil skozi Vrh, Sovodnje, Štandrež, Podgoro in dalje. Vpisujejo Damjan Vižintin (tel. 3498249237), Gianluca Berlot (tel. 335-6617460) in Saverij Rožič (tel. 0481-390688) do nedelje, 30. junija. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA IN SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V GORICI prirejata od 21. do 24. avgusta štiridnevni izlet z avtobusom na Bavarsko; na programu postanek v Salzburgu, ogled dvorca bavarskega kralja Ludvika II na otoku Herren (Kimsko jezero), postanek v Al-tottingu (največjem romarskem kraju v Nemčiji), ogled Muenchna, benediktinskega samostana v Ettalu, romarskega središča Wies in pravljičnega gradu Neuschwanstein; informacije in prijave po tel. 0481550365 (Mirjam B.) ali tel. 0481-536807 (Katerina F.) najkasneje do 30. junija. Ü3 Obvestila INFOTOČKA V ŠKC DANICA NA VRHU: vsako nedeljo od 9. do 18. ure ob kavici in prigrizku vas bodo organizatorji seznanili z zgodovino kraškega okolja in napotili na ogled Brestovca in Debele griže (po jarkih in rovih 1. svetovne vojne). ODBOR ZA ŽENSKO PODJETNIŠTVO PRI GORIŠKI TRGOVINSKI ZBORNICI prireja nagradni natečaj »Magicamente imprendi-trice«, namenjen ženskim podjetjem v goriški pokrajini. Zainteresirane podjetnice imajo čas za prijavo do 10. septembra; informacije in obrazec za vložitev prošnje na spletni strani www.go.camcom.gov.it ali v uradu goriške Trgovinske zbornice »Spazio Impresa« (spazio.impresa@go.camcom.it, tel. 0481-384202/261). POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASI-RAGHI v Hiši filma na Travniku v Gorici je odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih 10.00-19.00 in ob torkih in četrtkih 15.00-19.00. PROJEKT »PRIMORCI BEREMO!« poteka do ponedeljka, 11. novembra, v Feiglovi knjižnici v Gorici, kjer je na razpolago 51 proznih del in 9 pesniških zbirk slovenskih ustvarjalcev; sodelujejo lahko člani knjižnice, ki so starejši od 15 let. ZA ROJENE LETA 1963, ki so obiskovali nižjo srednjo šolo Ivan Trinko v Gorici, in njihove morebitne sošolce drugih letnikov, bo danes, 22. junija, družabno srečanje, in sicer ob 20. uri na turistični kmetiji Jordana Podveršiča v Ulici Scogli v Gorici. Obvezna je prijava preko SMS-ja na tel. 328-3437060 (Marinka Černic); pobudniki pozivajo vse, naj razširijo glas o junijskem druženju. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO prireja danes, 22. junija, tržnico Travniku v Gorici. AŠKD KREMENJAK organizira košarkarski turnir 4. memorial Martin Semolič v nedeljo, 23. junija, ob 15. uri na igrišču večnamenskega centra v Jamljah, Prvomajska ulica, 20. Nagrajevanju bo sledil svetoivanski kres pri Bufetu, ob približno 22. uri. SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi na volilni občni zbor društva v četrtek, 27. junija, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu v dvorani društva, Rimska ulica 24 v Doberdobu. TABORNIKI RMV sporočajo, da je rok oddaje prijav za akcijo »Nazaj... v taborniški raj« na elektronski naslov taborniski-raj@gmail.com ali po tel. 339-4120289 (Andrej), 335-5316286 (Veronika) in 3493887180 (Gabrijel) podaljšan do nedelje, 30. junija. AŠKD KREMENJAK prireja redni občni zbor v torek, 2. julija, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicanju v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20, z naslednjim dnevnim redom: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, odobritev obračuna za leto 2012 in proračuna za leto 2013, pozdravi gostov, razprava, razno. 0 Prireditve GORIŠKE POLETNE PRIREDITVE »GORI-ZIA! ARIA D'ESTATE«: do ponedeljka, 24. junija, poteka pri Rdeči hiši Motor Show; danes, 22. junija, tržnica na Travniku, ob 19.30 v gledališču Verdi zaključna prireditev plesne šole Giselle. V nedeljo, 23. julija, tržnica v Spominskem parku. Od sobote, 29. junija, do sobote, 6. julija, ob 20. uri na Trgu Cesare Battisti košarkarski turnir Dudi Krainer. Od torka, 2. julija, popusti, animacija, happy hour po mestnih ulicah, v petek, 5. julija, od 10. ure dalje v Jungle Village braz-plačni vstop za otroke v jutranjih urah. KD OTON ŽUPANČIČ IZ ŠTANDREŽA prireja »Igre rajonov 2013 - 1. srečanje Štan-drežcev - Pilošče, Klanci, Rojce, Jeremitišče in Plac« na cementnem igrišču Kulturnega doma Andreja Budala v Ul. Montello 9 na Pilošču v Štandrežu v nedeljo, 23. junija od 9. ure do večera. V OBČINI ŠEMPETER-VRTOJBA: danes, 22. junija od 9. ure dalje na Trgu Ivana Roba dobrodelna prireditev za otroke »Podari nasmešek - podari zamašek, podari veselje in radost« in ob 21. uri plesna predstava Umetniškega društva M&N Dance Company v sklopu prireditev »Poletje na placu« pred Coroninijevim dvorcem; 23. junija ob 18. uri dvig slovenske zastave ob obeležju branite-ljem slovenske samostojnosti ob marketu v Šempetru pri Gorici; 24. junija, ob 20. uri Sv. Ot - Vrtojba slovesnost ob dnevu državnosti; 25. junija ob 20.30 koncert Big band NOVA & Singgirls na Trgu Ivana Roba. »SREČANJA V PARKU. ŽIVLJENJSKE IN UMETNIŠKE POTI«: v četrtek, 27. junija, na Trgu XXIV Maggio v Krminu med 18. in 20. uro bo Lea Meandri govorila o svoji knjigi »Amore e violenza. Il fattore molesto della civilta«; sodelovali bodo Antonella Riem Natale Videmske univerze, plesalci plesne šole E'lever, razstavljala bo slikarka Tiziana Gallina, povezovala bo Margherita Reguitti. »FESTA DEI POPOLI 2013 (PRAZNIK NARODOV)« poteka do nedelje, 23. junija v Tržiču: danes, 22. junija, med 9. in 19. uro finalni del mednarodnega nogometnega turnirja na športnem igrišču Marcelliana v Ul. Cipressi 6 v Tržiču. V nedeljo, 23. junija, ob 9.30 maša na odprtem za stolnico Sv. Ambroža v Tržiču, ob 11. uri v župnijski dvorani Sv. Mihaela v Ul. Mazzini v Tržiču odprtje praznovanj, govori, folklorni programi in ob 17.30 gledališka predstava »La terra dei re«. KULTURNO ZDRUŽENJE PAR MORAR prireja danes, 22. junija, ob 21. uri v kmečkem turizmu Al diaul v Moraru srečanje s Clau-diom Dornikom, ki bo predstavil Verdijevo opero »Attila« (na programu v gledališču Verdi v Trstu). OBČINSKI PRAZNIK V SOVODNJAH 2013 -Junijski večeri: danes, 22. junija, ob 20. uri bo v kleti Rubijskega gradu na Vrhu koncert v sklopu niza »Musiche in trincea«. ZDRUŽENJE TUTTIINSIEME iz Gorice prireja v nedeljo, 23. junija, med 9.30 in 12.30 v spominskem parku v Gorici solidarnostno šahovsko tekmovanje; organizatorji vabijo udeležence, naj s seboj prinesejo doma izdelane šahovske figure. SKD HRAST - DOBERDOB vabi na zborovski večer VESELO ZAPOJMO Nastopajo Otroška skupina MALI VESELJAKI Otroški pevski zbor VESELJAKI Ženska vokalna skupina JEZERO Mešani pevski zbor HRAST Sodeluje Mladinska gledališka skupina HRAST ŽUPNIJSKO DVORIŠČE DOBERDOB Sobota, 22. junija 2013, ob 20.45 PD VRH SV. MIHAELA vabi na tradicionalni svetoivanski kres na Largi na Vrhu v ponedeljek, 24. junija, ob 21. uri. Na večeru bodo udeleženci »Movie tedna 2013« prikazali, kaj so med tednom izdelali. Ob slabem vremenu se bo predstavitev ob isti uri začela v prostorih KD Skala v Gabrijah. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici prirejajo srečanja z naslovom »Oggi si legge« ob 18. uri: v ponedeljek, 24. junija, bo gost Sergio Campailla s svojim romanom »Divorati dal dragone«. V četrtek, 27. junija, bo predstavitev publikacije »Pier Paolo Pasolini - L'opera poetica, narrativa, cinematografica, teatrale e saggistica« Guida Santata. V četrtek, 4. julija, bo Marina Silvestri predstavila svojo knjigo »Ambraverde«; več na www.leg.it, vstop prost. V ŠTANDREŽU bo v ponedeljek, 24. junija, ob 21.30 že tradicionalno kresovanje ob godu sv. Ivana. Kdor želi lahko odnese vejevje, les in drug naravni material, ki ne sme biti barvan ali lakiran, na običajno mesto, na konec Ul. Ticino. »PERCORSI DI-VERSI« - srečanja s prostim vstopom z branjem poezij, glasbo in glada-liškimi delavnicami v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici ob 18. uri: 25. junija ter 2. in 9. julija gledališke delavnice z Donatom Acamporo in Ano Saksida; 8. julija srečanje s Fabianom Alberghettijem, glasba Giancarla Lombardija; 15. julija srečanje z Robertom Cesconom in Luigino Lorenzini, glasba tria Paolo Gregorig; 22. julija srečanje z Lussio Di Uanis in Fulviom Segatom, glasba Mattea Bucciola; 29. julija srečanje z Guidom Cupanijem in Antoniom Di Biasiom, glasba Sandra Bucciola. Ob zaključku vsakega srečanja kdor želi bo lahko prebral svoja dela; 7. oktobra bo zaključna družabnost z videoprojekcijo srečanj. Informacije po tel. 328-8292437 (Valter) in tel. 328-8381969 (Eleonora). AŠZ MLADOST sklicuje redni občni zbor v sredo, 26. junija, v dvorani KD Jezero v Doberdobu ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. Na dnevnem redu so otvoritev občnega zbora, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, odobritev bilance in volitve za obnovitev novega odbora. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sklicuje redni občni zbor v sredo, 26. junija, ob 10. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v čitalnici Feiglove knjižnice v Gorici (KB center), s sledečim dnevnim redom: predsedniško poročilo o delovanju v letu 2012, predstavitev načrtov za leto 2013, predstavitev dejavnosti po oddelkih, predstavitev obračuna 2012 in proračuna 2013, poročilo nadzornega odbora, odobritev načrtov, obračuna in proračuna, razprava in razno. SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES - KONFERENCA ZA ITALIJO bo potekal v petek, 28. junija, ob 20.30 Pod lipo v Števerjanu (Klanec 14). Kulturni program bodo izoblikovali MePZ F.B. Sedej, sodelovali bodo Igor Gabrovec, krožek Anton Gregorčič, Veterani vojne za Slovenijo, Združenje za Vrednote Slovenske Osamosvojitve in Svet slovenskih organizacij. KD OTON ŽUPANČIČ IZ ŠTANDREŽA vabi na 22. moški in ženski nogometni turnir »Štabeach 2013«, ki poteka na cementnem igrišču Kulturnega doma Andreja Buda-la v Ul. Montello 9 na Pilošču v Štandre-žu do 29. junija med 19. in 23. uro: v nedeljo, 29. junija, finalni del turnirja in ob 22. uri DJ Ivan; na voljo so kioski z jedmi na žaru in pijačami. Pogrebi DANES V TRŽIČU: 10.55, Pericle Pasini s pokopališča v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. 1 6 Sobota, 22. junija 2013 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Naložbe v preteklost Darja Kocbek / Levosredinska vlada Alenke Bra-tušek je v četrtek v predlogu rebalansa državnega proračuna za letošnje leto predvidela, da bo za pokritje obveznosti potrebovala za 1,5 milijarde evrov več sredstev, kot se bo v državno blagajno predvidoma nateklo prihodkov. Kljub temu, da po prvem juliju, ko začne veljati za dve odstotni točki višja stopnja davka na dodano vrednost (DDV), je vlada oceno javnega primanjkljaja v primerjavi z veljavnim proračunom povišala za pol milijarde evrov. Državljani pa so isti dan izvedeli še, da je vladni urad za makroekonomske analize in razvoj objavil novo, slabšo oceno o gibanju bruto domačega proizvoda (BDP) letos. Slovenska vlada je v predlogu rebalansa prihodke proračuna znižala za 542 milijonov evrov, na slabih 8,1 milijarde evrov. Pri tem je upoštevala zvišanje DDV z letošnjim 1. julijem. Odhodke, ki jih je prejšnja desnosredinska vlada načrtovala v višini 9,6 milijarde evrov, je sedanja vlada v predlogu rebalansa znižala za pičlih 4,5 milijona evrov, na 9,6 milijarde evrov. Premierka Alenka Bratušek je ob tem pojasnila, da je bil proračun za leto 2013, ki ga je pripravila prejšnja des-nosredinska vlada Janeza Janše, načrtovan povsem nerealno. To je utemeljila s podatkom, da je proračunski primanjkljaj že do konca maja dosegel 1,1 milijarde evrov, kar je 130 milijonov evrov več od načrtovanega za celo leto. Zato je bilo treba za odplačilo obresti zagotoviti dodatnih 120 milijonov evrov, za pokojnine pa 145 milijonov evrov. Kako? Tako, da je vlada bolj ali manj počez posekala naložbe. V rebalansu je za sanacijo bančnega sistema predvidenih 900 milijonov evrov, za prenos terjatev iz bank na slabo banko pa je poleg tega predvidenih za dodatnih 3,3 milijarde evrov poroštev. Po podatkih Banke Slovenije so banke v prvih štirih mesecih letos ustvarile 39,6 milijona evrov čiste izgube. V celotnem lanskem letu so banke v Sloveniji imele 754 milijonov evrov čiste izgube. Koliko bo levosredinska vlada letos dejansko potrebovala za sanacijo bančnega sistema in koliko za poroštva, torej za vlaganja v preteklost na račun prihodnosti, se je v Bruslju prav v času, ko je ministrski zbor v Ljubljani odločal o rebalansu proračuna, minister za finance Uroš Čufer pogovarjal z evropskim komisarjem za konkurenco Joa-quinom Almunio. Pri komisarju po srečanju niso dajali izjav, Čufer pa je povedal le, da so se pogovarjali, kako pospešiti prenos terjatev, za katere banke ne morejo računati, da jih bodo dobile poplačane, na slabo banko. »Določen del terjatev, ki gredo pod tržnimi pogoji in v okviru kapitalskih ustreznosti bank, lahko prenesemo do konca junija, za ostalo pa je treba dobiti dovoljenje komisije,« je v skopi izjavi po pogovorih dejal Čufer. Ker želi komisija najprej dobiti ugotovitve pregleda kakovosti aktive slovenskih bank in stresnih testov, ki jih tuji izvedenci v skladu z njeno zahtevo že opravljajo, njenega mnenja o tem, ali je prenos preostalih terjatev skladen z evropskimi pravili državnih pomoči, konca prihodnjega tedna še ne bo, je še povedal Čufer. Veliko bolj zgovorni so bili na uradu za makroekonomske analize in razvoj, ko so pojasnjevali, zakaj so poslab- šali gospodarsko napoved. Slovenski BDP se bo po novi oceni letos skrčil za 2,4 odstotka, kar je za 0,5 odstotne točke več, kot je urad napovedal marca. Razmere v Sloveniji in celotnem evr-skem območju so se od marca dodatno poslabšale, hkrati pa je vlada sprejela »dodatne ukrepe za stabilizacijo gospodarskih razmer«, ki bodo v prihodnjih mesecih negativno vplivali na gospodarsko aktivnost, je pojasnil direktor urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle. Tudi za prihodnje leto na uradu zdaj ne napovedujejo več, da bo slovensko gospodarstvo začelo okrevati. Še marca so napovedali rast BDP v višini 0,2 odstotka, zdaj napovedujejo krčenje v višini 0,2 odstotka. Na uradu ob tem opozarjajo, da tveganja, da se bodo razmere zaostrile še bolj, kot ocenjujejo sedaj, ostajajo velika. Predvsem obstaja možnost, da bo prišlo do zamud pri sanaciji bank in pri izvajanju ukrepov za stabilizacijo gospodarskih razmer in javnih financ. Ta grožnja je še kako realna, saj v vladni koaliciji Alenke Bratušek vse bolj glasno škriplje zaradi nesoglasij med največjima strankama Pozitivno Slovenijo in socialnimi demokrati glede privatizacije prvih 15 podjetij z vladnega seznama. Vse močnejše nasprotovanje socialdemokrati sporočajo kar preko svojega predsednika Igorja Lukšiča, ki kot edini prvak koalicijske stranke ne sedi ne v vladi ne v parlamentu. Lukšič, ki si obeta zmago stranke na naslednjih volitvah, je puščico zdaj naperil neposredno v predsednico vlade, češ da je stabilnost v državi ključna, a »ne več za vsako ceno«. odprta tribuna - Problematika slovenskega šolstva v Italiji Za razvoj v novih razmerah moramo izkoristiti vse razpoložljive možnosti Po zanimivem prispevku prof. Adrijana Pahorja v predzadnjem Žarišču in uvodniku novinarja Danijela Radetiča na temo šole s slovenskim učnim jezikom, želim tudi sam izpostaviti nekaj misli. V prvi vrsti je nadvse pomembno in spodbudno, ko profesorji ali učitelji posredujejo javnosti svoje poglede na številna vprašanja, ki zadevajo našo šolo, saj so prav oni glavni akterji in najboljši poznavalci te stvarnosti. Vsi stalno in prepričano poudarjamo, da predstavlja šola s slovenskim učnim jezikom temelj naše manjšinske družbe in da je prav od učinkovitega vzgojno izobraževalnega procesa odvisen naš kakovostni razvoj. Temu izhodišču bi pristavil še dodatno dejstvo, ki je nam vsem znano in tudi znanstveno opredeljeno (Slori), to je narodnostno mešana sestava manjšinske šole, kar predstavlja za vse nas priložnost, izziv ali problem: odvisno iz katerega vidika obravnavamo to vprašanje. Ob nanizanju vsem nam poznanih dejstev pa nam še vedno primanjkuje jasna