Lele. VII, it. te.
PoStnlno plaiano v gotovini.
V Uu&5£ariš, w nadeli® M. šanisarfa 1923. P©s^m. it. 1 Din.
HflPREJ
Glasilo Socialistične stranke luseslaviie.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 812. Cek. rac. št. 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm l Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Iz oči v oči.
Kaša, ki jo kuhajo že štiri leta »mi* roljubni« evropski diplomati in vlade hiperdemokratičnih in z vsemi priveski modernega vezanja otrobov preskrb* ljene države, je končno, kakor je bilo pričakovati, zavrela in bati se je celo, da bo prekipela. V Evropi vre, zarož* ljale so spet sablje, vrše se zakulisne konference, diši po novem prelivanju krvi, napetost je tako velika, da lahko zdajzdaj izbruhne drugo veliko med* narodno mesarsko klanje, ki bo pahnilo že itak na robu gmotnega propada sto* , ječe narode v popolno propast. Popol* noma upravičeno se vprašujejo vsi trezno misleči ljudje, ki ne čakajo ka* kor hijene, kdaj jim bo mogoče planiti na razrušena in upepeljena mesta in vasi in napolniti svoje nenasitne žepe z novimi, nezasluženimi milijoni, čemu to razburjenje, čemu orožje in vojaške priprave, zakaj nas vznemirjajo in mo* tijo naše že itak težko in bedno življe* nje? Ta nemir na obrazih duševnih in ročnih delavcev, ki ga opažamo povsod
v sedanjem nevarnem položaju, je po* sledica skrbi za lastni obstanek, za uso* do nepreskrbljene družine, ki lahko spet ostane brez očetove pomoči, je pa tudi podzavedno spoznanje, da stojimo na napačni poti, da so vse dosedanje ob* ljube raznobarvnih gospodov kapitali* stov — ki niso nič drugega nego volko*
vi v ovčji koži — o tem, kako lepo bo* do uredili življenje »osvobojenih« na* rodov, kako globoko v srcu jim tiči skrb! za ljudsko blagostanje, le milni mehuč* ki, Ki jih spuščajo otroci za zabavo v zrak. To je žalostna resnica in usode* polna posledica nezavednosti in politič* ne zaostalosti ogromne večine evrop* skih narodov, ki še vedno tavajo kakor črede ovac za svojimi pastirji, ki se še vedno klanjajo trhlim bogovom v ob* liki narodnih, slovanskih, krščanskih in vsakovrstnih drugih idealov, služijo kot zvesti hlapci svojemu gospodarju in gredo tja, kamor veleva gospod kapital.
Popolnoma nepristranska sodba o sedanjem mednarodnem položaju bi se glasila, da stojimo na pragu nove voj* ne, ki še ni in morda vsaj nekaj časa še ne bo izbruhnila radi tega, ker se gospodje, ki šede na ministrskih in dru* Sih odgovornih stolčkih, boje stopiti pred narodne mase z napovedanjem yojne. Saj pa tudi ni šala! Kaj naj ob* ljubijo ljudstvu, s čim naj ga navdušijo, da prime orožje v roke? Upajmo, da so si ljudje še ohranili v spominu usode* polno 1914. leto. Koliko je bilo mani* festov in obljub, koliko navdušenja in skritega sovraštva napram italijanske* mu in nemškemu narodu, koliko je bilo krvi in razmesarjenih človeških teles, kako je igrala vojaška godba, kako so se svetile sablje, zlate in srebrne me* dalje, koliko je bilo vsega tega nepo* trebnega in škodljivega prahu v očeh
zaslepljenih in omamljenih trpinov, ki so šli kakor ovce v klavnico! In kaj so nam prinesli milijoni človeških žrtev na oltarju, ki ni vreden enega človeškega življenja? Poglejmo tja, kjer trpe rev* ščino in pomanjkanje sirote brez očeta in druge sirote brez nog, rok ali oči, po* glejmo v naše javno življenje, kjer si pošteni ljudje z neumornim delom ne morejo zaslužiti potrebnega vsakdanje* ga kruha, na drugi strani pa se šopiri in troši milijone peščica lopovov, ki so znali navduševati za vojno, sami pa so se greli doma, in našli bomo odgovor na to vprašanje pa tudi na vprašanje, komu je potrebna vojna. Pravijo: drža* va je v nevarnosti, narodni interesi so ogroženi. V kolikor so onstran našo meje še ljudje, ki se jim še niso odprle oči, je res, toda veliko vprašanje je, če bodo ti ljudje znova slepo drveli v boj. Splošno pa lahko z mirno vestjo kon* statiramo, da so v nevarnosti veriž* ništvo, korupcija, valutne špekulacije in krona vseh teh čednih pošasti naše družbe — kapitalizem, ki postaja od dne do dne požrešnejši. Če ni res, kar trdimo, zakaj ne stopijo mogotci s svo* jih prestolov pred narod, zakaj ne vpra* šajo onih, ki bodo v slučaju vojne pre* našali vse njene težave, ali jim je vojna
potrebna ali ne? Če je res, kar trdijo naši nasprotniki iz različnih taborov, da je oboroževanje in pripravljanje za vsak slučaj skrb za ljudski blagor, če* mu tedaj tajne konference, čemu vse te skrivnosti in žongliranje s človeškimi življenji, čemu neprestano vznemirja* nje prenapetih živcev in nesigurnost, kaj nam prinese jutrišnji dan? To vpra* šanje naj bi stavili vsi narodi svojim vladam, posvetili naj bi za kulise, kjer se snujejo peklenski načrti in stavlja na karto življenje poštenih in nedolžnih ljudi, pa bi spoznali, da je vse to, kar govore in pišejo nalašč za to najeti in plačani ljudje, nesramna laž, ki ima edini namen pogubiti ljudstvo in na razvalinah nesrečne človeške družbe zidati blagostanje tistih, ki jih je orna* milo zlato tele.