strategija, kako celovito, koordinirano, sistematsko in predvsem uspešno upravljati tovrstno vključevalno dinamiko. Pri tem procesu sicer imamo določeno prednost, ki gotovo zadeva vsaj naše višje srednje šole, in sicer povprečno dokaj nizko število učencev na razred, kar gotovo omogoča možnost veliko večje učinkovitosti pri učnem delu. Dodatno prednost lahko predstavljajo vse naše vzgojno izobraževalne strukture, ki delujejo v oporo šoli in ki bi verjetno lahko bile še bolje izkoriščene. Kot bi verjetno lahko še bolje bolje izkoristili tudi bližnjo Slovenijo v smislu že večkrat iznesenega predloga po redni izmenjavi učencev s sorodnimi šolami sosednje republike, kar bi verjetno bilo dokaj enostavno predvsem na Goriškem zaradi fizične bližine sorodnih šol, kot je tudi v omenjenem uvodniku poudaril novinar Radetič. Marsikateri še neizkoriščeni potencial lahko predstavlja tudi šolska avtonomija z možnostjo delnega prilagajanja urnikov in moduliranega pouka. Seveda vse to zahteva vedno večji trud v iskanju stalnega kakovostnega razvoja naše šolske ponudbe in pri tem bi bilo nadvse zanimivo vsaj občasno preverjanje uspešnosti, v obliki znanstveno/strokovnih analiz (Slori?) ali čisto enostavno v iskanju povratnih informacij pri uporabnikih (učenci, starši) z uvedbo vprašalnih pol, kar je sicer v nekaterih šolah že redna praksa. Nazadnje bi lahko koristili tudi vsedržavno preverjanje t.i. Invalsi, ki dokaj standardizirano analizira znanje učencev (si- cer delno in nepopolno). To je le nekaj konkretnih predlogov zato, da globlje pogledamo vase in se nekoliko bolj soočamo z vsemi možnimi kazalci uspešnosti. Ob vsem kar sem izpostavil, pa se vsekakor opaža pomanjkanje skupno dogovorjene strategije na področju šolstva in pri tem dokaj šibko tvorno interagiranje med šolskimi akterji in ostalimi sogovorniki, mimo poznanega dejstva, da marsikatera konkretna odločitev ostaja formalno v izključni pristojnosti šolskih organov, zavodskega ali razrednega sveta, torej predvsem v rokah učnega kadra kot predvideva italijanski šolski sistem. To predstavlja seveda veliko odgovornost, ki je v našem manjšinskem prostoru verjetno še večja kot sicer. Pri vsem tem naprezanju so nam sicer danes bolj kot kdaj-koli prej lahko v veliko oporo javne uprave, od centralne vse do krajevnih, le nekaj več aktivnega soočanja in konkretnih predlogov potrebujemo. Isto seveda velja za odnose z Republiko Slovenijo in pristojnimi ministrstvi, kjer bi se dalo še marsikaj narediti v smislu implementacije obstoječega sodelovanja, tudi v iskanju novih prijemov. Ključno vprašanje glede šolstva torej ostaja, kdo lahko suvereno in legitimno odloča o številnih pomembnih vprašanjih, če že ne izključno šolski organi? Razne pobude krovnih organizacij ali strank, javne konference, izvoljeni predstavniki, paritetni odbor itd., vsakdo lahko nekaj doprinese; kdo pa na koncu odloča o zelo konkretnih strateških zadevah? Bi to vlogo lahko v celoti dodelili deželni šolski komisiji ? Dajmo si torej čim prej odgovoriti na to osnovno vprašanje, drugače bomo še naprej samo ugotavljali, ne pa ukrepali. Ob koncu pa še apel največjemu intelektualnemu resursu, s katerim razpolaga slovenska narodna skupnost v Italiji, tistim nekaj stotinam profesorjev in učiteljev, ki predstavljajo najdragocenejši vir znanja v naši skupnosti: soobli-kujte in oplemenitite čim bolj naš kulturni prostor tudi izven šolskih prostorov, posredujte čim več svojih izkušenj in predlogov preko medijev, v društvih in organizacijah, vzpostavite še bolje tisto prepotrebno vezno nit med šolo in zunanjim prostorom, saj samo s takim rednim interagiranjem in konstruktivno komunikacijo, bo lahko naša skupnost ob šoli učinkovito napredovala. Livio Semolič, deželni tajnik Skgz sklad mitja čuk svetuje Neubogljivost Kadar se dvoletnik ali triletnik ne odzivata na prepovedi staršev ali se jim upirata s svojim odločnim ne, je to normalna faza razvoja - otrok išče pot, kako bi premostil svojo odvisnost od odraslih. To zna biti za starše neprijetno, čeprav spada v naravni razvojni proces. Odgovor na svoje dvome in svoja vprašanja poiščejo pri izvedencih, potem pa razočarani ugotovijo, da niso dobili želenega odgovora in sploh ne »recepta«, kako naj se obnašajo. Ostane vprašanje, kaj storiti, ko otrok sitnari, trmoglavi, ne uboga in sploh ne posluša. Ali naj ga oštejem? Naj ga kaznujem? Ali naj uporabim novo priporočeno »vzgojno orodje« time out? Kakšen naj bo najprimernejši pristop, da bi otroka naučili, kaj lahko in česa ne sme početi? O telesni kazni se danes razpravlja kot o neprimerni vzgojni metodi, ki so jo v preteklosti veliko uporabljali, ponekod pa se uporablja še danes. Ostra graja, ki jo izrečemo na glas, je orodje, ki ga uporabljamo, ko otroka oštevamo in z besedami napovedujemo kazen ali z njo grozimo, včasih pa besede uporabimo kot nadomestilo za telesno kazen. Time out je novejšega izvora in pomeni kazen v obliki kore-ktivnega sredstva za malčke, (za krajši čas jih ločimo od vrstnikov; posedemo jih na odmaknjen stol), ali pa gre v bistvu za »premor« - disciplinsko sankcijo. Nekateri svetujejo minuto dolg odmor za leto dni starega malčka ali dve minuti dolg odmaknjeni čas za dvoletnika itd. Starši morajo o sankcijah, ki se jim zdijo potrebne, najprej dobro razmisliti. Kako oštevamo ali kaznujemo otroka, je odvisno od družbenega in kulturnega modela, iz katerega izhajamo. Nekoč so v vzgojni namen veliko bolj uporabljali tudi telesno kazen. Še odzvanja starejšim generacijam rima »Stara baba rompompom, če te nisem, pa te bom, z eno šibo leskovo, da bo po riti treskalo«. Danes to vrsto kazni vse več ljudi odklanja, češ da gre za prenašanje modela nasilnega pristopa. Vsaka družina se odloči za lasten vzgojni slog, včasih sta v družini kar dva različna sloga (mama in oče), zlasti ko gre za moderno vrsto razširjene družine. Preden izvajamo sankcijo, je treba to prilagoditi otrokovi starosti in njegovi razvojni stopnji. Naša reakcija na otrokovo neu-bogljivost ali neodzivnost je žal zelo pogosto odvisna od naše nerazpolo-ženosti, preobremenjenosti in časovnega pritiska. Pod pritiskom se drugače obnašamo, drugače se obnaša tudi naš otrok. Otrokov odnos s svojo mamo in očetom je za vsakega enkraten, starši ne morejo uporabiti univerzalnega vzgojnega pravila: kar je bilo uspešno s starejšim otrokom, z drugim, ki bo spodbudil drugačno vrsto vzgoje, ne velja. Vnaprej se starši ne morejo odločiti, kako ravnati, kajti vsaka situacija je posebna. Lahko je včasih nujno, kljub odločitvi, da ne bo vpitja in povišanega glasu, zaradi otrokove varnosti zavpiti »Stoj!«. Nasprotno pa tudi strožji starši omilijo svoj pristop v nekaterih okoliščinah, ko je otrok bolan ali nerazpoložen. Starši morajo skratka svojega otroka podrobno poznati in na nek način predvidevati, kaj misli in kako se odziva, ter temu primerno uravnavati tudi svoje početje. Pretirano stroge vzgojne metode niso več zaželene, saj spominjajo na nasilje, krutost, pomanjkanje čustev in vzgojno neelastičnost. Vse to je na papirju zelo jasno in razumljivo, ne pomaga pa trudnim in preobremenjenim staršem z neprespanimi nočmi v »nori« domači situaciji, ki jim para živce. Pred seboj imajo otroka, ki ne uboga, besni, cepeta, cvili, noče jesti, sitnari ... Kaj storiti? Naj ga oštejem, naj ga kaznujem, naj se sploh ne odzovem? Nekaj je treba izbrati, da bo na najprimernejši način otroku dopovedano, kako naj se pri- merno obnaša (tudi v družbi, do katere smo vsi odgovorni). Discipliniranje malčkov po novem - time out - izhaja iz športnega okolja. Je kratek premor v igri, »premirje«, za katerega zaprosi vodja športne ekipe, da bi izkoristil trenutek za počitek, posvet ali zamenjavo. Podobno pri vzgoji s time outom zaustavimo otrokovo neprimerno početje, kazensko prekinemo dogajanje. Tudi odrasli je vključen, saj mora prav tako ustaviti svoj čas in reakcijo, mora le mirovati. Ta kratki čas nudi možnost premisleka, izbire, kako postopati, omogoča, da zadihamo, da otroka opazujemo z mirnega