Naše stališče v tem kritičnem času je jasno in odločno: ohraniti moramo mirno kri in napeti vse sile, da prepre* cimo nevarnost, ki visi nad nami in grozi uničiti šc to, kar smo si pridobili s poštenim delom. Onim pa, ki vodijo v tem vrtincu našo državo, priporoča* mo več treznosti in razumevanja ljud* skega življenja v najbolj pozabljenih njegovih kotičkih, več smisla za prave narodne interese in manj veselja do igre z ognjem, ki nam ni potrebna, ker smo že itak dovolj siromašni pogorelci.
Pokrajinski strankin zbor ¥ Celju.
(Dalje.)
Nato je * predložil sodr. Peterca (Vič) za politično organizacijo SSJ na Viču resolucijo, ki je povsem enaka resoluciji krajevne organizacije KDZ na Ježici pri Ljubljani. Pri tem je omenil, da ima naročilo ostro zastopati to resolucijo, — da naj bo levičar- Člani pa so se izjavili, da ta pot, po kateri stopamo sedaj, ne vodi do napredka.
Sodr. Valentin R e j c (je po sklepu zbora dobil besedo kot gost): Prehod v ekstrem ni dober, kakor tudi ne prehuda pasivnost. Mariborčani in Zarjani simpatizirajo. Mariborčani so na napačni poti. Proletariat je nedolžen in hoče imeti enotno fronto v Sloveniji. Treba bo torej, da se pota izravnajo, da pride to, kar je poštenega. zopet v enotno organizacijo.
Sodr- France Svetek (Ljubljana): Malokdo se zaveda, da je ves ta boj le boj med dvema šolama.
Ko so nas hoteli nasprotniki ubiti, so uporabili to taktiko, da ubijejo »Naprej« financielno. In če smo se branili, smo. imeli Popolno pravico, da branimo, kar imamo. Ustanovili so »Zarjo«, da nas finančno ugonobe. — Če se zagorski so-drugi bore idejno, nai se bore v našem listu, ki ga morajo tudi kolportirati. Nikakor pa ne smejo kolportirati »Zarje«. — Sodr. čobal me je napadel na lanskem
strokovnem kongresu, da sem eksponent socialistične stranke- Pa je z menoj skupaj v te.i stranki! Napravil je to zato. ker je vedel, da so na kongresu komunisti ter da bi razbil s tem kovinarsko delegacijo, kar se mu pa ni posrečilo.
Sodr. Čobal naj pove, kar mu ni všeč. Upoštevati moramo izkustva starih so-drugov. kajti stranka ne sme pretrgati: nikdar svoje zgodovine. Sodr. Čobala rudi nihče ne goni iz Stranke, a borili se bomo proti vsemu, kar je napačno. Bernot ni! stranka. Na vsaki seji pokrajinskega odbora se ie sklepalo o tem, kakšno smer1 naj stranka zavzame-
Sodr. Uratnik pravi, da bi se mariborski problem moral reševati nekoliko drugače. Prepričan sem, da so mnogi izmed Mariborčanov poštenjaki, ne moremo pa mi za to. če so šli drugim na lim, Sodr. P o s t r a k a nismo vrgli mi iz načelstva. temveč mariborska organizacija mu je prepovedala ostati še nadalje v na-čelistvu.
Mariborčani se bodo morali pač osvoboditi osebne diktature raznih Golouhov.
Nadalje napada vsak le Bernota. Prt nas ni Bernot stranka- Imamo pravilnik in ta je merodajen. Kar pa je v pravilniku, tega ne bo izpremenil noben Golouh.
Nikdar ne bi pripustil, da bi bil Ber-not bos, ali da bi bil morda Čobal bos, ker le pravilnik moramo uvaževati.
Sodr. dr. Milan Korun: Ne bojim se računov, pa tudi ne javnosti. Vse umazano perilo ie treba oorati, toda tukaj, ne pa v listih. Priznati moram, da sem se od sedanjega kurza marsičesa naučil. Proti programatičnemu načinu dela pokrajinskega odbora ne morem ugovarjati, ne striniam pa se s tem. kako so se sklepi izvrševali.