zornega kota (brez stopnjevanja trme). Trener v svojem time outu spremeni taktiko in omogoči igralcu boljšo igro, podobno se dogaja staršem in otroku pri vzgojnem time outu. Biti avtoritarna mati ali oče ni več moderno in ni več priporočljivo. Vendar morajo tudi moderni starši imeti avtoriteto. Avtoriteta je temelj, na katerem sloni vzgoja. Otrok šele postopoma razlikuje, kaj je dobro in kaj je slabo. Če mu nihče ne postavi meja, jih sam ne bo videl. Največja vzgojna napaka je popustljivost. Če je meja začrtana, potem se mora otrok zavedati, da je ne sme prekoračiti, ker bo to zanj pomenilo neprijetnosti in kazen. Otrok, ki ne ve, kaj je dobro in kaj je slabo, potrebuje odraslega, da mu sproti pove, kaj sme in česa ne sme početi. Starši morajo nenehno popravljati otrokovo vedenje, če to ni ustrezno. Vsaka dopustljivost je pri tem odveč in škodljiva. Tudi popuščanje učinkuje negativno: če je bil otroku izrečen ne, potem mora ta ne obveljati. Kar nekaj je napačnih vzgojnih potez: poleg avtoritarnosti, ki zahteva ubogljivost zaradi ubogljivosti same, je napaka še nedoslednost (razpoloženje staršev naj ne vpliva na zahtevo do otroka in vzgojna usmerjenost naj bo pri očetu in materi usklajena). Povsem odveč sta tudi razburljivost in kričanje, ki sta pravzaprav le izbruh preobremenjenih staršev in vnašata razdor v odnos starši:otrok, saj se prepogosto prelevita v zmerjanje in ponižanje šibkejšega. Starši naj izrekajo čim manj obljub in groženj. Navadno jih izpolnijo zelo malo. Ob težavi, da otroci ne poslušajo svojih staršev, pa morajo starši pomisliti, ali morebiti tudi sami vse prevečkrat niso pozorni na to, kar jim pripovedujejo otroci, saj so bolj usmerjeni v prepoved, zapoved, kritiko . Kako otrok v sebi usklajuje pričakovanja drugih ljudi? Ali se v otroku npr. usidra ideja, da mora pospraviti svojo sobo, ko se neha igrati ali pa ga je treba vedno znova opominjati? Izvedenski poskusi kažejo, da se samo-regulacija razvija postopoma. Odvisna je od kulturnega okolja, iz katerega otrok izhaja. V zahodnem svetu naj bi vzgoja bolj poudarjala posameznikovo avtonomijo, tako da posameznik teže sledi ukazom, v kulturah tretjega sveta pa že otroke učijo, da niso v svetu svobodni dejavniki, pač pa so člani kolektivne kulture in zato tudi laže izvajajo ukaze. Vsekakor je razmejitev med samostojnostjo in soodvisnostjo zabrisana in ni odločno začrtana. Ostaja pa dejstvo, da zaradi kulturnega izvora različna zgodnja vzgoja vpliva tudi na kasnejše posameznikovo obnašanje v družbi, čeprav različne kulturne vrednote niso eksplicitno izražene, pač pa se jih otrok navzema iz načina, kako se njegovi starši z njim obnašajo, ga gledajo in se z njim igrajo. (jec) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 22. junija 2013 17 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledita Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 20.30 Nogomet: Confederations Cup, Brazilija - Italija Rai Due Rai Tre Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Better with you 14.10 Nad.: Hart of Dixie 15.10 Film: Amiche per caso (dram.) 17.00 Film: Rosamundo Pilc-her - Sopra le nuvole (dram.) 18.50 Igra: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Film: Via col vento (dram., ZDA, '39) O Italia 1 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Nan.: 14° Di-stretto 7.50 Road Italy - Day by day 8.20 Quark Atlante 9.10 Dreams road 9.55 Parlamento Settegiorni 10.50 Nad.: La casa del guardaboschi 11.40 Nad.: Un ciclone in convento 13.30 Dnevnik 14.00 Linea blu 15.40 Dok.: Road Italy 16.30 Aktualno: A sua immagine 17.00 Dnevnik 17.15 Koncert 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 7.00 Nan.: Buona fortuna, Charlie! 7.20 Risanke 10.25 Nan.: The Jetsons 10.50 Nad.: Merlin 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Film: 4 amiche e un paio di jeans 16.00 Film: 4 amiche e un paio di jeans 2 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Life bites 19.15 Film: Coraline e la porta magica (anim.) 21.10 Film: Animals United (anim.) 23.05 Nad.: No ordinary family La 7 LA 7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.05 Bookstore 11.40 Nad.: Due South 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nad.: Cuore d'Africa 16.30 Nan.: The District 18.10 Nan.: L'ispet-tore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda (v. N. Porro in L. Telese) 23.00 Film: Fenomeni paranormali incontrollabili ^ Tele 4 7.00 Risanke 9.25 Voyager Factory 10.10 Sulla Via di Damasco 10.45 Parlamento Punto Europa 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 13.30 Sereno variabile 14.00 Film: For the love of a dog 15.30 Nan.: Squadra Speciale Colonia 16.30 Nan.: Squadra Speciale Stoccarda 17.15 Terre e meraviglie 18.05 19.00 Nan.: Sea Patrol 18.45 Nan.: Una scatenata coppia di sbirri 20.30 0.05 Dnevnik 21.05 Film: In fuga per mia figlia 22.40 Donne ad alta quota - Se-rata Bellisario 7.15 Rai Educational Italia in 4D 8.05 Rai Educational 9.05 Film: Arriva Dorellik 10.40 Film: Proibito rubare 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimana-le 13.00 Kilimangiaro Album 13.10 Nad.: Kingdom 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.55 Kolesarstvo: Italijansko prvenstvo, profesionalci 17.15 Film: Tre donne al verde 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Common Law 21.05 Film: Ieri, oggi, domani 23.10 Dnevnik in deželni dnevnik 23.30 Un giorno in pretura u Rete 4 7.40 Nad.: L'avvocato Porta 9.35 Nan.: Ca-rabinieri 10.30 Come si cambia 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Renegade 14.00 Dnevnik, in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo spor-tello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Nan.: Poirot 16.45 Film: Perry Mason - Se-rata col morto 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tierra de Lobos 20.30 Nan.: Tempesta d'amore 21.10 Film: Poliziotto Superpiu (pust.) 23.25 Film: Scommessa con la morte (krim.) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.10 Su-percinema 9.40 Melaverde - Estate 11.00 18.00 Na vrtu 18.20 Village folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 21.45 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 20.10 L'ap-puntamento 20.50 Nogomet: Confederations Cup, Brazilija - Italija 22.50 Nogomet - pokal konfederacij: Japonska : Mehika Tv Primorka 11.00 Dnevnik, Tv Primorka, vreme, Kultura, Napovedujemo... 11.30 Tv prodajno okno 12.00 Videostrani 16.30 Tv prodajno okno 17.00 ŠKL 18.00 Na kavi z Giannijem 18.30 Žogarija v Dravogradu 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled 20.00 Ma useglih je blo lepo 20.45 6. študentski festival FIN Univerze v Novi Gorici 21.15 Zgodbe o glasbi 22.45 Tedenski pregled 23.15 Glasbeni večer pop Pop TV 7.00 Risane in otr. Serije 10.05 Film: Indiana Jones 4 (pust., ZDA, '08) 12.20 Serija: Castle 13.15 Serija: Opremljevalci za milijon dolarjev 14.10 Nan.: Kamera teče 14.45 Nan.: Očetje pod krinko 15.55 Film: Sonček in slonček 17.50 Film: Doma v Afriki 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 7.00 8.30, 13.20 Dnevnik 7.25 12.45 Roto-calco Adnkronos 7.40 Nad.: Poliziotti con il cuore 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Variete: Voci in piazza 17.0019.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 17.30 Happy Hour 18.00 20.00, 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Con-fartigianato 23.30 Trieste in diretta Jr Slovenija 1 7.10 Zgodbe iz školjke 7.40 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.25 Male sive celice 10.10 Dok. film: Maltejeva nova šola 10.25 Moja soba 10.50 Trpljenje mladega Igorja, 1. del 11.30 Film: Grdi raček 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.25 Prava ideja! 