Velika napaka Da je: Sodr. Bernot je mnenja, da je socialist vsak tisti, ki izpolnjuje dolžnosti po pravilniku in programu. Pokrajinski odbor in velik del delegatov živi pod moralnim terorjem. Kdor priznava program in strankin pravilnik pa ima vendar pravico, da gleda na stvar drugače in da se ne strinja z mnenjem sodr. Bernota.
Velika krivica je. če uživajo nezaupanje sodrugi. ki so v stranki organizirani. To nezaupanje je bilo samo v škodo stranke-
Poglejmo kakšna je situacija in kakšen je izhod iz te situacije. V Mariboru in v Ljubljani je socialistično gibanje v krizi. Ta kriza ima morda tudi načelno ozadje, skriva pa se za organizacijske stene.
Ljubljanska organizacija je začela spor z organizacijskim vprašanjem in je prišla, kar je logično, v načelno zmotne vode. Ni mi žal za Kocmurja, žal pa mi ie za tiste socialiste, ki radi solidarnosti ne morejo najti prave poti. ,
V Mariboru je isto. Ko je sledil sodr. Grčar ljubljanski nedisciplini in šel s klerikalci. se s tem nisem strinjal- O sodr. Golouhu imam svoje mnenje, katero sem mu tudi že povedal Toda tam je mnogo socialistov, ki so morda boljši nego mi.
Glavni odbor stranke, kakor je pravilno povedal že sodr. Uratnik — svoje naloge ni izvršil. Stavi naj se mu predlog, da naj ljubljansko Kocmurjevo organizacijo razpusti, ker ne moremo dovoliti, da bi nosila ime socialistične stranke. Ce se na kak član Kocmurjeve organizacije tekom 14 dni oo razpustu organizacije priglasi, naj sklepa o tem pokrajinski odbor.
Glede Maribora ie stvar komplicira-nejša. Maribor je ravnal proti sklepom celjske konference, glavni odbor pa po celjski konferenci ni prinesel še nikake rešitve tega vprašanja- Maribor ima posebno ideologijo in te ne moremo zlomiti. Iščimo rešitev v tem, da rečemo: Maribor hoče imeti svojo oblast, naj bo — zahtevamo na. da se svobodno opredele Celje, Maribor in Ljubljana, imeti pa moramo skupno instanco za vso Slovenijo.
Jaz sem bil vedno za progresivni davek. Maribor ie napravil iz tega kardinalno vprašanje. Ne strinjam na se s tem, da bi ne bil socialist, kdor ne priznava progresivnega davka. Pustite Mariboru lastni pravilnik in mi bomo imeli svojega, skupne zadeve pa bomo reševali skupno. Ce je vaše ddlo dobro in tudi način dela dober, pustite lahko mariborsko oblast kakor je in v teku enega leta si bodo Mariborčani vse dobro delo osvojili.
Sodr- Ivan Baraga (Brežice): Reklo se je, da je bil pokrajinski odbor nekaka nedolžna ovca. ter da mu je Bernot diktiral. To je napačno. Bernot ni ničesar drugega nego tajnik, ki mora izvrševati sklepe. Mariborčani so na pokretu precej zakrivili. Celjska konferenca je sklenila, da nai se ne ustanavljajo separatistični
listi, česar pa Mariborčani niso upoštevali in so Ust res ustanovili.
Tudi med opozicijo so pošteni ljudje in tem je treba pokazati, da so na napačni poti.
Zarjani niso več socialisti. Naravnost ogabna je pot, na katero so zagazili. Obsojam to in ti ljudje ne spadajo več v socialistično stranko.
Glede očitani bi omenil samo to, da naj se. vse, kar se komu očita, tudi dokaže. Zelja nas vseh Da je, da dobimo močno. a pošteno socialistično stranko.
Sodr. Ivo Meznarič (Ljubljana): Mnogo govornikov ie govorilo o stvareh, ki niso s točko dnevnega reda v zvezi.
Vič je predložil resolucijo, ki nas hoče združiti z ljudmi, s katerimi se ne moremo združiti. Kritizira tudi pisavo »Na-oreja«. Zakaj oa se ljudje, ki danes kritizirajo, niso udeleževali redakcijskih sej, kjer smo govorili o tem. kaj naj se piše in kaj ne-
Sodr. Čobal nravi, da glede dela na-čelstva ne more ničesar ugovarjati. On je baje edini, ki ni zbežal in ie ostal kot opozicija v stranki. Vendar oa Je tudi on privesek tiste opozicije, ki je šla iz stranke. Sodr. Uratnik je prevelik kompromisar.
Ljubljanska krajevna organizacija l SSJ je sklenila predložiti zboru naslednjo resolucijo. soreieto na članskem sestanku dne 21. decembra 1922-
1. Odobravamo popolnoma dosedanji kurz v stranki z ozirom na striktno izvrševanje pravilnika, sprejetega na trboveljskem kongresu, in izrekamo strankinemu načelstvu zaupnico.
2. Odobravamo pisavo strankinih listov »Napreja« in »Ljudskega Glasu« in želimo, da se to časopisje še nadalje bori na isti način kakor doslej.
3. Poudarjamo pa. da se je z radi-lcalnim čiščenjem v stranki pričelo prepozno in smo odločno proti vsakemu pak-tiranju z izključenimi organizacijami.
4. Predlagamo kongresu, naj določi, da bo moralo članstvo plačevati progresivni davek po novi tabeli, priobčeni v socialističnem koledarju za leto 1923. mesečno. Plačevanie vnaprej naj bi ne bilo dovoljeno za več nego za eno četrtletje.
Delegat z Viča je poslal svojo resolucijo šele, ko je bil ta del zapisnika v tiskarni že postavljen. Iz besedila se vidi, da vendarle ni tako popolnoma enaka resoluciji z Ježice- Edina je, ki konkretno navaja, kaj pritožnikom ni bilo všeč v »Naoreju«, zato vsaj ta del še naknadno vstavljamo k zapisniku:
Pokrajinski zbor pozivamo tudi, da strankin list »Naprej« zasuče v take smeri. da ne bo vedno vse polno neokusnih napadov kakor »dr. Rezač«, »v konsumu moka 10 vin. dražja«, ob ljubljanskih volitvah 3. decembra: »konsumarjj in čiščenje«, ker tudi ti ljudje plačujejo precej visoke progresivne davke, potem »jaz sem za slogo« in mnogo drugih neokusnih člankov.
Noben zakon se ne izvaja do pičice in se tudi naši v današnjih razmerah ne bodo.	(Dalje	prih.)
KARLO KOCJANČIČ, Maribor:
Ne bodimo vosek!
V „Ljudskem Glasu" čitam članek, ki mi med drugim razodeva, da je bila na celjskem kongresu izvoljena peteročlan-ska komisija, bale z namenom, da prouči in če mogoče tudi doseže 'sporazum v na-
šem sporu z nekaterimi organizacijami mariborskega okrožja. Dobro, če bi naša stranka bila še vedno nekdanje torišče političnega oportunizma, ki išče ob vsakih volitvah najrazličnejših enotnih front zavoljo trenutnih uspehov, pa čeprav se te enotne fronte čez dva, tri dni že spravijo do prihodnie prilike k vragu, potem ne bi imel k stvari nič več pripomniti. Vidi se mi pa, da smo se zdaj že dober čas bojevali ne za trenutne uspehe, temveč da ustvarimo iz teh razdrapanih razmer stranko, ki bi s svojo klenostjo in neusmiljeno doslednostjo mogla proletariatu pokazati not iz oportunističnega blata ter mu povrniti vero v poštenje in zmagovito bodočnost. Tako se čutim prisiljenega, da k ustanovitvi gori omenjene komisije povem par besed, ki lih radi bolezni na strankinem kongresu, žal, nisem mogel-Ker je že kongres sestavo takšne ko-mislie sklenil, seveda ne gre, da bi posamezniki nieno delo ovirali, nasprotno —* še pospešiti ga bo treba, da se mariborskemu vprašanju, ki nam je po nepotrebnem vzelo že toliko časa in sil, pristavi zadnia rešitev za naše člane, to je za tiste, ki nikakor ne morejo razumeti, da je že rešeno. Poudarjam za naše člane, ker izgleda do članku sodruga F. S., kakor bi bil kongres zagrešil to neodpustljivo nedoslednost. da ie hotel poleg našim članom povedati še kako besedo tudi mariborskemu separatizmu, čeprav Je soglasno odobril in sprejel načela, kakor so iz-, ražena v naslednjih stavkih: »da naj si da vsai od zgodovine dopovedati, da se delavske stranke ne grade s kompromisi, kdor ne razume organizacijske ideje, ki zahteva od vseh, tudi od nezadovoljnih socialistov, nai vztrajalo v organizaciji in IZDolniuieio svoje dolžnosti.« nadalje: »da se soloh ne smerno souščati v debato o pravilnem in nepravilnem delovan u neorganiziranih ali pa še celo razsoiati o njih v strankinih inštancah, ki so samo za člane,« in končno: »da se ne smemo dati od nasprotnikov zapeljavati v tratenje dragega časa za stvari, ki so že zdavnaj razčiščene.« Itd. — sami stavki, ki so bili povedani baš s posebnim ozirom na naše razmerje do mariborskega separatizma!
če pa čitam sedal v članku sodruga F. S., da ie bila komisija nalašč za to izvoljena. da bi začela kompromise z neorganiziranimi in tratila dragi čas za stvari, ki so že zdavnaj razčiščene, kako naj združiio moli možgani gorostasno na-sorotstvo med vsebino gorenjih stavkov in pa med namenom posebne komisije? Premišljeval sem to nasorotstvo in sem prišel do zaključka, da ga kongres ni mogel zagrešiti, temveč da si samo sodrug F- S. kot član imenovane komisije napačno predstavlja nje dolžnosti. Čisto nehote. pripominjam, ker poznam predobro sodruga F. S., da bi ga smatral zmožnega nekai drugače delati, nego kak kongres sklene.