14.55 Na lepše 15.00 Slovenski magazin 15.55 Dok. serija: Po travnikih... s Stanetom Sušnikom 16.20 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. serija: Skriti kotiček sveta 18.30 Ozare 18.40 Risanke 18.55 22.45 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.05 Film: Usodna noč 21.50 35 vrtnic za Melodije morja in sonca 23.15 Poletna scena 23.45 Nad.: Sinovi anarhije 0.35 Dvanajst (t Slovenija 2 6.55 Skozi čas 7.35 Poletna scena 8.00 Slovenci v Italiji 8.50 Pogledi Slovenije 10.15 Pisave 10.45 Osmi dan 11.15 Panoptikum 12.10 Kajak kanu - svetovni pokal: slalom, prenos 13.55 Nogomet - pokal konfederacij: Nigerija : Urugvaj, posnetek 16.30 Atletika - evropsko prvenstvo: ekipna tekma, prenos 19.00 Film: Zgodovina atletskih svetovnih prvenstev - Helsinki 1983 20.00 Športni izziv 20.50 Nogomet - pokal konfederacij: Brazilija : Italija, prenos 22.50 Nogomet - pokal konfederacij: Japonska : Mehika, posnetek |r Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 7.40 Slovenska kronika 9.30 Satirično oko 9.55 21.30 Žarišče 12.25 Mednarodna obzorja 13.30 Dnevnik 14.05 18.10 Tedenski pregled 14.10 Na tretjem... 17.30 Poročila 17.50 21.50 Kronika 19.00 Dnevnik 19.30 Sadovi Evrope 20.00 23.05 Satirično oko 20.20 Politik, to sem jaz! 20.55 0.00 Svet v besedi in sliki 21.15 Utrip 22.05 Na tretjem... Koper 14.00 Čezmejna Tv 14.20 L'eredita di Henry Russell 15.45 19.40 Potopisi 16.15 L'ac-qua del tagliamento 17.15 Arhivski posnetki 20.00 Film: Avstralija (dram., ZDA, '08, i. N. Kidman) 23.00 Film: XX/XY (ZDA, '02) Kanal A 8.15 23.55 Film: Bud Spencer - Pot v pekel 9.55 Serija: Posel mojega življenja 10.50 Astro Tv 12.25 Tv Prodaja 12.40 Malo za šalo 12.45 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 13.15 Film: Junak Defendor 15.10 Film: Odbite zabave divjega Vana 17.05 Serija: Posel mojega življenja 18.00 Svet - Povečava 18.30 Odklop 19.15 Nan.: Igrače za velike 20.00 Film: Nič ni izgubljeno 21.50 Film: Cash RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Malo za štalo, malo za hec; 11.15 Studio D - Tedenski intervju; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 18.45 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Iz niza Plavtovih komedij: Mostellaria ali hišni strah - radijska igra, režija Franko Žerjal; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 Svežem-odra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 KOKTa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informa- Sobota, 22. junija Canale 5, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Via col vento ZDA 1939 Režija: Victor Fleming Igrajo: Clark Gable, Vivien Leigh, Olivia de Havilland in Hattie McDa-niel Zgodba se začne leta 1861, ko med ameriško državljansko vojno Gerald in Ellen O'Hara na plantaži v Geor-giji vzgajata tri hčerke. Najstarejša Rossella (v originalu je to Scarlett) se zaljubi v aristokratskega soseda As-hleyja Wilkesa in čeprav se ta poroči z drugo žensko, Rossella globoko v srcu verjame, da ljubi njo. Da bi se rešila globoke žalosti in razočaranja se Rossella poroči s fantom, ki pa kmalu po poroki gre v vojsko in v vojni izgubi življenje. Nekaj časa kasneje očarljivo dekle sreča postavnega Rhet-ta Butlerja in med njima se razvije viharna in strastna ljubezenska zgodba. Zgodba sodi v sam vrh filmske klasike. Delo je namreč prejelo devet oskarjev, in še danes velja za enega najboljših filmov vseh časov. Posnet je bil po romanu Margaret Mitchell. cije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 14.35, 19.00, 20.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Glasbena lestvica; 13.35 My chance on air, 14.00 Slot Parade/Playlist; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state fresc-hi; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Luoghi e sapori; 21.00 Radio Indie music like; 21.30 Sconfinando; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Rock '90; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Fortissimo; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Na ljudsko temo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 22.40 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 2 Sobota, 22. junija 2013 APrimorski r dnevnik _J Italija-Brazilija za 1. mesto v skupini SALVADOR - Na nogometnem pokalu konfederacij v Braziliji manjka le še en polfinalist. Urugvaj je prejšnjo noč z 2:1 ugnal Nigerijo, za preboj v polfinale pa mora zdaj v zadnjem krogu skupinskega dela premagati Tahiti z boljšo razliko v golih, kot je to uspelo Nigeriji. Ta je zmagala s 6:1. Poleg Španije sta polfinalista že tudi Brazilija in Italija, ki se bosta drevi (ob 21. uri) pomerila med sabo za prvo mesto v skupini A. Kljub temu, da Brazilijo pretresajo nemiri protestnikov, FIFA ne razmišlja o prekinitvi pokala. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Di Natale ostaja v Vidmu VIDEM - Antonio Di Natale ostala še naprej igralec Udine-seja, z videmskim klubom je pogodbo, ki bi mu zapadla junija prihodnjega leta podaljšal še za eno sezon,o torej do junija 2015. Najboljšega igralca Udineseja, ki je v minuli A-ligi dosegel 23 zadetkov, je zadnje dni zasnubil Milan, ki mu je ponujal še daljšo pogodbo. Di Natale se je z upravo milanskega kluba tudi pogovoirl, zdaj sicer pravi, da nikoli ni mislim zapustiti Vidma ... kolesarstvo - Perspektivni Jan Polanc od 1. avgusta član italijanskega moštva Lampre »Verjamem vase« Jan Polanc z majico novega kluba, levo Giuseppe Saronni Prvega avgusta bo še en slovenski kolesar pričel nastopati na dirkah World Tour. Komaj 21-letni Jan Polanc bo oblekel dres italijanske ekipe Lampre Merida, ki jo vodi slavni Beppe Saronni. Polanc je pozornost ekipe Lampre pritegnil že pred dvema letoma, ko je pričel nastopati za ekipo Radenska. «Ekipa Lampre je opazila moje uspehe in poklicali so Andreja Haupt-mana, ki je pred leti nastopal za italijansko ekipo in je vodja ekipe Radenska. Pred letom in pol sem šel v Milan in tam podpisal začasno pogodbo. Nato sem lani oktobra podpisal dokončno in zmenili smo se, da bom prestopil v ekipo prvega avgusta letos. Pogodba naj bi trajala dve leti in pol, do konca leta 2015.» Tako nam je povedal simpatični Jan, ko smo ga zmotili na domu nekaj dni po uspešnem nastopu na dirki po Sloveniji, na kateri je dosegel končno drugo mesto in bil najboljši Slovenec. H kolesarstvu ga je vpeljal oče Marko Polanc, ki je bil trener pri ekipi Sava. Jan je pričel tekmovati pri dvanajstih letih. Leta 2011 je prestopil v ekipo Radenska in svojo prvi nastop med člani opravil v Lonjerju, kjer je bil deseti. Leto kasneje pa deveti. »Zelo me veseli, da sem kariero med člani začel v Lonjerju. Za Slovence je to zelo pomembna dirka, tudi ker je prav na začetku sezone. Žal mi je, da je letos ni bilo.« Polanc je lani zmagal na dirki Piccolo Giro di Lombardia, letos pa je slavil na dirki po Furlaniji. V svoji karieri je dosegel več državnih naslovov: leta 2009 je bil državni prvak med naraš-čajniki, leta 2010 državni prvak na kro-nometer vedno med naraščajniki, lani pa državni prvak na kronometer v kategoriji Under 23. S kakšnimi občutki pričakujete prvi avgust? »Priznam, da sem malce nestrpen. Prestopa pa se ne bojim, saj verjamem v svoje moči in vem, da mi bo šlo dobro. Upam, da se bom lahko čim prej preizkusil z najboljšimi kolesarji na svetu.« Imate že začrtan program dirk? »Ne še. Z ekipo se moramo o tem še pogovoriti. Morda bom šel na dirko Tour of Peking.« Bolj vam ležijo etapne dirke, zakaj? »Všeč so mi večdnevne razgibane dirke. Kronometer mi leži in tudi vzponov se ne bojim. Hitro se re- generiram, tako da lahko dirkam več dni zapored.« Po komu pa se zgledujete? »Prav zaradi teh značilnosti mi je zelo všeč Španec Alberto Conatdor, ki je slavil na najpomembnejših etapnih dirkah in vedno napada.« Pred prestopom v ekipo Lampre vas čaka v nedeljo še državno prvenstvo. S kakšnim ciljem boste šli na dirko? »Dirke za državno prvenstvo so vedno čudne in konkurenca je vedno huda. Več kolesarjev nastopa brez pomoči lastne ekipe, zato pride včasih do presenečenj. Letošnja proga v Gabrjah blizu Novega Mesta je precej nemirna in mi je zato všeč. Ob strani bom imel celotno ekipo, zato računam na dobro uvrstitev.« Kaj pa svetovno prvenstvo v Firencah? »Na dirki under 23 ne bom mogel nastopiti, zato se s selektorjem Hvastja pogovarjava, da bi tekmoval v kategoriji Elite, a to ni še določeno.