(Dalje prih.)
Politične vesti.
/	+	Nekaterim	ni všeč. da objavljamo
zapisnik strankinega zbora. Pa se ne da pomagati, tudi ta zbor je potrdil javnost in javnost ostane v naši stranki najbrž tudi za bodočnost. Zasebne dopise naj stari generali pišejo še nadalje, jih bo že minilo to veselje, ko bodo videli, da ni uspeha.
-f »Zarja« se tolaži z novo lažjo, pravi, da je bila na našem zboru zopet izključena. Pa se ni niti eden iz delegatov
hotel osmešiti s takim predlogom, še celo opozicija se je izjavila, da z »Zarjant« oač ne bo mogoče nikdar nič skupnega. Naj v miru počival
•+• Umazati nas hoče pred komunisti g. notranji minister Vujičič. Zadnja komunistična »Borba« prinaša njegovo Izjavo. v kateri priporoča delavstvu vstop v socialistično stranko. — V zadnjih dveh številkah »Napreja« smo poročali, da so s. Eisingerja črtali iz volilnega imenika-Pojasnila in potrdila ie izjava g< ministra, če je resnična, da se g. minister prav dobro zaveda, da smo socialisti sedanji in vsem bodočim meščanskim vladam bolj nevarni nego komunisti, kar dokazuje prav jasno E'singerieva zadeva.
-f Predsedniki volilnih okrožij na Slovenskem bodo za mesto Ljubljana: Obren Popovič, sodnik aoelacijskega sodišča v Belgradu. za okrožje Ljubljana-Novo mesto: Ante Verona, svetnik stola sedmerice v Zagrebu in za Maribor-Ce-Ije: Miloš Paunovič, državni svetnik.
4- V Belgradu se vrše dan na dan konference, seje, sorejemk posvetovanja, avdiience in sestanki diplomatov in generalov. Jugoslavija. Češkoslovaška in Rumunska so se sporazumele za energično akclio proti Madžarski. Stojimo baje pred važnimi odločitvami v zunanji politiki. Kai se na sejah, sestankih in posvetovanjih vrši. to ne oride v javnost, a kljub temu se spominjamo časov, ko se je A vs tri la pripravljala na energično akcijo proti Črnogorski •.. Belgrafska »Politika« Poroča, da pripravila voini minister jako energično akcijo — imenoval bo novih 20 generalov.
+ Nemška vlada je sklenila, da bo ustavila vsem državam dobave, ki imajo no mirovni pogodbi v Versaillesu pravico do njih. Vse iavno živlienje v Nemčiji stoji nod vplivom okupacije ruhrske kotline. Draginja je silno narasla, cene živil so poskočile za 50%.
Dnevne vesti.
Kdo je doslej najbolj zatiral delav* stvo? Katoliška »Straža« odgovarja v svoji zadnji številki: Bismarck in Hor* thy. — Čisto jasno: Bismarck kot pred* stavnik framasonsko posvetnega in Horthy kot predstavnik katoliško pra* vovernega kapitalizma.
750 romarjev iz Milana je izročilo te dni oaoežu novo tiaro. Pobožni milanski meščani so darovali zano veliko množino zlata in naberačili 27 velikih in 216 malih smaragdov. 397 rubinov. 79 velikih in 100 malih diamantov ter 150 orientalskih biserov... To v času. ko so pisali otroci sv- Miklavžu, naj jim prinese kruha. ne igrač!
Kurz iz zgodovine umetnosti. Tretje predavanie drla. V- Molčta o umetnosti cesarskega R ma se bo vršilo danes, v soboto. 13. t. m. v sejni dvorani bivšega deželnega dvorca. Vstopnice pri vhodu.
Delavci! kupuite čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši in najcenejši in ker s tem pomagate k zaslužku lastnih sodrugov. Glavna zaloga na drobno in debelo, Ljubljana. Breg 20-
Maribor«
Par nemirnih noči bo še prestalo mariborsko prebivalstvo, ker je začel »Tabor« priobčevati naročene, vrlo sta* re in znane in vrlo neinteresantno ko* men tirane grozovitosti rnadžarsko*nem* ško»avstrijsko * italijansko»fašistovske
Hojne priprave proti Mali antanti in seveda posebno Jugoslaviji. Mi imamo v teh dneh dobro spanje, ampak ubogi Mariborčanil To morajo biti zanje stra* hotnih vizij polne noči — polne vojaško opremljenih bataljonov, bomb, topov in umorov in vse skup se je stisnilo kakor obroč okoli mile in lepe naše do* movinel Neko žensko smo videli o vi* sokem poldnevu pasti v nezavest, ker ji je neka druga ženska sporočila straš* no novico, da se je klanje že pričelo na vseh straneh glasom poročil, ki jih pri* naša pred »Taborovim« uredništvom poseben plakat, s katerim je hotelo to uredništvo za par dni povečati naklado svojega lista. Kakor rečeno — mi imamo dobro spanje. Saj vemo, za koliko mili* jonov tisočakov so nas že ogulile prejš* nje demokraške in radikalne vlade, da — no, da, one so rekle za to, keT da je treba našo slavno vojsko pripraviti na tisti dan, ko bo zapela prva bojna trom* ba. Samo nekaj nas skrbi: da ne bo se* daj novi soldaški minister radi »Tabo* rovega« rožljanja z madžarskimi meči pograbil ugodno priliko in nas zopet ogulil za par milijonov tisočakov ...
Klerikalni »špicelj«, ki še drugače zve, kje kdo kihne ali pihne, in to po* tem kot lasje dvigajoč raport sporoči svojim revnim bralcem, ve tudi o tem poročati, da je 2. t. m. prenehala pošlo* vati mariborska občinska mesnica in sicer z 200.000 K deficita. Nič čudnega to, saj se je mariborsko prebivalstvo za to prepotrebno ustanovo tako malo bri* galo, da je čudež, če ni že davno pro* padla. Zabavno pa je brati, kako meče, kaj meče — bruna klerikalni kos počeč* kanega papirja ogenj in žveplo na so* cialistični občinski klub, češ, da je ta ustanovitelj občinske mesnice in tudi odgovoren za nje neuspeh. Da je dal socialistični klub to idejo, je raz* umljivo, ker vse dobre ideje izhajajo iz socialističnih krogov. Slučajna resnica ■ pa je, da so se takrat za mesnico zavzeli vsi klubi in da je bil nje pravi ustano* vitelj pravzaprav klerikalni sedanji za* veznik, bivši narodnosocialni podžupan Roglič. »Tabor« je črnega »Policaja« za vse te njegove krščansko krive raporte imenoval za »reptila«. In tokrat damo »Taboru« enkrat prav, četudi nam nje* gove zadnje madžariade nič kaj ne im* ponirajo.
Iz stranke.
Sela odbora ljubljanske krajevne politične organizacije se bo vršila danes, v soboto ob 8. (20.) uri v upravništvu »Na-oreja«. — Predsednik.
Zbirajte! Napisali smo v četrtek besede. ki jih v »Napreju« še nisi čital, odkar je v strankinih rokah. »Zbirajte za volilni in tiskovni sklad!« Odločno smo bili proti vsem takim zbirkam, hoteli smo, da proletariat svojo borbo sam plača z rednimi prispevki, ne pa da zbira »milodare«. Zal, da smo se na ta način le s težavo preriniti skozi denarne težkoče. pa ne brez škode, kajti vse prispevke smo morali dati za tisk, dočim za shode !n druge org. potrebe ni ostalo nič, kaj še, da bi imeli zdaj na razpolago kak volilni fond. Nasprotno, draži se vse tako, da nam niti zadnja podražitev »Napreja« ne bo zadostna — samo tiskarni moramo vsak teden plačati sko-ro 10.000 Din, kaj je tvojih 15 Din na mesec proti temu? Računaj malo, pa boš izprevidel, da je treba napeti vse sile, da se prerinemo tudi čez volilni boj. — Za kontrolo prispevkov naj skr-be organizacije same potom javnosti v svojem delokrogu, ml bomo objavljali
samo skupne zneske. Od »neimenovanih« ne maramo ničesar, ker nočemo suma, da je dal to kak kapitalist.
Iz strok, gibanja.
Seja oodružn čneea odbora kovinarjev v Celju se bo vršila v nedeljo, 14. t. m. ob 16. uri. Polnoštevilna udeležba odbornikov kakor tudi preglednikov je dolžnost. — Tajništvo O. D. K-
Podružnica kemičnih delavcev v Libojah ie sklicala 5. t. m. članski sestanek delavcev iz obeh tovaren. Tajnik Osrednjega društva kemičnih delavcev, sodrug Rejc, je razložil, kako se morajo točno oo zakonu vršiti volitve obratnih zaupnikov- Razložil je tudi dolžnosti obratnih zaupnikov in delavcev.
Vestnik Svobodi®«
Cajni večer. Dne 17. t« m. ob 20. bo
priredil abstinenčni odsek S. D. I. Z. »Svobode« v Ljubljani v upravi »Napreja« drugi čajni večer. Vabljeni so tudi drugi prijatelji abstinentov. — Odbor.
UTRINKA.
Zakrknjenim nasprotnikom .socializma ni nobeno sredstvo oreumazano v obrekovanju poštenih ljudi- Ze to. da si pošten, da se boriš za človeške pravice. Je po mneniu korumpiranih duš nepošteno. Zato imamo umazan boj, ker so umazani tisti, ki mislijo druge umazati.
*
Pri delu. ki ga mora opraviti razum, ie preveč čustva vedno nevarno. — »Proletarec«.