« Na Italijo vas ne veže samo kolesarstvo temveč tudi hrana. »Prav obožujem italijansko hrano, pico in predvsem testenine. Slednje doma skuham tudi sam.« Edvin Bevk LeBron James je drugič zapored pstal najkoristnejši igralec finala NBA lige ansa LeBron James junak tretje naslova Miamija WASHINGTON -- Košarkarji Miamija so ubranili naslov prvaka lige NBA. Miami je na sedmi finalni tekmi pred domačimi gledalci ugnal San Antonio s 95:88 in v zmagah slavil s 4:3. Najboljši strelec zadnje tekme je bil Miamijev zvezdnik LeBron James s 37 točkami in 12 skoki. James je drugič zapored prejel tudi priznanje za najkoristnejšega igralca finala NBA, to je pred njemu uspelo le slovitima Billu Russellu in Michaelu Jordanu. James je zadel pet trojk in tudi ključni met 27 sekund pred koncem za 92:88 ter nato še z dvema prostima metoma potrdil veliko zmago. »Združene košarkarske države,« kot pravijo moštvu San Antonio, ki ima v svojih vrstah več tujecev kot Američanov, je naslov izgubil na šesti tekmi, ko je zapravil vodstvo petih točk 30 sekund pred koncem. Miami se je pridružil peščici klubov v ligi NBA, ki so osvojili zaporedna šampionska naslova, nazadnje je to v sezoni 2009-10 uspelo košarkarjem Los Angeles Lakers. Miami je sicer osvojil svoj tretji naslov, prvega so si nadeli po sezoni 2005-06. nogomet PSG: Blanc namesto Ancelottija PARIZ - Francoski nogometni prvaki, ekipa Paris St. Germain, bo imela v novi sezoni tudi novega trenerja. Vajeti bo prevzel nekdanji francoski reprezentant in selektor Laurent Blanc, o podrobnostih naj bi se klub in 45-letni strateg dogovorila naslednji teden. Sedanji trener Parižanov Carlo Ancelotti je izrazil željo po predčasni prekinitvi pogodbe, ki ga sicer veže še eno leto. Kmalu naj bi se preselil k Rea-lu iz Madrida. EURO 2013 - Slovenski košarkarski reprezentant Erazem Lorbek je pozno sinoči sporočil, da zaradi okrevanja po operaciji obeh kolen, ki so ju opravili v petek popoldne, na septembrskem evropskem prvenstvu ne bo mogel igrati za reprezentanco. UNDER - Evropska nogometna zveza Uefa) je za najkoristnejšega igralca evropskega prvenstva do 21 let, ki se je ta teden končalo v Izraelu, izbrala Španca Thiaga Alcantaro. FORMULA ENA - V aferi z domnevno nedovoljenimi testiranji pnevmatik je mednarodna zveza FIA moštvu Mercedes izrekla le opozorilo. OČKA - Slovenski olimpijski šampion v metu kladiva Primož Koz-mus je drugič postal očka. Skupaj s soprogo Majo, s katero imata hčerko, sta postala ponosna starša novorojenca Maksa. KOT ONA NIHČE - Ameriška nogometna reprezentantka Amy Wambach je nova najboljša strelka v zgodovini reprezentančnega nogome-ta.Na prijateljski tekmi v New Jersey-ju med ZDA in Južno Korejo (5:0) dosegla štiri zadetke, skupaj pa na 207 tekmah že 160. ODBOJKA - Svetovna liga, 2. krog, prva tekma: Rusija - Italija 1:3 (24:26, 30:28, 20:25, 17:25) ZDAJ GOLF - Nekdanji olimpijski in svetovni prvak v deseterobo-ju, Čeh Roman Šebrle, je napovedal slovo od atletskih tekmovanj po dolgotrajnih težavah s poškodbo pete. Ose-mintridesetletni češki atlet je bil prvi, ki mu je uspelo v tej disciplini zbrati več kot 9000 točk. Odslej se bo športno posvečal le še golfu. ENAJSTIČ - Na EP v skokih v vodo je Tania Cagnotto z metrske deske enajstič osvojila naslov. prva dama svetovnega smučanja je igrala nogomet v gabrjah Ko je mlada Tina premagala zamejke Športne strani časopisov, pa tudi radijske in televizijske vesti so zadnje tedne in mesece polne člankov o Tini Maze, odlični smučarki, kije z zmagami in simpatijo prevzela ves svet. Prvo damo svetovnega belega cirkusa smo na Goriškem spoznali že pred mnogimi leti, ko je še ne polnoletna bila vključila v širši krog re-prezentantk. Šlo je za čas, ko je vodstvo atletskih priprav nad reprezentanco sprejel Gori-čan Andrea Massi, sicer profesor telesne vzgoje na slovenskih višjih srednjih šolah. Največ časa so dekleta prebila na goriškem atletskem stadionu, našli pa bi jih tudi med tekom po peščenih plažah v Gradežu in med treningi v številnih goriških telovadnicah. Vse to se je dogajalo junija 2002, najbrž pa tudi prejšnjih in še več v naslednjih leti. Gorica in Goriška sta v tistih letih postali drugi dom za slovenske smučarke, ki so tudi takrat sodile v sam vrh svetovnega smučanja. Na to temo se vračam, ker je prav te dni v Gabrjah izšla knjiga „Trdni kot Skala", katere sem avtor, opisuje pa stoletno prisotnost društva Skala v vasi. Med zbranim gradivom sta se znašla tudi časopisni članek in fotografija, ki opisujeta prisotnost slovenskih smučark na Goriškem. Fotografija je nastala 12. junija 2002, ko se je na gabrskem nogometnem igrišču pojavila ženska smučarska reprezentanca Slovenije. Že omenjeni Andrea Massi je izvedel, da prav v tistih dneh na gabrskem igrišču poteka tradicionalni turnir v malem nogometu. Potrebna sta bila le dva telefonska klica in slovenske smučarke so se predstavile v Gabr-jah, kjer jih je pričakala domača skupina deklet, kije nastopila pod skupnim imenom Ru-pa/Peč. Uro dolga tekma je prinesla zmago slovenski smučarski A reprezentanci, ki je premagala zamejsko ekipo z zgovornim 4:0. Kot so poročali takratni časopisi, je bila tekma ize- načena na začetku, v nadaljevanju pa je prišla na dan vsesplošno boljša pripravljenost slovenskih reprezentank, kjer seje najočitnejša razlika pokazala zlasti v hitrosti. Slovensko reprezentanco so v Gabrjah sestavljala znana imena v svetovnem smučanju. To so bile Špela Pretnar, Alenka Dovžan, Nataša Bokal in druge odlične slovenske smučarke. Med njimi je bila tudi takrat še mladi up Tina Maze (na sliki prva z leve čepe), kije enajst let kasneje os- vojila svetovni pokal. V Tini Maze so poznavalci že takrat videli smučarko, ki se bo povzpela zelo visoko na lestvici svetovne smučari-je, malokdo pa jo je takratpostavil na sam vrh, ko je letos zanesljivo prekosila vso svetovno elito in zasluženo dvignila kristalni pokal. Nedvomno je šlo za dogodek, ki se ga bodo v Gabrjah še dolgo spominjali in je našel mesto tudi v prej omenjeni knjigi. Vili Prinčič / ŠPORT Sobota, 22. junija 2013 19 Na Kielskem tednu spet v močni konkurenci Nastopanje na vrhunski ravni zahteva od športnikov, da nikoli ne mirujejo. To velja tudi za jadralno dvojico Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti. Niti se nista še dobro odpočila od nastopa na evropskem prvenstvu v italijanski For-mii in že ju od jutri (sobote) dalje čaka v nemškem Kielu nastop na evropskem pokalu. Na uglednem jadralnem prizorišču, eden najbolj znanih v svetovnem koledarju regat, se bosta po vsej verjetnosti pomerila z najmočnejšo konkurenco. V Nemčiji bosta prvič preizkusila tudi novo jadro. Trener Matjaž Antonaz, ki je včeraj z njima odpotoval v Nemčijo, pričakuje tudi dober nastop in upa na uvrstitev, ki bi fantoma (po)vrnila samozavest. Nastop v Kielu sodi v okvir priprav na svetovno prvenstvo, ki se bo začelo 2. avgusta v francoskem La Rochelleju. To bo jubilejno, 50. prvenstvo v olimpijskem razredu 470. Na prizorišču SP se bosta naša jadralca mudila tudi od 18. do 22. julija na tekmi nižjega ranga. Regate v Kielu bodo torej po kakovosti najpomembnejše pred SP. košarka - ŠZ Jadran še ni odpisal članske ekipe Ne konec ne rešitev namizni tenis 2. kategorija: Katja Milič med šestnajst Katja Milič kroma Claudia Micolaucich kroma V kraju Riva del Garda na Gardskem jezeru se je začelo državno namiznoteniško prvenstvo za kategorije od 2. do 5. Prvi dan so nastopile drugo-kategornice, med njimi je imel ŠK Kras tri predstavnice. Za Eliso Rotella, ki se je na DP uvrstila preko kvalifikacij, je bila skupina v pred-krogu pretežka ovira in je izgubila vse dvoboje. Več sreče je imela Claudia Mi-colaucich, ki je kljub poškodbi na prstih desne roke, dobro opravila svoj nastop. V svoji skupini je dosegla dve (težki) zmagi, izgubila pa le proti močni Giulii Cavalli, številki 9 med igralkami v Italiji. Svojo pot je nato končala v 32-tini finala, šele s 3:2 je izgubila proti izkušeni Elisi Trotta. Najdlje