 ...................    ■■■■	•mmmmmm	m	—i	■	i
Marionetno gledališče v Ljubljani (Mestni dom). V nedeljo, 14. t. m. ob 15. In 18. uri: »Mrtvec v rdečem plašču«.
Svetovni tednik »Esperanto trium-fonta« bo imel odzdaj tudi prilogo za svetovno trgovno. ne da bi se naročnina povišala. Naročnina se plačuje po izdanih številkah, ne po času, vsaka številka velja v Jugoslaviji 1.60 Din. Priporočamo ga vsem. ki že razumejo esperantski jezik. Naročila sprejemajo vsi esperantski klubi, poverjenik za Jugoslavijo dr. Dušan Ma-ruzzi v Zagrebu. Jezuitska ulica 1, kakor tudi uprava »Napreja«.
= Vrednost denarja. 1 dolar velfai 97 Din. 1 lira 4.82 Din. 1 češka krona 2-85 Din, 1 francoski frank 6.7 Din. 100 avstrijskih kron 14 par. 100 nemških mark 96 par. V Curihu velia 100 naših dinarjev 5.40 švicarskih frankov.
Lepota? Svežost mladosti? Priljub* ljena vnanjost? Vse to si lahko ohra* nite in zabranite prerano ostarelost edino z racijonelnim negovanjem va* šega obraza, vašega telesa, vaših las m zob! Izvanredno učinkujejo že čez 25 let priljubljeni Elza*preparati za nego* vanje lepote: Elza*obrazna in kožo va* rujoča pomada (2 lončka s pakovanjem' in poštnino 25 dinarjev). Elza*pomada za rast last (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev), Elza lilijno milo lepote (4 kose s pakovanjem in poštni* no 35 dinarjev) in drugi Elza*preparati kakor Elza cvet za lase, Elza*voda za usta, Elza*kolonska voda itd.: adresa: Lekarnar EUGEN V. FELLER, STIJ* BICA DONJA, Elzatrg št. 252, Hr* vatsko._________
Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
upton Sinclair. France Kremen. 16- nadali-
(Po avtoriziranem prevodu Ivana M o 1 e k a.)
Mislite si zmešnjavo, ki je zavladala med nesrečnimi ljudmi. Ženske na mostovžih so klicale druga drugo, javkale, tožile v vseh jezikih in povpraševale za svet, moški so pa robantili, preklinjali in grozili s tožbami. Vse ni nič pomagalo. Seli se, čreda, če ne, ti zmečemo ropotijo na cesto!
Ko se je Kremenu ohladila jeza, je premišljeval, kam bi šel. Stopil je k sodrugu Maliču, ki si je kupil hišo in jo odplačeval mesečno. Malič je ponudil Francetu kot v svojem podstrešju. Ker je bil socialist, mu je dal prostore za nizko najemnino, toliko da mu bo France pomagal plačevati za hišo, kakor se je izrazil. V podstrešju ni bilo sten, toda Malič je obljubil, da naredi pregraje iz platna in Liza lahko kuha na njegovem ognjišču, dokler se stvar ne uredi. Nato je Kremen tekel na vogal po ročni voziček. Kdo bi dobil voz in konja, ko se pa seli cela armada stanovalcev? Do polnoči sta France in Malič vozila postelje in posteljnino, kuhinjsko posodje, stole in raztrgan kokošnjak ter drugo imetje iz prodane hišice v novo stanovanje v podstrešju.
Drugo jutro, ko je prišel France v tovarno, se je še bolj čudil. Štiri leta je delal v tovarni starega Granitcha in ves ta čas je opravljal eno samo delo: stal je v prostornem oddelku in okrog njega je brenčalo kolesje in jermenje stroja s takim ropotom, sikanjem in vriščanjem, da je moral človek oglušiti. Stroj je mehanično spustil veliko taso, na kateri so bili majhni, podolgasti kosi jekla. Njegova naloga je bila, da je naglo jemal z vsako roko kose s tase in jih polagal v stroj, ki je kos na enem koncu zaokrožil, drugi konec pa je upilil, da je bil manjši in končno je v njem naredil ušesce. Ko je bila stvar gotova, so jekleni kosci — vijaki — padali na drugo taso. Ker je imel France tudi stroj v oskrbi in je pazil, da so bile skodelice z oljem vedno polne, je spadal med polizurjene delavce in njegova plača je bila devetnajst in pol centa na uro. Veščah, ki je pred kratkim študiral proces omenjenega dela, je izračunal, da je delo eno osminko centa cenejše, ako se vrši z rokami, kakor pa da bi se postavil stroj, ki bi prekladal kose jekla., Tako je ITance stal štiri leta na istem mestu — vsak dan od sedmih zjutraj do poldne in od pol ene do šestih zvečer in vsako soboto je prinese! domov vsoto dvanajst dolarjev in devetindvajset centov. Morda si kdo misli, da bi stari Granitch lahko zaokrožil na trideset centov, ali kdor tako misli, ne pozna proizvodnje na veliko.