se je od tekmovalk društva iz zgoniške občine prebila izkušena veteranka Katja Milič. V svoji kvalifikacijski skupini je bila prva, oviro je premostila tudi v 32-tini finala, v šestnajstini finala pa je s 3:0 klonila pred Giorgio Piccolin, št. 6 v Italiji (pred njo je Nabrežinka Lisa Ridolfi), sicer reprezentantko, ki bo po nastopu na DP poletela na Sredozemske igre v Turčijo. Piccolino-va, igralka Tramina, je bila za Katjo premočna. V igri dvojic pa sta Claudia in Katja izpadli že v prvem krogu proti dvojic društva Norbello. Micolaucicheva bo danes nastope nadaljevala v 3. kategoriji. V tej kategoriji bosta igrali tudi Rotellova in Katarina Milič. Ne pogreb ne svatba. Četrtkov občni zbor ŠZ Jadran na Opčinah ni razrešil vprašanja usode članske ekipe združenja. Potrebnega priliva finančnih sredstev za vpis moštva v državno C-ligo ni od nikoder. Za zdaj je edini potrjeni sponzor za člane dosedanji glavni pokrovitelj Robert Franco. Toda puške kljub temu še niso vrgli v koruzo. Končno odločitev, v sporočilu, objavljenem 1. julija je bilo rečeno, da bo padla na skupščini, so preložili na 9. juliji. Na ta dan zapade rok za vpis ekipe v ligo. »Na bazi nekaterih informacij (dogovarjanja s potencialnimi sponzorji, op.ur.) smo se odločili, da zdržimo do konca, to je do 9. julija, zadnji dan vpisa. Čeprav je občni zbor volilni, ne želimo prepustiti težke odločitve in težave novemu odboru. Ta naj starta iz čistega položaja. Nato, če hoče, lahko tudi spremeni koncept projekta. Morda je tudi čas za zamenjavo odbora,« je skupščini sporočil predsednik Adriano Sossi in dosegel, da so izglasovali preložitev volitev na kasnejši datum. Odbornica Martina Malalan je pojasnila, da statut to omogoča. Upanje torej še obstaja. Podkrepilo ga je tudi pismo, ki ga je na upravo ŠZ Jadran naslovila Slovensko kulturna-go-spodarska zveza. V njem se je zavzela za skupno srečanje med obema krovnima organizacijama in Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji. Da bi ocenili položaj našega športa, ki ga zaradi težkega gospodarskega položaja bremenijo izpadi sponzorjev in donatorjev. Očitno odbor spodbuja tudi pripravljenost igralcev in trenerja Mure, da še počakajo. Večina izmed njih je bila v četrtek na Opčinah. Vendar otipljivih novosti še ni. Sossi je razložil, da so se finančne težave, z nepričakovanim izpadom sponzorjev, začele že med prejšnjo sezono, ki pa so jo vseeno končali le z minimalnim primanjkljajem. Stanje se je poslabšalo v prejšnji tednih. »Izpadla je pomoč podjetja Cogeco, vsi, razen podjetja Franco, bodo dotacije zmanjšali,« je pojasnil blagajnik Peter Zerjal. Glede na obseg delovanja, poleg članov nastopata v državnih prvenstvih tudi dve od treh mladinskih ekip, ima ŠZ Jadran tudi za naše razmere ne previsok proračun: 173.000 evrov. Za prihodnjo sezono je denarja komaj dovolj za mladinski pogon, ki so ga v minuli sezoni podprli Zadružna kraška banka, Julon d.d. in Fundacija CRTS. Sossi je vnovič potrdil, da se mladinskemu sektorju ne mislijo odpovedati. Predračun za naslednje leto, zgolj na papirju, je še manjši. Znaša 145.000 evrov. Povračilo stroškov za igralce je v minuli sezoni znašalo 13% stroškov, je povedal Sossi. Morda je to edina postavka, ki jo je še mogoče omejiti, čeprav, tako Sos-si, nastopa Jadran v ligi, v kateri prejema v drugih ekipah en sam igralec toliko, kolikor vsi naši skupaj. Paradoks je, da je bila minula sezona ŠZ Jadran med zadnjimi ena najuspešnejših na tekmovalnem področju, tako članskem kot mladinskem. Zanjo je bil značilen tudi vpoklic mladih igralcev v različne reprezentance. Tudi zato, in pa zaradi vsega, kar je Jadran pomenil za naš šport in našo skupnost, so odborniki ra- Odločitev o vpisu članske ekipe v državno C-ligo so preložili kroma zočarani nad mlačnostjo odzivov javnosti zaradi nastalega položaja. Predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin, posegel je na skupščini, si to razlaga s tem, da šport v mentaliteti naših ljudi in predvsem v glavah naših vodilnih kadrov ni dojet kot orodje za vzgojo in krepitev zavesti, tudi narodnostne, mladega človeka. »Športu še danes ni priznana vloga edinstvenega in obenem tudi konkretnega in otipljivega ambasadorja naše slovenske stvarnosti v širšem italijanskem prostoru. Ne! Tega si v dolgih letih še vedno nismo znali priboriti! Pri nas se vse odvija tako, kot bi bilo vse samoumevno! Da sloni ves naš športni aparat na ramenih prostovoljcev, ki so predani športni ideji in ki opravljajo vrhunsko in povsem profesionalno svojo organizacijsko vlogo, je pri nas povsem samoumevno! Da se z izborom športnikov, ki zrastejo v manjšinki peščici mladih ljudi -vsaj kar se primerjave z italijanskim športnim svetom tiče - borimo v praktično profesionalnih ligah, je za naše vodilne povsem nekaj normalnega,« je zapisal Peterlin v svojem posegu in ga takole končal: »Zato ni mogoče, da ob stiski Jadrana samo skomignemo z rameni tako, kot bi govorili o tem, da je padla v stečaj vaška picerija ali sosedova mesnica! Zavedajmo se, kaj pomeni izguba take ekipe: za vse nas!« A. Koren dolina SD Breg ostal brez predsednika Športno društvo Breg je prav ob koncu sicer zelo uspešne športne sezone, v kateri je nogometna ekipa prvič po 48 letih napredovala v 1. amatersko ligo, košarkarji so do zadnjega »dihali« za državno divizijo C, dobro sliko pa so v poročilih podali predstavniki vseh odsekov, ostalo brez predsednika. Igro Čuk, ki je funkcijo lani sprejel začasno, je odstopil, novega predsednika pa še nimajo, saj četrtkova skupščina v gledališču Franceta Prešerna v Bo-ljuncu ni bila volilna. Do nadaljnjega bo Čuka nadomestil podpredsednik Walter Mocor, sicer se bodo okrog imena novega »prvega človekega« v dolinskem društvu šele morali dogovoriti. Erik Tence potrjen za predsednika ŠD Mladina Na umestitveni seji novoizvoljenega odbora kriškega društva ŠD Mladina je bil za predsednika potrjen Erik Tence, za podpredsednika Boris Bogatec, za blagajnika Edvin Gustinčič, za tajnico Oriana Bre-sciani, gospodarja pa bosta Peter Sedmak in Pavel Škerk. Nadzornemu odboru, ki ga sestavljajo Aleks Tence, Aleksander Tence in Ljubo Kosuta, bo predsedoval Ennio Bogatez. Na seji sta bila določena tudi referenta za obe sekciji: za rolkarsko sekcijo bo to Boris Bogatec, za smučarsko pa Peter Sedmak. Balinarji Zarje ob 90. obletnici Balinarski odsek ŠD Zarja organizira danes ob 90. obletnici društva mednarodni turnir. Sodelovalo bo 16 trojk, pri-četek ob 9. uri. Igralo se bo na igriščih Zarje, Gaje in Portuelja. Finale bo v Bazovici. Memorial Lachi Izidi 3. dne tekmovanja v malem nogometu v Križu: Kosovel - Kržani 1:3, Real Kras - Vesna 1:1. V ponedeljek: 20.00 Kosovel - Real Kras, 21.00 Kržani - Vesna. □ Obvestila ŠD VESNA obvešča, da bo občni zbor društva v četrtek, 27. junija, ob 20.00 na nogometnem igrišču v Križu. FC PRIMORJE vabi vse svoje člane, vaščane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v sreda 26. junija ob 20.30 v sedežu ob Kulturnem domu na Proseku. tenis - V nedeljo na Padričah v ženski D1-ligi Mlado postavo Gaje čaka odločilna tekma za napredovanje Najboljšo žensko teniško postavo Gaje, ki nastopa v D1-ligi, čaka v nedeljo na Padričah (od 15. ure dalje) odločilna tekma za napredovanje v C-ligo. V polfi-nalu prvenstva se bodo na domačih tleh pomerile z ekipo Citta' di Udine. Ker v najvišjo deželno ligo napredujeta dve ekipi, bi si z zmago proti Videmčankam že zagotovile prestop v C-ligo, v finalu pa bi se nato potegovale le še za naslov prvaka lige. Čeprav sestavljajo ekipo Gaje zdaj zelo mlade igralke, so nasprotnice v dometu Jessice Varljen (16 let), Martine Belinetti (15) in Lare Betocchi (13), ki jih s klopi vodi kapetanka Cirila Devetti, po potrebi bi jim lahko celo priskočila na pomoč. Trenerja Lare in Martine sta sicer Paolo Su-rian in Jaka Božič, Jessica pa vadi v Kopru. »Doslej smo na vseh tekmah brez težav zmagali s 3:0. Liga je precej nekvalitetna, včasih je bila boljša. Videmčanke vse pripadajo 4. kategoriji. Lahko torej premagamo tudi