In zdaj je ves svet, v katerem je živel France štiri leta, skočil s tira. Stal je na svojem mestu, ko je zatulila parna piščal, stroj pa se ni premaknil. Nekaj trenutkov pozneje je prišel delovodja, orjaški Irec, in povedal mrzlo, da se stroj ne bo več gibal, niti ne bo ostal na starem mestu; vsi stroji morajo biti odstianjeni in na njihovo mesto pridejo novi stroji. Strojniki, ki so doslej stali vedno na istem mestu, so naenkrat
dobili novo delo. Prijeti so morali za kladiva, odvijače in železne drogove, premikati stroje in pripraviti tla za nov svet
Teden dni je trajalo to delo. Medtem pa, ko se je France ob večerih vračal domov, je videl, kako so čete delavcev razdirale hiše na kupljenem zemljišču. Strehe so padale, rušile so se stene in delavci so nakladali ostanke na velike tovorne avtomobile, ulica pa je bila zavita v oblake prahu. Kmalu so začeli delati tudi ponoči. Skupine delavcev so čistile stavbišča pri luči svetilk in ogromni prostor je bil živ kakor mravljišče, kadar suneš vanj. Zunaj mesta na planoti so pa zrastli šotori, v katerih so spali delavci, ki so prišli bogve odkod.
France Kremen je spoznal strašno resnico, da je kljub socialistični agitaciji dospela vojna v Leesville!
IV.
France Kremen je naletel na bogastvo.
Preteklo je nekaj časa. predno je France razumel, kaj nameravajo z novimi stroji, katere je pomagal postaviti. Povedal mu ni nihče, kajti France tudi ni bil nič drugega nego stroj — par rok in močan hrbet: možganov ni smel imeti, a kar se tiče duše — komu je sploh prišlo na misel, da bi mogel delavec imeti dušo! Radi tega ni bil nihče dolžan povedati Kremenu, kaj se pripravlja v tovarni.
Prišli pa so agentje oficielne Rusije v Leesville in s sabo so prinesli sedemnajst milijonov dolarjev, ki so jih posodili bankirji v Parizu. To je povzročilo, da so kar čez noč izginili ceh' bloki hiš in se je dvignila železna stavba s tal, ter da je bila na mestu, kjer je stat France štiri leta zraven stroja, postavljena nova delavnica za izdelovanje granitnih lupin.
Ko je France spoznal, kaj se pripravlja, je imel opraviti z velikim vprašanjem. Kaj naj stori? Ali naj on, mednarodni socialist, pomaga izdelovali granate? On naj sestavlja stroje, ki bodo delali granate? Ali se to ne pravi, da bo prejemal podkupnino od starega Granitcha — delavčev delež ostudnega ropa — štiri cente več na uro z obljubo, da dobi v kratkem še več piače? France se je bavil s tem vprašanjem baš v času, ko mu je obolel najmlajši otrok in ko ga je mučila skrb, kako iztisne iz svoje borne plače toliko, da plača zdravnika!
Sodrug Gornik, slok pivovarniški delavec, si je lahko odgovoril na to vprašanje. Na prvi seji krajevne organizacije je vstal in silovito napadel vse one socialiste, ki so še ostali v službi starega Granitcha. Gornik je hotel, da bi delavci v tovarnah F.mpire Machine zastavicah še tisto noč. Tedaj je pa spregovorila sodružica Berta Kolarjeva, katere brat je bil knjigovodja pri Orani tchu. Lahko je govoriti Gorniku — je rekla — toda kaj bi si mislil sodrug, če bi kdo zahteval, da pivovarniški delavci ne smejo več variti piva za municijske delavce in da morajo zastavkati?	(Dalje prih.).
Razno perilo
za dame, gospode in deco
priporoma tvrdka
A.	& E. Skabernž
Ljubljana, Mestna trg 10.
Vsak, kdor hoče vsaj de-lomo poznati socializem in biti socialist, naj čita knjigo
„So(,ialfžem rn vera
Naroča se pri tajništvu SSJ, Ljubljana, poštni predal 168, in stane lepo in trdno vezana 9 Din, bro-- - širana pa 7 Din. - - -
Kožuhovina
svila, modni nakit, predpasniki, spodnja krila
po znižanih cenah
pri
A. ŠIMKOVIC masi.
K. IO S S,
Ljubljana, Mestki trg 19.
W8T Na!boliše peči sedanjosti so emajlirane
LUC-ove peči
a
Glavna zaloga, prodaja in zastopstvo za Slovenijo in južne kraje pri
F. P. Vidic & Komp.,
trgovina stavbnega materija la PreSernova ulica LJUBLJANA Preiarnova ulica
Podružnice:
Maribor Novo mesto Rakek
Siovenjgradec Slovenska Bistrica no
Brzojavi: TRGOVSKA.
Mi mu b. i„ liiHiiH
Šelenhurgova ul&ca št. 1
(p aj Slovenska eskomptna bank«)
KAPITAL In REZERVE Din 17,580.00©"-
Izvršuie vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Ekspoziture:
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici) oa Telefoni:
139, 146, 458.