njih. Naša dekleta so sicer nepredvidljiva. Jessica (kategorija 3.5) je nadarjena, ima dober forhend in dober servis, a je premalo bor- Cirila Devetti vodi dekleta s klopi bena. Lara je najmlajša, a je že odigrala tudi nekaj turnirjev. Med vsemi je najbolj napredovala, je že zelo samozavestna (lahko bi bila pri Gaji »nova« Paola Ci-gui, op. ur.). Na naslednji jakostni lestvici, ki jo bodo objavili konec junija, bo verjetno že napredovala v 3. kategorijo, morda celo med 3.4. Martina ima lepe udarce, fizično je močna, vendar je hkrati tudi zelo emotivna,« je igralke ocenila Devettijeva in dodala, da bi jim napredovanje prišlo zelo prav, ker bi imele v prihodnji sezoni močnejše dvoboje, saj je C-liga precej bolj kakovostna. Nastop v končnici se obeta tudi prvi postavi Gaje v moški D3-ligi. Redni del so v svoji skupini končali na 2. mestu (proti vodilnemu iopenskemu ATO so v zadnjem krogu igrali neodločeno 3:3, a imajo slabšo set-razliko), zdaj pa čakajo še na razplet v zaostalih tekmah drugih skupin, kajti v četrtfinalno fazo napredujeta, poleg zmagovalcev skupin, le dve najboljše drugo uvrščene. Druga ekipa Gaje pa je sezono končala s porazom s 4:0. (ak) 20 Nedelja, 23. junija 2013_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Dolina nizkega zračnega tlaka nad Pirenejih se pomika proti vzhodu. Topel anticiklon postopoma razpada in temperature se bodo zato postopoma nižale v vseh slojih atmosfere, tudi nad našo deželo. V ponedeljek zjutraj nas bo dosegla hladna atlantska fronta. Po vsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno vreme v glavnem zaradi visokih koprenastih oblakov. V hribovitem svetu ni povsem izključena kakšna kratkotrajna ploha. Na obali bodo pihali krajevni vetrovi. Danes bo večinoma sončno z nekaj koprenaste oblačnosti. Popoldne bodo nastale krajevne nevihte, ki se bodo ponekod zavlekle tudi v noč na nedeljo. Pogostejše in močnejše bodo predvsem v severovzhodni Sloveniji. Jutri bo v glavnem zmerno oblačno, ponekod lahko bolj spremenljivo z možnostjo za kakšno krajevno ploho ali posamezno nevihto. Najvišje dnevne temperature bodo okrog 24-27 stopinj C. Jutri bo deloma sončno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem v notranjosti bodo nastajale krajevne plohe in posamezne nevihte. 2000 m ..........14 2500 m...........10 2864 m ...........6 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 9 in v gorah 10,5. Slovenec v Nemčiji za svojo ženo skoraj v smrt HANNOVER - Neki Slovenec je včeraj z nepremišljeno potezo v Nemčiji ustavil av-tovlak na poti v Hamburg. 62-letnik se je po navedbah policije povzpel na vrh vagona, na katerem so bili naloženi avtomobili, s čimer je ogrozil svoje življenje. In razlog za nevarno početje? Očitno je želel ustreči ženi. Slovenca je na vagonu opazil strojevodja, ki je pritisnil na zavoro. Moški je bil namreč komaj kaj oddaljen od kabla z napetostjo 15.000voltov. Na prizorišče dogajanja so prispeli policisti, ki so nesrečnika aretirali. Moški je potoval s svojo ženo, ki ima težave s krvnim obtokom. Na potnikom strogo prepovedani vagon z naloženimi avtomobili se je povzpel med rednim postankom, da bi ženi iz avtomobila prinesel zdravila. Ko se je vračal, je vlak speljal, s tem pa se je junaški poskus končal klavrno. Z izurjenimi delfini bodo iskali mine v morju pri Dubrovniku ZAGREB - Ameriški vojaki bodo s šestimi posebej izurjenimi delfini jeseni začeli iskati mine v morju pri Dubrovniku, so sporočili iz Du-brovniško-nertvanske županije po četrtkovem srečanju s predstavniki ameriškega veleposlaništva v Zagrebu. Gre za projekt iz programa poveljstva ameriške vojske v Evropi za humanitarna razminiranja (HMPA).Posebna enota ameriške vojske, ki bo za iskanje min v morju uporablja delfine, bo ob podpori potapljačev hrvaške vojske posebej pregledala dubrovniško pristanišče Gruž in morje okrog otoka Lokrum. Projekt Dolphin 13 bodo začeli izvajati pri Dubrovniku konec septembra.Načrtujejo, da ga bodo zaključili sredi oktobra. indija Zaradi dolgotrajnega monsunskega deževja Doslej preko petsto mrtvih v katastrofalnih poplavah NEW DELHI - V Indiji že več dni pustošijo katastrofalne poplave, ki jih je sprožilo monsunsko deževje. V zvezni državi Uttarakhand na severu države je tako za posledicami poplav od nedelje dalje življenje izgubilo že približno 550 ljudi, po podatkih lokalnih oblasti pa pogrešajo skoraj 14.000 ljudi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.Oblasti Utta-rakhanda so še sporočile, da je več kot 60.000 ljudi, večinoma romarjev, zaradi poplav še vedno ujetih, večina v in okoli romarskih mest Badrinath in Kedar-nath. Število smrtnih žrtev v Uttarak-hand se je približalo 550, vendar reševalci opozarjajo, da bi mrtvih lahko bilo več sto, potem ko se bodo poplavne vode umaknile in bodo lahko dosegli bolj odročna območja. O še dodatnih 39 žrtvah zaradi poplav sicer poročajo tudi iz sosednjih zveznih držav Himachal Pradesh in Uttar Pradesh. Minister za izredne razmere v Ut-tarakhandu Jaspal Arya je povedal, da je v uporabi 45 helikopterjev, ki iščejo in rešujejo ljudi ter dobavljajo hrano, ker so številne ceste uničene. Pri reševanju pomaga tudi vojska, doslej pa so rešili približno 56.000 ljudi. Poplave so Uttarakhand, kjer se nahajajo številni hinduistični templji, prizadele ravno v času množičnih romanj in turističnih potovanj. Poplave in posledično zemeljske plazove pa je povzročilo močno monsunsko deževje, ki se je letos začelo približno dva tedna prej in tako presenetilo lokalne prebivalce. unesco - Po včerajšnjem sklepu odbora Etna na seznamu svetovne dediščine PHNOM PENH - Unescov odbor za kulturno dediščino je včeraj na seznam svetovne kulturne dediščine uvrstil vulkan Etna na Siciliji. Najvišji delujoči vulkan v Evropi, ki doseže višino 3300 metrov, je že 2700 let predmet zapisov in je, kot so zapisali na Unes-cu, vulkan z najbolje dokumentirano zgodovino izbruhov. Zaradi raznolikih in dostopnih vulkanskih pojavov, kot so vrhovi kraterjev, stožci iz pepela, potoki lave, jame in depresija Valle de Bo-ve, je Etna ena od referenčnih točk za raziskovalce, po pisanju francoske tiskovne agencija AFP poudarjajo na Unescu. Etna je tudi eden najbolje proučenih vulkanov na svetu in še naprej pomembno vpliva na razvoj vulkanologije, geofizike in drugih znanstvenih disciplin. Splošno poznavanje Etne, njen pomen za znanost, kulturo in izobraževanje so po prepričanju Unes-ca globalnega pomena. Obseg Etne, ki se nahaja v bližini mesta Catania, meri okrog 200 kilometrov. Vulkan je pred približno 500.000 leti ustvarila serija podvodnih izbruhov na obali Sicilije. Izbruhi iz osrednjega kraterja se še danes periodično ponavljajo. Lava, ki teče navzdol, občasno ogroža vasi, ki se razprostirajo po pobočju vulkana do višine 800 metrov. Izbruhi Etne so že večkrat v zgodovini prizadeli Catanio, skoraj popolnoma pa je mesto uničil izbruh leta 1669, po katerem je bilo mesto prenovljeno v baročnem slogu Leta 1987 je bil ustanovljen Nacionalni park Etna. RIO DE JANEIRO - Na protestih proti korupciji, gospodarski nepravičnosti in visokim davkov se je v četrtek po več brazilskih mestih zbralo okoli 800.000 ljudi. Brazilska predsednica je zaradi protestov v državi odpovedala obisk Japonske in sklicala krizni sestanek ožjega kabineta. Na ulicah največjega brazilskega mesta Rio de Janeiro se je zbralo okoli 300.000 ljudi. Prvotno mirni protesti so se končali z izgredi, ki so se začeli, ko so protestniki na policijo začeli metati kamenje, policija pa je odgovorila s solzivcem. V kraju Ribeirao Preto, okoli 300 kilometrov severno od mesta Sao Paolo, je v prometni nesreči v četrtek umrl 18-letnik, trije policisti pa so bili ranjeni. Zadel jih je avtomobil, ki se je poskušal izogniti barikadam na cesti. Voznik je pobegnil, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Protesti pa so potekali tudi v mestih Salvador, politični prestolnici Brasila, kjer se je pred kongresom zbralo okoli 20.000 ljudi, ter mestu Recife, kjer je protestiralo okoli 10.000 ljudi.